m. številko.
f UiMBRL v MfltftDek. 3i HIOo 1S1L
xuv. leto.
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
Četrt leta na mesec
6 —
velja:
v upravnlštvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta.......»11*—
četrt leta....... 550
na mesec    ......   . 1'90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi  -o ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca št S (v pritličju levo), telefon št. 34.
Iihala vsak dan zvečer Izvzemal nadeli« In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka vali« 10 vinarje*. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Nar o dnu tiskarne" telefon št 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25'—
pol leta ....*..   » 13*—
četrt leta....... 6*50
na mesec....... 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...     • . .  K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprevnlštvo - Knaflova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon Št 85
fty&af 0tj$au(f r]& Mmm
Prejeli smo sledeče pismo:
Slavno uredništvo! Vaš cenjeni list je pred nekoliko dnevi objavil in-terview z gosp. prof. Masarvkom o ustanovitvi »Hrvaško - slovenskega kluba«.
V svoji izjavi priporoča gos p. prof. Masarvk sem najširšo diskusijo o tem vprašanju, zato mi gotovo ne bo v zlo štel, ako porabim tudi njegov interview za nadaljevanje že zapri čete diskusije: slavno uredništvo pa prosim, da prejme tudi moje opazki*, kakor je objavilo Masarvko-vo izjavo.
Kakor ni bilo od takega moža, kakor je prof. Masarvk, drugače pričakovati, je bila njegova izjava mirna in dostojna in tudi tam. kjer graja, ni žalila. Posebno hvaležni pa moramo biti prof. Masarvku, da je tudi on poudarjal važnost in potrebo ožje zveze med jugoslovanskimi poslanci in da je zlasti nam Primorcem priznal poštene namene pri našem nastopu.
S tem mi je mnogo olajšan odgovor na grajalni del njegove izjave. Na glavno očitanje, da smo se prenaglili, omenjam na kratko, da bi grupiranje Jugoslovanov v dve skupini, kakor je to bilo v starem parlamentu in kakor bo to želeli dalmatinski poslanci okolu dr. Ivčeviea. pomen jalo perpetuiranje in pooštrenje strankarskih nasprotstev. Kaj bi to značilo za Istro in Trst, razume takoj vsakdor. kdor pozna naš težki boj proti Italijanom. Le z združenimi močmi moremo se obraniti ravno sedaj zopet se vzbujajočega laškega šovinizma. Le, če nimamo domačih bojev, moremo dosegati take uspehe, kakor smo jih v Trstu i., [stri do< segli.
Pridružitev istrskih poslancev 1; Ivce vicevi skupini hi dala signal za strankarske boje v Istri. Nam pa ni treba kulturnega boja, temveč narod* nega razvoja in napredka. To je stališče, na katerem smo mi, Primorci, vedno sta!i in na katerem hočemo ostati, dokler bo to možno in potrebno.
Sp.daljni razvoj naše »afere« je sicer na videz dal prof. Masarvku prav, kajti dr. Gregorin in jaz sva po nasveta političnega društva »radinost« zopet izstopila iz »Hrvaško-slo-venskega kluba«; no, pred vsem je naš namen vendar deloma dosežen, kajti v klubu ostali istrski poslanei
bodo gotovo z vsemi silami delali na to, da pride čim prej do združitve vseli, kakor Iiočeva tudi midva za našo idejo delati propagando. To bi bilo nemogoče, da je prišlo do ustanovitve d veli sovražnih si skupin. V drugi vrsti pa je mnogo laglje post factum grajati, nego pred odločitvijo pravo zadeti. Da velja to ne samo 7u nas, temveč tudi za druge, so pokazali ravno zadnji dno vi na način, ki nam more služiti v popolno zadoščenje.
Prof. Masarvk nam očita v glavnem, da smo ravnali prenagljeno, da smo pozabili, da so elara paeta v takih vprašanjih najnujnejša predpostavka in da smo si pridržali premalo avtonomije.
Poglejmo sedaj, kako je bila stvar pri Cehih, h katerim spada tudi prof. Masarvk in po vzoru katerih smo hoteli ustanoviti edinstven klub.
Pri Cehih se je že volilni boj vodil pod geslom edinstvenega kluba. Po dovršenih volitvah pa velika večina ni hotela sprejeti v edinstveni klub tistih sedem poslancev, ki so bili izvoljeni proti koaliciji čeških strank. Teh sedem je vseeno prijavilo svoj vstop in bili so tudi sprejeti. Takoj drugi dan pa se je porezalo, da se je vstop izvršil, ne da bi si bila ta skupina izrecno izgovorila primerno zastopstvo v odsekih, kar je vendar glavni namen vseh parlamentarnih zvez. Ne vem sicer, kako stoji to vprašanje danes; toliko pa vem. da je velika večina enotnega kluba proti dovoljenju zastopstva v odsekih za to skupino in da hoče zato ista zopet izstopiti. Ali ni hii torej ta vstop prenagljen in ali niso bila ta »pacta« vse drugo, nego »clara« i In na čelu te skupine stoji — prot. Masarvk.
Drugi slučaj. Češki poslanci iz j Moravske, nanrednjaki, kat. narodni j in socijalni demokratje (pri nas bi so to smatralo za grozno izdajstvo), so ustanovili v svrho boljšega zastopanja interesov Moravske v narodnih in gospodarskih vprašanjih takozvani »Moravsky snem«. Takoj po ustanovit? je hotel ta »Mor. snčm<' intervenirati pri ministrskem predsedniku radi vodnih cest. Komaj s • je to izvedelo, je eian pnrlamcntar?.. komisije enotnega k »aha, poslane« Mu-štalka brzojavno protestiral, da se upa »Moravsky smrn«, katerega meščanski člani so tudi člani ene*nega k«uba, postopati v tem raoravskem vprašanju neodvisno od enotnega kluba. Moravei seve trdijo, da imajo
avtonomijo. Kje so tukaj »clara paeta«? oziroma, ako ima Maštalka prav, kje je tu avtonomija'? In član »Moravske<ra snema« je tudi — prof. Masarvk. Mi pa sm<~> si bili v naših primorskih stvareh pridržali popolno in jasno avtonomijo.
Ako smo morda vseeno pogrešili, Si* lahko tolažimo, da nismo sami, saj: errare humannm est.
Sicer pa imamo zavest, da smo delali za dobro idejo in z."to hočemo pri tej ideji tudi vztrajati.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Rybar.
načrti in nameni Ise Bo-lletinco.
S k o p 1 j e , 24. julija.
Isa beg Boljetinac mi je točno odgovoril na različna moja vprašanja: Med drugim mi je rekel:
»Čudite se. kajneda, da sem se utabori] v tej primitivni lopi. Poglejte ono množino kamnov, ta Vam vse pove. Brez strehe sem, kajti Mladi burki so mi vse vzeli in mojo hišo razdejali. Tiste skale, ki jih vidite, so od moje kule, ki so jo Turki v novembru 1908. 1. s topovi razdejali. Dne 21. novembra zgodaj zjutraj, je prišlo pet stotnij Terkov z 18 topovi proti Sokolići. Naša četa je štela samo 14 mož, a vendar se nam je posrečilo, zadržati Turke ves dan. Mi smo imeli samo tri mrtve in pet ranjencev, Turki pa so jih imeli vse polno, kajti izza skal smo streljali Ti^rke. kakor vrabce s strehe. Ko se je storila noč, smo se umaknili, kajti bilo bi blazno, se vojskovati še dalje s stokratno premočjo. Ko Turki naslednji dan niso več imeli nobenega sovražnika, so razstrelili mojo kulo s topovi. Kar je ostalo, to so mora'i ra-zdejati najeti delavci. Od tedaj nimam strehe. Sko-I ro tri leta ho lega. kar sem bil zadnjič na Sokolić«. Potikal sem se tod ir tam in prišel končno lansko leto na Crnogorsko, kjer sem ostal deset mesecev. V Podgorici sem prebival tri mesece, na Oetinjn pa sedem mesecev. Z resnično hvaležnostjo se spominjam tistih dni, zakaj Crnogorci so mene in moje tovariše sprejeli, kakor prave brate in storili vse, da nam olajšajo naše gorje. Crnogorci so pač naši bratje, če ne po jeziku in po veri, pa po krvi in po običajih. Ze večkrat smo se ž njimi vojskovali — tudi pravi bratje se prepirajo med seboj — a
vzlic temu smo najboljši prijatelji. Samo tako je umljivo, da so Crnogorci toliko za nas žrtvovali. (Isabegov sin Adam je povedal, da je vsak Ar-navt iz rodu Šalja dobival v Crni gori 90 K na mesec.)In črnogorski kralj Nikola! To je moder mož in velik junak. Tudi general Martinovi« in brigadir Janko Vukotič sta moža, kakršnih v naših deželah skoro ni dobiti. Šel sem v avdijenco h kralju. Neoborožen sem hotel stopiti pred kralja. Pa je prišel general Martinovih k meni in je rekel: Ne, Isabeg, naš kralj je Junak in junak sprejme junaka samo, če je oborožen. In tako sem šel oborožen h kralju. Kralj mi je stisnil roko iu je rekel: Isabeg, prijatelji smo in dobri prijatelji se izkažejo v nesreči. Glej, moja dežela in moja hiša ti je odprta in moja roka je vedno pripravljena na pomoč. Da, kralj Niknla je junak in velik mož. Ce bi bili vsi vladarji taki! Ce bi se Crna gora in Srbija, Bolgarska in Grška sporazumelo in se zvezale z našim narodom, kako lahko igro bi imeli s Turki. Ali če bi se vsaj Ar-navtje, Srbi in Bolgari v naših deželah med seboj sporazumeli in se združili proti Turkom, kajti lahko bi potem našega dušmana spravili k pameti in preprečili, da bi Švabi ne iztezali v t tč svojih rok po našem jugu! Zakaj nečejo Srbi skupno z nami delati za skupno stvar. Ker smatrajo meite in moj rod šalje za sovražnike. A mi nismo sovražniki Srbov. Glej, ono drugo samostansko poslopje tamkaj je sezidal moj oče, ki je postal 120 h t star. In ko so pred leti Ar-navtje napadli srbsko posestvo in odgnali čredo, sem jih jaz zasledoval, sem ubil tri napadalce in Srbom vrnil oropano jim čredo. Sovražnik bi tega pač ne bil storil. Zato poudarjam še enkrat: Treba nam je sloge in edinosti. Naša nasprotja so samo Turkom na korist in zato se lotijo vsega, kar nas more razdvojiti. Navadno delajo s praznimi obljubami in mi smo še vedno tako neumni, da jim sedemo na limanice. A razmere se bodo predrugačile. Sicer so pa Mladoturki že zdaj izcrubili vse zaupanje. Znano je. da je bila povodom obiska sultana Mohameda na Koso-vem podeljena splošna amnestija. Mnogo mojih rojakov 90 je dalo premotiti in vrnili so se v svoja bivališča. A kaj so storile ohlastnije? Komaj je bil sultan odšel, začele so oblastni je zapirati pomiloščence. Ali se je potem čuditi, da beže naši ljudje zopet v gore in k Malisorom?! Tudi
meni so Mladoturki že delali vsakovrstne obljube, toda jaz sem se že iz-pametoval in jim nič ne zaupam. Vprašali ste me, če je res, da se s Turki pogajam in da zahtevam naj obnove dve podrti moji kuli in zgrade eno novo ter mi plačajo 5000 turških lir. Ne! Ta vest ni resnična I In če bi se kdaj pogajal s Turki, bi storil to samo z garancijo Evrope, zlasti Angleške, kajti jaz zahtevam zanesljiva jamstva, da bodo dane obljube tudi izpolnjene. S praznimi obljubami se ne dam več odpraviti. Dne 22. julija po pravoslavnem, to je 4. avgusta po katoliškem koledarju, mino rok za oddajo orožja. Ce pa mislijo Turki, da me bodo z grožnjami ugnali in da bom določeni dan odložil orožje, se silno motijo. Tega ne bom storil ne jaz, ne kateri mojih tovarišev — izvzemši slučaj, da prevzame Angleška oopolno jamstvo za turške obljube. Ce pa se to ne zgodi, se začne v avgustu prava vojna. Kakšen bo izid? Tega ne vem, toda vem pa, da mi ne moremo ničesar izgubiti in le vse pridobiti. R. P.
Politično kronika.
Državni zbor.
Po končani debati o mesnem vprašanju je prišel na vrsto nujni predlog socijalno - demokratičnega poslanca S e i t z a o
obtožbi Bienerthovega ministrstva.
Predlagatelj posl. S e i t z je rekel, da je socijalne demokrate pri predlaganju tega predloga vodil samo en cilj, braniti temeljna prava poslanske zbornice in varovati ustavo proti vsem napadom brezvestnih in svoje prisege se nezavedajočih uradnikov. Ni treba še-le dokazovati, da ni mogoče s pomočjo § 14 napraviti proračun in določiti rekrutni kontingent. Vso krivdo nosi baron Bienerth, kakor tudi člani njegovega kabineta. Med krivci se nahaja tudi justični minister dr. Hochenburger, ki je sam kot poslanec najostrejŠe nastopil proti uporabi § 14. Kar se tiče nefundiranegra posojila 76 milijonov kron, zavrača govornik znani sklep komisije za kontrolo državnega dolga, v katerem je bilo proglašeno, da so bili dani vsi predpogoji za uporabo § 14. Ta sklep je povzročil tem večje začudenje, ker so bile posamezne osebe, ki so člani omenjene komisije, obenem   osebno zainteresirane
LISTEK.
