Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. V Ljubljani, dne 13. julija 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako čredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Hranilnico in posojilnico v vsako faro. Lepo število posojilnic že deluje po naši domovini. Kljub temu veliki večini prebivalstva še ni znano, kaj so pravzaprav hranilnice in posojilnice, kako so urejene in kakšne koristi prinašajo kmetu in obrtniku. Kaj je posojilnica? Posojilnica je zadruga, ki pomaga svojim članom s posojili. Ker je zadruga, je urejena na temelju vzajemne samopomoči in krščanske ljubezni. Pri nobeni drugi vrsti zadrug se ne kažejo ta osnovna načela zadružništva tako jasno kot ravno pri posojilnicah.' Kot člani vstopijo mnogi, ki za enkrat sploh ne rabijo posojila in ga mogoče še dolgo ne bodo rabili, nasprotno nalagajo tam celo svoje redne prihranke. To pa delajo z "zavestjo, da so dolžni pomagati svojim slabejšim tovarišem, ki jih je zadela nesreča in potrebujejo cenenega posojila. S svojimi prihranki, naloženimi v posojilnici, s svojim neomejenim poroštvom kot člani posojilnice pripomorejo k temu, da posojilnica pomaga potrebnim posestnikom s primernimi posojili. Na ta način vršijo plemenito delo pomoči bližnjemu in nalagajo svoje prihranke obrestonosnoj obenem pa si pridobivajo pravico do iste pomoči, ako pridejo sami v težek položaj in jim bo potrebno posojilo. Pravijo, da na prošnji svet stoji- Z isto aH še večjo pravico danes lahko rečemo, da na kreditusvet stoji. Kredit rabi veletrgovec in mali kupec, velein-dustrijalec in obrtnik. Naj bo tovarnar še tako bogat, vendar pridejo časi, ko ima toliko sirovin, da ne zmaga z lastnim denarjem. Kredit rabi tudi kmet. Kje pa se dobi kredit? Trgovec, tovarnar in po večini tudi obrtnik ga dobijo pri banki, vsak ima svojo banko, pri kateri si vedno izposojuje in ji vedno vrača- Ali naj gre tudi kmet k banki? Najbrže ne bi dobil, ker rabi kredit vsaj za par let, dočim banka daje le za kratko dobo 3 do 6 mesecev (trgovski kredit). Pa tudi predrag bo za kmeta denar, ki bi ga mu posodila banka. Saj znašajo obresti s provizijami po dvanajst od sto in še več. Ali naj se obrne na vaškega bogatina, ki je znan oderuh? Tam bi dobil, toda pod ta- kimi pogoji, da bi se težko še kdaj rešil iz njegovih krempljev. Česar ne zmore en sam, to lahko dosežejo, če jih je več skupaj. Ako več kmetov, ki imajo posestva, čeprav nekateri le majhna, stopijo skupaj pa se pogodijo: »mi vsi stojimo drug za drugega s celim premoženjem, s celo gospodarsko močjo«, tedaj pomenijo ta mnogoštevilna premoženja in gospodarske moči, vse skupaj vzeto, veliko vrednost in predstavljajo veliko varnost za onega, ki da posojilo na tako poroštvo in zastavo. Ako se kmetje tako pogodijo, so s tem pravzaprav že ustanovili posojilnico. Treba je samo še to pogodbo malo bolj natančno, kakor to ukazuje postava, napisati, podpirati in dati v sodišče vpisat v register, pa je posojilnica ustanovljena. Ta pogodba so potem posojilnična pravila, poso-jilnična postava. Pravila tudi pravijo, da morajo člani izmed sebe izbrati nekaj mož, ki bodo posojilnico vodili, tq,je odbor. Vsak član vplača gotov znesek kot članski delež. Ti deleži tvorijo prvi kapital posojilnice. Poleg tega pa posojilnica tudi zbira, prihranke od članov in nečlanov in jih primerno obrestuje. Nikomur se ni treba bati za denar, ki ga je naložil pri posojilnici: vsi njeni člani mu odgovarjajo zanj s celim premoženjem, kar, se učeno tako pove, da je posojilnica navadna zadruga z neomejeno zavezo ali z neomejenim poroštvom. Kaj pa je posojilnica po rajfajznovem sistemu ali rajfazenovka? To je posojilnica z neomejeno zavezo za manjši okoliš, navadno za eno faro. Ima nekatere posebnosti, vsled katerih je zlasti pripravna ravno za kmečke razmere. Rajfajzenovka je vedno zadruga z neomejeno zavezo. Ker so člani le mali in srednji kmetje, nudijo le z neomejenim poroštvom, z zastavo celega posestva popolno varnost za tiste, ki v posojilnici nalagajo svoje prihranke, Iz tega neomejenega poroštva izvira pa tudi zahteva, da se posojilnica omeji na eno faro ali par sosednih fara. Kdor za te porokuje s celim premoženjem, te*hoče in te mora tudi poznati, da se lahko zanese na te. Člani posojilnice stojijo drug za drugega s celim premoženjem; zato je potrebno, da se med seboj dobro poznajo, ne samo po obrazu, predvsem po gospodarstvu. To je lahko mogoče, če so v isti fari ali v sosednih fa-rah. Ves odbor, ki vodi rajfajzenovko, zbira" prihranke in jih vpisuje, dovoljuje potrebnim članom posojila, dela vse to zastonj, za' božji Ion. Ne radi časti in ne radi zaslužka; samo iz krščanske ljubezni do bližnjega, iz plemenite požrtvovalnosti poslujejo vzorni odborniki rajfazenovke. In to ni lahko poslovanjem; to je odgovornosti polno gospodarstvo s tujim denarjem; to je tehtanje moralne vrednosti in gospodarske sposobnosti onih, ki prosijo za posojilo, da se do-žene, ali so ga vredni, da ne bo posojilnica trpela škode. Pa bo dejal kdo: »Kaj meni tega treba? Se rajši v to ne mešam!« Take« ga pa vprašam jaz: »Ali si kristjan? In če si, spolnuj krščansko zapoved: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Če si sposoben, moraš to breme vzeti na se. Ne za-koplji svojih talentov; Gospod bo zahteval račun, kako si gospodaril z njimi!« Rajfajzenovke ne delijo čistega dobička med člane, ampak ga večji del vsako leto pripišejo k rezervnemu zakladu, ki je namenjen za morebitno kritje zgub; del čistega dobička se tudi obrne v razne dobrodelne namene. Ako rajfajzenovka preneha z delovanjem (se razdruži), tedaj se' -ta rezervni zaklad ne razdeli, ampak se obrne v občekoristne namene, posebno za povzdigo kmetijstva. Sicer pa je dobiček, ki ga pravilno napravi vsako leto rajfajzenovka, le skromen. Njen namen ni delati čim višji dobiček; njen namen je preskrbovati potrebnim posestnikom posojila po čim nižjih obrestih. Poleg te glavne naloge pa ima posojilnica tudi nalogo zbirati prihranke in ljudi navajati k varčevanju. Zato ima navadno dvojno ime: hranilnica in posojilnica. To zbiranje prihrankov, sprejemanje vlog pa je za posojilnice težka reč,. Kako boš zbiral, če ljudje ne dajo; kako boš sprejemal vloge, če jih ne prinesejo. Ljudje so še navajeni držati denar doma V; postelji, v omari, v skrinji ali pod skrinjo, kjer se mnogokrat zgodi, da ga prebrisan" tat pobaše, ali ga miši