Leto VIL, št. 25 („jutro"xiv.,št.i4oa> Ljubljana, ponedeljek 19. junija 1933 t Din LFpravnistvo; Ljubljana, h-nmiijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Juua« uumjo vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt: prejemana Din 4.-, po raznašai- cib dostavljena Din 5.- mesečno ' Uredništvo: Ljubljana: Kn&fljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglast pc tarif u. iubljana pod okupacijo sokolske mladine V očetovski skrbi za zdravje mladih Sokoličev In Sokoličic je sokolsko vodstvo odpovedalo slavnostni sprevod In favno telovadbo - Kipeča sokolska mladost pa je kljub temu vtisnila Ljubljani svoj pečat in ji pripravila krasen praznik, kakršnih še ni mnogo doživela Ljubljana, 18. junija. Kljub skrajno neugodnemu vremenu, ki je onemogočilo slavnostni sprevod in javno telovadbo, je Ljubljana včeraj in danes doživela živahno manifestacijo sokolske mladine, kakor je že poročalo nedeljsko »Jutro« se je snoči z manifestativnim prihodom mladih čeških Sokolov in Sokolic v glavnem zaključil ogromni dotok sokolske mladine v zletno Ljubljano. Dasi je včeraj od časa do časa nalival dež, se je nebo zvečer zjasnilo in po ljubljanskih ulicah se je razgibalo živahno življenje, ki je obetalo, da bo nedeljski nastop sokolskega naraščaja in dece v resnici impozanten. Posamič in v trumah se je sokolska mladina, ki se je stekla v Ljubljano iz vseh naših banovin in iz bratske Češkoslovaške. sprehajala po ulicah in z mladenisko razpoloženo pesmijo budila življenje v sicer dremavi Ljubljani. Z razsvetljenega gradu je padala svetloba na vse mesto. Posamezne skupine sokolske mladine so kmalu zaslutile, da je Ljubljanica v našem mestu nad vse pripravna za igravo mladost. Kmalu so bili zasedeni vsi čolni kar jih je na Ljubljanic-i na razpolago m mladi gostje, izmed katerih po svojih društvih mnogi gojijo tudi veslaški šport, so na reki kmalu prišli v svoj element. Mladina, ki je ostala po svojih prenočiščih je med bratskimi pomenki in med skrbnim pripravljanjem ležišča prebila svoj večer. Lepo vreme, ki je pozno v noč obetalo, da bo veder tudi današnji dan, je mnogo pripomoglo k veselemu, optimističnemu razpoloženju vseh tisočev mladine, ki jim je to noč Ljubljana nudila skromno, pa vendar prijazno, gostoljubno streho. Skašnje v zgodnjem jutro Davi se je na zletnem telovadišču na vse zgodaj razgibalo živahno vrvenje. Iz prenočišč se je na zletišče zgrinjala sokolska mladina, da se še zadnjikrat pripravi za popoldanski nestop. Ob pol o. zjutraj je nastopil k skušnjam češki ženski naraščaj in Sokoli, ki so že ob tej uri prihiteli na zletišče občudovat svoje severne brate in sestre, se niso mogli nadi-viti krasnim vajam, ki so jih mlade češke Sokolice izvajale z lovorovimi venci. Za niimi je nastopil češki naraščaj. Tem je sledilo okrog 2.400 jugoslovenskega sokolskega naraščaja. Med njihovim nastopom pa je čez dalje bolj začel naletavati dež. Skušnje so se zaradi rastočega naliva mogle vršiti samo do pol 9. Ko se je še ju-goslovenski ženski naraščaj zbral k svojim vajam — bilo je 1.426 mladih Sokolic — je dež pričel že s tolikšno silo, da se vaje niso mogle nadaljevati in da so se naraščajnice morale vrniti na svoja stanovanja. V skrbi za zdravje mladine edpovedaa sprevod Od jutra naprej je zdržema lil dež, tako da se je že kmalu pojavilo vprašanje aH bo pri takšnem vremenu mogoč sprevod, ki je bil napovedan za 11. uro. Na zle-tišču je bilo sicer kljub vsemu ves čas živahno vrvenje. Godba je neprestano igrala in nad vsemi skupinami in posamezniki, ki so prihajali ogledovat impozantne naprave na zletišču in poizvedovat, kako bo potekel dnevni red, je ves čas vladala uobra volja in upanje, da se bo vreme vendar še uneslo. Tehnični odbor je zasedal ves dopoldan in je naposled, tik pred pričetkom napovedane povorke, v skrbi za zdravje sokolske mladine, odredil, da se sprevod ne vrši. Namesto pričakovanega manifestacij-skega sprevoda se je ob 11. med dežjem napotila z Bleiweisove ceste samo skupina Sokolov na konjih društva Sokol III. z zastavo in fanfarami in je s pohodom po Aleksandrovi, Tvrševi, Pražakovi, Reslje- vi cesti, Krekovem trgu. Pred Škofijo, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu ter Prešernovi ulici in nazaj do Narodnega doma, dramila meščane in številne goste, ki so se med nalivom zbirali po trotoarjih m ob oknih, k zavesti, da je danes kljub vsemu za sokolstvo in za narod veliki praznik. Pa tudi naraščajniki iz posameznih žup so ves dopoldan od časa do časa. ko je dež malo pojenjal, z razigranim obhodom in s sokolsko pesmijo oživljali mesto. Posebnega občudovanja je bila deležna velika skupina malih godcev-narascaj-nikov iz daljne Sente. ki so se pojavih na ulicah in veselo svirali. Kljub temu, da je sprevod po mestu izostal, je tako Ljubljana mogla v polni meri doživeti zavest, da je vanjo prišlo najlepše, kar premore mladost Jugoslavije. Dež ne more ukloniti mladih duhov Proti poldnevu je neurje prikipelo do vrhunca. Vihar je tako gnal dež po ulicah, da je postajalo vedno bolj dvomljivo, ali se bo lahko vršil vsaj popoldanski telovadni nastop. Dež je ustavil po ulicah vsak promet in zaradi strele, ki je udarila v tramvajske napeljave, je okrog poldneva za nekaj časa prenehal voziti še tramvaj. V tem času so vse skupine mladih Sokolov in Sokolic ostale na svojih stanovanjih, toda vse slabo vreme jim ni moglo skaziti dobre volje. K.o jih je naš poročevalec na enem srednješolskih zavodov obiskal, da jih povpraša, kako se kaj ima- jo ob tem vremenu, »o vsi Izražali, da jim je čisto dobro in lepo. — Kaj pa počnete med tem, ko ste po dežju zaprti med štiri stene? — Nič. Saj nič ne moremo. Če le gremo malo ven, smo takoj vsi mokri. In da pokažejo, kaj počnejo, so zapeli živahno popevko. Vsako bivališče mladih Sokolov ima svojega zdravnika, ki je ves čas na razpolago. Za zdravje sokolske mladine je vodstvo SKJ za ta zlet v resnici vzorno poskrbelo. Naraščajniki iz Srbije so bili posebej polni optimističnega razpoloženja. »Ce bo jutri nastop namesto danes, odpotujemo pojutrišnjem. Če pa tudi jutri ne bo nastopa, odpotujemo že jutri. Če Ljubljani ne bomo mogli ničesar nuditi, bomo pa vsaj mi iz Ljubljane odnesli lepe spomine.« Očetovska skrb za sokolsko mladino Stanovanjski odsek, ki ga vodijo predsednik Šebenik, podpredsednik Jarc in tajnik Markič in kateremu je bil kot zastopnik vojaške uprave dodeljen kapetan Sto-janovič, je v resnici vestno poskrbel za vse. Vsa stanovanja sokolske mladine so bila zastražena po gasilcih. Vso noč so inšpekcijo vršili vodniki oziroma vodnice ter šolski sluge. Zdravniki so pregledovali naraščaj in deco po dvakrat na dan. preboli. Dobro uro kasneje so vse ulice zopet odmevale vzklikanja in prepevanja, ko so hodile čete in četice po mestu, da si ga ogledajo ali obiščejo naraščaj v kaki drugi šoli. Tudi množice občinstva, ki so se zbrale na zletišču, so z razočaranjem doznale. da telovadbe ne bo. Vsi pa so vendar odobravali skrbečo odločitev sokolskega vodstva. Ob zvokih godbe se je samo od sebe razgibalo na zletišču ž;vahno kolo. Ko se je sčasoma popolnoma zvedrilo. so prihajale vedno na novo množice ljudi, ki so upale, da se bo nastop mo.da le še vršil. Na žalost jim ni bilo mogoče več ustreči. Planinski polk in kolesarski bataljon Posamezne skupine udeležencev zleta so prihajale še v teku današnjega dne. Iz bolj oddaljenih krajev je popoldne prišla večja skupina iz Kumanovega. Razen tega pa so prihajale čete naraščaja še danes iz Velikih Lašč, iz Kranja, škofje Loke in z Vrhnike. Včeraj popoldne je iz Škofje Loke prišlo peš tudi več čet vojakov planinskega polka pod vodstvom generala Kneže-viča, ki bi bili morali danes skupno z ljubljanskim oddelkom istega polka nastopiti v posebni točki. Prenočevali in hranili so se vojaki v vojašnici vojvode Mišiča. Danes zjutraj so se vršile na igrišču Ilirije vojaške tekme, ki so prav lepo uspele češkoslovaški naraščaj ob prihodu v Ljubljano Na odredbo mestnega župana dr. Puca 90 se vse sobe kurile po ves dan. Mnogi izmed mladih Sokolov so prinesli odeje s seboj. Onim, ki so bili brez nje, so se odeje dodelile v Ljubljani. Povsod pa, koder so ložirali naraščajniki in deca, je ves čas vladalo najboljše razpoloženje. Ker je bil največji naliv ravno opoldne, ko je bil čas kosila, so stanovanjski in prehranjevalni odsek poskrbela, da se je mladina iz stanovanj prepeljala v restavracije in menze z avtobus:. Tako se je samo iz šišenske šole okoli tisoč mladih Sokolov mariborske župe prepeljalo k obedu v Slamičevo restavracijo. Vsem, ki so dali avtobuse na razpolago, je treba za to izreči najlepše priznanje, saj so omogočili, da otrokom m bilo treba hoditi po dežju. Tudi javna telovadba odpovedana Tudi popo ke dež ni hote. odjenjat-Vkljub neprestanim na ivom pa se je v prvih popoldliscih u-ili zgrinjala proti telovadišču množica s na-ascaja in narodnega občinstva. Tehnični odhar saveza SKJ, v čegar rokah je bilo voditvo telovadnih in manifestacijskih nastopov, je že dopoldne sklenil, da deca zaradi razmočenega telovadišča ne bo nastopila. Nameravani pa so bili nastopi moškega m ženskega naraščaja, češkoslovaških gostov in planinskega polka. Toda dež je neusmiljeno lil in se je unesel še le ob treh, ravno v času, ko bi se morala začeti javna telovadba. Nastop bi bil sedaj mogoč in na zletišču se je že tudi zbralo mnogo tisočev gledalcev! Pihal pa je še mrzel veter in na nebu so se še vedno podili oblaki, tako da ni bilo jamstva, da ne bo začelo še enkrat deževati. Zavedajoč se odgovornosti za največjo dragocenost zaupane mu mladine, za njeno kipeče zdravje, se je zato sokolsko vodstvo, čeprav težko, zelo težko, odločilo odnovedati tudi telovadni nastop naraščaja in s tem vso javno telovadbo. Bataljoni naraščaja, ki so čakali v vele-sejmskih, za garderobe prirejenih paviljonih so z žalostjo, mnogi s solzami v očeh, vsi pa disciplinirano sprejeli sporočilo, da ne bodo nastopili. Prepričevali so svoje vodnike da se ne boje dežja, ne vetra, ne mraza, in jih prosili, naj poskusijo doseči, da se sklep spremeni. Seveda to ni slo. In ko so se v četah vračali na svoja stanovanja. se je zgodilo prvič in zadnjič v teh dveh dneh. da so Ljubljančani videli z!a-to sokolsko mladino korakati žalostno. A dragocena prednost mladine je, da hitro ln pokazale presenetljive rezultate. 