Zgodilo se je nekaj groznega. Vse mesto je bilo razburjeno do skrajnosti in je šumelo in hučalo, kakor vihar, kakor razdražena vojska. In kaj je bilo vzrok divji tej jezi in srditemu gromu? Ali se ni zgodil v gostilni pri »Zlatem čevljičku« strašen pokol, morija nad morijo f Troje nedolžnih žrtev je obležalo mrtvih na bojišču, kakor zlatoruna jagnjeta so položili svoje glavice pod meč krvnikov.
In kdo je bil kriv tega?
Maša je bila kriva. Nihče drugi kakor nesrečna Maša.
Ali začnimo od kraja!
Kako se je zgodilo z gospodično Marjetico, nam je znano; Maša pa je bila po krvi in duhu njena rodna sestrica. In ker je bila tudi tako Čudovito lepa, in je bila hudo zaljubljenih misli, je gotovo, da nesreča ni počivala.
Zakaj Maša je bila v resnici lepa. To se že iz tega vidi, ker je bila rojena meseca rožnika, ko cvetejo najlepše rože, ki dise kakor sama melisa in majaron ter imajo v sebi čar-ne leke in bajne moči. Njena glava
je bila glavica, majhna in nežna, njen nos je bil nosek, tenek in drobekan, a njena usta so bile češnje, in oči črne in velike. Njene obrvi — kakor da so napisane s Črno — zlato svilo, njena lica so bila bleda, samo nekoliko pozlačena s solnčnimi žarki, in lasje so bili temni kakor noč, kakor hudourni oblak. Njene roke so bile ročice, majčkene in prosojne, bila je vitka kakor srna in zdrava kakor lisička, ki zraste v hladu hrastov in smrek, ki slušajo pesem lesov in gorskih studencev.
Takšna je bila Maša:
Divna in predivna.
Bila pa je tudi jako zaljubljenih misli. Ko se je zaljubila v Janeza, ali bolje rečeno, ko se je zaljubil Janez vanjo, je takoj izpregovorila tole važno in tehtno besedo:
»Da bi mu bila zmeraj zvesta f Zvečer in zjutraj, na morju in na kopnem? Oh, ne! To se mi ne zdi primerno in sem tudi dosti preveč zala in modra. Najrajši bi imela cel pa-ternošter lepih fantov, da bi ga prebirala dopoldne in popoldne.«
Janezu ni o vsem tem črhnila niti bele, niti črne, temveč se je prav lepo ž njim razgovarjala.
»Jaz te bom zmiraj rada imela.« je rekla in gre pobožala po laseh. »Že zato te bom rada imela, ker si tudi ti zvest meni in ker znaš tako lepo na okarino piskati.«
»Lepo je to,« je odgovoril Janez, ki je imel — mimogrede omenjeno — dolge, rjave la>e. umetniško kravato, in je bojda imel namen postati slikar.
»Lepo je to, in jaz obljubim, da bom odzdaj naprej vsak večer tebi podoknico zapiskal.«
> Oh, tega pa nikar, moj ljubi, le tega nikar! Nikar ne bodi razžaljen, ampak kaj bi ljudje rekli? Saj te imam rada, ampak tega nikar.«
»Nikar se ne boj, draga Maša, ako želiš, bom rajši naslikal tvoj portret in ga razstavil pri Mejaču.«
»Oh, tega pa nikar, le tega nikar! Ti znaš vse prelepo slikati in škoda je tvojega talenta.«
Tako je dejala prebrisana Maša, ki ni hotela, da bi se razvedela njena ljubezen. Da bi potolažila razžaljenega Janeza, je nadaljevala:
»Nikar ne misli, da sem to rekla zategadelj, kot da bi mislila, da ne znaš slikati, in bi se bala škandala.« — V resnici pa se je Masa ravno tega hndo bala.
»Vem, da znaš slikati, lepše od Jake. — Jaka je bil tisti čas na hudem slikarskem glasu — »ampak, kaj bi ljudje rekli!«
Janez je nagnil glavo in ponižno molčal. Dasi je bil junak — e malo takih — kar se bo še videlo na koncu te resnične (»storije, je bil vendar v Mašini navzočnosti brez moči.
»Saj vem, ljuba Maša, da te nisem vreden, samo to mi dovoli, da te poljubim na očke, na ta sladki in nebeški   plamen tvoje angelske duše.«
Maša se je zasmejala.
»Ah, preljubi moj, ne fantaziraj! Vidiš, tako se poljublja!«
In pritisnila je svoje goreče ustnice, in pritisnila je plamteči rubin svojih ustnic mlademu fantu na usta in ga vgriznila na jezik.
»To pomisli torej, ljubi moj, kaj bi ljudje rekli! Ali, da ne boš mislil, da te ne ljubim, ti prisežem, da nikdar nikoli ne bom ljubila drugega razen tebe. — Nikdar nikoli, to ti sveto prisegam. Naj se razkolje zemlja in me požre, ako bi kdaj ljubila drugega!«
Janez je poljubil svojo ljubico na čelo.
»Kako si moja, ti rajski cvet mojega srca. Ti si vedno plameneča lilija* zlata roža, ki nikdar ne ocvete. Ti si moj sladki grob, moj blesteči in goreči jezik, in ž njim vpijem smrt in ljubezen.«
Tako je govoril ljubeči fant in objemal in poljubljal svoje dekle.
»Jaz nisem takšna, kakor je moja sestra Marjetica, ki je troje fantov vodila za nos. Jaz bom samo tebi zvesta, in se enkrat ti rečem: »Naj me požre zemlja, ako ne bom naveke tvoja!«
In tedaj sta se ločila in šla vsak na svojo stran.
Maša pa je dejala: »Zdajle moram pa hitro, hitro k Andreju, da se bom še njemu zarotila in zaklela, da ljubim naveke samo njega. Saj sem mu vprav včeraj pisala, danes naj me pričakuje.«
Zasmejala se je v svojem srcu, in med smehom so govorile njene misli:
»Saj Janez ni ravno napačen fant, tudi govoriti ume precej lepo, a zategadelj še ni treba, da bi zmeraj in povsod ljubila samo njega. Saj je tudi Andrej čeden korenjak, in če se ne motim, se je že streljal v dvoboju. To je jako interesantna krepost.
Ko se je ž njim srečala, je hitro zaklicala:
»Ljubi, preljubi! Grozne sanje sem imela nocoj! Ti si stal z nabito puško pred menoj in si dejal:
»Maša, Vbijem te! Nezvesta si in ljubiš drugega! — Andrej, sem dejala v smrtnem strahu, Andrej, veruj mi: Na vsem svetu, pod solncem, pod zvezdami ni nikogar, ki bi ga ljubila kakor tebe.«
»Maša, dete,    ljubo dete, zakaj govoriš o puški f   Verujem,    da me ljubiš, kakor ljubim jaz tebe.« mm DrfhMaJHJ
pri teg finančni operaciji, spojeni z naredbo po § 14.
Ministrski predsednik baron G a u t s c h je .v obrambi Bienertho-vega kabineta rekel, da je doživel razočaranje, ker je v Seitsovem predlogu našel jako malo pravniških dokazov, na katere je bil pripravljen odgovoriti. Zavračal je potem razne priimke, s katerimi je prej obkladal posl. Seitz ministre Bienerthovega kabineta, in branil postopanje barona Bienertha. Končno je predlagal, naj se predlog odkloni.
Po nekaterih opombah Rusina dr. Okunjevskega in svobodnega socijalista Starčka, ki je predba-cival socijalnim demokratom, da so sicer Bienerthovo politiko odobravali, je bila debata končana.
Glavni kontra - govornik baron Fu c h s je branil komisijo za kontrolo državnih dolgov in izjavil, da posojilo 76 milijonov je podpisala zaradi tega, ker se ni hotela ukloniti pred obstrukcijo.
Glavni pro - govornik dr. Š v i -h a je prijemal dr. Hoekenbur-g e r j a in grofa Stiirgkha ter izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predlog.
Predlog, naj se odkaže obtožba posebnemu odseku, obstoječemu is 52 članov, je bil zavrnjen.
Nato ste bili sprejeti trgovinski pogodbi s Crno goro in Portugal s k o.
Priznana je bila tudi nujnost predloga posl. Bilinskega v zadevi drohobiških dogodkov. Po volit-,vi članov komisije za kontrolo državnih dolgov je predsednik ob osmih zvečer zaključil poletno zasedanje državnega zbora in naznanil, da bo prihodnje zasedanje pismenim potom sklicano.
Gosposka zbornica se snide dne 8. avgusta popoldne, da reši trgovinski pogodbi s Crno goro in Portugalsko in pa bančno predlogo.
*
Predsednik madžarske delovne stranke posl. Perczel je poslal poslancu Justhu priči, ki sta ga pozvali na dvoboj ker ga je v petkovi seji Justh razžalil. Na neki medklic posl. Perczljev je namreč Justh odgovoril, »gospod poslanec naj se ne ešofira, z njim sploh nočem debatirati, kajti on ;>e penzijonist po milosti.« Ta opazka se nanaša na to, da se je Perczlju. ko je bil kot notranji minister vpoko-jen, vračunila milostnim potom tudi njegova dvajsetletna komitatna služba.
Uporne Albance, katerih ni mogel premagati general Torghut paša, nameravajo ukrotiti po pruski metodi. Torghut je bil odpoklican, njegov naslednik je postal general Abdulah paša, kateremu je bil prideljen kot načelnik glavnega štaba polkovnik Pertev paša. Abdulah in Pertev pasa sta učenca pruskega inštruktorja turške armade maršala Goltza. In nemški listi se že vesele, da se posreči s prusko vojaško umetnostjo premagati Albance in njihove tajne pomočnike Crnogorce. Torghut paša je Imel na albanskem bojišču 60.000 vojakov, chišil je vstajo s krvavimi, krutimi sredstvi, in vendar ni imel uspehov. Kjer mu ni zadoščal meč, tam se je poslužil ognja, s katerim je sežigal vasi upornikov. Več nego pol leta so se mu Maliscri uspešno upirali. Zdaj so zbrani na ozemlju Selc in čakajo na ugodno priliko, da prodro turške vrste in ntečejo v Crno goro. Abdulah pasa namerava zasesti baje črnogorsko mejo z gostim vojaškim kordonom, obkoliti v Selcih ustaše ter jih sestradati. — Dunajski ofici-"jozni listi z »Neue freie Presse« na čelu, svare črnogorskega kralja Nikolaja, naj ne podpira malisorske .vstaje, naj ne draži Turčije in naj rte misli razširiti črnogorske meje na stroške Turčije.
Med grškimi in bolgarskimi četami, čeprav so si prej ostro nasprotovale, ni prišlo cek) leto do nikake-ga spopada. To pomenja, da sta se oba revolučna odbora, grški in logarski, sporazumela, da se vzajemno podpirata v boju proti Turkom. -— Iz Veleša v Makedoniji poročajo, da se bolgarske čete množe od dne do dne. Napadajo tudi srbske vasi, da hi jih prisilili k vstaji. Bolgarski voditelj čet Mikolov Pale, polkovnik Sijanov in Milan Jankov so z 80 oboroženimi možmi prekoračili tursko mejo.
Turški vojni minister ni bil pri
zadnjem požaru po nesreči ranjen, temveč se je poskusil izvršiti atentat na njega. Napadalec je bil neki mladi mož in atentat je bil izvršen na dvorišču vojnega ministrstva, ko je minister izstopil iz avtomobila ter se je hotel približati vojakom, ki so branili arhiv. Ostale podrobnosti še niso znane.
• e
Perzijska poslanska zbornica je
soglasno sprejela zakonski načrt, s katerim se razpisuje   100.000 toma-,
nov (približno 420.000 kron) nagrade za glavo Mohameda Alija In 25.000 tomanov za glavi prince V Salareda Dauleha in Šuaeja SaKaneha. Nadalje so sklenili zvišati za 250 angleških funtov plačo načelniku finančnega oroinistva, katero mesto so ponudili bivšemu vojaškemu atašeju angleškega poslaništva v Teheranu, majorju Stoksu.
Štajersko.