pojedo; posebno po vojni se to mnogokrat bere. Tudi požar ga' včasih uniči. Ali bi ne bilo desetkrat boljše, da ga naložijo! S tem koristijo sebi, ker denar ne leži več mrtev, ampak nese okresti in je varen; s tem koristijo dobri stvari, da uspeva. Ako denar rabijo* posojilnica je pod nosom, in vedno ga lahko dobijo. Najdejo se pa tudi taki, ki pravijo, da daje posojilnica premale obresti in radi te-gga nesejo denar rajši v mesto v kako banko ali mestno hranilnico. Res je, posojilnica nizko obrestuje vloge zato, ker tudi poso-juje na nizke obresti. Vprašam pa tiste, ki radi par kronic več obresti nosijo denar v mesto, ali so računali, da so petkrat več zgubili na času in poti, da bodo morali iste izdatke zopet imeti, kadar hočejo kaj dvigniti? Zraven pa naj pomislijo, da bi moral kmečki denar najprej služiti kmečkim koristim, ne pa da banka ž njim špekulira. In ako bodo sami rabili posojila, kar se pri kmetih hitro lahko zgodi, ali ga bodo tedaj šli tudi iskat k banki in plačali 12 od sto, med tem ko posojilnica daje po 5 od sto? Pa še eno je: tisti zavodi po mestih, ki ponujajo vlagateljem posebno visoke obresti, so navadno že v hudih škripcih in denar silno rabijo: danes ali jutri tak zavod lahko skrabira in potem bodo šle rakom žvižgat visoke obresti in še glavnica po vrhu. Take slučaje smo že imeli. Tisoče takih, ki so šli za visokimi obresti, vam lahko pove svoje žalostne skušnje z »Glavno«. Zato pa danes pravimo: »Kmečki pri-iranki vsi v kmečke posojilnice!« Kjer posojilnice še ni, jo ustanovimo! Vsaka fara mora imeti svojo rajfajzenovko. Kot smo videli, stvar ni tako težka pa zelo potrebna. Ako nam bo treba kakih pojasnil in nasvetov, se bomo obrnili na Zadružno zvezo v Ljubljani. Treba je že vendar enkrat začeti delati po geslu: »Kmet za kmeta« in to najprej na gospodarskem polju, kjer smo se že do danes pustili izkoriščati. Zato pa kmetje skup držimo; kjer že imamo posojilnico, jo redno podpiraj-mo s prihranki, da nam bo v stiski lahko priskočila na pomoč s posojilom, kjer pa je še nimamo, je naša naloga, da jo čim prej ustanovimo. Če imamo enkrat hranilnico in posojilnico, potem šele bomo s pridom lahko ustanavljali tudi druge zadruge, ki so danes nebhodno potrebne za napredno kmetijstvo kot so n. pr. strojne zadruge,, nabavne in prodajne zadruge, zadružne elektrarne in mlekarne. O teh pa drugič kaj več. Volitev gospodarskih odborov. Prav znatno premoženje — danes velike vrednosti — imajo pri nas poleg političnih občin tudi posamezni deli občin: podobčine, soseske, vasi. — To je takozva-no soseskino ali vaško premoženje, ki obstoji navadno iz raznih zemljišč, travnikov, pašnikov in nemalokrat iz večiih gozdnih kompleksov. — Mimogrede bodi pri tej priliki omenjeno, da je to premoženje strogo ločiti od onega imetka, ki je skupna last — (nemški: Mitbesitz) več posestnikov v zmislu § 825 občega državljanskega zakonika, in ki se upravlja (oskrbuje) po določbah § 833, in §§ 836— 838 tega zak. Za oskrbovanje uvodom omenjenega soseskinega ali vaškega imetka se morajo zmiselno z določbami občinskega volilnega reda voliti za dobo treh let posebni gospodarski odbori, obstoječi iz treh članov in dveh namestnikov. Za gospodarstvo s so-seskinim imetkom in za volitve gospodarskih odborov veljajo še vedno določbe zakona z dne 1. avgusta 1912 — (veljaven za bivšo vojvodino Kranjsko) — dež. zak.^št. 49, s katerim so bile izpremenjene določbe pristavka II. k občinskemu redu. Pri sestavi in uvelavljenju novega občinskega volilnega reda se je na gospodarske odbore brez dvoma — pozabilo. Zato utegne priti pri volitvah gospodarskih odborov do nejasnosti. — Kakor smo poučeni — v teku je odredba, da naj se izvrše tudi volitve gospodarskih odborov, za kar j« itak že zadnji čas, saj bo poteklo že skoro 10 let od zadnjih volitev in v premnogih krajih pravih, zakonitih odborov ni več, ker so njihovi člani pomrli ali drugače odšli. Volitve gospodarskih odborov se utegnejo torej izvršiti še letos, vendar pa v toliko ne po določbah gori navedenega zakona, da bi bili namreč volilni upravičenci so-seščani — občani, »katerim je v dotični podobčini ali soseski najmanj eno leto predpisan občinskim dokladam podvržen direktni davek«, (kakor je določeno v točki 2, navedenega zakona), marveč se bodo volitve izvedle po načelu splošne in enake volilne pravice na podlagi občinskega volilnega reda — kakor zadnje občinske volitve. Važno pri teh volitvah, na katere opozarjamo že sedaj, bo to-le: 1. Glede števila članov gospodarskih odborov ni nikake spremembe. Voliti bo torej — seveda na podlagi kandidatnih list — za tri člane in dva namestnika. (Podrobne odredbe bodo izdala politična ob-lastva, t. j. okrajna glavarstva). 2. Za sestavo volilnih imenikov, ki jih sestavijo župani, so merodajna določila občinskega volilnega reda, kakor pri zadnjih občinskih volitvah. Ob sebi umevno je, da morajo biti sestavljeni popolnoma novi volilni imeniki, v katerih morejo biti vpisani le volilni upravičenci onih podobčin, sosesk ali vasi, ki imajo pravico do uživanj njihovega imetka in dohodkov iz do-tičnega premoženja. 3. Reklamacijska komisija obstoji po določbah navedenega zakona z dne 1. avg. 1912 dež. zak. št. 49 iz župana kot predsednika in iz 4 od občinskega odbora izvoljenih volilcev, ki imajo pravico biti voljeni. — Te določbe tudi novi obč. volilni red ne more spremeniti. 4. Glede volitev določa navedeni zakon: »Volitev vodi volilna komisija, obstoječa iz župana ali njegovega namestnika kot predsednika in iz štirih od njega za zaupnike določenih volilcev, ki imajo pravico biti voljeni.« Tudi to določilo bo moralo ostati v veljavi, ker — kakor rečeno — zakon o gospodarskih odbojih ni bil niti razveljavljen niti spremenjen, ampak se bo le način volitev prilagodil občinskemu volilnemu redu v vseh onih točkah, ki jih glede volitev navaja zakon z dne 1. 8. 