2e včeraj popoldne pa so se vršile skušnje, pri katerih je nastopilo nad 1000 vojakov. Po melodiji slovenskih narodnih pesmi so izvajali tri proste vaje s planinskimi palicami. Izvedba je bila vzorna in ko so vojaki končno formirali črki »A« in »M«, začetni črki imen naše kraljevske dvojice, je številno občinstvo frenetično aplavdira-lo in vzklikalo naši vzorni vojski. Krasen je bil tudi nastop kolesarskega bataljona iz Ljubljane. Trdno upamo, da bo imelo občinstvo vendar le še priliko videti oba nastopa, čeprav se danes nista mogla vršiti. Skrb za hrano in zdravje Odseki zletnega odbora so vse te dni, zlasti pa včeraj in danes, ko je bil promet največji, poslovali v popolno zadovolj-nost. Prehrana vseh tisočev, ki so se zbrali v Ljubljani, je potekla v popolnem redu. Zaradi naliva je odsek za prehrano poskrbel zlasti, da so malčki danes opoldne po suhem prišli od svojih stanovanj do restavracij. Z avtobusi, ki jih je imel na razpolago, se mu je to tudi povsem posrečilo. Zdravstveni odsek je z obširnim apara-tom neprestano bdel, da k 'o izmed Sokolov ne oboli ali ne se poškoduje. K sreči ni imel skoro nič dela. Zgodila se ni nobena resnejša nesreča in med vsemi tisoči tudi ni nihče težje obolel. Fanti in dekleta so po največkrat iskali zdravniške pomoči zaradi saj. ki so jim ostale v očeh od dolge vožnje, in zaradi kakšnih majhnih opraskanin. Z vzorno požrtvovalnostjo se je Zdravstvenemu odseku stavila na razpolago tudi disciplinirana samaritanska četa ljubljanskega Rdečega kri/a. Da je odsek lažje vršil svojo službo, mu je lli-gijenski zavod stavil na razpolago svoj avtomobil. Živahen večer Popoldne se je vreme docela zjasnilo. Živahno razpoloženje, ki se je razgibalo najprej na zletnem prostoru, se je polagoma razlilo po vsem mestu. Manjše in vecie skupine mladih Sokolov in Sokolic iz vseh delov države so se zbrale in so Pr,|'e'!1Je z godbami in pesmijo živahne in ljubke sprevode po mestu. Kakor se je vsa Ljubljana za današnji dan okrasila z zastavami in zelenjem, tako ie tudi vse prebivalstvo mesta, čeprav nastopa ni bilo. povsem pod vtisom narašča iske^a zleta ki ga je naše Sokolovo z vsega občudovani*^ vredno požrtvovalnostjo pripravilo v tolikšnem obsegu, kakor se doslej sokolski naraščaj pri nas še nikoli ni manifestiral. Dasi na zunaj zlet zaradi neugodnega vremena ni mogel uspeti v vsej svoji veličini, pa je Ljubljana in ž njo jugoslovenska jav- nost zaživela ▼ veri, da z mlado armado, ki se zbira pod sokolskimi prapori, prihaja našemu narodu, naši državi in vsemu slo-vanstvu nova mladost, nova bodočnost. Sever In jug sta eno! Prisrčna pobratimska svečanost v Narodnem domu, kjer je naraščaj Ljubljanskega Sokola izročil spominsko darilo naraščaju iz češkoslovaške Potem, ko je bilo odločeno, da odpade vsaka javna prireditev na prostem, se je naraščaj Sokola Ljubljan« zbral v telovadnici Narodnega doma, da dokaže svojim bratom in sestram iz Češkoslovaške svojo bratsko ljubezen. V spomin na 70-letnico, kar obstoja prvo jugoslovensko sokolsko društvo. »Sokol Ljubljana«, je njegov naraščaj namenil lepe jugoslovenske trakove zastavi naraščaja »Češkoslovaške Obce Sokolske«. Ta svečanost, ki bi se morala izvršiti na prostem, je zadobila na kraju, kjer ljubljanski Sokol že desetletja vrši svoje visoko poslanstvo za zdrav rod slovenske prestolnice, še zlasti svečan značaj. V dolgih dveh vrstah je moški in ženski naraščaj pričakoval češke brate in sestre in odlične goste s svojo naraščajsko zastavo. Okoli četrte popoldanske ure, prav tedaj, ko se je nebo pričelo jasniti, je predsednik zletnega odbora in starosta Bogomil Kajzelj sprejel goste, ki so prihiteli na to prisrčno slavnost Častne sedeže so med krepkim pozdravom naraščaja zasedli minister dr. Albert Kramer, minister za telesno vzgojo dr. La-voslav Hanžek, minister Ivan Pucelj, ban dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Pirkmajer, češkoslovaški konzul inž. Sev-čik, podstarosta ČOS br. Truhlaf, podstarosta .SKJ br. Gangl, načelnik SKJ br. Ambrožič in načenlica Skalarjeva, narodni poslanci dr. Rape, Petovar, Urek in Dermelj, stari sokolski borec br. Rohr-man in zastopniki sokolske župe Ljubljana in bratskih sokolskih društev. Malo potem, ko so odlični gostje posedli, je prikorakal v telovadnico češki ženski naraščaj v okusnih zelenkasto modrih telovadnih oblekah. Za njimi pa se je oglasil krepek korak češkega moškega naraščaja s svojo in našo zastavo. Pred odlične predstavnike sta stopila praporščaka našega in češkoslovaškega naraščaja, nakar je prvi izrekel bratski pozdrav br. Kajzelj: »Višje sile so nas prisilile, da smo se morali umakniti s telovadišča v to staro sokolsko telovadnico.« Izrekel je topel pozdrav gostom, predvsem pa češkoslovaškemu naraščaju, ki je prihi-tel v Ljubljano proslavit z nami naš jubilej. Želel je bratskemu naraščaju, da bi odnesel iz Ljubljane in iz izletov po naši ožji in širši domovini kar najlepše spomine in utise. Naraščajnik Drago Pustišek je nagovoril češkoslovaški naraščaj, naraščajnica Marija Babinekova pa je pripela na prapor češkoslovaškega naraščaja tri krasne trakove z napisi: »Naraščaj Ljubljanskega Sokola, češkoslovaškemu naraščaju, v jubilejnem letu 1933.« Za trak se je zahvalil v lepem in zanosnem govoru češki naraščajnik, nakar so sledile ponovne viharne ovacije češkoslovaškemu naraščaju. Burno pozdravljen je nato spregovoril v imenu Sokola Kraljevine Jugoslavije prvi podstarosta br. Gangl ter pozdravil brat- ski češkoslovaški in jugoslovenski naraščaj. Govoril je o veličini Tyrševe sokolske ideje, ki stremi za popolnostjo in harmonično vzgojo. Iskreno je pozdravil tudi stare sokolske borce, katerih dedščino bo pozneje prevzela sokolska mladina. Eno smo bratje na severu in bratje na jugu. vsi pripravljeni, da ohranimo svojo domovino z zadnjo kapljo svoje krvi. Buren aplavz je sledil govoru Gangla, nakar je povzel besedo podstarosta ČOS br. Truhlaf, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem v Jugoslaviji. V prepričevalnih besedah je poudarjal važnost Tvrševega Sokolstva za Slovanstvo, za njegovo boljšo bodočnost. Z vzklikom: Eno smo, eno bomo, ljubezen za ljubezen ter zvestoba za zvestobo, je končal svoj govor, ki je izzval viharne manifestacije. Z defilejem češkoslovaškega naraščaja je bila lepa in res prisrčna svečanost zaključena. Češkoslovaški naraščaj odpotuje jutri zjutraj na Bled, kjer ostane, ako bo vreme ugodno, dva dni, nakar se povrne v zlato Prago. Tako je ta edina popoldanska prireditev izzvenela povsem v duhu nesmrtnega Tvr-ša: za združitev vseh slovanskih narodov. Mladi, krepki, viteški češkoslovaški in jugoslovenski rod pa pojdeta dalje, silnejša kakor kdajkoli poprej, po poti svoje sokolske duše, da utrgata nekoč zrel sad svojega dela in ga poklonita narodu in vsemu svetu. A Bog-Stvarnik naj razsodi, kakor je dejal brat Gangl v svojem krasnem pozdravnem govoru, ali je kaj zlega v zdravi sokolski duši, kaj nesokolskega v duši krepkega, za rast in moč naroda vnetega Sokoliča in Sokoličice. Zmaga kipeče mladosti S popoldanskimi in večernimi vlaki se i« okrog 2000 mladih Sokolov in Sokolic že odpeljalo iz Li-ublti a ne. Vsi redni vlaki so priklopiii posebne voz-ove za sokolsko mladino. Gorenjci so že vsi zapusti Ji Ljublijano,.-prav tako so se v velikem Številu vrnili •mladi Sokola iz novomeške župe, iz Notranjske in Štajerskega. Večina pa ie nocoj ostala še v Ljubljani m je vtisroila vsemu mestu svoj pečat. Neprestano o dime vajo po ulicah godbe in pesmi, pa urni koraki •narašča.iistoih in dešlkih četic. Vračajo ss od večerje v prenočišča aLi pa gredo v lepem večeru še na sprehod, p redno se zatečejo v svoje postelje. S ki peč o pesmijo ter junaškim nastopom takoj vnamejo navdušenje v občinstvu. Na ulicah ie živahno, kakor ie v Ljubi«; a ni samo ob največjih dneh. Nad vsem mestom lebdi zavest, da se ie z današnjim dmem pričela vrsta velikih, mogočnih manifestacij, ki jih ie sokolski zlet pripravil za povzido sokolskiih i-dei in za veliičino slovanstva, naro-da in države. Afera rakcslovca Poljšaka na Dunaju Dunaj. 18. Junija. d. Tukajšnji listi poročajo pod senzacijonalnim naslovom »Nepojasnjena smrt Juvoslovenke na Dunaju« o najnovejši afer šega učitelja Poljšaka, ki je b.l po zaslišanju na policiji izročen državnemu prnvdništvu zaradi prestopka proti varnosti življenja. Zdravniška kom,sija policije Je namreč ugc',vla. da je Poljšak »zdravil< 42letno trgovčevo ieno Olgo Kostanjšek iz marlb«rske okolice, ki so našU mrtvo v njenem stanovanju. Po-dretono poreč I Io prrobčlmo jutri.) Počastitev spomina Vekoslava Spinčiea Beorvad, 18. junija, p. V dvorani unl verze se je vrMla dane« komemoraoija za rvnkcVmim jni.gosoven.sk im na.ro.imi m Nor-Veko-slavom Sipinčičem. ki je pač naj-.bolre pokarala, kako priljubljen je bil po-komik in kako veliko spoštovanje je užival v vseh krosih. Te lepe arvominske svečanosti se je udeležilo več članov vlade, mnogo narodih poslancev in sena-■tirirjev ter številmt zastopniki nacionalnih. taVumih in gospodarskih organizacij Svečanost je otvoril predsednik društva »Istra* g. Albin Ra.dikon. ki je pozsdra-r se g'ede na stanje razorožitvemih pogajanj v Ženevi komaj mora Udruženja rezervnih ofietajev ln {bojevnikov predsednik g. Perhavec, v •imenu Zveze ju®oslovenskih drobrovolj-cev ravnatelj g. Bogdan Pogačnik v trne-oiu šentft®kega Sokola g. Sfiligoj ta na-.posled še v imenu tukajšnjih čehoslova-ikov g Bureš. Za vse pozdrave se je za-Jhvaldl vo'!ja ekskurzije rezervni ma^tor g Karel Majer, ki je predsedmik Zveze češkoslovaških rezervnih oficirjev ln bojevnikov. Kmalu so avtobusi, spremljani od nekaterih avtomobilov naših predstavnikov ta javniih fumkoijonarjev, krenili pro-i Maribora. Tu se je zbrala k s^reflftmu p red hotelom >Ork>uu na Grajskem tr-in v Slovenski u.lici velika množica HudU med njo Oba sreska načelnika gg. Makar in dr. Ipavic, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, ves oficirski zbor mnogoštevilni reaerv.ni oficirji m mnu dobrovoljoi, več občinskih svetnikov, zastopnikov Narodne odbrane, Sokola, Jadranske straže, Jugostovenske Matice in drugih narodnih društev. Okrog 18.1o Je prispel prvi češkoslovaški avtomobil in je vojaška ga to a zaigrala pozdrav, mrao-žiea pa ga je pričela pozdravljati navdušeno z mahanjem robcev in neprestanim vrakliikancecn. Prvi eiee-tje z vodstvom ekskurzije _ so izstopili in se seznanili s celotnim n**m oficirskem zborom in s predstavniki ci-vS oblastev. Med tem je že pribrzela oJula avtomobilska kolona, okrašena z našimi in češkoslovaškimi zastavicami. Med zvoki godbe so gostje izstopih m šli v nrostore hotela TOrla«, kjer so imeli večerjo, po kateri Je bil dobro obiskan pozdravni večer. Gostom, ki so "lanes okrog 13. prispeli v Gradec, se je peljal nasproti mariborski občinski svetnik ta zastopnik dobro-vol&cev g. Peric, ki je z avstrijskimi oblastmi uredil vse potrebno glede uradne formalnosti za prestop meje. Gosti so medtem sedili k obedu, nato pa o^sli na kratek prijateljski sestanek med svoje rojake v graškem češkoslovaškem narodnem domu. Okrog 15. so nadaljevali vožnjo proti naši meji. Ekskurzije se ude ležuje 39 aktivnih, 40 rezervnih m 6 upo-konenih oficirjev z 89 družinskimi člani. Del gostov, 74 po številu, prenoči v Mariboru v hotelu »Orlu«, medtem ko so se ostali še nocoj odpeljali v Varaždin da prenoče tamkaj. Jutri se bosta oba dela spet sešla ter nadalievala pot proti Osijeku, Beogradu in dalje po Jugoslaviji. Neurje nad Ljubljano In okolico Po močnem nalivu s silnim grmenjem in treskanfem fe hud vihar podrl ved dreves in napravil škodo na polju in po vrtovih — Ljubljanica je spet prestopila bregove Ljubljana, 18. Junija. 