Iz Trbovelj, Terorizem socijalnih demokratov. Pri zadnjih občinskih volitvah v Trbovljah so vsled prevelike lojalnosti, popustljivosti in brezbrižnosti naših narodnjakov, kakor nemskutarji tako tudi soc. deino-kratje pridobili nekaj preveč mandatov v obč. odboru. Kakor vsepovsod v življenju, se kaže tudi tu istinitost one basni o lisici in ježu, zlasti če se ozremo pri tem na g. Sitter-ja. Je to možakar, ki si lasti pravico najvišje oblasti v občini, ki si domi-šljuje, da sme nastavljati in odstav-ljati celo obč. odbornike. Tako se je zgodilo pri zadnji obč. seji v slučaju g. Orešnika. Ta slednji je vrl mož, poštenjak skozinskoz in narodnjak zaveden, kakor jih je v naši obširni občini malo. Pregrešil pa se je s tem, da je z drugimi vred preprečil, da ni bil vsemogočni g. Sitter izvoljen v občinski svet. In odtod izvira Sit-terjevo sovraštvo in jeza na g. Orešnika. V poročilu »Zarje« o obč. seji čitamo, da je g. Grešnik zakrivil grozno hudodelstvo, da je »obč. mandat izrabljal v lastni prid. Kdor zadevo objektivno premotri, uvidi, kako »Zarja« ozir. Sitter pretirava, kdor bi sodil po -življenju, bi rekel, da je stvar pi emalenkostna, vzdigo-vati tak prah radi nje (to bo rekel, vsak pameten, ne od gnjeva oslepljen človek) in kdor bi soc. demokratom se potrudil malo natančneje preiskati obisti, bi prišel še do druge sodbe. Nad vse smešno pa je, s kako ošabnostjo zahteva sodr. Sitter, da naj g. Grešnik odloži svoj mandat. Počasi, g. sodruže! G. Orešnika niso volili samo gg- sodrugi, temveč po veliki večini mi narodnjaki in pri nas uživa on kot poštenjak in narodnjak popolno zaupanje. Z isto in večjo pravico bi lahko zahtevali mi, da odlože sodrugi svoje mandate, ker se pri raznih glasovanjih ne ozirajo na pretežno večino svojih volilcev. Torej, g. Sitter, nikar predaleč!
Iz Celja. Moška podružnica C. M. D. je imela v četrtek zvečer svoj redni občni zbor. Letni čas ni ravno sedaj za take prireditve priličen; to je najbolje dokazal slab obisk občnega zbora. Zborovanje je otvoril in vodil dosedanji predsednik podružnice g. dr. Koderman. Tajniško poročilo 7a lansko društveno leto, ki je bilo 25. od obstanka podružnice, je podal tajnik g. M. Stibler. V poročilu, ki je precej ostro grajalo narodno mlačnost Celjanov, je bilo med drugim omenjeno tudi to, da se je prvi zavod C. M. D. otvori! L 1886. v Celju: otroški vrtec. Lani se je sprožila misel za ustanovitev zasebne višje gimnazije v Celju; ker ni bilo upati na podporo klerikalcev pri vladi, se je ta načrt začasno opustil. Podružnica je lani poklonila C M. P. poseben jubilejni dar v znesku V>00 K. Omeniti je, da so člani podružnice pridno sodelovali pri zasebnem ljudskem štetju, čijega resultata pa še nismo izvedeli. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Blagajniško poročilo je podal marljivi blagajnik g. dr. Šandor Hrašovee. Vseh dohodkov je imela podružnica 1763 kron 71 v. izdatkov 1741 K 50 v; blagajniški preostanek znaša 22 K 21 v. Glavni družbi v Ljubljano se je poslalo 1433 K 26 v in vrtnariei gdč. Kržanovi v Gaberju dalo za stanovanje 220 K. Ostali izdatki se poraz-dele na razne manjše postavke. Med dohodki je treba omeniti nabiralnike: Narodni dom 84 K 29 v. gostima Ploj 24 K 70 v, pri mestu Gradcu 22 K 90 v. trgovec Ravnikar 28 K 25 v (se ga priporoča narodnim odjemalcem), beli vol 19 K 63 v, Con-fidenti 15 K 95 v, Hrašovčeva pisarna 3 K 20 v, gostilna Krušič 3 K, trafika v Narodnem domu 2 K 70 v. Članarina je vrgla 109 K 20 v, kar za Celje ni posebno mnogo, različni priložnostni darovi 760 K. Kegljanje na dobitke, ki se je priredilo lansko leto v »Skalni kleti«, je vrglo 87 K 34 v. Ta znesek se je večinoma porabil za kresno prireditev. Na predlog g. dr. Kalana se blagajniku izreče posebna zahvala. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik Ivan Prekoršek, podpredsednik dr. K. Koderman, tajnik M. Stibler, blagajnik dr. Š. Hrašovec, odborniki F. Kramar, dr. J. Zdolšek in Fr. Voglar, preglednika računov Priča in dr. Kala d. Upamo, da bo prihodnje leto v podružnici še več dela in življenja; zlasti bi lahko poskočilo število rednih članov najmanje na 200. Ako bomo pridni, tudi posežemo to številko!
Iz Celja. Kegljanje na dobitke priredi »Delavsko podporno društvo od 30. julija naprej v »Skal-
ni kleti*. Zaključilo se bo kegljanje a večjo veselico dne 3. sept. — Do* baviteljeeena in elame za armado opozarjamo na tozadevni razpis domobranskega poveljstva v Cel jn. Bok za ponudbe je do 7. avgusta.
Is Brežic nam pišejo: Kij je s telefonsko zvezo Posavja z Zagrebom, Celjem, Ljubljano itd T Ta zveza ni le nujno potrebna s trgovskega
stališča sploh, bila bi potrebna za posavske trge in mesta tudi z ozirom na zagrebške letoviščarje. Poslanec za naše trge in mesta je celjski Marckhl; moža menda fiksna ideja trijalizma tako preganja, da nima za nobeno drugo stvar časa in smisla. Potem imamo za naše kraje tudi dr. Benko-viča za poslanca. Cas bi res že bil, da bi se stara naša želja po telefonskem omrežju vpoštevala. Naj bi se podrezalo trgovinsko ministrstvo, da se ugotovi običajni prispevek, ostali znesek bi se pa moral dobiti od inte-resiranih in morda posameznikov. Moral bi se v ta namen sklicati kak shod ali sestanek, h kateremu bi se povabilo prizadete štajerske in kranjske občine, od katerih prideta zlasti vpoštev Krško in Kadeče. Oba imenovana poslanca naj gledata, da kaj storita v tej nujni zadevi! Pa s stavljenjem papirnatih predlogov nam nič ni pomagano. Drugače ne dobimo telefona poprej, kakor bodo odpravljeni — fidejkomisi, kaj ne, g. dr. Benkovič?
Iz St. J u rja ob J- ž. nam pišejo: Nedeljsko tako lepo uspelo veselico pri Cestnem Jošku so počastili tudi nekateri odlični klerikalni gostje iz Celja. S kakim namenom, kažejo laž-njive in zabavi ji ve notice v klerikalnem časopisju. Ko *fa govorila pot. učitelj C. M. D. Ivan Prekoršek in dež. posl. dr. Knkovec iz Celja, je delal prav neslane opazke ?edaj klerikalni ključavničar Ivan Rebek iz Celja, ki je že parkrat prav slai>o igral vlogo »narodnega« kandidata za spodnještaj. mesta in trge. Njega iovarsija mu je pritrjevala, kakor je vedela in znala. Glede Rebeka smo mi napredni Šentjurčani mnenja, da nima človek, ki zasluži od nekleri-kalnih Sloveneev toliko denarja, prav nič godrnjati in delati opazk na kaki narodni veselici, tudi takrat ne, če slučajno kdo spregovori o njegovih prijateljih klerikalcih, ki se ob volitvah v mestih in trgih poskr i jejo. To je bilo splošno mnenje na veselici v St. Jurjn in g. Rebeku ne bo škodovalo, ako ga bo vpošteval.
Iz Norimberka smo prejeli sledeče poročilo z dne 26. julija: Danes so došli sem prvi poštni koli j: novesra hmelja iz Štajerske (letnik 1911). Nekateri Vol i ji so se prodali za vzor-, ce po 3 K 60 v funt. Schreiner.
Iz GoTnjegagrada. V dneh 7. do 12. avgusta se vrši obhod nekaterih planin v gornjegrajskem okraju radi pospeševanja planinskega gospodarstva. Obhoda se udeležita c. kr. planinski inšpektor g. Posch in c. kr. agrarski inšpektor za Spodnje Štajersko g. Pelko. Obhod se vrši v ponedeljek 7. avgusta od Železne Kapic čez Pasfirkovo sedlo k Roku Klemen-šek pri Sv. Duhu, potem v Logarsko dolino na Logarjevo planino; dne 8. avgusta čez Klemenškovo, Plesniko-vo ter Hiemanikovo planino v Solčavo: dne 9. avgusta obhod planin v okolišu Raduhe; dne 10. avgusta hoja na Menino: dne 11. in 12. obhod Menine ter planin proti Mozirju.
Iz Maribora. Ce se ne motimo, so vložili po zimi poslanci kmečke zveze nekake predloge ali interpelacije v zadevi krivic in nasilnosti nemških magistratov in obč. oblasti pri ljudskem štetju na Sp. Štajerskem. V Trstu so tozadevno začeli energično akcijo. Pri nas pa bo menda vse zaspalo. Treba bi bilo celo stvar zno-vega in energično začeti: materijala je pri krajevnih odborih, ki so se bavili z zasebnim ljudskim štetjem v nemških in ponemčenih občinah, na-gromadenega dovolj. Trebalo bi ga spraviti v javnosti in objaviti končno vendar enkrat vse resultate zasebnega ljudskega štetja. Vidi se, kako pogrešamo narodnega sveta, ki bi vse take akcije vodil in sistematično izvršil. Ker tega ni, si pa morajo naši poslanci sami pomagati, saj to je njihova dolžnost kot voditeljev naroda. Zadeva z ljudskim štetjem ne sme zaspati!
Iz Marnberškega okraja. Ravno primeren poletni čas je nastopil, da spregovorimo nekoliko besed o narodnem življenju v našem okraju. Stojimo namreč v znamenju — pasjih dni. Kakih 7 let bo tega, ko se je pojavilo v dravski dolini jako živahno narodno gibanje. Vstal je nov zarod, ki je strem i 1 v prvi ufsti za tem, da probudi s podrobnim delom priprosto ljudstvo k narodni zavednosti: iskal je stike z nižjimi sloji, kjerkoli in kdaj je bilo le mogoče, prirejal poučne zabave, ustanavljal ljudske knjižnice, podružnice sv. Cirila in Metoda ter posojilnice. Ko pa je poteklo par let in se je začel razvijati sad tega intenzivnega dela, razpršila je kruta usoda trdno falango ne-
t
ust rešenih in nesebičnih mož. Ugašalo je polagoma navdušenje in napočili so skoro vsepovsod zopet stari »mirni« časi. Najde se sicer danes po marnberŠkem okraju še dovolj inteligence, ki bi bila zmožna, uspešno nadaljevati to prevažno nalogo; toda seštelo bi se menda lahko aa prstih ene roke dotičnike, katerih nemška družba še ni tako skvarila, da bi žrtvovali prost čas in denar svojemu narodu. Večina smatra svojo Tozadevno dolžnost za rešeno, ako prispeva par lahko pogrešanih kronic na leto v več ali manj narodne namene. Od našega učiteljstva — izvzemši mogoče 3 do 4 osebe — bi se gotovo smelo pričakovati nekoliko več agilnosti. Imamo v okraju 5 popolnoma nemških, 7 takozvanih utrakvističnih in 3 slovenske ljudske šole. Dognano je, da se prijavi v prvi razred nemških šol vsako leto približno 50% slovenskih otrok, ki so pa tekom časa žali-bog skoro vsi odtujijo svojemu ma-ternemu jeziku. Na MutT se Je bdpo-moglo tem žalostnim razmeram z otvoritvijo družbi ne šole, koja uspehi pa so bili jako skromni, dokler so tam gospodinjile prečastite nune iz Maribora; kajti celih 8 let njihovega vladikovanja ni poskočilo število učencev nad 25, danes, po preteku 3 let, pa obiskuje to šolo 90 otrok, zgolj po zaslugi vsestransko delavnega in razumnega g. nadučitelja. Sploh je Muta edini kraj v celi okolici, kjer je slovenski živelj vidoma napredoval v zadnjih letih. — Mara-berg pričakuje že nekaj let enake od-pomoči. — Kar se tiče utrakvističnih šol, so med voditelji 3 Slovenci in 4 Nemci; eden izmed teh niti izprašan ni iz slovenščina!! S Slovenci - A-odi-telji bi lahko bili zadovoljni, če ne bi bil v njih družinah občevalni jezik — nemški. Ista narodna pregreha se mora tudi očitati dvema voditeljema slovenskih šol: vse soprogam na ljubo. — Splošno se precej opaža »blagodejni« vpliv »nepristranskega« nadzornika g. Schochla. Toliko o našem vzornem šolstvu. — Tudi uradniki pridejo v pošte v kot pijonirji slovenske misli. Za narodno gorečnost sodnijskih uradnikov jamči — dvojna mera pravosodnega (!) ministra, za pretežno več ino železniški!] uradnikov zlasti v naših obmejnih krajih pravično ravnateljstvo južne železnice. — Preostaja nam še neodvisna inteligenca, katero hočemo (seveda z jako pičlim številom častnih izjem) razdeliti v sledeči dve kategoriji: prva orerešefava probleme, kako bi se naše ljudstvo oprostilo nemškega jarma ter poptalo v gospodarskem oziru neodvisno, navadno le pri kozarcu vina ter mogoče namenoma pozabi na ge?lo svoji k svojim! Druga se zopet ogreva za narodno vzajemnost v tem smislu, da bodi nemščina brezpogojno občevalni jezik slovenske inteligence; kajti marsikateri ngledon Slovenec je postal danes že tako — ponižen, da zadnjemu nemškemu smrkolinu na ljubo govori nemško, čeravno je splošno znano, da pri nas Nemec brez slovenskega jezika niti živeti ne more. Vprašajo naj se enkrat te dike obmejnih Slovencev, ali je že kdaj katerikoli domač Nemec ž njimi začel govoriti slovenski? Ne, ker jim tegn narodni ponos ne pripušča. Vi pa si pljujete mirno v lastno skledo! — V resnici žalostne razmere vladajo v našem okraju. Želeti bi bilo, da se prav kmalu in temeljito zboljša neznosno razpoloženje se danji h — pasjih dni. Proč s praznim govoričenjem! Z združenimi močmi na pozitivno delo!