1912 dež. zak. štev. 49. To je v bistvu poglavitno, kar smo za sedaj smatrali za potrebno, da se objavi z opozoritvijo na važnost volitev v gospo, darske odbore. Saj gre v mnogih slučajih za milijonska premoženja, n. pr. v Metliki, kjer je vreden samo en gozd več milijonov; ali v Krškem, v delih občine Kranjska gol ra, i. dr. Če bo potreba, bomo o stvari še pisali. — Prosimo pa za obvestila, če bodo izdala okrajna glavarstva kakršnekoli, našim iz-vajanjem nasprotujoče odredbe. Nezmotljivi namreč tudi vladni krogi niso. Kdo je oproščen vojaške službe? Vršijo se nabori, pa mnogi ne poznajo postav, po katerih se nekateri oproščajo vojaške službe, ali pa se jim ista skrajša. Radi nevednosti je marsikdo po nepotrebnem prikrajšan, prav velikokrat pa ima mnogo nepotrebnih potov in sitnosti, preden pride do svojih pravic. Zato v naslednjem zopet prinašamo pcjasnitev v tem oziru. Tozadevna naredba ministrstva za vojno in mornarico z dne 5. aprila 1920 v, Belgradu se glasi: Ob priliki pregledovanja izvestnih današnjih nabornih komisij smo ugotovili pri odredovanju rokov nerednosti, kakor tudi z ozirom na navodila za toletno rekru-tovanje, narejam: Da se pri določevanju službene dobe postopa v spodaj navedenih slučajih nastopno: 1. Ako je v družini samo oče 59 let ali mlajši.* * Na število ženstva v družini se srbski zakon ne ozira. Se rekrut označi kot: Edinec, službeno doba se mu skrajša na 12 mesecev. 2. Družina: Samo oče 60 let ali starejši, sposoben za upravljanje imetja, neposredni davek 21 dinarjev ali več. Rekrut se označi kot: Edinec, službena doba se mu skrajša na 12 mesecev. 3. Družina in davek kot pod 2., tod) oče nesposoben celo za upravo imetja. Rekrut se označi kot: »Hranilec, st oprošča« (brez ozira na davek). 4. Družina: Samo oče 60 let in vel davek 20 dinarjev ali manj. Rekrut: »Hranilec, se oprosti.« 5. Družina: Oče 60 let in več, brat 17 let in več (do 20 let). Rekrut: »Prvenec, službena doba so mu skrajša na 12 mesecev.« 6. Družina: Oče 59 let ali mlajH, dela-zmožen, brat 17 let ali starejši (do 20 let). Rekrut: »Prvenec, služi polno dobo.< 7. Družina: Samo mlajši bratje kot rekrut, n. pr. brat 18 let, brat 17 let. Rekrut: »Prvenec, službena doba se mu skrajša na 12 mesecev.« 8. Družina: Samo brat n. pr. 25 let ali starejši, delazmožen, služil v kadru polno dobo ali ne. Rekrut: »Služi polno dobo.« 9. Družina (jzadruga«): Samo mlajši brat 17 ali 16 let, ostalo ženske in ne-dorastli (nedoletni). „ Rekrutu se služba preloži ia 1 a" " leti, nato pa kot pod 7. 10. Družina: Samo ženska in moški pod 16. letom. Rekrut: »Hranitelj, se oprosti« (brez ozira na višino davka). 11. Družina: Samo žena in otroci re-kruta. V teh slučajih se gleda na to, je li je rekrut samohran ali samec, t. j. ali je podedoval kako zemljiško posestvo, ki je mora sam obdelovati in voditi. Ako to obstoji in če plačuje od te posesti letno 21 dinarjev neposrednih davkov ali več, je samohran in služi skrajšano dobo 12 mesecev. Ako pa plačuje 20 dinarjev ali manj, se kot samohran spet oprosti službe. Ako ni ničesar podedoval, je samec in služi polno dobo. Njegova ženitev more vplivati samo v slučaju, ki je predviden v točki 1., oddelek B »Navodil« za rekrutovanje, delil. 12. Družina: Ded 61 let, služil polno dobo ali ne, oče 40 let, služil skrajšano dobo. Rekrut: »Služi polno dobo.« . 13. Družina: Ded 61 let, služil polno Sobo ali ne, oče 40 let, služil polno dobo. Rekrut: »Službena doba se mu skrajša.« 14. Pastorek, vzet za sina zakonitim potom od očima kadarkoli pred naborom, se smatra zakonitim družinskim članom. Drugi posinovljenci morajo biti posinovlje-ni zakonitim potom najmanj pet let pred naborom. 15. Ako nima rekrut nobene družine, niti ni oženjen (vse mu je pomrlo ali pa se je razšlo po svojelastnem gospodarstvu), se rekrutuje na način, ki ga navaja točka 11., t. j.: odloča se, ali je samohran ali samec. 16. Družina: Samo starejši brat, n. pr. 32 let, delanezmožen, a sposoben za upravo, davek 21 dinarjev ali več. Rekrut: »Službena doba se mu skrajša na 12 mesecev.« 17. Družina: Samo brat, n. pr. 32 let (ali oče že 60 let), nesposoben za delo in upravo in spada k nadložnim. Rekrut: »Hranilec, se oprosti« (brez ozira na davek). 18. Družina: Oče (stric), 56 let, služil polno dobo, brat (brat od strica), 24 let, nesposoben za vojsko in delazmožen. Rekrut: »Služi polno dobo.« Ako sta oče in brat odslužila polno dobo (pa ju je brat pozneje onesposobil): Rekrut: »Služi polno dobo.« Ako je brat dela popolnoma nezmožen in ako ni služil v vojski, tedaj je: Rekrut: »Službena doba so mu skrajša na 12 mesecev.« Kajti, če je starejši družinski član že, potem mora biti poleg še eden družinski član 17 let ali več sposoben za delo, torej služi rekrut polno dobo. » » * To so glavni in bistveni slučaji iz naredbe. Vsa ostala naredba daje navodila nabornim komisijam in komandam. Ljudje naj pazijo, da bodo prošnje prav delali. Shranite to številko »Domoljuba«, ker utegne priti še marsikomu prav. Vemo, da bodo čez teden dni zopet povpraševali, ker ne bero in si ne zapomnijo. Pod neposredni davek spadajo: 1. zemljiški, 2. hišnorazredni, 3. najemnina, 4. obrtni, 5. rentnina, 6. dohodnina in 7. plačarina. Občinske in deželne doklade ne spadajo pod neposredne davke. Vojaška služba traja pri pešadiji ali 18 mesecev, ali 12, ali pa se obvezanec oprosti; 18 mesecev je polna doba, 12 mesecev je skrajšana doba. Kdo mora služiti polno dobo, kdo skrajšano in kdo je oproščen, je razvidno iz spredaj navedenega. — Prošnje je naslavljati na pukovske okružne komande, pravilno kolkovane, kratko in jedrnato utemeljene; n. pr. Na podlagi naredbe vojnega ministrstva z dne 5. aprila 1920 prosim podpisani na podlagi točke 3. iste naredbe za oprostitev vojaške službe. Iz prilog je razvidno, da spadam podpisani po vsem v kategorijo 3., po kateri bi moral biti oproščen. Ne pihaf, kfer te ne peče! Brzojavke iz Belgrada, Londona, Pariza, Bukarešte, Aten! Vsaka drugače govori, iz vseh pa se bere ista temeljna misel: Jugoslavija, pojdi po kostanj v ogenj za ljube kapitalistične zaveznike in za Grke, ki niso nikdar siti, pa jih za to požrešnost gospodje Turki kar po potih bijejo. Med Turki in Grki je vojska, že precej čeden čas. Grki hočejo imeti vse, kar vidijo — v tem oziru imajo italijanski ape-tit. Turki pa se jim ne dajo pohrustat, kot so dali bclgrajski »državniki« Slovence in Hrvate pohrustat Italijanom. Neki Ke-mal-paša je zbral armado in Grke podi nazaj, kjerkoli zadene nanje. In zavezniki so naenkrat videli, da je že za Carigrad nevarnost. Carigrad pa je ključ na vzhod, kateri hrani ogromno bogastva. Pa so se pogovorili ti gospodje v Parizu, da bi šli Jugoslovani in Rumuni branit Francoske in angleške koristi pred Carigrad. Račun pa naj bi plačala Bolgarija, če pa Jugoslavija in Rumunija zastonj skažeta to prijaznost, pa še rajši vidijo. Mi pa pravimo: Carigrad naj tisti brani, kdor ga