2« 11 dni traja z majhnimi presledki deževje, ki je ponekod povzročilo pravo katastrofo. Lepa kotlina pri Planini na Notranjskem je od maja že 20 dni pod vodo. izpremenjena je v veliko jezero. Ta-mošnje prebivalstvo trpi še silnejšo škodo kakor Barjani in vasi okoli Vrhnike. Cerkniško jezero že dolgo ni doseglo take višine kakor letos. Tudi Loška dolina je še vedno močno poplavljena. Prebivalstvo teh krajev obupuje, kajti prišlo je ob vse borne poljske pridelke. Kmetje v Planini so nekatere dni, ko je voda nekoliko upadla, hiteli kopat semenski krompir, da so ga mogli porabiti vsaj za svinje. Sena v teh krajih sploh ne bo, ker ga je povodenj uničila, škoda je velikanska in doslej še neprecenjena. Od 7. t. m. do davi je padlo vsega 61.1 m/m dežja. Velik naliv je bil 10. t. m., nato je deževalo vsak dan v presledkih, po večini popoldne. V soboto pa so se pričeli silni nalivi, ki so povzročili na mnogih krajih poplave in veliko škodo. Medtem ko so majniški nalivi pretežno zajeli le Notranjsko, zapadno ljubljansko okolico ln Dolenjsko, so se junijski nalivi raztegnili na vso dravsko banovino. Zaradi velikih nalivov v soboto so reke zelo narasle, toda še ne tako, da bi prestopile bregove. Sobotni nalivi so trajali dopoldne in popoldne do 17. Nato so prenehali, nadaljevali pa so se ponoči, toda proti jutru je vse kazalo, da bo morda vendarle za nedeljo vsaj delno lepo vreme, žal je zapad kmalu začel groziti z nevihtami. Ves zapad proti Vrhniki in Polhovemu gradou je bil prepreden s črnimi oblaki, medtem ko Je vzhod krvavordeče žarel. To je bilo slabo znamenje in res so se dopoldne nad Ljubljano in okolico pojavile silne nevihte. Nepretrgano je deževalo vse do okoli 16. ure. Menjavali so se nalivi med silnim grmenjem. Nastal je tudi hud vihar. Enkrat je treščilo in poškodovalo tramvaj. Na Mirju in tudi drugod Je piš podrl več drevja. Prav tako je nevihta razsajala po Barju, kjer je podrla nekaj sadnih dreves. Vsa trava je polegla, kakor da bi jo kdo pomandral. Po okoliških krajih, kjer je krompir kazal že prav lepo, je vihar bilke krompirjeve poškodoval in tudi žita so trpela. Ljubljanica je zaradi nalivov narasla in je znova prestopila bregove pri Lipah, črni vasi ln pri gornjem toku okoli Vrhnike .zlasti pri Bevkah in Blatni Brezovici. V Ljubljani je vihar metal s streh opeko, lomil drevje po nasadih in zlasti veliko škodo napravil po vrtovih. Nekje na Tyrševi cesti je vihar vrgel celo okno na ulico. Prav značilno je, da je vihar polomil kole pri nekaterih drevesih in je pustil nepoškodovano mlado drevje. Mnogo so trpele po vrtovih cvetlice. Pri drami je porušilo velik topol. Velikansko škode trpe kmetje tudi zaradi tega, ker se je prejšnje dneve že začela košnja. Trava bo zaradi trajnega namakanja naravnost segnila na travnikih. Okoli 16. se je namah zjasnilo, zasijalo je sonce in dopoldne mrtvo mesto je naenkrat oživelo, Zatvornica ob izlivu Gradaščice porušena Zaradi ogromne množine padlega dežja je Ljubljanica zopet silno narasla in spričo tega zatvornica ob izlivu Gradaščice ni mogla zadržati silnega pritiska vode. Okrog 19. so se vdale deske med dvema pilotoma, voda je pregrado odtrgala in vdrla v strugo. Narasli Ljubljanici tudi provizorni jez ob trimostovju, ki so ga šele pretekli teden zgradili, ni bil kos. Voda je nasip hitro porušila. K zatvornici ob Gradščici so pohiteli delavci Stavbne družbe, ki so z nadčloveškim naporom odtrgano pregrado privezali na vrvi, pa jo izkušali potegniti iz vode in jo zopet namestiti na prejšnje mesto. Vsa njihova borba z divjim elementom pa bo očividno zaman. Tudi če se jim posreči pregrajo potegniti iz vode, ni verjetno, da jo bodo lahko spravili na njeno mesto. Zborovanje agrarnih interesentov Občni zbor Zveze agrarnih interesentov — Posl. Mravlje o pomenu novega zakona za likvidacijo agrarne reforme Ljubljana, 18. junija. Dopoldne se j« vršil v dvorani Delavske zbornice dobro obiskani občni zbor Zveze agrarnih interesentov. Po otvoritvenem pozdravu predsednika Zveze g. Stražlšarja je predlagal narodni poslanec Milan Mrav-ije. naj se odpošlje udanostna brzojavka N?. VeiL kraliju, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku dr. Srsfciču, ministru za kmetijstvo dr. Tomašiču itn banu dr. Marušiču. Njegov predlog je bili s splošnim odobravanjem sprejel Podpredsednik rveze g. Prepeluh je podal poročilo predsedstva. Zveza agrarnih interesentov je oh svoju ustanovitvi zavzela stališče, da je v gorati dra/vski banovini dovoM, ako se pusti veleposestnikom po 50 ha obddova&ne zeirfije, vendar pa je ostala v vtiiavi i®mera 75 ha. Pretekli teden je Narodna skupščina apreče-la dodatek k zakonu o agrarni reiormL, ki je prinesel nekaj iziholtjišanja, ne pa vsega. Znižal se je količnik za Izračunanle odškodnine veleposestnikom, zaradi česar bodo plačali agrarni Interesenti nad 11 milijonov dinarjev manj, kakor je bik) prvotno določeno. Druga važna novost je, da pridejo pod agrarno reformo tudi cerkvena velepoaestva, kar ie povsem socialno pravično. Glede gozdov je Zveza vedno nanašata, da je agrarna reforma nezadostna, kele agrarnim interesentom, temveč posameznim političnim občinam. To je zmotno, ker agrarna reforma ni bila namenjena v prid občinam ali korporaci-jam, pri čemer bi biLi udeleženi vsi mali in veliki^ temveč se je začela zaradi tistih, ki so do zemlje upravičeni. Kakor je bil nekdaj osnovan verski zaklad pod Jožefom II. na podlagi razilastitve cerkvenih gozdov, da bi služil za cerkvene in duhovniške namene, prav tako naj bi se sedaj osnovala slična ustanova, Idi bi služila ra socialne namene kimetekega prebivalstva. Zveza tudi odločno protestira proti postopanju začasne državne uprave, ki jo ie imenovala državna oblast v Ljubljani, da bi mešeta-rla s temi gozdovi. Komisije, ki so bik odposlane za ugotovitev razlaščenih gozdov, so se začele namreč pogajati in me-žertarittfi z namenom, da bi od razilaščene zemiliie ostalo šs nekaj fevdalcem. Zveza mora svoj boj nadaljevati, čeprav je borba za socialne pravice težka. Res je življenje odvisno od kompromisov, če pa naj bodo kompromisi čimbolj ugodni za agrarne interesente, je potrebno, da zveza še naprej obstoja. Kar se je doseglo, sprejema Zveza agrarnih interesentov z zahvalo na znanje, hoče pa svoje delo v interesu oaj-ubožnejšega ljudstva nadaljevati. Zato se ne sme raza«, dokler ne bo njen program izvršen. Potrebno je, da se pašniške i® gozdne zadruge pritegnejo k upravi razlaščenih gozdov. Tajniško poročilo je podal nar. poslanec g. Miilam Mraivije, ki je v početku omenil da je bii 4. decembra lani sklican protestni občni zibor protj odlokom in predlogom komisij, ki so imele za razlastitev ugotoviti površino gozdov na veJeposest-vih. Ta občni zbor se je označeval na me rodajnih mestih zaradi majhne udeležbe v tem smislu, kakor da Zveza agrarnih interesentov nikogar ne predstavlja. Go pa za 20.000 agrarnih interesentov in najmanj 100.000 ljudi je, katerih interesi so navezani na agrarno reformo. Govornik je na- dalje ostro nastopil proli vmešavanju županstev in občin v agrarno reformo, češ da so dale občiine največ povoda za omemjsne predloge. Sedaj je položaj tak, da bo drugo leto večina agrarne reforme že izve-dema. Š;le v zadnjem času pa se opaža preokret v tolmačenju zakona o agrarni reformi v prid agrarnih interesentov in ne le zgolij veleposestnikov. Le v sedanjem režimu smo našli zlasti na Hrvatskem in v Sloveniji od&očne zagovornike popolne izvedbe agrarne reforme. Ker so bil« v zakonu iz 1. 1931 nekatere določbe, ki so finančno oteževab izvedbo agrarne reforme in ker je med tem znatno padJa cena zemljišč, se ni moglo dopustiti, da bi se odiknp zemlce vršil po določbah tega zakona. Prejšnji minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič je imel za to zahtevo popolno razumevanje, zaradi česar je moral tudi zapustiti svoje mesto, ker so se uprli veleposestniki in njihovi trabanti. Narodna skupščina je bila odgodena ln prišel je nov minister za smetjstvo, ki pa je sprejel v celoti načrt prejšnjega ministra kn o katerem se more reči, da pristaja tudi v celoti na pravi smisel agrarne reforme. Tako je blila pred dnevi sprejeta v Narodni skup-ščinj na podlagi takega razumevanja novela k sedanjemu zakonu o likvidacij agrarne reforme, ki prinaša znatne olajšave agrarnim interesentom. Glavna izpre-memiba obstoja v tem, da se bo zemlja odplačevala 30 let s 5 % obveznicami. Odškodnina sa bo preračunala na podlagi čistega katastralmega donosa in znatno zmanjšanega količnika. Kakor je preračunano, bi po prvotnem znašala odškodn.na za joh zerr#e 167 Din, po novem zakonu pa bo znašala 107 Din. Druga važna določba v novem zakonu je ta, da bo razlaščena fcudti cela vrsta samostanskih in cerkvenih veleposestev. Zveza agrarnih interesentov se ne bori proti cerkvi ra ven, •ker smatra, da sta za moralno življenje naroda cerkev in vera nujno potrebna, prav tako pa tudi nista za to tukaj, da bi Izbirali premoženje in preprečevali zbo;šan:e življenjskih pogojev siromašnih ljudi, b tem, da hočemo napraviti našemu malemu kmečkemu človeku boljše življenje, ga hočemo tudi pripeljati na krščansko pot. kajti berač ni dober katoličan, ker mora krast\ ako hoče živeti. Poslanec Milan Mravlje1 je nadalje obrazložil, kako se bo vršilo izvajane agrarne reforme v prihodnjem letu ter je končno svaril agrarne interesente, naj se ne spuščajo v fakultativni odkup zemliie ter n« sklepajo z veleposestniki oogoib. Mnogi so že nasedli zastopnikom veleposestnikov in bodo morali plačati kvadratni meter zemlje po 1.50 Din, dočim bi sedaj plačali največ po 30 par. Obrazložil je tudi podrobno, v kakem obsegu se bo izvajala agrarna reforma v dravski banovini in nagflašal zlasti zahtevo agrarnih interesentov, naj bodo pašniške in gozdne zadruge zastopane v državni upravi, ki bo prevzela razlaščene gozdove. Tudi definitlvma upirava ne sme biiti brez zastopnikov agrarnih interesentov. Nato je govoril o poslovanju Zveze agrarnih interesentov še g dr. Janže Novak, ki je končno predlagal obširno, soglasno sprejeto resolucijo. Resolucija vsebuje zahteve in predloge, ki so bili očrtani v poročilih med drugim zlasti: Znižanje maiksi-ma obdelovalno zenice na 50 ha, združitev vseh (razlaščenih glasov pod skupno upravo in razlastitev vseh gozdnih posestev nad lOOO ha, odločilni vpliv organiziranih agrarn'h interesentov v upravi razlaščenih glasov itd. Sedanji začasni upravi očita resolucija, da postopa samovoljno, in ji izreka nezaupnico ob enem z zahtevo, da se imenuje nova uprava. Blagajniško poročilo je poda! zopet nar. posl g. Milan Mravlje, ki je naglašal, da je v zadnjem času plačevanje članarine postalo zelo nerodno. Premoženja izkazuj? zveza 44.868 Din. V imenu rev zijskega odbora je predlagal absolutorij g. Lukan. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom S-tražišarjem na čelu, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Ljubljanskim članom JRKD Sreska skupščina JRKD v Ljubljani je preložena na 27. junija t. L ob 20. urL Minister dr. Kramer se je moral že sinoči vsled nujnih državnih poslov vrniti v Beograd. Ker pa želi prisostvovati skupščini osebno, je predsedstvo sreskega odbora preložilo skupščino na navedeni termin. Na ponedeljek je tako: K Slamieu zavijem rad, pristen vinček vsakokrat tam mi razvedri glavo! Naše stavbinsko delavstvo v bednem položaju Ljubljana, 18. junija. Glede na hud položaj stavbinskega delavstva je bil za danes dopoldne ob 9. sklican v dvorano OUZD shod, na katerem se je razpravljalo o težavah tega stanu in kako izboljšati položaj stavbinskega delavca. Zborovanje je otvoril predsednik g. Galjot, glavni referent je bil pa g. Juvan. Govornik je govoril o krizi stavbinskega delavstva, o brezposelnosti, ki stalno narašča med njim, in o plačah, ki jih delodajalci stalno znižujejo in so prave miloščine, saj znašajo jedva 2 do 3 Din na uro. Zaradi zlorabe odpovedi se množe pritožbe in obrtno sodišče ima polne roke dela. Zakon namreč določa, da je treba stavbinskemu delavstvu prav tako odpovedati na 14 dni, delodajalci se pa temu umikajo na ta način, da sprejmejo delavca samo za mesec dni na delo, potem mu pa odpovedo. V mesto sili tudi preveč kmečkih delavcev, ki odjedajo kruh res potrebnim, saj se dogaja, da delajo sinovi bogatih kmetov. Govornik je nato obširno razpravljal o licitacijah raznih tvrdk, ki stavljajo smešno nizke ponudbe, potem pa izkušajo to izenačiti pri delavcih, ki jim manjšajo plače. Pri sprejemanju se postopa z delavci zelo brezobzirno. Stavbinsko delavstvo tudi vztraja na zahtevi glede uvedbe 8 urnega delavnika. Govornik je dalje obširno razpravljal o podporah stavbinskemu delavstvu, ki naj bi jih prejemalo pri borzi dela. Ta institucija namreč doslej stavbinskemu delavstvu ni nakazovala podpor ne glede na to, da to delavstvo pozimi ne dela. Naposled je še poudarjal, da je bila resolucija nedavno sprejeta na protestnem shodu stavbinskega delavstva, poslana vsem odločilnim činiteljem in vladi. Zaključil je govor s pozivom na delavstvo, naj bc složno in se krepko organizira, saj je e v slogi moč. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Ustanovni občni zbor ljubljanske edinice Jugoslo-venske gozdovniške lige Ljubljana, 18. junija. Danes dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor ljubljanske edinice Jugosloven-ske gozdovniške lige. Zborovanje bi se moralo vršiti ob 10. v šoli na Cojzovi cesti, ker so pa prostore zasedli Sokoliči, se je vršilo v jedilnici 2eiezničarskega doma na Novem trgu. Zborovalce je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Ludovik Meglič, posebej pa še zastopnika policije in tiska. V uvodu je poudarjal, da je organizacija dejansko obstajala že od 1. 1925. dalje kot Združenje slovenskih tabornikov, zaradi novih predpisov v zakonu za telesno vzgojo je pa potrebno, da se osnujejo tudi krajevne edinice, med temi ljubljanska JGL. G. Pajer Je nato prečital pravila JGL ter jih navzočnim podrobno raztolmačil. Pravila, ki jih Je potrdilo tudi ministrstvo za telesno vzgojo, so bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve. Za starosto in glavarja edinice obenem je bil izvoljen Janez Trpin, za njegovega namestnika Ludovik Volčič, v odbor pa Lamut, Hbnn, Zirkelbachova, Podržaj, Breda Lamutova in za namestnika Uhlif in Minka Rugljeva. Pri slučajnostih se je razpravljalo o letošnjem taborjenju, članarini in drugih gozdovniških zadevah. Panika zaradi splasenega vola Ljubljana, 18. Junija. Dopoldne je razburil vse mesto nenavaden dogodek. Po glavnih ulicah je namreč divjal splašen vol ter povzročil med številnimi pasanti veliko paniko, zlasti še zato, ker je na Pogačarjevem trgu razbesnela žival podrla in nevarno poškodovala neko žensko. Zgodilo se je to takole: Okrog 8. zjutraj sta prignala iz Karlov-ea dva gonjača 8 mladih volov. 2ivlno so spravili v hlev gostilničarja 2abjaka na Poljanski cesti, kjer se je pa en vol na nepojasnjen način odtrgal. Drvel je po Poljanski cesti in zavil na Pogačarjev trg. Zaradi kričanja pasantov se je vol splašil in začel teči z bliskovito naglico čez trg. Nasproti sta mu prišli dve ženski, ena Rezika Varškova, 46 letna žena jetniškega paznika iz Kolodvorske ulice. Vol se je zapodil med obe in Varškovo podrl. Zaradi silnega sun- ka je Varškova odletela ir padla tako nesrečno na glavo, da si je prebila lobanjo in zaradi pretresenja možganov nezavestna obležala, splašena žival je pa tekla naprej. Varškovo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili resne poškodbe. Ubeglega vola so nato preganjali po Prešernovi ulici. Okrog pol 10. se je pojavil vol pred pošto. Medtem je bila o zadevi že obveščena policija. Vol jo je ubral na Mirje, od tam pa proti Mestnemu logu. Policija ga je preganjala z avtomobilom. Ker ga niso mogli ujeti, so ga blizu posestva Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca narajne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALI5ČH DRAMA Začetek ob 20-Ponedeljek. 19.: Tartuffe. D. Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Rokel. Poletni C ta abonma D. Četrtek, 22.: Okence. B. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 19.: Zaprto ■Torek, 20.: Seviljski brivec. Gostovanje gosrpe Ade Sarijeve. Izven. Sre»dla, 21.: Jim in JiB. Red Sreda. Ljubljanska drama. Tartuffe, tovrstna Molierova komedija r režiji dr. G-aveMe, se uprizori poe*lednjlč v sezoni drevi za D. — Poletne abonente reda C ln D opozarjamo, da bodo imeli posfledmjo 'č«ram-s!ko predstavo za svoj abonma v sredo 21. t. m. Uprizori se veseloigra Roksi. Do-sedaj sta imela pofletna abonmaja C in D od 15. marca vb a/k po 7 dramskih predstav. Ker morata 'fibbitti r smMu razpisa 8 dramskih predstar, zato je »redna uprizoritev RoikEl za njihov aJbonima. Abo-nenti reda C obdržijo za to predstavo sedeže na podlagi svode izkasnice, red D pa doto i sedeže »a to predistaivo doetaMj^ne na dom. Ljubljanska oper«. ServUJsIkt brivec s gostom Ado Sarijervo v vlogi Roeln« se bo pel v torek 20. t. m. Sadjeva je kjplo-ratiurna pevka svetovnega slovesa. Mnogo let je bila Stalina članica znamenite milanske opere. V ivjulhljani je doslej samo enkrat nastopila, in sicer na koncertu v dvorani Uniona, in taJkrat Je s svojo gflasoumo tehniko nara/vnost očarala poslušalca. Naslovno vlogo Sevil|jisikega brivca bo pel Primožič, tenorsko partijo Ba-novec. V obeh komičnih vlogah <3oma Ba-zilija in 'tona Bartola nasftaptta Betetrto in Zuipan. Opero bo dirigiral ramnatelj Polič. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Dbjave Spored violinskega koncerta, ki bo drevi oib 20. t dvorani Uniona. Nastopi violinist Leon Pfeifer, absoflvent visoke šole ljubljanskega državnega konservaitorija-šofle prof. Jana Slaisa. H&ndel: K. »ometa v g-molu; čajtoovstki: Koncert v d-duru; Starim: Fantazija (delo konservatorista šole za kompozicijo prol Slavka Oster-ca), Riimski-KorsafeovHKfre ijsler: Himna soncu, Scott: Dežela lotosa, Novaček: Penpetuuan mobile. Pri klavirju kornser-vatoriet GalSatia Reinhoid. Vstopnice za nocojšnji violinski koncert so v prodaji v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgiu. Sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. Začetek točno ob 20. Zadnja sklepna produkelja državnega konservstorlja ljubljanskega r letošnjem letu bo v Gredo 21. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Na ted produkciji nastopi orkester državnega konservatorija pod rojstvom gojencev Mulleflja in šušteršiča, gojenci solopevskega oddelka čampa SI., Pendam Jeam., Likovič Joža, Sdk Dragica, Lahamar Marija (absolventka vieoike šole), absolvent srednje šole za klarinet R,ueh Branko in Baje Ladika (aibsolvenitka srednje šole zia klavir), ki Igra Saint-Saensov koncert za klavir s sipreimljeva-njem oifeestra. Natančnejši sip-ored jutri. Janko J. Srimšek: Telovo OStirjeva Ančka in Vrbičev Janezek sta bila šolarčika. Iz tretjega razreda. Dve kapljiici vode. V vlažili noči porojeni. Sredi zlatega jutra na živih listkih komaj razcvele rožice trepetajoči ita! Vrt! Paradiž! — Tamle pod kostanji, glej, postavljajo kapelico —« Ančka se je zagledala. In poitem smeje, nekoliko nezadovoljno dejala: »Vem za to. Nič posebnega ni. Vsaj danes še ne. Jutri bo glavno.« »■Ampak vseeno! Poddiva Ančka! Vsaj za pol ure. Doma naju ne bodo pogrešali. Pomagal bom, ko boste pri vas delali oltar. Vaš bo najlepši. Tudi lani je bil. In vsako leto. — Pred Jerič-kovo hišo bo stal mlaj. Kakor zvonik visok. V vTih bodo obesili vsake sorte dobrot. Kdor bo splezal nanj, dobi od Strelovega gospoda polno pest desetič. Cencek mi je povedal. Zdaj smreko gotovo že belijo —« Ošti-rjeva Ančka je s čeveljčkom po-drsala po prahu. »Nao bo, Janezek! Toda takoj se vrneva. Obljubil sd —« »Takoj, Ančka —« Prijel je Vrbičev šolarček 0'štirjeve-ga dekliča za roko in sta otroka drobnih nožic zdrsela v vas. Pred hišami na levi in desni so se vrtiii fantje s sekirami, vejniki Ln železnimi drogovi v rokah. Se sukala dekleta. Dekleta v pisanih predpasnikih in belih rokavcih. Ob ločena Jn zaposlena z venci in polnimi košarami rož. Fantje goloroki. Preznojene srajce zavihane nad komolce. Povsod vrisk« Smeh. Veseliie. Fantje so pnisekavali mlade smreke ta breze. Kopali jame. Podbijali mlaje. Dekleta jih povezovala ta opletala z venai. Bršlianovimi in lipovimi Ktačala jih s šopki. Z vihra-jočiani zastavicami. S papirnatimi trakovi. V farnem stolpu je zaklemkalo delo-pust. Na Gori je zabrnelo z velikim. Za njim še z ostalimi tremi. »To kilenkajo naš Rude. Končinov Bine in Makučev 2an,« je Vrbičev pokazal v domače line. »Kar poslušaj, Ančka! Gorski naj se skrijejo pred našimi —« »Res znajo lepo — Prelepo —« »Rožice pojdeš potresat, Ančka? Si jih dosti pripravila?