Razpisana učiteljska mesta: na enorazrednici v St. .Toštu na Kozjaku, p. Doberna^ drugi plač. razr. de-fin. mesto učitelja - voditelja; prošnje do 25. avgusta: na trirazrednici v Št. Florijanu nad Doličem, 3. plač. razr.. def. mesto učitelja ali učiteljice; prošnje do 25. avgnsta; na Sest razrednici v Cirkoveih. 3. plač. razred, def. mesto učitelja: prošnje do 30. avgusta.
KoroSko.
Cene smotk. Deželna zveza gostilničarjev na Koroškem je razglasila glede prodaje smotk v gostilnah, restavracijah, hotelih in kavarnah sledeče; Smotke se morajo prodajati 1K> tarifni ceni. Pri vsaki smotki pa sme računati gostilničar 1 vin. za postrežbo.
Pri trganju planink se je ponesrečil v bližini Rabla neki vlakovod-ja državnih železnic iz Št. Vida ob Glini. Padel je čez strmo globoko steno in se težko poškodoval na glavi in levi roki. Po padcu je šel ponesrečenec sam v Rahel, kamor je hodil 5 ur. Od tod so ga odpeljali v Št. Vid.
Napad na lajna rja. V okolici Št. Vida ob Glini sta napadla iz neznanega vzroka dva še neznana potujoča pomočnika lajnarja Ivana Huin-berta. Prerezala sta mn trebuh in ga pustila ležati na cesti. Smrtno ranjenega lajnarja, ki se še cel čas ni nič zavedel, so prepeljali v bolnišnico
Strela je ubila na pašniku posestnika Rattenbergerja v okolici Svinca okoli 600 kron vrednega vola.
Požigalee v Ukvah. V Ukvah so aretirali pred nekaj dnevi čevljarskega mojstra in bivšega občinskega svetovalca Gregorja Mikoscha in ga odpeljali v zapore trbiškega sodišča. Mikosch je, kakor kaže že ime, ogrskega pokoljenja, vendar strasten agitator nemških nacijonalcev. Poleg več indicij, ki ga kažejo kot požigat-ca, je posebno sumljivo dejstvo, da je Mikosch pred kratkim zavaroval svoje imetje, ki obstoja le iz najpotrebnejšega pohištva, kar za 3000 kron.
Primorslio.
Od okrajnega glavarstva v Gorici. Do imenovanja novega okrajnega glavarja v Gorici prevzame okrajni komisar dr. Viljem. Raltie vodstvo v političnem okraju Gorica.
Revizija ljudskega šietja. »Soča« prinaša v svoji številki od sobote zelo malo verjetno vest, da bi se bila naša vlada odločila za revizijo ljudskega štetja v Trstu. Ta vest je tako neverjetna, da bi preje verjeli, če bi poročal kak list, da teče odslej naprej Soča v Crno morje. Kljub temu, da bi bilo pravično in koristno, da pokaže vlada tržaškemu magistratu, da se ne da voditi za nos par nezrelim fantičem, ni verjetno, da bi se ojuna-čila k takemu koraku, to pa samo zato, ker bi bili edini, ki bi mogli kaj pridobiti, Slovenci. Ce bi pa vlada storila ta korak že v Trstu, bi morala storiti i-to v Gorici, po vsej Istri, po Goriški, Ko reški in Štajerski, kjer so se godile Slovencem enake v nelx> vpijoče krivice. Take velikodušnosti pa ne pričakujemo od naše slavne, vlade in ker vemo, da ji morajo biti znane vse krivice, ki so se nam godile, da pa ne bo ganila z mezincem, da bi popravila te krivice, se nam zdi tudi ta vest neverjetna.
Porotna razprava radi »Banke popolare« v Gorici. Zasliševanje in izpraševanje dr. Baderja je trajalo tri dni. Njegove izjave so važne sa daljni tok in izid razprave. Za u i ml v o je, kaj vse so počeli od strani upravnega sveta s hišami bivšega ravnatelja Colleja. Ko je bil Colle odpuščen, je trdil Lenassi. da so vse izgube Col le je ve docela krite z njegovimi hišami, katere je odstopil banki. Rekli so, da daje garancije 100.000 K, dasi so bile manj vredne in že obtežene s hipotekami. V garancijo pa so bile sprejete tudi že pri kupčiji s Con-fortijem. Potem so mu odprli pa Še kontokurent za 150.000 K. Sploh so znali dobiti »pokritjo« za vse. Glerl'-kupčije s Confortijem omenja, da je zadela likvidatorje nova izguba, ker je te dni falirala tvrdka Bertolini v Parmi, ki je prevzela del Confortije-vega podjetja. Pravil je dalje Bader, kako so ob času katastrofe hiteli nekateri upravni svetniki prepisovati svoje imetje na svoje žene, tudi Lenassi in Luzzatto. Ta slednji je bil tiste čase nenadoma odšel v Italijo. Bader je našel v Genovi pri neki banki pismo »Banke popolare«, podpisane samo od Colleja. Sumi se, da so nekateri podpisi ponarejeni. Schwarz je prišel pri reviziji knjig na to, kako so nekatere točke počasi izginile. Bader je povedal na tozadevno vprašanje državnega pravdnika, da je on, Bader, plačal za banko že 470.000 K, plačati pa bo moral najbrže še 150 tisoč kron. Tako je on oškodovan s polomom banke. Bader pripoveduje, kako je spravil Luzzatto 12.000 K svojega računa na Colleje^ račun. Pri izpraševanju je nato trdil Lenassi, da je spoznal še-le potom Pianija Colle je ve malverzacije. Dr. Pangrazi zahteva, naj ne govori o malverzacija h, ali Lenassi pravi, da ostane pri tej besedi. Lenassi nato pripoveduje, da je bil začel misliti, da obstoji posebno sporazumno postopanje med Luzzattom in Col le jem. Luzzatto je tiščal pri sobi protokole o pogodbah, menice \Vassermannove je imel on in brez vednosti Lenassijeve so prišle v blagajno. O Colleju pravi, da je isrral z namenom, škodovati banki; skrival je korespondenco, falsificira! knjige* falsificira! menice z imeni Vidmar in Slokar, falsificira! je še drugo menico ter podpise Savorgna-nija in Venutija. Pri advokatu Flego je nekoč videl take ponarejene menice. Dr. Flego to potrdi. Lenassi se obrne proti dr. Baderju, rekoč, da ga po krivem dolži izgub. Ce bi se bilo poslušalo njega, bi bila likvidirala tvrdka CoufoTti, ko se je izvedelo za ekspozicijo 500.000 K. Bader pa je podpiral Luzzatta in rekel, da informacije o tvrdki so jako dobre. Naj torej ne meče krivde nanj; sam je kriv izgub. Na očitanja, da je pred polomom banke skril tlel svojega premoženja, odgovarja, da ni res. Državni pravdnik pa pravi tu vmes, da bo ta zadeva predmet drugega procesa! Državni pravdnik predlaga v dolgem govoru celo vrsto novih prič, ki naj bi prinesle nova pojasnila v proces. Luzzatto je očital dr. Baderju, da je on pisal anonimno pismo na odvetniško zbornico,  ki je potem su-
spendirala Luzzatta. Luzzatto pravi, da more to dokazati, dr. Bader pa je
včeraj priobčil v »Corrieru« izjavo, da je Luzzattova trditev laž ter da ga bo tožil radi obrekovanja.
Iz poštne službe.     Za poštnega
praktikanta v Trstu sta imenovana absolvirani pravnik Adalbert vitez Berger-Montecrocieto in abiturijent VValter Tammel. Ali ni Slovenca, da bi se bil pobrigal tudi, da pride na pošto v Trst t Treba bi bilo mnogo Slovencev!
Iz finančne službe. Računski ofi-cijal Adolf C a v a 1 1 a r je imenovan za računskega revidenta v IX. či-novnem razredu, pisarniški Oskar Katic pa za pristava v IX. činov -nem razredu, kanclist Josip Deve-t a k v Trstu je imenovan za pisarniškega oficijala v X. einovnem razredu.
Zopet kolera v Trstu. V petek je umrl v Rocolu št. 382 posestnik Matej Siamič v starosti 71 let. Sanitetna komisija, ki je takoj prišla pogledat, je našla v hiši za črevesno boleznijo bolnega hlapca Antona Germeka ter dala prepeljati mrtveca in bolnika v bolnišnico. Bakterijologična preiskava je dognala, da je Siamič umrl za kolero in da je Gerniek bolan za to boleznijo. Slamičeva rodbina je zamolčala obolenje starega ^lamica, ker je bila mnenja, da bolezen ni tako nevarna. Še pred kratkim sta prodajala Siamič in Germek na tržaškem trgu zelenjad. Seveda je sanitetna komisija internirala celo Slamiče-vo rodbino in druge ljudi, s katerimi sta prišla bolnika v dotiko. Pri vojaku iz vojašnice na Campo Marzio je dognala bakteriologična preiskava to, da ni zbolel za kolero.
Uboj. Obdukcija trupla lTletne-ga Matije Franza. mornariškega vajenca na ladji »Mathias Kiralv«, je upravičila sum, da gre za uboj. Preiskovalni sodnik koprske okrajne sodnije je odredil aretacijo 431etnega mornarja Martina Pilepiča iz Trsata pri Reki, lSletnega krovnega natakarja Marija Palissa iz Labina in mornarjev Rudolfa Dunicka in Renata Kaska, ki so vsi osumljeni uboja.
Pretep med policijskimi konjarji.
V Trstu sta se stepla v neki gostilni policijska konjarja Matej Božičar in Ivan Ilias, ki se že dolgo časa prepirata. Med tepežem je potegnil Ilias nož in 9krat sunil svojega tovariša. Prizadel mu je več težkih ran. Odpeljali so ga v bolnico.
K nesrečni smrti posestnika Pivka, po dom. Cestnikovega Jožeta iz Podgore v Poljanski dolini, poročajo, da je Pivk jahal konja v vodo. V vodi se je postavil konj nenadoma na zadnje noge in vrgel Pivka v vodo, kjer je obležal. To je videl nek dečko, hitel je takoj po pomoč, toda bilo je že prepozno.
Občinske volitve v Zadru. Pred par dnevi so bile v Zadm občinske volitve, katerih se pa hrvaški in srbski meščani zaradi krivičnega mestnega volilnega reda, ki je pravi parr digma, kakršen ne sme biti volilni red, niso udeležili. Izvoljenih je bilo 36 občinskih svetovalcev, seveda sami polnokrvni Italijani, kakor to kažejo že imena Bogdanovieh, Boxich, Bressan, Cattich, Devetach, Domia-cussieh, Ghiglianovich, Krekich. Ma-russich, Medovich, Milcovich, MilJi-cich, Stermich, Tocig, Vlahov, An-tossieh, Ivcovich, Papovaz, Stanieh, Vucich in zopet Marusich.Evviva novi občinski svet!
Iz sanitetne službe. Oddelni asistent pri bosensko-hercegovski deželni bolnišnici, dr. Konstantin De-lvannis, je imenovan za provizorič-nega okrajnega zdravnika na dosedanjem mestu.
Dnevne vesti.