potrebuje; naši jugoslovanski državniki pa naj gledajo na to, da se z Bolgarijo zbližamo, ne pa da bi se okorišče-vali z njeno slabostjo. Vojska smo pa siti do grla in še nekoliko čez. Delo naših poslancev. Poslanec Kranjc je posredoval pri finančnem ministru, zakaj finančne oblasti v Sloveniji še vedno pobirajo dohodninski davek že od dohodka 3800 kron letno, čeprav je finančno ministrstvo že zdavnaj odločilo, da znaša najnižja obdavčljiva svo-ta 10.000 kron na leto. Poslanec Klekl je interpeliral vojnega ministra, da se ukine batinanje prebivalstva v Dol. Lendavi. (Kakor se vidi liberalci in samostojneži tudi v Sloveniji po tem balkanskem načinu našim ljudem vbijati ljubezen do države.) Za naše lante. Pri vojnem ministrstvu je poslanec Škulj interveniral, da se nameravana pomilostitev raztegne tudi na one fante-vojake, ki so v prvem in drugem letu Jugoslavije in sploh doslej iz raznih vzrokov nepostavno prekinili prezenčno službovanje. Ameriške zapuščine. Na interpelacijo poslanca Škulja naslovljeno na ministra, zunanjih zadev g. Pašiča glede razmerja naših državljanov iz bivše avstro-ogrskej in ameriške vlade, se je uredilo, da je vla-i da Zedinjenih držav ukinila takozvani dr-i žavni sekvester nad zapuščino bivših av-stro-ogrskih podanikov. S tem je zelo olaj-i šana rešitev raznih zapuščinskih in drugih zadev, ki se vlečejo že cela leta, kar bo v) veliko korist Slovencem in še v večjem številu pa Hrvatom, iro J«1" ncin katoliškem življenju. Tabor jc poživil ljubezen do ovlovstva in navdušil naše ljudi za novo delo. Izvrstno jc vplivalo na tabor tudi to, ker je bila cela vas in vasi ob glavnih cestah lepo »Kršena vr ■ • GRABROVC PRI METLIKI! V 25. Številki »Domoljuba* beremo, da po-nočujejo lantje kar po cele noči, plešejo, pijejo in razno druge neumnosti uganjajo. Pa to ni res. Fantje pojejo do polnoči po vasi, poštene šale uganjajo in nikomur škode ne delajo. Zato dopisnika opozarjamo, da naj bo drugikrat bolj previden! — Več lantov iz Grabrovea. — (Op. ur: Nas zolo veseli, da ni nič hudega. Še bolj pa bi nas veselilo, ko bi se ti fantje shajali v društvu, kjer hi sc učili marsikaj koristnega, ter utrjevali svoj značaj). IZ METLIŠKE OKOLICE. Bclokrajina je lahko ponosna na Orlovski Tabor v Črnomlju. Tudi iz naše župnije so jo udeležilo veliko ljudi, kljub veliki agitaciji naših nasprotnikov. Tabor jc dobro uspel. Velovažen govor jo imel g. prior V. Učak iz Metlike. Dragi Belo-kranjei, ali ste videli, kako so nastopili bratje Orli onkaj Gorjancev? Ali no bi tudi Vi lahko tako pokazali pred narodom, da so res tudi Bclokranjci dober in veren narod? Na taboru je bil lop mir in red, samo po odhodu ljubljanskega vlaka so na peronu črnomoljskega kolodvora izzivali metliški sokolaši pretep. Napadali so osebno gg. duhovnike; posebno v želodcu jim jo bil g. Kleincnčič, kaplan iz Metlike. Prav nedostojno in po sokolsko so zmerjali Orle itd. Zato, drago ljudstvo belo-kraujsko, organiziraj se! V vsaki župniji se 'mora ustanoviti Kat. Slov. izobraževalno društvo, in orlovska ideja naj pohiti med vas. — Dne 29. junija je bil v Metliki govor učitolja......Vse predavanje se ie tikalo v prvi vrsti politike, predaval je o zgodovini SHS, ko so še bili stari Slovani, hvalil jo šolski načrt v ustavi. Ko jc končal govor jc z veseljem pohitel na oder neki g. doktor in povedal ljudstu rekoč: »Veselo novico vam povem, namreč ustava je sprejeta. Kmetje, tudi vaši poslanci so zanjo glasovali.« — Ni res, da so kmetje glasovali za ustavo, celo srbski ne, ampak sami mesarji, gostilničarji, mešetarji itd. Kmetje, ne dajte so varati! — V nedeljo, dno 17. julija 1921 bo v Metliki ustanovni občni zbor Orla po 8. sv. maši v društveni dvorani. Predavatelj pride od JOZ v Ljubljani. Pridite vsi, posebno vi fantje! Torej na delo. Bog živi! DOBROVA PRI LJUBLJANI V roko mi je prišel po naključju Časopis »Domovina*, r katerem naletim na dopis z Dobravo in sicer v številki 25. od dno 24. junija t 1. Podpisana je cela občinska seja in sicer celo iz leta 1914. Pisca dotičnih vrstic posebno bode, ker je stara šola postala 1. 1914. pravičnim potom last cerkve iu v zavetišče raznim poštenim društvom, kakor n. pr. Izobraževalnemu društvu, Orlovskemu in drugi modnekoui. Dotični g. je že davno, kakor sem čul, hotel ustanoviti veri in Bogu sovražno društvo »Sokol«, vendar mu jo zaenkrat to še iz-podletclo, ker nima nikakega prostora. Zato se sedaj na vse kripljc trudi, da bi stara šola prišla nekako pod njegovo oblast, ker sedaj, ko jc dobil priimek podžupan, misli, da jc kar njemu poverjena ta naloga. Vedno sedi t pisarni in prebira stare občinske soje in na vse mogoče načine poskuša staro šolo odtrgati proč od cerkve. Toda mož se bo temeljito zmotil, to bomo že poskrbeli. Domačin. V OSILNICI nova oziroma prenovljena metla pometa dalje: ali dobro ali slabo, ne rečemo nič. Samo to rečemo, da ima slabost kakor vsaka metla: Vsakomur pometa, kdor jo prime. — Samo da si mi župana no mislimo kakor metlo. Če si ga liberalci mislijo kakor metlo, svobodno jim! Še vsa Ljubljana ni zmogla ene sveče za slavnostno razsvetljavo po sklenjeni ustavi, Vrtnik je pa ves ginjen v nedeljo 3. julija zvečer razsvetlil Osilnico in plašil Hrvate na migljaj od zgoraj; nam jc težko, da no bi mislili nn metlo! Ginjen je bil pa tudi lahko, ko mu bodo liberalci potvorbo zapisnika o županski vo-litvi odpustili. ŠENČUR PRI KRANJU. S tako plitvim sporedom menda še nobeno kulturno društvo ni nastopilo kot naša požarna bramba s svojo pogozdno veselico. Ali nimajo ljudstvu nuditi prav nič drugega kot samo pom-pardon, ples in pijačo. Znak duševne revščine. Flotno je bilo pa vendar. Pompardon je pel pred •n med celim cerkvenim opravilom v Gašperli-novi štacuni. Sramota! Kdo spravlja Šenčur v slab glas. Oblasti že vedo, ki so poslale za pogozdne ljudi 14 ojožnikov, Čudno, da gasilci niso prepo- vedall klerikalcem udeležbe, ker jo podnačelnik kot občinski odbornik izjavil, da klerikalcem ne bodo gasili. Rajši bi pokvarili brizgalno. Koliko so pa liberalci dali zraven? Ali ko felitajo, pobirajo prispevke tudi samo pri liberalcih? Najrajši seveda gasijo lo svojo žejo, pa na stroške požarno brainbe. »Na pomoč«, pa seveda samo liberalcem. IZ KRANJA. Od orlovskih odsekov kamniškega okrožja prihajajo pritožbe o nesramnih napadih in izzivanjih, ki so jih inorali slišati skozi Šenčur. Niti v Kranju se ni zgodilo kaj podobnega. V nesramnosti sc jo odlikoval posebno neki Martin Šangar. Lo zmernosti Orlov so ima zahvaliti, da jih ni iz-kupil po šenčurski maniri pri Jahaču in Graj-sorju. Tu je možakar, saj ga jc malo v hlačah, pokazal vso svojo domišljavost in kulturo, s kafero so baba, kot bi jo bil posrobal cele hektolitre. l'a jo 8c za frakelj ni. Kranjskim purgarjem je tabor popolnoma zaprl sapo. Neki fantalin je zagnal jajce na Orle, a so ga kmalu ukrotili. Naši p u r -garji so čudni ljudje. 