« »Kaj vprašuješ! Pred samo mon-štranco bomo hodile. V belih oblekah. Razpletenih las. Novo košarico sem letos dobila od strica. Je še nisi videl, kaj?« »Nisem, Ančka. Mi jo boš pokazala?« »Jutri zjutraj, Janezek. Bom.« Z grajskega dvorišča za trškimi kostanji je privozil okoren parizar. Naložen z mladimi smrekami. Na njem je oblastno sedel črnobradi konopenski majet- m v« »S poti, otroka —« je vzdignil bic. »Ne bom odgovarjal za nesrečo —« Voz je počasi zavil mirno vodnjaka. Odškriipal v spodmji del vasi. »To vse bodo še potrebovali?« »Vse! Ln še premalo bo. Gotovo pe-Ija k Sv. Janezu pred sodni jo. Nisi videla? Grajsko dvorišče ie polno smirek. Cel teden so jih podirali pri Sv. FTori-janu ta v Konopnem dolu. Po dva krajcarja jih prodajajo. Za cerkev dajejo zastonj.« „ .. Pred Jeričkovo hišo je na močnih hrastovih kozah ležal ogromen mlaj. Deset, petnajst — še več fantov se je prerivalo in potilo okrog njega. Pla-ški kovač mu je pod vrhom, kjer so drevo podaljšali, pribijal železne obroče. " »Sem ti pTav rekel, Ančka? Čudež božji! In od tal do vrha ga bodo z milom in lojem namazali.« »Zakaj?« »Hm, zakaj! Da se bo težje plezalo. Prgišče denarja ni igrača! Pošteno si ga bo zaslušil, kdor ga dobi.« »Bi ti priplezal do vrha, Janezek?« »Eh — ne bi —! Ne še! Cez leta, ako Bog da, Ančka, bom —« »Kako ga bodo vzdignili? Postavili?« »S kleščami iz žrdi. Z vrmi. Z verigami. S škripci. Nevarno je tako po- četje, Ančka. Lansiko leto sem bil zraven — Dvakrat se jim je zmeknilo — Radoveden sem, kako jim bo letos Slo od rok — Bi ostal —« »Ne, Janezek —« »Ne bodi v skrbeh. Samo do Sv. Janeza odide va. Potlej nazaj! Jutri za procesijo, ko bo vse gotovo, bo stokrat lepše--« Kapelica pri Sv. Janezu je bila odlpr-ta. Zapuščena. Skrbne delavke in zvesti delavci so se že razšli. Ves tesni prostor so pridne roke s smrečjem ta rožami spremenile v kotiček raja. Na oltaroku, s snežno belimi prti pregrnje-nem, je med cvetličnimi lončki in srebrnimi svečniki resen in povešane glave stal svetnik. V črn talar in sveže opran koretelj oblečen. Na glavi sve-čeniški biret. V naročju križ s Križa-nim. »Moj pitron, veš, Ančka —c je n« •pragu Janezek snel klobuk. »Bi pokleknila, Ančka?« »Poklekniva —« Spolznila sta v mračni kapelici na kolena Prekrižala se. Zamolila. »Ne pogodiš. Ančka, na kaj sem mi-slli! — Sedajle — Med molitvijo —« »Na kaj neki?« »Ce si — Ančka — ono — veš — v nedeljo zvečer — na vrtu — ko sva DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Petrolejskf požar v Kaliforniji Prva. tevinut slika eksplozijske nesreče v bližini znanega kalifornijskega kopališča Longr Beach. Eksplozija na petrolejskem ozemlju je bila tako močna, da so se tresle hiše t 34 km oddaljenem Los Angelesu. Eksplozija je zahtevala 7 mrtvih in 27 hudo ranjenih. Po eksploziji je nastal požar (glej sliko!), ki je povzročil ogromno gmotno škodo Molitvene in ženitvene jkrbi v evropskih kraljevih hišah NeW pariški list je pred kratkim objavil statistiko o evropskih kraljevih otrocih, ki bi bili godni za možitev, oziroma ženi te v. Na čelu kraljičin je holandska prestolo-naslednica Julijana, ki šteje 23 let in obiskuje univerzo v Leydenu. Baje ni prav nič navdušena za možitev in to dela »me-rodajnim« krogom velike skrbi, saj je zadnja potomka dinastije Aranijevcev. 22-letno švedsko princeso Ingrid so časniki že večkrat hoteli omožiti s tem ali onim princem in so jo ta čas namenili angleškemu kraljeviču Juriju. Bržkone se bosta tudi poročila, 18-letno Italijansko princeso Marijo so v zadnjem času spravljali v zvezo z bolgarskim princem Cirilom, kakor že prej t drugimi princi, a videti je, da ne bo iz tega nič. 30-letna bolgarska princesa Ev-doksija hoče ostati baje samostojna in tudi danske princese Feodora (22 let), Ka-rolina (20 let) in Luiza (18 let) so se preskrbele za primer, da bi ostale samice. Prva se je izučila za modistko, druga je diplomirana fotografinja ln tretja je isto-tako poklicno izvežbana. Hčeri bivšega španskega kralja Alfonza sta obe zaročeni. Med princi bi najrajši oženili angleškega prestolonaslednika, princa Waleškega, ki se pa navsHc svojim 40 letom na vse kriplje brani zlatega jarma. Ostal bo menda samec. Tudi danski prestolonaslednik noče nič slišati o poroki. Ne zaupajte brezpogojno soncu! Pod sončnim bronhitisom razumemo akutno bronhitis, ki nastane v disponira-nih individuih pod vplivom močnega sončenja in ga spremljajo razne motnje, kakor glavobol in mrzlica, posebno rada napada to kataralno vnetje sluznice v vrhnjih dihalih zdražljive, preobčutljive otroke, ki tudi drugače obole pod vsakim majhnim vnanjim ali notranjim vplivom. Dr. Klare, vodja otroške bolnice v Schei-deggu, pravi, da so takšni otroci običajno tolsti, nabuhnjeni ali nežni in imajo svet-lomodre ali sivomodre oči, nežno, svetlo-rožnato kožo ter rdečkast blesk v laseh. Posebno zadnji znak se zdi dr. Klareju važen, ker je nastanek sončnega bronhitisa po njegovem v mnogih ozirih podoben nagnjenosti do ožganosti kože tudi pri zmernem sončnem obsevanju. Razkroj beljakovin, ki jih povzročajo ultravioletni žarki, predstavlja strupeni dražljaj, ki zakrivi bronhitično obolenje. , Naziranje, da se da to obolenje ozdraviti z dieto, ki vsebuje le malo soli, se je izkazala za zmotno. Dober zdravnik bo na-svetoval pravo dieto in druge ukrepe. Seveda pa je treba otroke in odrasle, ki jim povzroča sonce tako težke reakcije, zelo previdno obravnavati z naravnim in umetnim obsevanjem, da se zlo ne poveča. Najelegantnejše dirke na svetu Največji družabni dogodek na Angleškem so vsakoletne dirke v Ascolu v zvezi z veliko modno revijo. Na sliki so člani angleške aristokracije, oblečeni po nahiovejši modi zalivala tvo1 PO topadiku reparacij nI mogoče izpolniti obveznosti, kojih ureditev je sklenila pod bistveno drugačuDimi okotaosrtmi se ne zagledajo že otroci — Kako bi se prav povedalo? — Ce je njihova — otiročja — ljubezen morda drugačna od on« v zrelih letih — je vendarle ljubezen. Da se imajo radi? Da se radi vidijo? Premalo je tako rečeno — Premalo! Bog ve! Zares sita se ljubila in bila drug v drugega zaljubljena. Oštirjev deklič in Vrbičev Janezek. Ljubila sita •se. Oba sta to vedela. In njihovi pajdaši in pajdašice iz šolskih klopi tudi. Sošolarčki, Ki so ju dražili z zaljubljencema. Dokazov zahtevate za to, prijateljčki božji? Dokazov? Enega takoj! Poglavitnega! Na licu mesta! Zaljubljen, navdušen, razgret je Janezek tam, kjer se je od glavne oeste cepila Močila rje va pot, odrevenel, kakor da je strela iz jasnega treščila pred njim v obcestni kamen. Obrazek trnu je Dobledel. Zardel in se prelil s krvjo. V očeh se je zakresalo. Užgalo se. Ugasnilo. Spet zaplamenelo. Zaskejelo. Speklo. Pod vekami se napolnilo z mokroto. »Ančka — Ančka —!« Z Močilarjeve steze sta na cesto, roko v roki prid rob i.! a Ančka in Berteli Berteijj, oštirievega soseda sin. Tudi šolarček. Tudi iz tretjega razreda. Pri-smejala se in prihihitala v prezadovolj-nem pomenku na cesto in — tudi odre-venela. »Ančka —I Lažirnjivka —1 Kača — !« je bruhnilo in bruhalo iz Vrtnčevega. »Kača —! Lažnjivka — Si rekla — Se v nedeljo — In včeraj — Ančka — Gad — Kača — Goljufiva — Na!« Predno se je Ančka zavedla, je padel V ribičevega Janeza šopek v cestni prah — Počila je skrčena pest po dekHčevem obrazku — V drugič — Zadek je Amčkin nosek — V tretji«. — Bog se usmih — Dekletce je omahniio — Košarica z rožicami je odletela za Janezkovim šopkom — Pocedila se je rdeča kri iz Ančkinih ust — Iz noska —Po beli punčk in i oblekici od prsi do kolen — Brizgnila po Janezovih čevljih _ O škropil a pozelenelega Berilja — Ančka je z a vpil a — Samo enkrat — Se zazibala — Se zrušila — »Zdaj tebe — Še tebe —« je zarjuJ Vrbičev in goreče in divje zamahnil na Bertilja. Bertelj se je zvil — Prepognil se v kolkih — Stisnil klobuk pod pazduho — Obupno vrisknil — Ureza! jo v Močilarjeve livade--- Sveto Rešnje Telo je v dolgi in predolgi procesiji šlo skozi praznične vaške ulice delit svoj blagoslov cvetočim žitnim poljem in vsej prirodi. Spremljate so ga pesmi cerkvenih pevoev, molitve pobožnih duš. pritrkavanje zvonov pri fari in na Gori in streljanje iz možnarjev. Ko se je za prvi evengelij ustavila procesija pred oltarjem kraj oštirjeve hiše, je za spuščenimi zavesami jokalo mlado dekletce z opraska-nim obrazkom, razbitim noskom in raz-paranimi ustnicami. In prav tisti čas je v hosti nad vasjo skrito v gostem grmovju jokalo drugo dete. Droben fantiček. Šolarček iz tretjega razTeda. Cr-no laso glavo v okrvavljene peščice agmeteno. V srcu neznosno, bridko bolečino. »Kaj sem štor* — Oh, kaj sem stori — Ančka — kaj si mi naredila--« je med ihtendeoi pred se ponavljal Vrbičev Janezek, da je otožno odmevalo ■med starimi bukvami--- Spet Telovo---Vabi. Prvič vabi k veliki maši. K procesiji. Svet hiti ki brzi mimo okna v cerkev. Vabi v drugič. Vabi. Glasovi rezke godbe se zhvajo k meni v sobo. »Bi šel?« — Ne bi šel?« se misel lovi za misel. Štejem gumbe na telovniku. »Orem —- Ne grem — Grem--- Sest jih je. »Še one na suknjiču--Ne grem --« se skonča računica. »Tja ven — za polje — v breg pod hosto pojdem — V mladost nazaj — Naj naju Sveto Rešnje Telo blagoslovi tamkaj — Naju — Mene in mojo daljno zdrobljeno mladost --— in na baz! svo(Jlh lastnih terjatev v Nemčiji. Vojni medizaveeeiiški dolgovi to reparacije so tako tesno združeni, da JEh ni mogoče posamez utktaiti. Saj ima naša država že z ukinitvijo obooih neizmerno škodo. Vei naši medizavezmiski vojni dolgovi znašajo nekaj malega manj kakor 13 milicard dinarjev, ia naslova reparacij pa bi naša država imela dobiti od Nemčije dobrih 34 milijand. Od vsega me 32 a-vezniškega dofliga naše kraljevine znaša dolig Ameriki okoli tri milijarde dinarjev, kotjih pdaSHo je bilo zasignirano, -dokler &o tekle reparacije. Z moratorijem pa je gospod Hoover izp&tSkopal tla ameriški ter. jaitmi tako temeljito, da se v Ameriki pa>"' rnihče ne more nadejati, da bo Jugoslavija iz svojega plačala te tri milijarde, ko je billa proti svotji volji ta vkiljub svojemu izrečenemu protestu v lozaanskein sporazumu oškodovana za •desetkrat toliko vsoto. Ta redfumitiu mesa«, ki ga ji Evropa očita že ves čas o>d nemškega moratorija, ne more roditi dobrega sadu. V ostalem so ravno gospodarsko najmočnejše države Evrope odbile plačilo dolžnih obrokov, kar 'dlokaziuje, da nihče pri najboljši volji ni v stanu zadostiti svojim obveznostim pri tako zelo izpremenjenih okoliščinah, ko dames nI niti ene tamed cmih možnosti, na katerih temelju so se aaikljiičiili prvotni sporazumi. Kakor že rečeno, je ravno Amerika največ pripomo-gfla k temiu, da se je nekaterim dolžnikom zaprl edini vta dohidikov, iz katerih bi se dale poravnati amerišfke