4- Iz deželnega odbora. Dr. Lampe poroča o znani interministerijalni konferenci, skoraj bi rekel o interministerijalni komediji. Zastopnik vojnega ministra bil je zakonskega načrta posebno vesel, in porabil je takoj priliko, da je vpregel — se ve ne stroške Ljubljane, — deželo Kranjsko v vojno - erarični voz. Vojna uprava bi rada imela, da je Kranjska preprežena čez in čez s cestami, katerih širokost bi odgovarjala potrebam vojnih transportov. Mostovi naj odgovarjajo topovom, havbicam in avtomobilom. Zahtevalo se je, da naj bi vsi ti predpisi prišli v zakon sam. Lampe in ŠusterŠič sta na to koncedirala, samo v toliko so se zglihali, da vse te druge reči ne pridejo v zakon, pač jih naj vlada postavi v takozvano »Ausfiihrungsver-ordnung«. če ni to legislativna komedija, potem ne vemo, kaj naj se še komedija imenuje! Z ozirom na Ljubljano se je sklenilo, da naj prva tri leta dežela plačuje 3/s* okraji pa V« stroškov za deželne ceste. Tudi to je komedija. Zastopnik justičnega ministra zahteva spremembe glede eks-proprijacijskega postopanja. Tudi te spremembe se koncedirajo. Isto-tako se zahtevajo koncesije glede av-
tomobilov in cestne policije. Končno se je zahtevalo nebroj stilističnih sprememb. Končno pa je premodra interministerijalna konferenca sklenila, da so vse zgoraj označene spremembe nebistvene, in da se pooblašča deželni odbor, da mu je o njih definitivno sklepati. Deželni zbor postal je torej karikatura, in prihodnja interministerijalna konferenca bo brez dvojbe sklenila, da bo smel dr. Lampe vse zakonske načrte spreme-njati, kakor se mu bo zljubilo. Komedija vseh komedij! Žaloigre je le toliko pri tem, da bo vse to plačevala Ljubljana s svojo krvjo! Dr. Lampe je še ponosno pristavil, da mu je nek mlajši član interministerijalne konference — na ime je pozabil — rekel: To je res modern zakon, samo bog nas obvaruj, da bi vas posnemale druge kronovine! Ali ni to logika, ki sega do neba! Slava objektivnosti Gautscheve vlade. — V Trebanjski cestni odbor se pokličeta, France Bizjak, posestnik v Škovcu in France Slak, posestnik v Knežji vasi. Občina Polica dobi 2000 K za popravo svojih potov. — Mizarski zadrugi v St. Vidu nad Ljubljano se da za vpeljivo električnega obrata 1500 K — Se-kundarijem v deželni bolnici je imenovan dr. P r i m š a r.
+ Bedaste fraze slov. klerikalcev. V pasjih dnevih so si klerikalci omislili nove fraze; slovensko - hrvaško edinstvo, katoliška Jugoslavija, katere pa se Srbom in M« h^med^n-eem ni bati, kajti katoliški pop je bitje, polno idealne pravičnosti in tolerance, edinstvena jugoslovanska država pod habsburškim žezlom in pod vodstvom dr. Šusteršiča — to so naj-novijši klerikalni ideali. Pa to so vse skupaj le bedaste fraze, zakaj v resnici delnjo klerikalci sami ne.ibolj na to, da onemogoči'o uresničenje jugoslovanskega ideala. V svoji lastni domovini pospešujejo klerikalci germanizacijo. Kar zamore storiti narodni izdajalec, vse so klerikalci storili. Utrdili so nemštvo v nekaj letih tako, da je danes močnejše, kakor je bilo kdaj poprej. In naposld so sto-rili še zadnji korak in izdali in prodali načelo, da ima tudi slov. narod pravico do narodnih uradnikov. Največja naroda v državi, Nemci in Cehi. se vojskujeta z besno silo, z naporom vseh svojih moči za ta princip, slovenski klerikalci pa so se postavili na stališče, da jim je nemški uradnik ljnbši, kakor slovenski. Največji narodi se bore za to, da dob*1 narodne uradnike, najmanjši narod v državi, Slovenci, pa pravijo po svojih klerikalnih zastopnikih, da ima rajše nemške uradnike, kakor slovenske. S tem so klerikalei priznali opravičenost germanizacije potom uradov in če bodo slovenske uradnike izpodrivali in utesnjevali ter odpravljali še tisto mrvico slovenskega ura-dovanja, ki smo si ga s toPkim trudom priboril', ne bodo *meli klerikalci ziniti besedice Narod, ki sam prizna po svoji največji stranki opravičenost germanizacije potom uradov, nima nobene prihodnjosti. Ce pojde z nami še d<^set let t" ko, kakor gr° sedaj, odkar so klerikalci na krmUu bomo zrel' ne za Jngroslavijo, nesro za Pr uši jo. Tekom par let se je nemštvo pri nas strahovito okrepilo in se bo zlasti potom nemških uradov in nemškega uredovanja vedno bolj. Klerikalne Izdajice srovore o Jngosln vin — pa sami grade nemški most do Adriie. Z?*to pn so nainovei<£p fr^ze. ki jih mečejo kl^ri^alei okr^g «; be. Ie bedaste fraze in drugega nič. Stipendisti Vraniske ^oarknee naj b: raje molčali, saj ve že vsak otrok, da k svojimi frazami le varaio javnost, sicer pa da ie cilj vse njihove politike le pink - nink!
+ Zaščitniki draginje. V soboto je bilo v poslanski zbornici glasovanje o draginjskem predlogu. Odsefc je nnsvetoval. naj se dovoli uvoz argentinskega mesa ne glede na ugovore ogrske vlade. Ta nredlog jo propadel. Izmed s^venskih poslancev je glasoval za ta predlog edino dr. Ravnihar proti temu predlogu torej za drarinjo in za korist ogrskih veleposestnikov pa so glasovali sledeči slovenski poslanci: Benkovič, Brenčič, Fon, Gregorčič, Gostinčar, Hladnik, Jaklič, Jankovič, Jarc, Korošec, Krek, Mandič, Pišek, Pogačnik, PovŠe, Vrstovš°k in Žitnik. Ti klerikalci so torej zaščitniki draginje in ponižni hlapci ogrskih veleposestnikov.
+   »Jugoslovanski klub«. Pod
tem naslovom priobčuje splitska »Svoboda« uvodnik, ki zaslužuje splošno pozornost, tem bolj ker je očividno, da je potekel izpod peresa državnega poslanca dr. Josipa Smod-lake. V članku se pravi med drugim: »Jugoslovanski poslanci so se v novem parlamentu razdelili v dva, oziroma v tri klube, od katerih niti eden ne nosi jugoslovanskega imena. Takšna je stvar v praksi, v teoriji pa so si vsi edini v tem, da bi bilo potrebno, da se osnuje ena edinstvena parlamentarna organizacija, ki bi naj obsegala vse slovenske, hrvatske in srbske poslance v državnem zboru.
Ker do trnke koncentracije ni prišlo, zvaljujejo poslanci krivdo drug na drugega ter se protistransko obtožujejo pred narodom. V tem ozira se zlasti odlikujejo Šusteršičevi klerikalci, ki predstavljajo sebe kot naj-ognjevitejše pobornike narodne sloge, one pa, ki se nečejo pokoriti njim, kot separatiste in rasdvajalce. Ti klerikalci so se najprvo organizirali, ustanovivši skupno s dalmatinskimi pravaši, ki se sedaj v ničemer ne razlikujejo od njih, klub, kateremu so dali ime hrvatsko - slovenske Zajednice. Ta zajednica bi naj bila po očitni nameri in želji njenih ustanoviteljev oni edinstveni klub, katerega potreba splošno občuti in poudarja. Zanimivo je, kako so pri tem kranjski klerikalci doprinesli ideji narodne sloge »veliko žrtev«, davši prvenstvo hrvatskemu imenu pred slovenskim, dočim to ni na polju realne politike prav nikaka žrtev, marveč cenena reklama in poleg tega prozorna zanjka. da se pritegne k sebi čim največ Hrvatov, ki bi naj pod hrvatsko etiketo vendarle plesali po kranjsko - klerikalnem taktu. Zakaj se je opustilo ime jugoslovanskega kluba, ki bi bilo najprirodneie, bo vsakomur jasno, kdor pozna Suster-šičeve zveze in cilje njegove politike. On dan^s nemara nobenega stika s Srb:, ker ve. da je nekaterim faktorjem neprijetno že samo ime »slovanski jug«, zato je ho*el z novim 'menom dati jasno ohil*»žje svojemu klubu. S tem je podal dokaz svoie vedno nenadkriljive lojalnosti, obenem pa je zadovoljil tudi svoje dalmatinske sledbenike, ki ne morejo trpeti Srbov. V »Zajednico« pa vendarle ni nihče vstopil razen ŠusterŠi-čevih ljudi. Dalmatinci, Istraui in triie ne^lerikalni Slovenci so se nekoliko dni posvetovali v obnovitvi bivše »Zveze južnih Slovanov«. Toda pogajanja so se raztrla in Istrani s Tržačani so ustanovili nov klub ood naslovom »Narodni klub«, a 7 Dal-matineev je osnovalo svoj »Dalmatinski klub«. Toda sedaj je došlo naj-vpeje iznenađenje: Istrani in Trža-čani, k^ niso hoteli kot poedinci vst^-pUi v Šusterši^ev klub. so pristopili klubu korporativno ter ce ž njim stopili v nov, skupni khib (Hrvatsko - slovenski), v katerem imajo svobodne roke samo »v vprašanjih. Vi se izključno samo tičejo njihovih v<->l'ln:h okrajev«, dočim se morajo v vseh drugih vprašanjih pokoriti sklepom večine. Ker je v novem klubu 22 klerikalcev, ki vsi glasujejo na Šusteršičev micrliaj. pomeni to vkljub vsem melanholičnim dementijem dr. Rvbafa in drnžine, da se je 5 primorskih »narodnjakov« nredalo na milost in nemilost klerikalcem, podre-divši s** v vs«h vprašanjih razen lokalnih pod Šusteršičpvo komando. Ta kapitulacija primorckih poslancev bo izpolnila eno najžalostne^ših strani jugoslovanske parlamentarne zgodovine« .. .
+ Pogoji za enotni jugoslovanski klub. Dr. Josip Smodlakp, dalmatinski državni poslanec, navaja kot pogoj za ustanovitev eno*n<*cra jugoslovanskega kluba te-le točke: 1. iz klubskih vprašanj je treba izključiti vsa poljedelska in kulturna vprašanja, v^kor je to pri Cehih: 2. določiti ^e treba, ^akšna so klubska vprašanja, in kot take proglasiti samo vprašanja, jarlede katerih so lahko vsi složni; 3. radi številne premoči klerikalne grupe bi *e morale ustanoviti dve ravnopravni kuriji v klubu: v eni kuriji klerikalci, v drugi pa vsi ostali. Vsak veljavni sklep bi morali sprejeti obe kur;ii. 4. Ime kluba mora biti tako. da bo omogočen pristop tudi srbskim poslancem.
-f- St^psnjci in škof. Vkljub škofovi grožnji, da ne bo maše v Štepa-nji vasi, če bo godba igrala, je bil vendar vesel dan. Za škofove grožnje se nihče ni zmenil. Godba je igrala in veselega srca so ljudje plesali in udeležba je bila še večja, kakor druga leta. En glas je šel po Štepanji vasi: Ne damo se tlačiti in ne damo se terorizirati. In vsestransko se je slišalo: Ce bi bila danes volitev, ne dobi klerikalec nobenega glasu. Vsakdo je rekel, da si je treba škofovo početje zapomniti in da se bo obračunalo s klerikalnim terorizmom fn s klerikalno škodoželjnostjo, ko pridejo deželnozborske volitve. In vsi ljudje so rekli: Ce ne bo nikoli več maše, tudi ne bo nič hudega.
— Nemila usoda je zadela spoštovano rodbino Velkavrh-Mallv. Gospodu nad poročniku v p. in bivšemu dolgoletnemu občinskemu svetniku je umrl njegov edini sin Janko v najlepši dobi 27 let. Spoštovani rodbini naše sožalje.
Kako se čoki boje svetlobe« Prijatelj našega lista nam piše: Včeraj sem se peljal proti Št. Vidn. Nasproti mi je prišel voz, ki ga je leno vleklo dvoje mršavih kljuset. Nehote sem se ozrl na voz in zazrl tam prizor zrn bogove: spredaj sta čepela dva mlada Čuka v kroju Ker pa je solnce za njiju nežno kožico prene usmiljeno pripekalo, sta razpela svoji veliki Srni mareli, da se tako očuvat* pred ne*
S
ljubimi sebičnimi žarki. Za njima se je stiskalo pod njiju mareli kakih 6 plahih Marijinih devic, okrašenih s svetlimi svetinjicami na modrih trakovih. In da bi bila slika popolna, se je v to družbo še rinil koščen, obrit možakar, ki je v črnem zavoju držal menda čukarsko zastavo. Ljudje so se ustavljali ob cesti ter strme gledali to čudno skupino, misleč si: Pa pravijo, da se čuki ne boje svetlobe in solnca!
Pijani čuki, ki so se suoči vračali iz D. M. v Polju, so na vse mogoče načine izzivali napredno občinstvo. Nekateri so se celo osmelili klicati: »Čakajte Ljubljančani, meseca avgusta vam že pokažemo v Ljubljani, kaj smo mi!« Ljudje so se takim grožnjam seveda samo smejali, ker vedo, da se čukov lahko človek ubrani že — z mokro cunjo.
Nezgode. Dninar Andrej Pogačnik s Studenega v škofjeloškem okraju je padel pet metrov globoko z odra in si pretresel možgane ter zlomil levo roko. — Poldrugoletni delavski sin Josip Mihelič iz Tržiča se je poparil z vrelo juho ter se težko poškodoval na prsih in nogah.