71% vclivcov kranjskega okraja je volilo s SLS. Od teh živi Kranj. Na taboru sc nas gledali kot nadležne tujce, če pa pridemo kupovat se nam pa sladkajo. OLŠEVEK. Tu smo korenine. Cela Jugoslavija bi se kmalu podrla. Andrčev Miha, ki jo jo menda podiral, bi bil kmalu visel. Policajdemokratsko uči-teljstvo iz bližnje ii, daljne okolice pod vodstvom nekdanjega vnetega avstrijskega patriota Lapaj-neta in literata Albrcchta ga je naznanilo, da je govoril pri Krhlju proti Srbom. Ali je nekdanji avstrijakant v Cerkljah žo vse spreobrnil v državotvorne elemnte, alt pa jo nad njimi obupal, da hodi prodajat svojo »sol Jugoslavije« celo v Olše-vek? Ali vam učitelj ko služba ne nese toliko, da bo sedaj začel krošnjariti. Pa s policajdemokratsko soljo naše ljudstvo še kropa ne bo moglo osoliti. Tako skrbe polieaidemokrati za pošteno kmete, da jih ovajajo. Seveda Brceta ni smelo manjkati, kjer je treba pobijati klerikalce Da jo cela stvar prišla pred sodnijo, se je zgodilo iz samega strankarskega sovraštva. Mubijev ata so rekli: Miha, zakaj pa nisi v samostojni stranki, bi te pa nihče no bil naznanil. Dobro, da sta sodnija in glavarstvo imela reč pameti in Anderčevega Miha oprostilo. Vislice pa ostanejo pripravljene za policaj-demokrate. Se bo vso presukalo. DOBREPOLJE. Našega učitelja Perkota, bivšega načelnika dobrepoljskega Orla ki je po Božiču obrnil plašč po vetru in presedlal za načelnika pri Sokolu, je odbor Slomškove Zveze, organizacije krščanskih učiteljev izključil iz svoje srede. Slomškova Zveza, ki je po svojem številu mnogo šibkejša od organizacije liberalnega učiteljstva, j« s tem korakom jasno in jasno dokazala, da ji ni prav nič do števila in do zunanjega bleska. Ona hoče imeti v svoji sredi značajno katoliško učitclstvo, in prav ji damo, ko vidimo, kako mirno in samozavestno pometa z izdajalci krščanskih načel. Perkotov oče je zaveden in odločen katoliški mož. Zato sc ne čudimo prijateljskim vezem dobrepoljskega učitelja Perkota z Ivanom Štohoin. Gliha vkup štriha! Naši ljudje so mnenja, da naj Pcrko iz Dobrepolj izgine. Če pa žo ostane v naši fari, tudi ne bo hudega. Imeli ga bomo še vsaj za vzgled, kakšen človek ne sme biti. DRTIJA PRI MORAVČAH. Novi občinski odbor je začel s pozitivnim delom. Takoj pri prvi seji je pokazal, da mu jo varovati občino pred izdatki poglavitna skrb. Plača, ki jo je določil županu, je z ozirom na sedanje razmere nizka, kakor tudi potnimi za uradna pota in prispevki za pisarniške potrebščine. Obenem pa je našel novih virov, po katerih bi dotekali dohodki v občinsko blagajno. Sklep, da naj sc odbornik, ki bi se brez tehtnega vzroka odtegnil seji, se kaznuje z denarno globo, pozdravljamo, čeprav ga jc manjšina odklonila. Zavednim in delavnim možem smo poverili delo, katerega razumemo v tem, da se z glavo in srcem udeležujete odborOvih sej. Pokažite se vredne zaupanja, katerega smo vam izkazali. — Pozorno bomo odslej zasledovali odborovo delovanje ter bomo brezobzirno pograjali vsak nedostatek, ki bi se slučajno pojavil. IZ GOR I J. Občinske volitve so za Slovensko ljiul. stranko kljub naporov naših samostojnežev in socialdemokratov dobro izpadle. Imamo vseh 8 sveto-i valcev, vrlih mož ter tudi vrlega žur.cua g. Josipa Zajca, ki je pravi naslednik bivšega župana in poverjenika g. Jakoba Jana, Gospoda Zaje. in Jan sta od mladih let veliko naredila na polju izobrazbo v Gorjah. »Orel« dobro napreduje pod varstvom starosto Jak. Jana, ki tndi društvo gmotno podpira, kakor io vedno podpiral razna društva v Gorjah. Seveda se jezijo naši politični nasprotniki ra. di našega napredka. TREBNJE NA DOLENJSKEM. Samotojneža Šporar iz Mrzlo luže in Janfc Novak iz Račjega sela pri Trebnjem sta hotela potolažiti g. poslanca Majcena, ker so bili Trcbanjci dne 5. muja tako nehvaležni, da niso marali poslušati g. poslanca, temveč so mu v svoji »klerikalni predrznosti« celo hrupno ugovarjali. V svojem velikem prijateljstvu do kmeta sta imenovana poklonila g. poslancu klerikalno kost, da jo ogleda: naznanila sta namreč našega somišljenika M. Br. iz G., čoš, da jo Majcenu očital laž. Majcen jo tožil, naša samostojneža pa sta bili priči. Živeli prijatelji kmetov! G. ianko Novak, lo pridigujte še o »bratoljubju«; g. Majcen pa naj se domisli na dva vagona Koroščcvih jajc, ja nam jih je na shodu ponujal, pa naj se potrka na junaška prsa re-koč: »Jaz in resnica sva največja prijatelja!« IZ KARMELA. Tukaj sc jo ustanovila pred nekaj časom podružnica krščanske delavske zveze, katera šteje že precejšnje število krščansko mislečih članov, ned temi mnogo rudarjev bivših komunistov ter tudi mnogo uglednih uradnikov tukajšnjega podjetja. Ustanovila so je tudi zadruga, katera prav lopo uspeva, in je velika odpomoč vsled draginje trpečim rudarjem. Oddaja razna živila po znižanih cenah, n. pr. sladkor kg 46 K, med tem, ko se v, trgovinah prodaja še po 50 do 52 K. Toči prvovrstna vina od 20—22 K, katero stane v gostilnih 30 do 32 kron. Zato jc ta zadruga trn v peti tukajšnjim trgovcem in gostilničarjem, ter tukajšnjemu rudniškemu konsumu, kateri bodo tudi morali prodajati po krščanskih cenah. Velika zasluga za dobro uspevanje del. zveze gro g. strojnemu upravitelju Kremžarju in resnemu upravitelju g. Žu-žcku, ter g. blagajniku Podlogarju, kateri so vso svoje moči in vpliv uporabili za napredek te Zvei ze. Bog jim plačaj, hvaležni Vam bodo vsi. j A. K. CERKLJE PRI KRŠKEM. Neizprosna smrt nam je pobrala dne 30. junija t. 1. enega naših najboljših mož, 45 letnega posestnika Jožofa Tršeliča iz Gor. Skopic 30. — Vi najlepši moški dobi, po pardnevnem mukapolnem trpljenju je ostavil 8 nedoletnih otrok in skrbno ženo Katarino. Bil je ranjki odličen pristaš SLS in so ni strašil nikdar in nikjer javno pokazati svojega globokega verskega prepričanja. Bil je skrben ključar farne cerkve sv. Marka. Kmetska zveza, ob-' činski odbor ter hranilnica v Cerkljah so ž njim iz-, gubili svojega najzvestešega člana. Naj bi našel dragi ranjki med fanti in možmi obilo posnemovalcev. Zvestemu naročniku »Domoljuba« naj sveti vočna luč! KRŠKA V AS PRI BREŽICAH. 