terjatve. DANES DRAŽBA moSkih oblek, hlač, površnikov Ltd. v PREŠERNOVI ULICI ST. 54 Subotica za svoje gledališče Subotica, 18. junija. Gledališko vprašanje je danes pac res težko vprašanje za vsa tista večja mesta v naši državi, ki eo toliko srečna, da imajo to ve-leku.ltirno institucijo. Gledališča naših tr^h prastolnic se bore z največjimi težavami, 1; >r s i jkn državna podpora vedno beij in bolj krči. mestne občine pa ne morijo dajati večjih subvencij, ker se same nahajajo v težkih gospodanskih razmerah, pa jim poleg t?ga. tudi če bi hotile žrtvovati večje prispevka, državna nadzorstvena oblast skrčuje proračune na najmanjše, kar j? mogoče. Subotiško gledališče ne šteje med državno podpirana gledališča in je navezano samo na podporo nvi£e mestni občine, ki je lastnica gledališkega poslopja. Da bi ee roboti-škemu prebivalstvu kljub vsem težkim gospodarskim razmeram vendarle zagotovil umetniški užitek gledaliških predstav, je mestni občinski svet sklenil, da se za letošnjo zimsko sezono dovoljuje prav posebne Igodnosti gledališki družbi, ki bi ee obvezala, da priredi v tej sezoni, od meseca oktobra do maja, 32 gledaliških predstav, vsak mesec po štiri, in sicer 24 dramskih, šest opernih in dve baletni. Mestna občina pre-pašča gledališko poslopje z V9emi potrebnimi prostori, osobjem, kurjavo in ra?»vetlja-vo popolnoma brezplačno taki gledališki družbi. Poleg tega pa mestna občina še Jamči opernim in baletnim predstavam 70odstot-no prodajo vstopnic. Mestna občina eubotiška ee je v amislu tega sklepa tudi že obrnila na upravo beograjskega Narodnega gledališča z vprašanjem, ali hi ne hotelo beograjsko Narodno gledališče pod zgoraj označenimi pogoji £ svojim dramskim, opernim in baletnim osobjem zagotoviti Subotičanom letošnjo zimsko gledališko sezono. Uprava beograjskega Narodnega gledališča doslej še ni odgovorila na to ponudbo. Ako jo odkloni, prihaja nato gotovo v poštev zagrebško gledališče. Le škoda, da je Ljubljana tako oddaljena in da njen dramski repertoar ne odgovarja potrebam tukajšnjega občinstva, v jezikovnem pogledu, namreč, ker občinstvo vsaj smatrr slovenščino še vedno za kolikortoliko neraz umljivo. Vsekakor pa ipamo, da prizadevanje naše občine ne bo ostalo brez uspeha in bomr talko vendarle imeli svojo zimsko gledališko sezono, čeprav s samo po eno predstavo ve.aV teden. Drugače utonemo v kinomatografskeu iundu in ciganskih čardaših. Primorje je katastrofalno porazilo zmagovalca Hajduka Vojvodino črno-feeli so si z visoko zmago 5:0 priborili Šesto mesto v tabeli — V beograjskem derbyjis je zmagal BSK — Hajduk je v Sarajevu s težavo rešil dve točki V desetem liginem kolu so nastopili samo trije pari. v Beogradu so imeli lokalni derby in je BSK po splošnem pričakovanju imel nekaj več šans. Uspelo mu je poraziti svojega rivala z rezultatom 4:0 in je tako avanziral za eno mesto. Počasi pa sigurno se BSK preriva po neuspelem startu navzgor v tablici in ima sedaj s šestimi izgubljenimi točkami zelo ugoden položaj na četrtem mestu v tablici. V Sarajevu je bil položaj pred tekmo ja-ko nesiguren. Zmagala je tesno Hajdukova rutina. Z 2:1 se vrača Hajduk iz opasnega Sarajeva in je v sedanji klasifikaciji na tablici poskočil s četrtega na tretje mesto. Slavija pa Je še nadalje ostala na nevarnem devetem mestu. Največjo senzacijo pa smo imeli v Ljubljani. Vojvodina nam je prišla neposredno ia Zagreba, kjer je prevzela Gradjatiske-mu eno točko, kljub temu pa so tipali optimisti na zmago našega zastopnika. Seveda nI nihče pričakoval tolikega rezultata tn bo ta do sedaj najizdatnejši rezultat Primorja sigurno mogočno odjeknil po našem športnem svetu. Crno-beli so si Jako popravili svoj količnik, dvignili pa so se, kar je še važnejše, za dve mesti s sedanjega osmega na šesto. Tako visoko še niso bili. Z devetimi točkami lz desetih tekem imajo zadovoljiv položaj, in če ne bo nepričakovanih katastrof v drugem delu tekmovanja, je računati z obstankom naše enajstorice v ligi. Po desetem kolu se je tablica tako spremenila; Gradjanski Concordia Hajduk BSK Jugoslavija Primorje BASK Vojvodina Slavija S Slavija O Hašk 10 6 1 3 16:10 ]3 9 5 1 3 22: 9 11 9 5 13 15:10 11 8 4 2 2 18:10 10 8 5 0 3 13:11 10 10 3 3 4 18:22 9 9 3 2 4 19:21 8 S 2 3 3 9:18 7 9 2 2 5 16:21 6 9 2 2 5 11:22 6 7 2 1 4 8:11 5 Za prvi nastop Vojvodine je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, ki se je še stopnjevalo zaradi važnosti tega srečanja. Neprestani dež je že grozil, da se bo morala tekma odgoditi, toda v popoldanskih urah so se vremenski dirigenti zopet enkrat usmilili našega nogometa in je bilo igrišče ob pol šestih skoroda odlično. Ljudi pa se le nabralo okoli 1500, kar je v danih prilik;Ui presenetljivo veliko. Primorje : Vojvodina 5:0 (2:0) Primorje: Starec, Svetic, Hassl, Zemljak, Sočan, Boncelj, Jug I, Erman, ženica, Slapar, Jež. Vojvodina: šovljanski, živič, Majtan, žikič, Zagorac, Paščan, Nemeth, Marko-vič M., Markovič D., Markovič B., Bajagič. že v prvih potezah se je pokazalo, da je Vojvodina brez prave halveslinije. To je tekom tekme postajalo čimdalje bolj očito in prav ta okolnost je v mnogi meri odločila tekmo ali prispevala k velikemu uspehu našega moštva. Tako se je tudi zgodilo, da so gostje igrali prav za prav samo z dvema linijama in se ni mogel razmeroma dober napad skoro nikoli preriti v območje nasprotnega gola, ker mu je nedostajalo zaslombe od zadaj. Od moštva, ki je še nedavno porazilo Hajduka in ki je pravkar igralo neodločeno v Zagrebu z Gradjanskim, se je vendar malo več pričakovalo. Kajti poleg pravkar omenjene pomanjkljivosti srednje vrste so imeli Voj-vodinci tudi prav šibko obrambo, v njej je bil na višini edino vratar, ki je, razen morda enega gola, držal, kar more dober ■vratar držati, obupno slab pa je bdi Majtan, a živič malo boljši od njega. V napadu je še najbolj ugajal Bajagič, dočim se toliko reklamirani srednji napadalec ni pokazal z najboljše strani kot vodja napada. Dobra pa sta bila oba Markoviča v zvezah, posebno je levi lepo igral s svojim krilom in večkrat postavljal Zemljaka in Svetica v težavnejše položaje. Bolj slab je bil Nemeth, sicer odlično držan po Bonclju. Crno-beli so pa zopet zaigrali, da so svoje pristaše navdušili. Izkoristili so, česar ne delajo vedno, protivnikove slabosti in že po prvih uspehih krepko napadali, ho-teč izsiliti vedno večjo razliko, vedno večji uspeh, m če ne bi bilo nekaj Ježeve nerodnosti, nekaj sebične Slaparjeve žilice, bi se glasil rezultat 8:0! Toliko šans je bilo absolutno zrelih. Od posamežnikov je treba v prvi vrsti imenovati Juga na krilu, ki je po dolgem presledku zaigral v svojem nekdanjem stilu. Neumorno in sigurno je pripravljal in uvajal napade, jih izpeljaval in briljiral s krasnimi, uporabnimi centri. Trije goli so padli po njegovem uvodnem delu, četrtega pa je sam zabil na lep Sočanov pas. Poleg njega se je v moštvu in izmed vseh 22 igralcev odlikoval še Boncelj, ki se je zvesto držal svojega krila, pomagal, kadar je bilo treba, v obrambi in lepo plasiral žoge naprej. V drugem polča-su pa se je povzpel visoko še Sočan, tako da je srednja linija, ker je tudi Zemljak podal svojo običajno solidno igro, zlasti v obrambi, prevladovala na terenu in neprestano pošiljala svoj napad naprej. Izkazal se je tokrat tudi Starec, ki je šele v drugem polčasu imel dvakrat priliko pokazati, kaj zna, posled-njič že v zadnjih izdihljajih igre, enkrat pa je tudi prav nesigurno odbil in mu je moral pomagati Hassl, da ni bilo nesreče. V napadu je bil poleg Juga zelo dober kot snovatelj bodočih uspehov Erman, ki Je nesebično prepuščal in pomagal ustvarjati drugim ugodne situacije, česar se ne more reči o Slaparju, ki je pa v polju tudi ipravil svoj delež prav dobro. Kot celota ^a napadalni kvintet kljub številčno krepko izraženemu rezultatu ni prišel do pra-•3 veljave, dal se je mnogokrat raztrgati. "-> pa mnogo po zaslugi šenice. ki je bil na "•rr,OT1te prav prevdaren vodja napadi, • h na je v kombinacijah in v predlož- kih delal nepopravljive napake. Pohvalno je omeniti o Vojvodini, da se je žilavo borila do konca. Moštvo igra zelo fair, je pa nekam premehko, igra pre-mlačno in je od vseh nogometnih vrlin pokazalo morda samo v igri z glavo mal plus pred zmagovitim nasprotnikom. Nasprotno pa so črno-beli prevladovali s tehničnim znanjem in zlasti z neodoljivim startom. Tega so pokazali predvsem halfl, pa tudi branilca. Ker je Svetic dobil žreb, igra V. prvo polovico proti soncu, šele v 6. min. pride V. prvič čez polovico, ali desni Markovič pošlje od daleč čez. v odprti igri ima P. v 9. min. prvo šanso, krasen Jugov center prestriže Erman boljše plasiranemu šenici in zastrelja. Odslej je P. stalno v premoči, napadi V. so redkost, v 22. min. lepa kombinacija v napadu P., žoga gre z leve plati na sredo, Erman se oteplje trojice nasprotnikov, naposled pride žoga do Juga, ki taktično centrira in Senica plasira neubranljivo mimo vratarja 1:0 za p. Buren aplavz pozdravi ta uspeh prevdar-ne taktike. Igra postaja živahnejša, P. krepkejše napada, v 24. min. bije Svetic prost strel lepo prsd gol, toda v kritični situaciji se žoga odbije v kot. Jug lepo strelja, toda Markovič D. prevzame žogo in jo odpelje v polje. Potem sledi mala ofenziva V., ki traje nekoliko minut in ima V. v 32. min. prvo veliko šanso: Bajagič iznenada opali s precejšnje daljave bombo na gol. Starcu pri skoku spodrsne pa še utegne zaokrenlti v kot. Bije ga Bajagič, pa žoga gre zopet v kot in po ponovnem Bajagičevem strelu je nevarno pred Starcem, naposled pa pošlje levi Markovič visoko čez in preseka situacijo. Svetičev hands še izven črte ostane brez posledic, žoga pride do Juga — teče 36. minuta — ki se krasno predribla naprej in lepo centrira, Jež je na mestu in p. vodi z 2:0. P. je stalno v napadu, v 39. min. MaJ-tnov foul na Jugu, Jugov prosti strel gre v kot. Ježev kornerski strel odnese srednji Markovič v krasnem startu. Dve minuti pred koncem startata Slapar in nasprotni vratar istočasno na lep Jugov predložek, vratar se v padcu rani in je igra za dve minuti prekinjena. Po vratarjevem po-vratku je P. še v ofenzivi, in ko sodnik odpiska, sta Jug in vratar na tleh po neuspelem startu na žogo. V 4. min. drugega polčasa pobere Jug lep pas in se zopet zažene neugnano naprej ,njegov center vratar zgreši in je na tleh, geničin strel se odbije in eksekucijo prevzame Jež bolj uspešno ter spravi svoje moštvo v vodstvo s 3:0. In takoj nato ima P. še eno veliko šanso, pa je tokrat Jež ne izkoristi. Svojo drugo šanso pa si izdela V. v 9. min., levo krilo lepo centrira in Nemeth pošlje ostro tik mimo. v naslednjih minutah je V. v napadu, obramba P. je bolj zaposlena. Toda v 