V Savi utonil. Predvčerajšnjem popoldne so se šli štirje gospodje iz Ljubljane v Medvode v Savo kopat. Hančni prokurist, Avgust Katz, iz ?nanc narodne štajerske rodbine, je skoeil, ne da bi se bil ohladil, v vodo. Tu ga je pa zadela kap. Njegovo truplo so takoj nato zvekli iz vode ter prenesli v mrtvašnico. Vrli narodni rodbini naše sožalje ob bridki izgubi.
V Domžalah se vrši v sredo, dne 2. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne, kakor nam naznanja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, na ondotni postaji ogled na licu mesta. Napovedalo ga je c. kr. ravnateljstvo državnih '.^leznie v Trstu v ta namen, da se ugotovi v kolikem obsegu je potrebna razširjava kolodvorskih naprav v Domžalah. Na to uradno opravilo so vabljeni lokalni interesent je.
Iz Begunj na Gorenjskem nam javljajo: Kakor Čitamo, je vročina skoraj po celem svetu neznosna. Tudi našemu sicer mirnemu kotičku ni prizanesla, kar moramo tem bolj občutiti, ker kljub temu, da imamo »Mravljinec" pred nosom, nam vode manjka. Vzroka ne bomo preiskovali, dotične oblasti, koje so zato poklicane — tako saj upamo — bodo potrebno ukrenile. — Ko že od vročine pišemo, ne moremo zamolčati, da je ista vplivala jako močno na našega, pri ženskem spolu jako priljubnega župnika Jaka, kar je dokazal s tem, da mu ni dalo v četrtek ponoči spati, ter je lazil še o pozni uri, k3r pri njemu mimogrede omenjeno, sploh ni nič nenavadnega, po Poljčah, ter je potem skrit za nekim plotom prisluškal pogovor poljskih fantov, ter pazil, kakor lisica na miš, da bi kaj ugodnega zase vjel. Ker so fantje slučajno njem in mogoče tudi o „puncah° ali mari-naricah se pomenkvali, je skočil izza plota med nje, kakor sosedov petelin na sosedovega, ter grozil Purgarje-vemu, da ga bode oklofutal, na kar pa ta kot pameten in miren dečko ni reagiral, ker drugače bi jo bil naš lepi Jaka pošteno skupil. Ker je videl, da se fantje nočejo spuščati s posvečeno osebo v boj, razkropiti pa se vendar niso hoteli, jim je v sveti jezi grozil, da jih bode že še z revolverjem ukrotil. — Opozarjamo slavno oblast in c. kr. orožništvo, da se malo pobrigajo za tega gospoda, ker pri-slovica pravi: „Orožje ni za otroke." To za enkrat, imamo pa še precej mastnega in tečnega na razpolago za drugi pot, ako nam bode uredništvo dovolilo. — Mirni opazovalci, koji se pa »revolverja* ne bo j e.
Odlikovanje. Rudarski delavec Tomaž Majnik v Idriji je bil odlikovan s častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
Frančiškan utonil. V soboto ob 1 9. zvečer se je šel frater Urban le kopat v Krko in je vsled kapi utonil.
Iz Novega mesta. V nedeljo dopoldne so potegnili iz Krke pod samostanskim vrtom fratra Urbana, cerkovnika tukajŠnega frančiškanskega samostana. Pravijo, da se je šel prejšni večer kopat in da je pri tem utonil. Truplo so našli zraven vrta, kjer je Krka globoka le en meter. Kaj je bilo vzrok smrti bo dognala obdukcija v mrtvašnici, kamor so prepeljali truplo v nedeljo popoldne. Najbrž ga ni prijel krč, ker je Krka letos precej topla in ker bi se na mestu, kjer je Krka precej plitva, lahko rešil. Tudi ni bilo slišati v bližini klicov na pomoč.
V tukajšnem »Narodnem domu" je v prostorih ljudske šole nastanjenih 24 kadetov in nekaj vojaških slug. Kadetje so tretjeletniki na kadetski šoli v Karlovcu in imajo sedaj vaje po okolici Novega mesta. Vojakom nič kaj ne ugaja bivanje v našem mestecu, češ ker je vse »preskupo". Res je,da daje pri tej splošni draginji ni izvzeto Novo mesto, kjer je draginja posebno občutna in bi bila mnoga živila lahko cenejša. Tudi sadje prineseno iz okolice se vkljub letošnji dobri letini ne dobi za tako ceno, kakor bi bilo pričakovati.
Glas iz Semiča. Dne 16. t. m. se
je vršila v Semiču jubilejna slavnost. G. M. Bartelja nadučitelja. Slavil je namreč 251etnico, odkar služi med nami. Prihiteli so tudi iz daljnih krajev tujci, kakor iz Novega mesta, Ljubljane in celo z Dunaja je prihitela hčerka g. c. kr. poštarja Kafta-na, da se udeleži te slavnosti. Njemu se imamo zahvaliti, da smo dobili semnje in brzojavno postajo. Služil je kot občinski tajnik, organist in sedaj tudi pri Hranilnici, akoravno je ime do6ti posla v svojem težavnem poklicu. Hotel je Semčane povzdigniti in zato je ves svoj prosti čas porabil v korist Semiča. -5. t. m. se mu je priredila bakljada, kateri je prisostvovala požarna bramba. Gdč. učiteljice tukajšnje šole z učiteljem Riglarjem in organistom Vobičem so mu zapeli krasno podoknico. ;6. t. m. se je vršila zabava. Ob 5. je bil začetek. Kot prvi je nastopil sin g. dr. Marna iz Ljubljane Rudi II. gimnazijec ter deklamiral »Jeftejevo prisego«. Kot druga točka je bila eno-dejanka »Bratranec«, katero so vpri-zorile gdč. Erzin, Ogulin, Kunaj z g. Riglarjem in Kaftanom, katera je prav dobro izpadla v veliko dopade-nje gledalcev. Po igri je nastopil župan Plut z svojimi svetovalci in mu izročil častno diplomo kot svojemu častnemu članu; na to je načelnik požarne hrambe izročil ustanovitelju in tajniku krasni srebrni lavorov veneo s s'o vensko trobojnico. Nastopil je tudi g. Šetina iz Črnomlja in pozdravil v imenu kolegov cele Bele Krajine. Slednjič je podala gdč. Anica Erzi nova v imenu Štrekljevske, Crešnjevske in Rožnedolske šole na lični blazinici krasen prstan in v krasnih besedah op'sala vse zasluge, katere je pridobil za Semič, da je bilo ljudstvo kar ginjeno. Nato se je vršil banket, a huda ura je pokvarila zabavo.
Krapinske toplice. Kopališki list Krapinskih toplic na Hrvaškem izkazuje do 25. t. m. že 1369 strank, s skupaj 2336 osebami. Kopališče obiskuje zlasti mnogo štajerskih Slovencev.
Neprevidna vožnja. V soboto je vozil hlapec Mihalj Aguš po Bleiwei-sovi cesti tako neprevidno, da je pred Narodnim domom zadel v voz za smeti. Sunek je bil tako močan, da se je voz prevrnil in zadel poleg stoječega Sletnega dečka tako, da je odlete! na kraj ceste, padel na trebuh in pri tem zadobil precejšne poškodbe.
Dobrota je sirota. Neki izkuhari-ci je 141etna nečakinja Frančiška De-kleva, katero je imela pri sebi brezplačno, v presledkih kradla denar in ga dajala neki prijateljici. Ko je teta prišla nečakinji na sled, je ta odkrito priznala tatvino in povedala, da jo je v to nagovorila njena prijateljica, ki je z ukradenim denarjem sebi in ljubimcu napravila novo obleko. Zadeva pride pred sodišče.
Žepna tatvina. V soboto dopoldne je bila na trgu zasebnici Neži Cim-perinanovi, ko je kupovala razne potrebščine, ukradena iz žepa denarnica, v kateri je imela približno 15 K denarja
Trpinčenje živali. V soboto je peljal nek tukajšni prevoznik po Ulici na Grad s premogom naložen voz. Konji so se v klancu vsled preobile teže ustavili in mesto da bi bil prevoznik odložil, je začel konje tepsti z bičem. Pri tem je en konj padel in se znatno poškodoval.
Čigava je pelerina? Dne 21. t. m. je nek mlad deček popustil na Trnovskem pristanu ponošeno črno pelerino in telovnik po katere reči pa ni prišel. Lastnik na se, oglasi pri policijskem uradu.
Izgubljeno in najdeno. Posestnica M arija Kunaver je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 19 do 20 K denarja, — Neka gospa je izgubila več srebrnih igel z modrimi kamni ter zlat zlomljen gumb. Delavka v tobačni tovarni Marija Rožnik je izgubila denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja. Zelezničarjeva žena Ana Zdovec je izgubila srebrno žensko uro.
»Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri pod vodstvom g. kapelnika V. Talicha od 7. zvečer v park-hotelu »Tivoli«. Spored: 1. Nicolai: »Vesele ženske vindzorske«, ouvertu-ra; 2. Nedbal: »Valse triste«; 3. Bi-zet: baletna godba iz »Carmen«; 4. Verdi: finale iz »Aida«; 5. Rubin-stein: »Svatbin sprevod«; 6. Smetana: fantazija iz opere »Prodana nevesta«; 7. Smetana: Vspavanka iz opere »Poljub«; 8. Cajkowsky: »Tr-njulčica« valček. — Vstopnina 60 v. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K.
Narodno obramba.
•
Iz Tržaške ceste. Prav zabaven večer so priredili mladi diletantje iz Tržaške ceste v prostorih g. Nova-k a. Vprizorili so dve igrici: »Lažnji-va Danica« in »Darežljivi otroci«. Pred predstavo je imel Srečko Š t a v t ta-le nagovor: Častiti gostje! Srčno bodite pozdravljeni od nas mladine, da ste se blagovolili udele-
$Iti naše skromne prireditve. Ne moremo vprizoriti, kakor umetniki, ampak prepričani bodite, da se hočemo potruditi in s pridnostjo delovati v prid družbe sv. Cirila in Metoda in ji ostati vedno zvesti, da tako pomagamo našim bratcem in sestricam ob mejah, da jih ne potujčijo zatiralci slovenskega naroda, kakor jih mislijo na severu in jugu. Podpirajte nas! Zagotovimo vas, da ostanemo vedno zvesti naši tužni majki Sloveniji do groba! Torej še enkrat presrčna hvala, da ste nas počastili z svojim obiskom.« V prvi, kakor v drugi igrici so vsi mladi igralci prav dobro rešili svojo nalogo. Skodlarjeva Olga, nam je bila kot mamica in kot otrok prav po volji. Kirerjeva Jožica je v obojih igricah tako dobro nastopala, da se je vsemu občinstvu priljn-bila. Pohvalno moram omeniti C e š-novarjevo Marijo, ki je igrala v dvojih vlogah, nevstrašeno in odločno. Mancinijeva Mira je hera-čico prav dobro pogodila. Prav iznenadila pa sta vse občinstvo Š t a v -tov Srečko in M a n c i n i j e v Tonček. Igrala sta svoji vlogi tako dobro, kakor da bi bila stara igralca, ki imata za seboj že umetniško polje. Koncem igre nam je zapel S t a v t o v Srečko ob spremljevanjn klavirja in gosli pesem »Ciganski otrok«. Deček ima lep glas in poje s čutom. Občinstvo mu je prav prisrčno aplavdiralo. Dober prijatelj družbe sv. Cirila in Metoda je poslal vstopnine 10 K. Naj mu bo na tem mestu izrečena srčna zahvala. — Cisti dohodek malih diletantov pri Novaku na Tržaški cesti znaša 25 K 78 v, ki se je izročil družbi sv. Cirila in Metoda. Poleg mladih diletantov si je pridobil veliko zaslug za to prireditev gostilničar in posestnik g. Novak, ki je dal prostor in vse priprave ter razsvetljavo brezplačno. Postregel je posetnikom z dobro pijačo in dobrimi cenenimi jestvinami. Gostilno toplo priporočamo. Tudi mala cvetličarica Mici Kunaverjeva je bila pridna pri prodaji šopkov in je marsikatero petico pridobila. Hvala gre pa tudi režiserju g. Fr. Š t a v t u , ki se je vestno trudil z igralci in jih je v tako kratkem času tako dobro izvež-bal. — Take prireditve so vesel pojav v našem narodu. Srca nežne mladine so prepojena prave domovinske ljubezni. Ne obupajmo nad narodom, kojega mladina stremi po napredku in svobodi svojega naroda.
Društvena naznanila.
Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je priredilo, kakor običajno, tudi letos svojo veliko veselico na prostornem vrtu »pri Plankarju«. Hladen, senčnat vrt je privabil iz mesta in okolice toliko občinstva, da je vkljub svoji obsežnosti komaj mogel nuditi vsem dovolj prostora. Vsled neznosne vročine nekako poparjenemu občinstvu so se kmalu razvedrila lica, ko je pričela svirati Domžalska godba. Vse je oživelo in vrvenje se je pričelo. Narodne gospe in gospiee v posameznih paviljonih so imele dela dovolj, da so mogle vsem postreči. Gospodične pa so hitele od mize do mize in so prodajale cvetlice zlasti planinke. Iz prijaznosti je sodelovalo pri veselici slavno pevsko društvo »Slavec«, ki je z izbranimi pesmimi razveseljevalo občinstvo. Mnogo veselja in smeha je vzbujalo amerikansko fotografiranje, ki je obstojalo v tem, da je vsak gospod, ki se je dal slikati, dobil sliko, kakf* g-ospodične in obratno. Vodstvo paviljonov je imela g. Bra-tuševft, posameznim paviljonom pa so načelovale sledeče gg.: Sachsova, Slančeva, Regalijeva in gdč. Oblakova. Zabavo je nekoliko motilo dejstvo, da se je elektična luč pokvarila in je vsled tega nastala tema na vrtu. Odpomogli so temu hitro s tem, da so prižgali petrolejke in sveče, in zopet so se veseli pari brezskrbno zasukali v posebni za ple3 pripravljeni dvorani in jako vabljivi napisi na paviljonih so zopet žejne in lačne vabili k sebi. Domžalski godbi vsa čast za neumorno in res izborno sviranje. Društvo samo je pa lahko veselo gmotnega in moralnega uspeha.
Razne stvari
* Toča v Bosni« Po hudi vročini so se pojavile tudi v Bosni nevihte z močnimi nalivi in točo. Posebno veliko škodo je napravila toča v okoliših Ocena, Prijepolje in Klakota, kjer je uničila vse vrtove, posebno vrtove za znane bosanske slive in tudi skoro vse poljske pridelke.
* Vlom v avstrijsko poslaništvo. V avstro-ogrsko poslaništvo v Beroli-nu so vlomili vlomilci in odnesli nekemu kuharju več stvari v vrednosti 1000 mark.
* Uboga princesa Luiza. Se pred-no je proces princese Luize za dedšči-no svojega očeta končana, so si že njeni glavni upniki zagotovili pravico do pričakovanih miljonov. Trije trgovci iz Monakovega se se zediniii k tej
akciji in so sodilče v Bruslju že obve«, stili o svoji nameri.
* Panika v poletnem gledališču.
V mestnem poletnem gledališču v Kapošvaru je padla z galerije petrolejska svetilka, kar je povzročilo splošno paniko. V gledališču je bilo 400 oseb, ki so drle proti izhodu. Pri tem sta bile 2 deklici težko ranjeni, 13 otrok in 3 moški so bili lako ranjeni. 5 žena se je onesvestilo. Ogenj so pogasili predno se je mogel razširiti.
* Zrakoplovna tekma Petrograd
— Moskva. V petek se je, kakor smo že poročali, končala  tekma Petrograd
— Moskva. Izmed vseh letalcev je dospel v Moskvo samo Vasiljev. Od drugih letalcev je preplul najdaljšo progo Jakovski. Med letanjem so se ponesrečili 3 zrakoplovci, med njimi eden smrtno. V desetih slučajih so se pokvarili letalni stroji.
* Kolera. V Carigradu so konstatirali v soboto 23 novih obolenj za kolero. V soboto je umrlo za kolero 15 ljudi, v nedeljo pa 3. V Skoplju je umrlo nad 30 ljudi za kolero.
Telefonsko in brzojavna poročila,
Kolera v Trstu.
Dunaj, 31. julija. Sanitetni de-partement notranjega ministrstva razglasa, da se je pojavilo v Trstu tekom včerajšnjega dneva 9 novih slučajev kolere, en slučaj pa v Kopru. Izmed slučajev kolere v Trstu je eden imel že smrt za psledico. Slučaji v Trstu se omejujejo doslej na dve rodbini.
Uradniške hiše.
Praga, 31. julija. Včeraj so otvorili tu uradniško hišo, ki so jo bili zgradili v proslavo cesarjevga jubileja z izdatki 790.000 K. Uradniška hiša ima 46 stanovanj, vsako stanovanje ima po 2 do 4 sobe. Stanovanja so bila tako hitro oddana, da se je družba odločila, da sezida takoj še drugo uradniško hišo, ki ho stala en milijon kron.
Nemci rujejo zopet proti češko-nemški spravi.
Praga, 31. julija. Tu so se sestali v »Nemški hiši« nemški poslanci in nemški narodnostni svet (Volksrat), ter sklenili nastopati proti Češko-nemški spravi.
Protest čeških sodnikov.
Praga, 31. julija. Tu se je vršilo
zborovanje čeških sodnikov, ki so sprejeli koncem svojega zborovanja soglasno resolucijo s protestom proti Nemcem naklonjenemu imenovanju sodnikov na Češkem.
Nemški napadi.
Znojm, 31. julija. V Znojmu na Moravskem so imeli češki socijalni demokrati slavnost. Ob istem času so imeli slavnost tudi drugi Cehi ter dijaki kongres. Da bi izzvali izgrede, so sklicali ravno na ta dan tudi Nemci takozvani »Nationaltag« in je prišlo že dopoldan do rabuk. Popoldan, ko se je vršila nemška slavnost, so Nemci slavnost pod ničevimi pretvezami prekinili ter je šlo več sto Nemcev na slavnost socijalnih demokratov, kjer so začeli takoj pretep. Pri tem lopovskem napadu je bilo mnoge Cehov ranjenih, med njimi 1 težko, 19 zelo resno in kakih SO lahko ranjenih. Med ranjenimi je tudi več čeških poslancev. Policija ta orožni-štvo je moralo intervenirati.
Potovanje srbskega prestolonaslednika.
Budimpešta, 31. julija. Sem je dospel v spremstvu svojega adjutanta v strogem inkognitu srbski prestolonaslednik Aleksander.
Potres.
Kečkcmet, 31. julija. Včeraj so čutili tu zopet več potresnih sunkov in sicer ob 3. popoldne, ob 11. zvečer in ob 2. zjutraj. Sunki niso bili močni.
Vročina in nevihta.
Dunaj, 31. julija. Nasproti prejšnji vročini, je danes zelo hladno, temperatura znaša samo 18 do 20° C.
Praga, 31. julija. Vsled vročine je večina potokov usahnila. V severnih čeških pokrajinah so morali strugar ji in lesni delavci ustaviti svoje delo.
Berolin, 31. julija. Vročina je dosegla 34° C v senci. Zbolelo je nad 40 ljudi, 30 ljudi je umrlo. V Aache-nu je 38° toplote. Tako velike vročine v Aachenu ni bilo že nad 100 let. V Bruslju so umrle vsled vročine 4 osebe, ravno toliko jih je umrlo v Ostendu.
Pariz, 31. julija. Po vsem Francoskem so nevihte, zlasti hudo razsajajo ob morju, kjer odkrivajo hiše in ruvajo drevesa s koreninami. Velik val je preplavil nekatera obrežna mesta in izruval drevje ter prevrnil tramvajske vozove.
Diisseldorf, 31. julija. Tu je umrlo vsled vročine 19 oseb. V Hanavn je umrlo vsled vročine 30 otrok,
Pariz, 31. julija. Vsled vročimi je umrlo 10 oseb.
Catanla, 31. julija. Na otoku Siciliji divjajo strahovite nevihte. Strela je udarila v več krajih. 6 oseb je utonilo pri hipnih povodnjih.
Trat, 31. julija. Vsled vročine so zbolele 4 osebe, 3 osebe so že umrle. Albanija.
Carigrad, 31. julija. Vojaški poveljnik v Djakovi poroča, da so napadli Arnavti 29. po noči pri Miraši oroiniško postajo, da pa so jih orožniki po več kot enournem boju pognali nazaj.
London, 31. julija. Odbor pomožnega komiteja za Albanijo je sklenil nabrati večje vsote denarja ter od poslati v Albanijo svoje zastopnike, da razdele med Albance živila.
Agrarna stranka v Srbiji.
Belgrad, 31. julija. »Štampa« poroča, da je med kmeti veliko razpoloženje posebno, v krajih oh Donavi, da ustanove novo agrarno stranko. Zopet   poskusen   za žig v Carigradu.
Carigrad, 31. julija. Policija je prijela nekega Perzijca, ko je hotel ravno zažgati vladni konak.
2eleznica med Donavo in Jadranskim morjem.
Carigrad, 31. julija. Včeraj so podpisali tu pogodbo glede zgradbe železnice med Donavo in Jadranskim morjem. V projekt je sprejeta tudi zgradba pristanišča v San Giovani di Medna. Pogodba zahteva, da mora družba končati svoje študije za to železnico tekom 16 mesecev ter predložiti vladi tozadevne načrte in proračune.
Požar v Parizu. Pariz, 31. julija. Tu so zgorele velikanske, nad 200 m dolge električne delavnice. Škode je nad en milijon frankov. Mnogo delavcev je izgubilo delo. Požar so pogasili sele po mnogo ume m napornem delu.
Kolera.
Carigrad, 31. julija« Včeraj je zbolelo tu 19 ljudi za kolero, 4 ljudje so umrli.
Moravska Ostra va, 31. julija. Tu se je dogodil en slučaj, o katerem sumijo, da je kolera.
Solun, 31. julija. Iz Peča poročajo, da je zbolelo tam v zadnjhi 24 urah 24 ljudi za kolero od katerih je umrlo že 8. Med turškim vojaštvom se je pojavilo 18 slučajev kolere, šest vojakov je že umrlo.
Zaradi Maroka.
Svinemiinde, 31. julija. Včeraj popoldan sta se sestala na krovu cesarske jahte državni kancelar Kider-len-Wachter in Bethman-Hollweg. Njih pogovor je veljal maroškemu vprašanju.
Berolin, 31. julija. V političnih krogih pričakujejo, da bo podala vlada oficijalno pojasnilo o nemško-franeoskih pogajanjih.
Milan, 31. julija. »Štampa« poroča, da bo v slučaju razdelitve Maroka tudi Italija zahtevala primerne kompenzacije.
Perzijski eks-šah.
London, 31. julija. »Times« poroča, da je proglasi! bivši perzijski šah sedanjega šaha za odstavljenega in za sedanjega šaha proklamiral svojega brata.
Teheran, 31. julija. Proti prodi-rajočemu eks-šahu je odposlala vlada v Astrabad velik oddlekek konjenice. Havličkov spomenik v Chieagu.
ChJeago, 31. julija. Včeraj se je vršila v Chieagu velika ameriško-če-ška slavnost povodom odkritja prvega češkega spomenika v Ameriki. Cehi so postavili Karlu Havličku v Donglasovem parku v Chieagu lep spomenik, ki ga je izdelal češki kipar Strahovski. Slavnosti se je udeležil tudi prezident države Illinois in župan Chicaga Harrison ter ameriško-češki narodni svet in urednik ameri-kansko-češkega presbiroja dr. Sala-bat Vojan. Na slavnost je došlo nešteto brzojavk, med njimi tudi iz Prage.
Popravek. V brzojavni vesti iz Zagreba o obsodbi »Srbobranovega« urednika v sobotni številki se ima urednika pravilno glasiti: »Jovan Banjanin« in ne Benjamin.
Gospodarstvo,
— Premije za pogozdovanje golicav. Vsled sklepa XIX občnega zbora z dne 7. junija 1896 kranjsko-primor-skega gozdarskega društva v Ljubljani razpisuje se 5 premij po 20 K ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji:
1. Pogozdovanje mora biti leta 1910 ali 1911 izvršeno ter mora po-gozditev obsegati najmanj 0-56 ha = 1 oral,
2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo sadike za krajevne razmere ugodne; nikako pa ne sme daljava med sadikami več kot 1.50 m obsegati.
Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1912 pri kranjsko primorskem gozdarskem draštvu v
Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in pnbližno ploskovno mero pogozdenega zemljišča.
Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode jeseni leta 1912, morda nastali primankljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo.
Premije priznava in prisoja pred-sedništvo omenjenega društva, ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalne diplome razdeljevalo.
— Stanje setev na Ogrskem. Ogrsko ministrstvo razglaša: Donos pšenice 48.30, rži 13, ječmena 15.80 in ovsa 12.80 milijonov meterskih stolov proti 46.17, 12.65, 15.07, in 12.36 milijonov meterskih stotov po cenitvi z dne 11. julija. Koruza je zaradi vročine in suše zaostala. Krompir se bo opomogel, če pade kmalu izdaten dež.
Ustnica irednlftva.
Gosp. Ivan U š 1 a k a r , not. kand. v Črnomlju: Izjavljamo, da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Črnomlja v št. 167. našega lista.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Valentin Kopitar.
Poslano.
Dotični gospod, katari le našel včeral v iiedello, 30. L m. na Plankarievem vrta denarnico se prosi, da lo tekel vrne v upravni itm „Slov. Naroda*1, »icer ga pozovem na podlagi 2 prič na sodišče in objavim njegovo ime v „Slov. Naroda". 2590
Žitne) osne v Budimpešti.
Dne 31. julija 1911. Termin.
Pšenica 2aoktober 1911.   . za 50 kg 10 91
Rž za oktober 1911   ... za 50 kg  8 91
Koruza za avgust 1911 .  . za 50 kg 7*53
Koruza za maj 1912 .  ,  , za 50 kg 738
Oves za oktober 1911   .   . za 50 kg   7 93
Meteorologijo porodio.