3. julija t. g. je ustanavljala brežka in cerkljanska gospoda v naši vasi Sokola pod vodstvom bivšega našemu ljudstvu tako zelo »naklonjenega« župana Ajstra in njegove, gospe Josipine, ki jo danes kaj narodno navdušena, a svoječasno ni niti hotela podpisati majniške deklaracije. Čudimo so le narodnim Sokolom, da niso mogli najti resnično narodne hiše. Pa kaj je narodnost Sokolom, prva jim je dosega političnih ciljev demokratov! Zdravo! — Brežki odvetnik dr. Zdolšek je pa 4. julija izvalil cerkljanskega Sokola. Za starosto mu je postavil birta Hanzita Vahčiča, ki bo baje tudi predsednik sokolskega abstinenčnega odseka, katerega ustanovitev je že pred meseci pozdravila narodno-soeialna »Jugoslavija«. — Načelnik Sokolu jc Žibertov Janez, p. d. Kuntaričev. To častno mesto si je prislužil s tem, da je o priliki orlovskega* tabora ropar.' sko napadel šentjernejske godce Orle na njihovem skupnem ležišču. — Čudimo se le g. učitelju Slo. vičku, kako je zašel r to lepo družbo. Nam se go. spod smili, ker orala bosta z očetom, ki mu je pre? oovedai gostilno T »Belgradu«. OKROGLO PRI NAKLEM. O h kar biva v naši pri;-»ini soteski nekdanji prromestnik druibe sv. Cirila in Metoda, vpoko-jeni gimnazijski profesor ntonsignor Tomo Zupan, vas Okroglo ni vež tako nepoznana v svetu. Vsak, kdor se prvič pelje po gorenjski železnici, vpraša, kdo stanuje v tem slikovitem gradičku in kako se kraj imenuje. Zato smo gospodu profesorju prav hvaležni; lakaj drugače bi za nas pohlevno Okrog-lane živa duša ne vedela. Prav taka kakor mi je bila ladnja leta tudi naša cerkvica: žalovala je kakor spokorna Magdalena, naša zavetnica, ker so ji vzeli zvouove. Slednjič smo odločno rekli, da bre* zvonov ne bomo. Najprej smo hoteli kupiti bronastega v Ljubnem, pa t>o tako ceno nastavili, kakor da bi bila med ljubensko in naklansko oblino carinska meja. Zato smo si ra ši nabavili tri jeklene. Rekli smo: Ti zvonovi naj bodo čez 50 let spomenik na jekleno čase in železne ljudi. Posebno sta se zato zavzela posestnika Ciril Zelnik in Tomaž Križnar. Splošno navdušenje vaščanov je v kratkem zagotovilo proračunjeno vsoto 30.000 K, kar za tako majhno v*s gotovo ni malenkost Prvo nedeljo v juniju smo praznovali blagoslovljenje zvonov. Lepo število mlajev z napisi, cerkev bogato okrašena z venci in cvetlicami, lepa cerkvena slovesnost z zelo primernim petjem; vso to ie bilo nekaj nenavadno lepega. Ta genljiva slovesnost, ki je dokaz, da je verska zavest po vojski neoslab-Ijena, nam bo vedno ostala v spominu. Zvonov smo vsi veseli, fe tisti, ki so bili bolj za bronaste, pravijo: Ilvala Bogu, samo da jih imamo. IZ RIBNIŠKE DOLINE. Pa naši dolini so obfciuskc volitve krasno izpadle. Vse povsod so izvoljeni za župane dobri krščanski možje. Edino v občini Jurjevica imajo župana gospodarske stranke, ki pa je na dan županskih volitev z neizmernim pijančevanjem dokazala. da ne zna dosti gospodarili. — V nedeljo sa ribniški Sokoli poleteli v Travno goro. To je njihova sivar. Prav pa ni, da se udeležujejo sokol-skih veselic nekateri mladi ljudje, ki še niso tako propali, da hi spadali med Sokole. Zapisali bi njih imeua, pa bomo zaenkrat zamolčali. Zatorej, če ste pravi pristaši SLS, ne hodite na sokolska plesišča, •ako ste pa omahliivci, nam jc pa ljubše, da ne izjavljate, da sto pristaši SLS. — V noči od 22. do 23. m. m. jc »Mila huda slana. Pri nas po dolini nam jc pomorila večinoma ves fižol, krompir in koruzo. Kakor nam poročajo od Nove Štifte, jc v Štiftarskem okraju ni bilo skoraj nič. IZ TREBNJEGA. Umazani liberalni list »Domovina« je v s v o,'i 14. številki letotiijrca leta, grdo napadel našega g .kaplana I', na veliko veselje tukajšnjih liberalcev in samostojnežev, ki so dotično številko s slastjo brali in širili okrog. Sedaj pa priobčujc v 26. številki »Domovina« svojo obsodbo. Sam odgovorni urednik ic postavil na laž trebanjskega dopisnika, ker dopisa ni upal zagovarjati pred sodiščem in se je zmazal, češ, da ni bral tiste laži. Znanemu dopisniku iz Trebnjega pa priporočamo, naj se rajši peča z zemljemerstvom kot z lažnivimi dopisi. Domovina pa naj si verno zapiše v spomin ta nov list iz svo'e čedne zgodovine. TREBNJE NA DOLENJSKEM. Dne 20. marca 1921 smo imeli pri nas pro-.testni shod zoper proliverske načrte naše vlade. Govoril jc vež tisočglavi množici dr. Mohorič iz Ljubljane. Shod je otvoril g. kaplan S., ki jc koncem shoda prebral tudi primerne resolucije. Po-rcdal je med drugim — ljudem v veliko zadovolj-nost — nekaj misli.o šoli in o tistem učiteijstvu, ki mu velja za največje vzgojno delo, da vleče vezi in Cerkvi sovražen sokolski in liberalni voziček. Te besede so pa silno zbodle našega g. nadučitelja Kosca, ki jo mimogrede povedano, jako mogočen gospod. Napravil je kot državoohranjujoč element ovadbo na državno pravdništvo zoper g. kaplana, češ, da je hujskal zoper državo in zoper ueiteljstvo kot stan. Želel je zadeti dve muhi na cn mah; zato je namenoma preslišal, da jo shod sklicala Kmet-ska zveza, ter v ovadbi trdil, da jo shod sklicalo tukajšnje izobraževalno društvo. Računal je menda takole: vlada bo društvo radi politike razpustila, potem je v Trebnjem konec Orla, Orlic in vsega društvenega dela, ki je liberalcem trn v peti. — Da bo dal svoji ovadbi večjo veljavo, jo je dal Podpisati vsem tukajšnjim učiteljem in učiteljicam, so jo v veliki pokorščini do svojega poglavarja »ud, p0dpisaIj. čeprav nobene učiteljice ni bilo na g?" "" Za*ela se ie Preiskava in priče g. Kosca, ki so na shodu stalo v spoštljivi oddaljenosti '-j so »dobro« slišalo na shodu »strašne« stvari proti državi in užiteljstvu. Učitelje je po izjavi teh prič govornik priporočal kratkomalo pobiti. Skratka r Trebnjem se pripravlja krvav »punt«. — Izpoved-bc resnih prič pa so državno pravdništvo prepričale, da je bila vsa Koščeva ovadba Ic gola mržnja proti duhovnikom ter jc dne 13. junija preiskavo ustavilo. — Kaj ;o dosegel g. Kosec in njegove priče? Razgalil se je on in vso njegove priče ter pokazal, da 6e skregajo on in njegovi magari tudi z resnico, samo, da more vreči blato v duhovnika. Zelo vzgojno kajne! To pot jo umazalo blato namenjeno drugim le g. Kosca! PODZEMELJ. V noši občini Podzemelj