17. min. opravi Sočan stvar s prostim strelom na brzo roko, predložek dospe do Juga v čisti poziciji, ki z ostro bombo doseže 4:0 za P. 2e v naslednji minuti ima P. ponovno šanso, Jež servira krasen center ln šov-ljanski sname žogo E rmanu dobesedno z noge skoro na sami črti! P. je stalno v premoči, v 33. min. se Slapar prerije skozi vso obrambo in si ustvari situacijo za peti ln poslednji gol. Do konca doseže P. še dva kota, ki ostaneta neizkoriščena, in ima še eno veliko šanso, ki je Slapar ne izkoristi. G. Podupsky iz Zagreba je sodil dobro in objektivno. BSK : Jugoslavija 4:0 (1:0) Beograd, 18. ju.nina. Današnja prvenstvena tekima med BSK ln Jugoslavijo je pričela v veliki nervo-z1. Prvo ša.Tso ima Jugoslavija v 4. min., toda Fiopovič iz bližine stre'j a tik mimo gcda. V nad aii jin jem poteku Igire je vratar BSK Glaser zelo nesiguren. Jugoslavija, je v premoči, toda se ne more rešiti ner-voze. V 26. minuti nevarna gneča pre'? vrabi Jugoslavije, toda Kukič dvakrat usipešmo intervenira. Kmalu začne napadati BSK in igra postaja živakneeša. V .34. minuti vodi Timandč (po strani, to*'a bra/niiliea Jugoslavije usmešno bramita. V 36. min. doseže Moša z lepim golom vodstvo za BSK. V prvem delu prvega polčasa je bila Jugoslavija nemočna, šele po 20. miin. je bil BiSK enakopraven nasproti! i'k. V 14. min. poviža MoSa z fVealmlm golom na 2:0. Od te?a trenotika popušča temno, veuidaT uspe plaivim, da zabijejo še dva gola, im sicer v 40. mim. Mairt:amo-vič in v pirediza^lmji minuti po šolo akciji Moša. Igra ni bila na posebni višini niti v tehničnem, niiti v taktičnem oziru. Sodil je g. RosenfeOd lz Zagreba. Hajduk : Slavija (S) 2:1 (1:1) Sairanevo, 18. junija. Pre'iT velikim številom gledalcev in ob lepem vremenu se je danes od Igra'a prvenstvena tekma med splitskim Hajdukom in domačo Slavijo. Igra se je pričela v zelo živahnem tempu. Sla>vija doseže že v 1. min. korner, toda fiallgurt te bližine zgreši. V 3. min. napravi Kralje isto napako. Hajdukov napad strelja samo iz VaJrave, zaradi česar ima golman >>lavije lahek posel. Vodstvo doseže Slavija v 18. min. V 27. min. strelja Kra^ič ost.ro iiz 16 m. toda vratar čelebič, ki je najboljši mož Slavije, brani. V 43. min doseže Kragič po šolo akciji izenačenje. Drugi polčas ni prinesel posebno zanimivih momentov. Slavija ostro napada, toda čulič uspešno hrani. V 4. mta. doseže Lin po šolo akciji vodstvo za Hajduka in s tem tudi končni rezultat. Slavija je skozi 10 minut skioraij vedno pred go-iom Hajduka, ki se pa žilavo brani, da obdrži rezultat. Od 15. d0 20. min. je Hajduk samo trikrat prešel na stran Slavije •in samo dvakrat strekjal. Rezultat skoraj r. DoKfirssu, da se svet zelo zanima za vlogo Avstrije v sredniii Evropi Obenem je pokazala, da veljajo simpatije sveta oni polotfk.i. ki jo je započela Avstrija, ko se is končno spomnila sama nase in na svojo pravo misijo v Podonavju. 2e pogosto je povsem odlkrito napovedoval, da bo Avstrija nekega dne započela tako politika ln našla z njo podporo najvažnejših svetovnih činitdjev. Nadalje je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš poudarjal, da si gospodarski interesi podonavskih držav ne nasprotujejo. Prejšnja avstro-ogr-ska monarhija je bila gospodarsko zelo zdrava tvorba in treba bo na gospodarskem področju obnoviti prejšnje zveze, da se pospeši razvoj. Nova tvorba, ki jo ima v mislih, bo temeljila na boMši in boki racionalni podHagi, opredeljena bo nacionalno in bo deležna rrmogo boljših razvojnih mož- nosti kakor v preteklosti, ker ne bo nobenih notranjih težkoč in sporov, ki bi oslabilie-vali njeno stališče na zunaj. Za Avstrijo »o v bodočnosti tri možnosti, priklflučitev k kaki velesili, zbližan je s kako drugo manjšo državo v Podunavju ali pa sodelovanje v veliki gospodarsko politični tvorbi, ki je po svojem ustroju tudi vdesila, ne da bd na videz prav za prav bila. Tretja rešitev obstoja v ureditvi srednjeevropskega vprašanja sploh ter v zadovoljitvi agrarnih ki industrijskih dTŽav v tem okviru, ki se med seboi dobro izpopolnjujejo in ki Imajo lahko vse skupaj od medsebojnega sodelovanja koristi. Naposled je dr. Beneš izrazil nado, da bi gospodarska konferenca rešila tudi vprašanje medvladnih dolgov, čeprav to vprašanje ni na dnevnem redu. Ravno dolgov«; problem onemogoča ureditev in stabilizacijo valut. Ce se bodo države vrnile k zfla-terrtu standardu, bo potem tudii lažje znižati carine. Svojo izjavo je dr. Beneš zakflBučM « poudarkom da je Mala antanta pripravljena razširiti svoje gospodarske dogovore i pritegnitvijo novih prijateljev. Medsebojno spoznavanje najboljša pot k temeljitemu zbližan ju Pomen poseta jugoslovenskih parlamentarcev na Poljskem Smučarski klnb Ljubljana obvešča svoje člane, da se vrše vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17. ure dalje lahkoatletske in gimnastične vaje na stadionu ob Tyrševi cesti. Vodstvo vaj Je v rokah strokovnjakov. Tekmovalci se pozivajo, da se val redno udeležujejo. Posebne lee-itimaoiie. ki do-voljuiejo udeležbo pri vajah, se dobe pri g. Kopfivi in nrihodnji teden tudi pri vajah na telovadišču. Varšava, 18. junija. AA. Pat poroča: Včeraj je priredil poljsko-jugoslovenski parlamentarni odbor svečan banket na čast jugoslovenskim parlamentarcem. Banketa so se udeležili razen gostov predsednik sejma Svitloski, podpredsednik senata Bogatski (predsednik senata Razkijevič se mudi v Braziliji, kjer obiskuje tamkajšnje poljske izseljence), podpredsednik sejma profesor Makovski, ki je obenem pred sednik poljsko-jugoslovenske parlamentarne lige, predsednik izvenstrankarskega bloka Slave'., knez Lubomirski in mnogi poslanci in senatorji ter ugledne osebnosti iz poljsko-jugoslovenske lige. Po banketu so šli jugoslovenski gostje v avdijenco k predsedniku poljske republike. Na banketu sta govorila podpredsednik sejma Makovski in minister dr. Arandjelo-vič. G. Makovski je v svojem govoru orisal zgodovinsko preteklost mest, ki so jih jugoslovenski parlamentarci na svojem sedanjem obisku po Poljskem obiskali, natf je pa v zvezi s tem naglasil glavne vrliut politične psihologije Poljske in dejal, da spada med te vrline kot najbistvenejša težnja po mednarodnem sodelovanju, te melječa ne na tradiciji, temveč na stvarni oceni konstruktivnih dejstev in tvorb zmožnih za življenje .Za primer teh odlik Poljske je govornik navedel ustanovitev bloka poljedelskih držav. Kot drugo vrlino poljske politične psihologije je Makovski omenil profinjeni občutek za vsakr neskladje v mednarodnem življenju. V zvezi s tem je Makovski naglasil, da Poljska ne more dopustiti, da bi se vprašanja ki se tičejo Poljske, reševala brez njsnil" zastopnikov. Poljska politika v mednarodni atmosfeii sedanje dobe se lahko karak terizira z besedami, da Poljska čvrsto zaupa vase, da je odločena izpolniti svojo dolžnost, ki Ji jo naiaga njena zgodovina in njeno prepričanje o pravilnosti te politike. Svoj govor je Makovski sklenil z željo, naj bi to prvo bližnje seznanjanje med poljskimi in jugoslovenskimi parlamentarci pripomoglo do čim večjega zbli žanja med obema narodoma. V imenu gostov je odgovoril minister brez listnice dr. Andjelinovič, ki se je predvsem zahvalil za topli sprejem, ki so ga doživeli jugoslovenski parlamentarci na Poljskem. Nato je med drugim izvajal tudi tole: Na svojem potovanju smo prišli tudi v koridor. Toda tega koridorja nismo opazili, ker smo povsod, kamor smo prišli, videli in čutili, da stojimo na poljski zemlji in da smo med čisto poljskim narodom. Spoznali smo, da se ta »koridor« v ničemer ne razlikuje od ostalih poljskih dežel. . Poljskega koridorja nismo videli, zato smo pa videli poljsko Pomorjc in poljsko Gdinjo. Pri teh besedah so vsi prisotni burno aklamirali govornika. Ko so se ovacije polegle, je g. Andjelinovič dal izraza divljenju jugoslovenskih gostov nad velikim delom, ki ga je Poljska napravila ko je iz ničesa ustvarila veliko pristanišče Gdinjo, s čimer je dokazala svojo ljube zen in zvestobo morju. Svoj govor je dr Andjelinovič zaključil z besedami: Nihče ne more brez nas ali proti nam izpremeniti tega, kar smo ustvarili z orožjem v roki Varšava, 18. junija. AA. Jugoslovenski poslanik v Varšavi je priredil večerjo na čast jugoslovenski parlamentarni delegaci ji. Večerje so se udeležili predsednika sej ma in senata, predsednik vlade Jederzeje vvicz, zunanji minister Beck in predsednik izvenstrankarskega bloka Slavek. Po večerji je bil sprejem, ki so se ga udeležil poljski politiki, književniki, novinarji in člani poljsko-jugoslovenskih društev. Prepoved nemških listov v ČSR Praga, 18. junija, d. Ker so oblasti v Nemčiji v zadnjih dveh mesecih prepovedale (6 čeških in nemških listov, ki izha jajo na področju češkoslovaške repub!;ke med njimi tudi revije brez vsakega političnega značaja, je sedaj objavilo če^koslo vaško nvanje mini.-.trstvo odlA. s kate r:m se prepoveduje uvoz 98 listov ;n re v?j iz Nemčije na Ceškoslovašar; za d.i'anif> naslova ali r.» Šifro na 3 Din. (11 Frizerko p.ipo'.ni> v stroki, i zna-n, ^ni nemšč-ne. sprt-junoi takoj. Me-k.iiuo. frizer, B.t-d. 18&16-1 Mesar, pomočnika ki je Tajen čivka, rabin takoj. p.-n-udbe na ogi««n oddelek »Jutra« pod »St-kač«. 1852-7-1 Poniklarja dob-o izurjenega in žensko moč ki je i-zve-ž-hena v ;">n k';t-n u. »preme »Tribuna« F. B. L.. Ljubljana Ka-!ov »k a c-t-eta 4. 18537 1 Mesarski pomočnik k' zna neka ti pri čoku. d"bi slu/.bu. \joštevajo *>• muki dobra nprHSeva'a. N:isnv v oglasnem irdde-:-k'i »Jutra«. I&>t5il L Viaka tkt-M-da 50 [»r. za dajenje naslova aji ta Šifro t« 3 Din. (21 Pek sprejme vsako delo P.ič-a po.stra.nska stvar. Vetkoslav Furman. Loče. 18503-2 Pekov, pomočnik 'et, zdrav, močne po a ve, išče e!u2t>o v Ljub *jnni. Ponudbe na og'«*ni oddelek »Jutra« pod »f>e-'. av«i«. 1 851 9-2 Vesten možak -r na .'bolni h !et:h ki ob v'ada »lovene-ki iin srbo-h-vat.»ki in nemški jezik po;><>'noni«. z n3jt>oljšo p-eteklflftjo, fflr™p oJuž bi lovskega Snvaja. p'usre ali kaj primernega. Onj. 1-»nudbe prosi pod Šifro »f!or«n'fl vse« na osr'-a=-m oddelek »Jutra«. 18525 2 Službe išče pošteno in marljivo dekle, vajeno meščanske kuhe in p^va vljanja finih sob. — y«riov v oglasnem oddel-kii »Jutra«. 1&4&5-2 Mlad natakar hvežhflT) v kavarni in re »rovrac. 5t-oki, želi pre me-ni ti clužbo s 1. in I; jem najraje v T,jnb!.ia.ni ali po na eezijo. Pontwibe na »gl. od'ielek >Jnrra« pod ši.fro »Pošten 19:««. 1853?-2 Boljše dekle i mešjans-ko Jolo. vajena Sevanja :n g-o«.po.di.njs!'kih I. 23 let fitar«, m>--fta k otrokom. Ponudbe na og-la^ni oddelek »Jutra« f>onj-e>m nemščine« 18530-2 1000 Din dobi tisti. ki mi pr«krt>i stalno službo klj-uSavmčar-.a frlu?e alii kaj oodobne^a ponudbe pod »Di-avHie 131« na og:a»™ od4e>le-k »Jut r«« 18555-2 Prvovrstna šivilja s-e pri.poroea ua dom. — Gregorč-iče-va o lic« U. 7. pritličje, i^vo. 18567-2 10.000 Din nagrade kdor preskrbi miad^m-u roožii kak o-ramokoli službo. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod »S: gu.rno«'393. 18547-S Deklica z dežele že-lj me=to friiersk« u^pn-ke. — Naslov v oglatem oddelku »Jutra«. 18395-2 Mesarski in preka-jevalski pomočnik vaje-n izdelave - vsakovrPI-n. h me.?,nih izd-elkov. želi prem^nid službo iz mesta na deje'0. — Ponudbe na odd"'f>v- »Jirt-rs« pod »Vestem in z.nrvi>tein ka vejte«. 18370-2 Trgovski pomočnik gakinterist. vešč tudi vseh piMri»išik:h poslov, želi pre. meniti — najraje v Ljipbkjano a': na tror^njs-k-o Savlov v o^flasneiri odd-elku »Jutra«. 18JV37-2 Oženjen mlinar wed'aj''h .et, brez otrok. w urjen. samo-i* o j en d«4a vpr v vseh mlinsk'h (»oslih z«? Io zanesljiv, "šee trajno me »to M« jo en R v S'ude.n ci;h Kralja M« t jaza uliea št. 17 pri Manil»oru ia«)9-2 Prodajalka z večletno prakso v m-odni t.rgovim. želi nameščeni*. X:islov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 18571 2 Frizerka dobro izurjena v t-rajtvf in navadni onduJaciji, bubi »triiŽMnjn in vseh lawiih delih, želi takoj preminiti službo. Ponudbe na o-gla«. oddelek »Jutra« pod iifro »Frizerka«. 1&576-? Večletni poslovodja mešane stroke Išče službo kjerkoli, grem tudi kot trgovski pomočnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Primorec«. Šivilja z obrtnim Ustom Išče mesta ali sprejmem dru-žabnico. Imam stanovanje ln stroje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjene«. 18633-2 Prodajalka mešane »trokft. i^e in'»tn v špe^eriji al? delika-tesi. Do.pUe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod »Dobra moč«. 18220-2 Kovaški pomočnik vojaščine prost, trezen, dobro Izurjen, Išče za takoj, kakršnokoli zaposlitev. Lojze Lopatlč. Krška vas. 16005-2 Kot kuharica za vse k mali drnžirM aH h jospodu ieM iti boljša, 47 Ifit Mara ženska, ki go vori slovensko i.n nemško, ter ima večletna spriieva la Najrajp bi šla na ozir. fu-dr kam drugam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntr««. 18172-" Dela« trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi sottialoega značaja vaa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« ali za šifro p, 3 Din. (6) Kompletno posteljo in uroi'v.al'iwk prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18482-6 Kompletni inventar za mlekarno, vimotoč ali deHkateoo ter 3 okrogle mkze, omaro za led, vs« sk'oraj novo. naprodaj. — \aalov v oglasmein oddelku »Jutra«. 16514-6 Dve medeni postelji z tto&ttiina omaricama in umivalnikov ter Weekove kozarve z« vkuhovanje in navadne poceni prodam. — Naslov v oglasnem nddel-k.u »J uira«. 18539 6 Weckove kozarce za vfeuhavanje sadja, ku-frte pri Jagodič, Celje, fljami trg. Cenik zastonj. 18s52-« iNorveako ribje oiie najfinejše, »vež«, vedno v zalogi. IfaročM« točno proti povzetju. PiceoU, Tyrše-v» (Dunajs-ka) cesta št. 6. 68-6 Kupim '-»g'a.f.1 trg. irvaoaja po 1 Din beseii«; za dajanj« naslov« a«i i« šifro 5 Dim. — Oglaei socialnega mi-čaj« vea ka beseda 50 n«r; za dajanje naslova ali za iifro pa 3 Din. (7) Smrekovih ali borovih drv popolnoma suhih, kupimo večjo kol'čin. oiziroma 5 D.n. fll) Moško kolo dobro »hiraujemo, dtoimal-n« tebtaica i>n harmonika naprodaj v Marmoatovi ul. št. 13. 18434-11 Kolo v dobrem stenju za 580 Din proda Mlakar. Gosposka u Ji c« 10. 18053-1J Moško kolo za 750 Din naprodaj na Mirju. Langusova uod »Seetsed^žen«. 17956 10 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« narlova ali za iifro pa 5 Din. (30) Parcelo oh Vo"loT-oiiiiii cesti aH J«s Bežigradom kupim. Ponudbe na o g! a srni oddelek »Jutra« pod »Kupec«. 18180-20 Trisitanovanj. hiša nova, z velikim vrtom na prodaj. Potreben kapital 55.000 Din, dirugn hi-j>ote-ka. Vprašati pH Ivan Koe. Krekova 5. Tezno pri Mariboru. 18501-20 Hišico enostainovanjeko, blwu Ljubljane aJ4 Maribora lra pim. P'ačam 25.000 Din v go-tovini. ostalo prevzamem do'j. Naslov v og!a.«neim lddelkn »Jutra«. 18517-20 Vsaka be«eda 1 Din: za dajanje naslov« ali za iifro pa 5 Di-n. (19^ Za 15.000 Din lahko takoj prevzamete v ptujsikem okraju na naj tepšem prometu trgovino i mešanim blagom, ka kor vse pravice. imven'ar io štelaže. Na s! ov v otr:. oddelku »Jutra«. 18504-19 Dva lokala v sredini mesta oddam — enega ta>koj, enega pa » l. avgustom. Naslov pove -fglaeni oddelek »Jutra«. 1 £553-19 Lokal za trgovino l mešanim blagom oddam ženski osebi. V. Kes-tel'0. Poljanska 41. 18543-19 Velik lokal na voglu t kioskih Scher-baumovega dvora v Mariboru in tudi manjši lokal istotam. ee takoj odda sta v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu v Mariboru (Scherba mm>0T dvor). 18694-19 Vsaka b«seda i Din: za dajanj« naslova »j; z« Šifro pa 5 Din. (161 Potrebujete denar? Zaupajte sploh svoje skrbi pos'Yetoval.miC'i »Mar-stan«. Maribor. Slovenska Uiiica 22/1. (Vpisnina 10 D;.n.) 184ČO -16 Kdo mi posodi GO—80.000 Din na lepo io udobno posestvo v ljubljanski okoiiici. Ponudbe ua ogas. oddelek »Jutra« pod znaffko »Ugodnn pogoji«. 1S4l5-16 Zagotovite si lastno aamacijo ln tjressKrbtc Dojocnoet Brezobrestno p.«ojUo ze zidavo lastnesa doma xlpiaAno obrestnih dO' gov izplačilo dedScinf m dote dosežete koi olan zadruge Moj Dom Ljubljana. Tyrševa cesta 31 il. 105-lh Vsaka besed« 1 Din; I za dajanj« tiasiova ali j za šifro pa 5 Din. (21i ( Sobo in kuhinjo odda Ja-rnkovv. Rožna dolina. ceeta XI/15. 18606 21 Komfort. stanovanje 2 sob. kuhinje oddam za 1. julij. Mesečno -450 Din. Rožna dolina, c. XV/15. 18507-31 Stanovanje 2 sobno, pritlično, i vrtom oddam. Ciglerjev« uilica 4, Novi Udinot. 18490-31 Dvosob. stanovanje pritlično, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«. ' 18494-31 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklioemi v bli-žnmi Twoliija. 10 minut od glavne pošte. oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 18537-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; z« dajanj« naslova ali za iifro 3 Din. (21-«) Dvosob. stanovanje « 1. avgustom tričlen *k« družina. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »3 osebe*. 18607-2l/a Sobo in kuhinjo mlad zakonski |«r za julij v bi.iii.ni tt. Jakoba ali dol. mostu. Ponudbe pod »Svet-io« na ogiasni oddelek »Jutra«. 184'j3-2:a Zakonca brez otrok iščeta eno sobno stanovanje ali mesto hišnika za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »Državni nameščenec/^4«. 18542-21 a Obiteli brez otrok šče z avgustiom ali sep teanbrom dvosobno stanovanje, bliiu centra. — Po uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Višji državni uradnik« l&lilS-ei/a j V'«»ka heseda 1 D'n: ta dajanj« naslova aH ** iifro pa 5 Din. (301 Trajno kodranje ce'e g'ave 80 Din. Karol D i n t e r. pri cerkvi »v. Petra. 18438-30 Milostiva! Va£ krv.n«n; piaši čet po letje oa jpk-bne.je konzer vira tvrdks L Rt>t. Ljub .,'ana. Mestn* trg 5tev 6-Obenem »tega tekom po .etj« za polovično eeno !»opraTt ta mnderntzit«. — P^člj^vo iel^ j«s»n- pr prevzemu. 15338-»' Avtotaksi št 64 se vljudno priporoča, tele fon 3390. 15093-30 M<>jstrica kozmetike Slava Gril Beethovnova ulica itev. 15 (vis-a-vw neb-it.ič zsradb) se priporoča za najmodernejšo nego. 17477 30 Kdor 1 i č « zaslužka, plača za vsako besedo -V) par: za na si rrv ali Šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro na 5 Din. (31 ntlanje I m I Din a?.ur K m 2 Din pllslranje, montaža bndgestor pranje ln likanje vezenin. ročno vezenje, monograml. strojno vezenje ln pred- ttsk najmodernejših vzorcev. Dunajska epst« ta /IV. '55-3 Pokončevanje mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje tako.1 zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska la/IV. 154-3 Glasbila V na k« beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali Za Šifro pa 5 Din. (26) Pozor godbeniki! Prodam 32 k o m; J. imst r u -mentov na piha • u £ oseb, v6e v zelo tiobrem »tanjn. Ni tr-»b» n kak.b (»opravil. l>t>a zmerna Za informacije se J« .'b»-orti na kavarno »Bo,-i. ?aj«. Zagreb. Haramfea šičeva 50. 1851.1-26 Pianino skoro nov, * krasnim pla som, proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbaejjova žl. 18461-26 Pozor, pevska društva :n šole Barmonij« od 2200, piani n« pa od 10.000 Din na prej d«bit« v tvormci Ivan Kacin. Domžai«. Z.ihte vajte eenik. 16638-26 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (37- Aleksandrovo otok Krk Najtoplej« e« priporoča pen sion »Jelisava« ob mo^rjn. 2 minuti od kopališča. — 30 Din. 17441-37 Občutek sigurnosti d-nčežen e pravilno nego kože, vam daje posebno dražest. Z uporabo Thiosept mila bost« tudi vi to dosegli. 169-40 Radi opustitve trgovine pod ee«io razproda zalogo slamnikom Stuchij Maške. 16958 6 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Edino prave z gornjim zaščitnim žigom na podplatu. Mehanična tovarna opanlt Ui obutve PETAR M. DI MITROV, Pančevo O F A M K »TRIBUNA« F. B. tovarna dvoholes ta otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka e. 4. Najnovejši modeli dvo-koies, otroških in lgrač-fiih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev tn šival-aih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franka ALI ŽE POZNATE Spiegel-ov „CITROPUR"? Za vroče in hladne pijače, kakor tudi za okisovanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali ocet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBERAJ, DROGERIJA, PTUJ. 187 USODA LJUDI! Znameniti astrolog orot Helžn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na ču-dovltost. Prof. Hel6n Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam. kdaj lahko doseže te uspeh aH najdete srečo Itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzibudl Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadikujte, vse se obrne na bolje. Cltajte. kaj Vam pU« prert. Helčn: Spoštovani prijatelju Ze sama objav*, da bom Izdeloval horoskop« brezplačno. Je povzročila, da Je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom sahvallm za Vaše zaupanje. Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite m) svoje nas'ove. poklic, dan. mesec ln leto rojstva tn povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ni rreteklostl več, nego bi VI smatrali aa možno. Samo -i Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod t Astrol. labor. K. Havelka. Prapa 31 — Vlnohrady, poštni predal 28, J.—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. HeMn, astrol. KOKOŠJE. PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £• IPajdaf (Cafoovec Telefon 59, 60, 3, 4* Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za &onzurcij »Jutra« Adult Ribmkar. Za Narodno rif^ff^o d.