Vilina nt«* ■or'eai S4*2.      Sredi|t irtiil tltt 730* mm
| julija	čas opazo-Tinja	Stanje baro- j ■etra f mm j	S* g S *» a »- —	Vetrovi	Nebo
29 m	2. pop. 9. zv.	736-4 | 738 2 |	330 194	sr. jjvzh. p. m .szah.	pol. oblač dež
30.	7.zj.	737*2	17-2	brezvetr.	del. oblač.
m m	2. pop. 9. zv.	735-8 1 7359 j	27-6 225	sr. jjvzh. at izah.	pol oblač. del. jasno
31,	7. zj.	735-9J	182	sr. vzhod.	soparno
Srednja predvčerajšnja temperatura 24*3*, norm. in včerajšnja 22-4% norm. 19*8*,
Padavina v 24 urah 2*4 mm in 0*4 mm
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja med boleznijo in po smrti naSe nepozabne soproge, oziroma matere, sestre in tete gospe
Marije Relch
hišnega in barrar. posestnika soproge
kakor tudi vsem cenjenim darovalcem lepih vencev, vsem sorodnikom in znancem, častitim gospodom duhovnikom za spremstvo ter vsem, ki
so v tako mnogobrojnem številu spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku izrekamo tem potom svojo odkritosrčno zahvalo.
Ljubljana, 31. julija 1911.
2605 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega pre-Ijubljenega očeta, svaka In strica, gospoda 2991
Ivana Anžlča
tesar, delovodje
izrekamo za izkazano srčno sožalje in časteče spremstvo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo presrčno zahvalo.
Osobito pa se iskreno zahvaljujemo preblagorodnim gg. svetniku dr. Zamiku, svetniku Duffeju^ arh, Kochu, inž. Zupancu in nadkomisarju Semenu za Časteče spremstvo, vele-cenjenemu gospodu dr. Gallatia za zdravniško pomoč, slavn. pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon", za spremstvo in tolažilno petje, slavn. zidarskemu in tesarskemu društvu za spremstvo z zastavo, ter vsem ljubeznjivim darovalcem prelepih vencev.
V Ljubljani, 31. julija 1911. Žalujoča rodbina Anžič - Plankar.
Koncipijenta
sprejme na pismeno ponudbo 2*w dr.   Josip   Kolftek,   Laški trg.
Proda se takoj
2601
2 motorni kolesi
svetovne znamke »Neckarsulm« eno popolnoma novi model 1911, 4 konjske sile, drugo model 1910 malo rabljen 3 konjske sile, pri An L IVSJICU,
notna ulica štev. S.
ouonie
na Dunajski cesti it. 69 s tremi
sobami in pritiklinami se odda takoj. Poizve se pri gostilničarju B?.»
varski dvor. £W
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in ki je dober v računstvu zdrav in krepak sprejme takoj trgovina špecerije in železnine F ran C Ficek, Ribnica, Kran|ako. 2592
Neka velika avstrijska banka sprejme
v vseb krajih za prodajo v Avstriji postavno dovoljenih srečk n& mesečne obroke. Visoka provizija. Spretni zastopniki dobe po kratki posknsnjt dobi stalno plačo.
Ponudbe   pod   „Peniftion 200" na uprav. »Slov. Naroda.« 2600
07
3C
3
Profesor
M
lir. gi. iiinti
odpotuje
do 12. septembra.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena dobra soproga, ozir. mamica, tašča, sestra in stara mamica, gospa 2599
Uršula Majcen
hišna posestnica
danes ob 5. zjutraj po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti v 78. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage raj niče bo v torek, dne 1. avgusta ob 5. popoldne iz hiSc žalosti, Rožna ulica št 13 na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V LJUBLJANI, 31. julija 1911.
Ivan Majata      Mihael Majcen      Marija Leva« roj. BUJeen
soprog. sin. hči.
m Vran Leveč I vsaki
c. kr. merosodnik, tast. snaha. Mlaka, BUea in SmstelJ, vnuki in vnukinje.
5
1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vc , da je nal iskreno ljubljeni sin,
oziroma brat, svak in stric, gospod
Janko Velbaverb
danes zjutraj ob 6. uri v 27. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v torek, dne L avgusta t L ti 3. uri popoldne iz hiše žalosti Komenskega
ulica št. 5 na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v lastno rakev. Sv. zadušne maše se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru. Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
!9Q
Si tU.
V Ljubljani, dne 30. julija 1911.
Ivan Velkaverh
Om kr. Mdporočnik v p.
oče.
ja Velkaverh - Mally
mati.
5594
Fran Mally
tvoi*ctinar
brat.
I. slovenski pogrebni zavod Josip Tnrk.
,1. "-Vr
Izvršujemo žalostno dolžnost in naznanjamo, da je preminul nas zvesti uradnik m sodelavec, g.
"ULSt
■
ki ga je nemila usoda nenadoma ugrabila 29. t. m. ob 5. uri popoldne.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se blagoslovijo v torek, 1. avgusta ob 10. dopoldne v mrtvašnici na Preski pri Ljubljani, ter se prepeljejo nato v Slovenji Gradec, kjer jih polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. 2603
Ljubljana, dne SI. julija 1911.
Ravnateljstvo laike i. kr. prit. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in it v HijaoL
J ■-i
1
I
I
Uradniki filijalke c. kr. prav. avstrijskega kreditnega zavoda za
trgovino in Obrt V Ljubljani naznanjajo s tem žalostno vest, da je njih nepozabni kolega, g.
1
i
29. t. m. ob 5. uri popoldne nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se blagoslovijo v torek, 1. avgusta ob 10. uri dopoldne
v mrtvašnici na Preski pri Ljubljani.
Ljubljana, dne 31. julija 1911.
Bdita antika! Redka
plan
Zelo dober skoro nov
M po eeal proda na Petra cente, vhod it 2, L nadstropje.
Sv. t o.
2596
""Kdor hoče cen6 kupiti
izmtM JjelB i
na) se obrne na tale naslov:
Jmip Perlat.zalaga lina, BartoiljHrct 522.
Sprejme se tako)2573
korespondent
popolnoma zmožen slovenščine in nemščine,  ter  stenografije in strojepisja.
Ponudbe pod šifro „A. 3. 1315" je
poslati   upravništvu   »Slov. Naroda«.
s 5 sobami je oddati s L novembrom ali tudi prej. Gledališka ulica št 3
v III nadstropju.   P»»ja^nila tam, ali pa
v notarski  pisarni, Ggalotova
ulica št. 7. 2587
Uro d ni k
ki je popolnoma vešč amerikanskega knjigovodstva in je zmožen sestavljati
bilance, se trajno sprejme od dne 15. avgusta t L skupno v »Hme-
ijarni« (»I. štajersko skladišče za hmelj reg zad. z o. za v.«) in v Savinjski posojilnici v Žalcu. 2593
V hiši na vogalu Gledališke in Gajeve ulice pri »Narodnem domu«)
je oddali dvoje
liti
i
"m
in sicer eno s štirimi, drugo s petimi sobami, s kopalno sobo in električno razsvetljavo. 2582 Vprašati je pri hišniku istotam.
IZaradi pozne sezije m rokavice!
e svilnate in pletene po ZDižaniH cenak. •
Ljobljani, Dunajska cesta 12, v Nathianoii li.
667       Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Optični zavod z električnim obratom.
MM
Prvi
Mi
Ipnl
optik ii stiBkovniak
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica it. 1.
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
ftlaaniktfi
99
Adrija"
mam lucnijoiirana prodaja stopi
m* t-LjablJajri, Soleiiburgovai ulica it. B.
Temnica na razpolago.
Zunanja naročila s obratno pošto. Zahtevajte cenike I
0
0176
61
O J|IOJ|t©    Sl I   vdlko zalogo kolca a
^ „Puch 1911"
in f r. Čn&nn, h*«, v £jnbljani
Prešernova ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
kolesa od B 110*— napref ratno e zaloai.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Rtngschiff•
za .km)! i strojen brezptahiiL
Ceniki  zastonj  ta poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
U j< i« M| lafet* m
ta •to—Hi Mhi kat«, m rana I« k
litijiain artetafai
ni ton s koo ,ćkom flaaak* kaca katjtrk).
Bcrgmui m C«„ Deda a. L. ' MiaaMftcteMf h tekaraaa, «r«MrtJah ia trg artoah i ptnimt.
NIZOZEMSKA
aansiaak 2172
ZAVABOVaunCA DIINAJD L, ASPSRMFLATZ I.
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejšimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GllTM Zastyttt?0 11 Štajersko
n Inspta: Srafec l„ Srkafašnsst 41. Omi zastaral za Rraijsko: Dril fihbitiik. Ljvlliina. Elizabeta cesta i
pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu st. 13
se odda v najem
s 1. novembrom.
*T Oblas
iai
Natančnejša pojasnila daje upravništvo I »Slov. Naroda«. 2501
I
x x m m
m
E
Krasna umetniška reprodukcija v već barvali
znamenite Groharjeve slike
Primoža Trusorjo
ustanovitelja slovenske književnosti <
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovišenej-a kar jih imamo Slovenci
r=   Cena s ot*$io K 3.20. ■
tveno avtorizirani in sodno zapri
ingenieur Ig. Stembov
Ljubljana,  Subičeva ulica štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, —   vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. 957
^11
Igli
=si
£jibljsna, Vtoljova n. št. 5.
priporoča svojo bogato zalogo
cafsnodenielših, najtlnelalh
cilindrov, klobukov,
likev ia topil.
IJlago ceno in solidno.
s
Oddaja hA 2
Na že pričeti okrajni cesti Doi. Logatec-Laze se oddc zgrrditev dela cestne pro^e v dolgosti 1 km. Podjetniki si zamorejo nameravano graditev ogledati, ter ponudbe nižje navedenemu okraj cestn. odooru do 13. avgusta t« 1. vposlati, kjer se izvejo natančnejši pogoji.
Pri tej priliki si gg. podjetniki tudi lahko ogledajo na tej progi, na tako imenovanem ki?neti *Brst«, za zgraditev ceste določen del proge, kateri se odda, ko bo načrt in proračun od visok, deželn. odbora potrjen.
Pri oddaji tega kosa cestne zgradbe se bode ozii-lo, oziroma pride v pošcev le tisti podjetnik, ki pi'evz?me že zgoraj i*r»rnovani del cestne zgradbe (1 km).
Načelntštvo okraj, cestn. odbora v Logatcu,
dne 29. julija 1911. 2595
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno &nO dalmatinsko vino 233
KQč
iiimniimi 1 n iiwisiawwiTiTaan»iaTwn^ ,i 1  n nj 1 aiiMi umi iiiaaaisaiaaaaii^ifci^aaaaaaiiaaaaaaaaiami 1 im aoaanaaanaaaaananaaiai ■sEsaasjasjg
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani« j
Delniška glavnica Bi 5fCOw.OOO.
najboljše sredstvo.
4  steklenice   (5  kg)   franko   K 4*50.
Br.  Novakovič, Ljubljana.
Stritarjeva ulica štev. 2«
ttaaarvni  fond   SU.UJJ kron
Podružnice # Spletu, CfeSovcc, Testu, Sarajevu *n tforlcL
39
Sprejema v\m na knjižice in na tekoči račun ter j& obrestuje od 6m vloge po čistih
410! X*paje in prodaja sre&e in vre&nosine papirje vseh vrst _' I
|2 ,0
po dnevnem kurza.
iswaa
1
Spisal Ivan Lah.
Cena bros. K 1-70, vez, E 2-70 s posto 20 v već.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena bros. H 1-20, vet K 2*20, a posto 20 v već.
Zek) zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena bros. E 1-40, voz, E 2-40, s posto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane +rahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
irctali sMi
Spisat V. Beneš-Sumavsky. Cena bro«. E 1-50, vez. 2-50, s posta 20 v  e i.
Ta odlični roman podaj:   zanimivo in pretresljivo sliko iz naro<'"ega Življenja in priča, kako nemška Žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cena 90 v, a posto 10 v vet.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
II MDtoni iti
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena bro*. E 1-50, ve*. E 2-50, s posto 20 v vee.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika Življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
ra m a
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel.
Gena E 1-40, vez. E 2*20, s posto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so riuho/ske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništv. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovinc jjenalja.
Spisal Fr. Remec. Cena E 1-50, s posto E 1-70.
Vclezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Ljubezen h pH
Cena --SO v. ves. E 1-00, s posto
?ei 20 v
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsUo-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič.
Cena bros. E 2*—, vos. B 4-—, s posto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar.
Cena bros. E 1-50, ves. E 2-50, s posto 20 v vee.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec. Cena bros. E 1-50, ves, E 2-50, s posto 20 v vee.
Ozadje t .ga romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okoiici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratev, med Iratere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtvs, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett. Cena bros. E 1-00, ves. 2-60, s posto 20 v već.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Šolarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
1
Spisal Valentin Zun. Cena E 3-—, s posto E 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil nicarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena bros. E 1-—, voa. E 1-00, s pošto 10 v već.
Kdor s« hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana
Lastnina ta tisk »Narodne tiskarne«.
50
27
QD
85
42
426