ima naš dobri stari župan smolo, da še vedne ne moie oddati župan-* skega stolčka, na kar so jc veselil že pol leta pred občinskimi volitvami. Kako to? Volitev je vodil sam komisar okrajnega glavarstva v Črnomlju. Pri volitvi jc zmagala SLS. Ker so pa imeli samostojno?! trdno upanje, da bodo oni zmagali, so pa nasprotno popolnoma pogoreli, jim je bilo to čez čast. Zato so napravili pritožbo. Ker je pa vodil volitev sam uradnik, bi ne mogla biti pritožba upravičena. Zdaj pričakujemo, kaj bode iz tega,, in upajmo, da doleti samostojneže še večji poraz. Politične. p »Večina« za ustavo. Vlada je dala slovesno razglasiti, da je za ustavo glasovala ogromna večina 223 glasov proti 35. Zatajila je 101 nenavzočih poslancev. Torej se večina stopi na 223 proti 196. Če pa pogledamo na število volivcev, ki so poslali vladne oziroma protivladne stranke v usta-votvorno skupščino, pridemo do tele zanimivosti: vladne stranke so dobile 721.582 glasov, protivladne, ki so proti sedanji ustavi pa 836.861 glasov, torej 115.279 glasov več kot vlada. To je torej ^ogromna večina« vladnih strank. p Samostojni voditelji in Iažnjivi kljuk-ci. Klofute, ki jih prejemajo zadnji čas samostojni voditelji ne od nas, temveč od drugod so nad vse krepke. Advokatu dr. Vošnjaku, voditelju samostojnežev so ljubljanski vseučiliški profesorji dokazali, da je javno lagal in obrekoval svoje tovariše. — Majcen se je v zbornici javno zlagal o ne-poslancu, češ da ni vstal, ko je prišel pre-stolonasldnik v zbornico in mu hotel s tem napraviti sitnosti, Predsednik zbornice je pa ugotovil, da se je g. Majcen zlagal, in srbski kmetski list »Selo«, ko poroča o tem, imenuje Majcena: špijonski tip, — Poslanec Urek laže tako v Kmetijskem listu, da ga že splošno imenujejo Iažnjivi kljukec s Posavja, — In taki ljudje naj bodo voditelji naših kmetov! p Najbolj neznačajna stranka, »Slovenec« piše: Iz ravnokar izvršene ustavne borbe je izšla najbolj umazana stranka slovenskih samostojnežev. Obetala je volilcem avtonomijo Slovenije, a prinesla jim je centralizacijo in razkosano Slovenijo. Pridu-ševala se je, da ni proti veri in cerkvi, a prinesla je neobvezen pouk veronauka v ljudski šoli, odstranitev veronauka iz sred-njh šol, policijo za cerkev in omejitev svobodnega občevanja s sv. Očetom. Prisegala je, da bo priborila kmetskemu stanu državno zaščito, zmanjšanje državnih bremen, podporo zadružništvu, pomoč za me- lioracije, olajšanje vojaške službe, a je v vsem tem popustila, se ločila od srbskih zemljoradnikov, ki so ostali svojemu pro-gramu zvesti do zadnjega trenotlca, ter je glasovala za tako protiljudsko ustavo. Slovenski narod ni dobil ničesar, kar so mu samostojneži obetali, le od njih je dobil eden ministrski portfelj, eden dobro pla. čano podpredsedniško mesto, a eden še čaka na plačilo. Kdor še samostojnežem verjame, odobrava politično izdajstvo narodnih, verskih, gospodarskih in demokratičnih načel. Stranka samostojnežev te bo v naši zgodovini vedno žigosala kot stran, ka največje neznačajnosti. p Za avtonomijo se še nadalje izjavljajo slovenske občine. Liberalci so vsi iz sebe, ker se ljudstvo ne pusti komandirati kapitalistom in verižnikom. p Del Slovenije bodo priklopili Hrvaški. Minister dr. Kukovec naznanja v »Novi dobi«, da bodo del Slovenije priklopili Hrvaški. Tako bomo Slovenci po liberalni zaslugi razsekani na drobne koščke. p Kraljevi namestnik v Ljubljani bo postal dosedanji jugoslovanski poslanik v. Pragi, nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar. Po centralistični ustavi bo on za svoje delovanje ozir. razdiranje odgovoren samo Belgrad::. p Tujci pognani iz Belgrada. Zaradi atentata na regenta je belgrajska policija celo množico tujcev izgnala iz Belgrada. To je prav. Tudi to bi bilo prav, da bi pognali par ministrov in visokih uradnikov, ki vse znajo. Državne kase bi znatno pro-fitirale, pa tudi ugled države na zunaj. Domače novice. d Županom. Ne odgovarjajte glavarstvom na vprašanja o strankarski pripadnosti posameznih odbornikov in ne prirejajte nobenih slavnosti za sprejetje proti-Ijudske ustave. Ne pljuvajte v svojo skledo in poljubujte biča, ki vas tepe, d Poziv vojaškim obveznikom. Da dobe komande vojaških okrožij potrebne podatke za sestavo občinskih registrov vseh onih, ki so zavezani vojaški dolžnosti, odreja deželna vlada ,da se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča vsi moški, ki so rojeni leta 1871. do vštetega leta 1898. Umrle, pogrešane, izseljene in slične osebe teh letnikov morajo prijaviti njih družinski poglavarji, oziroma svojci. Zglasiti se morajo rojstni letniki 1871. do vštetega 1888. od dne 17. julija do dne 17. avgusta t. 1.; rojstni letniki 1889. do vštetega 1898. od dne 18. avgusta do dne 18. septembra 1921. — Kdor bi se pravočasno ne zglasil pri županstvu, ali županu, ki bi točno ne izvršil ta ukaz, se brezpogojno kaznuje ali v denarju od 100 do 300 dinarjev, ali pa z zaporom do 30 dni. d Sokolski duh. Sokoli so imeli svoje zborovanje v Osijeku na Hrvatskem. Tam so sklenili med drugimi tudi sledeče: »So-kolska društva ne smejo nikdar sodelovati ob verskih prilikah in prireditvah.« To naj si globoko zapišejo tisti, ki kljub obsodbi jugoslovanskih škofov nečejo verjeti, da je Sokol protiversko društvo, katerega katoličan po svoji vesti ne more in ne fme podpirati. Pohujševalceim mladine najod-lcčnejši boj. Vsi krščanski starši, zavedajte se velike odgovornosti za otroke! d Vzgoja v sokolskem duhu. Dne 29. ;unija ponoči so bili Sokoli poleteli na Videm. Ves večer in vso noč so kričali: »Aj-mo, mi Sokoli!«, — Videmci so se nad tem zgražali, celo samostojnežu Gašperju ni bilo prav, ko Sokolaši niso pustili oken njegove hiše v miru. Imeli so cele »orožne« vaje, kajti razločno se je čulo Pavševo poveljevanje: »Ena ,dve, tri!« Vaščanom ni šlo v glavo, kaj vendar počno Sokoli toliko časa na Vidmu. Ko pa drugi dan vstane samostojnež Blisek, zapazi, da mu je izginilo za podom čez noč — stranišče. In ko se prebudi drugo jutro gostilničarka Marija Berdavs, zapazi pred svojo hišo na sredi trga — »čedno hišico«. Da zabriše sramoto, ukaže hlapcu, naj sramotilno stražnico razbije, kar je ta tudi storil. Blisek hoče sedaj tisto hišico, ki stoji navadno za podom, nazaj. Berdavs jo je razbil, Sokoli se pa skrivajo. Izdale pa so jih dekleta, katerim so Sokolaši krog okenj nagajali. Tudi drugi so jih videli. Tako torej naš Sokol »napreduje« in — jaše — stranišča od Bliska do Brdavsa. d »Novemu Času« v vednost, »Novi čas« je prinesel notico, v kateri brani »Domoljuba« proti »Jutru«, ki mu očita, da ni patriotičen. »Novi Čas« prosimo, da tega več ne stori, zakaj »Domoljub« se načeloma ne brani proti »Jutru« in se tudi po drugih ne pusti braniti, ker bi se preveč umazal, ko bi se kolčkaj pečal z li-slom, ki ga izdajajo jugoslovanski oderuhi in kapitalisti. Pošten človek »Jutra« spLoh v roke ne prime. Prosimo »Novi Čas«, da to vzame na znanje. d Vozna pošta iz Kranja na Jezersko, Tourist-Office javlja, da vozi iz Kranja na Jezersko dvosedežen poštni voz, 1*1 odhaja iz Kranja ob 8. uri 45 minut in se vrača v Kranj ob 18. uri 30 minut. — V drugi polovici tega meseca se otvori med Kranjem in Jezerskim tudi avtomobilni promet, d Občni zbor »Kmetske županske zveze« bo v nedeljo dne 14. avgusta 1921 v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani ob 11, uri. Dnevni red: Poročilo načelstva; poročilo tajnika o poslovanju in finančnem stanju; volitve novega odbora; sprememba pravil; razni predlogi in nasveti. Po § 10. dr. pr. občni zbor veljavno sklepa, če je navzoča desetina vpisanih članov. — Odbor. d V Macedoniji vlada veliko pomanjkanje najpreprostejšega poljedelskega in gospodarskega orodja, kakor vil, grabelj, sekir itd. Obrtniki, ki bi bili pripravljeni iti začasno v Macedonijo odpravljat te ne-dostatke, naj poprašajo za podrobnejša navodila in pogoje pri ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani. d 28. avgusta se vrši v Kamniku pevsko zborovanje, združeno z nastopi zborov in s skupnim nastopom vseh na zborovanje došlih pevskih zborov, ki so včlanjeni v Pevski zvezi, Zbori bodo peli pri popoldanskem koncertu skupno: P. H, Sattner: Pobratimija (moški zbor); St. Premeri: Zdravica (mešani zbor); Fleišman: Triglav (mešani zbor); Dr, Fr. Kimovec: Dekliška, Prekmurska narodna (mešani zbor). Vsak zbor pa nastopi z dvema pesmima, katere sam izbere in katere objavimo še na posebnih vabilih. Odbor Pevske zveze je že preskrbel za koncertni prostor, za polovično vožnjo po državni in južni železnici, za skupna kosila (po 20 K). Po koncertu do odhoda vlakov vrtni kon-ccrt raznih godb in prosta zabava. Izkaznice bo izdajala Pevska zveza vsem, ki se ji priglase do 10. avgusta. d Darujte knjige za slovenske vojake v Negotinu! V Negotinu (v severovzhodni Srbiji) služi pri 9. pp. kakih 800 Slovencev. K polku spada še 300 drugih slovenskih vojakov, ki so začasno na albanski meji. Vojaki prosijo, da bi jim rojaki v Sloveniji poslali kaj slovenskih knjig. Poši ljatve naj se pošljejo na naslov: Edo Delak, podporučnik u 9. peš. puku, Negotin u Srbiji. Poslovalnica za begunske zadeve v Guštanju. Več mladenk iz Mežiške doline bi se rade izučile za šivilje, modistinje ali prodajalke. Ker so stariši revni, bi jih morali sprejeti le obrtniki(ce), ki bi jim lahko dali celo oskrbo. Da se pomaga tem deklicam in jih vzgoji obenem tudi narodno, se prosi zadostnega odziva tej prošnji. Tozadevna vprašanja naj se pošljejo na uredništvo tega lista pod učenke iz mežiške doline. d Dolenjski fantje in možje! Dne 31. julija se vrši na Zaplazu velik tabor, namenjen zlasti Vam, da se zahvalite Materi božji za »rečno vrnitev iz vojske. To bo po sedmih letih prvi shod te vrste in obletnica shoda 26. julija 1914 ravno ob izbruhu vojske. Po službi božji nastopijo zunaj cerkve razni dobri govorniki. Popoldne pa se bo vršila javna telovadba Orlov Trebanjskega in Šmartenskega okrožja. Pride tudi godba iz Višnje gore. Na svidenje! Bog živi! d Dekliški shod. Na sv, Ane dan se bo vršil na Tolstem vrhu pri Novem mestu shod dekliških Marijinih družb iz Št. Petra, Št. Jerneja, Šmarjcte, Bele cerkve, Stopič in Brusnic. Dobrodošle družbe tudi od drugod! Cerkvena slovesnost se bo pri-< čela ob 8. uri. Po končanem opravilu vi cerkvi bo zunaj cerkve dekliško zborova« rje, \ d Okrožna prireditev Coljskfga orlovskega i okrožja v Rimskih Toplicah za dne 17. julija 1921 i je preložena radi tehničnih ovir na 7. avgusta t. 1. d Hrovatarji. Snuje se prepotrebno društvo šumskia radnika (gozdnih delavcev) 7.a Kočevski in Logaški okraj; v ta namen se vabijo vsi gozdnJ delavci tako zvani »k o s a t a r j i« in pajdaši na sestanek v Novo v-is dne 24. julija, ob pol osmi j uri. Prostor se pravočasno naznani. Sestanek ima i namen ustanoviti društvo šumskih radnika, katero naj bi posredovalo za delo, za vse delavske koristi, tudi za podporo v slučaju nezgod. Udeležite se gotovo vsi sestanku. Društvo ni politično ampak posredovalno in podporno. — Pripravljalni odbgr. <1 Invalidi in vdove se vabijo v nedeljo, dna 17. julija 1921, dopoldne ob 9. uri na društveni sestanek, ki se vrši v čitalnici Novo mesto. S seboj prinesite članske knjižice. Važno! Pridite pol-noštevilno. — Poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot v Novem mestu. d Nesreča na železnici. Ko so se zadnjo nedeljo vračali novomeški ognjegasci! z veselice v Metliki, je magistratni sluga; Majer iz Novega mesta stopil na postaj? Kandija tako nesrečno z vlaka, da je prišel pod kolesa, ki so mu zmečkala desno no> go, ki so mu jo v bolnišnici odrezali. Njegovo stanje je nevarno. d Električni tok je ubil v Tržiču de-i lovodjo Oto Krainerja iz Ljubljane, ki je! j bil sedaj zaposlen pri podjetniku Wagner-j ju. Ko je šel v soboto, 2, t. m. zvečer po-t gledat turbino pri strojarni Mally, se je dotaknil nezavarovane električne žice in bil na mestu mrtev. Bil je star šele 20 let. Nje* govo truplo so pripeljali v Ljubljano. Gospodarski oiKisorr&ilc. oocoooooooooooooooocooooooooooocooooooro CENE. g Ljubljanski trg. Mesa je v izobilju. Telečje meso prodajajo po 20 in 24 K kg, na dveh stojnicah po 18 K, Cene živini so le malo padle. Kmečki trg je zelo dobro založen. Krompir novi 3 do 4 K, stari 2 K, kolerabe 6 K, grah v stročju 7 K, sladki grah 10 K, nova čebula 5 K, fižol v stročju 10 K za kg. Jac na trgu zelo primanjkuje;* plačujejo jih po 2 K do 2 K 40 v. kos. Žita-so proti vsemu pričakovanju zopet poskočila v ceni, posebno oves se je podražil za skoro 100 odstotkov. Danes stane v Ljubljani 1 kg: ovsa 7 K 20 vin., koruze 5 K 80 vin., moke št. 0 17 K 50 vin. g Cena mesa v Srbiji. Mesarji so se zavezali, da bodo.dobavljaili meso za vojs.co in sicer v Belgradu po 13 K 20 v kg, v ostali Sfbiji pa po 12 K kg. g Pocenitev sladkorja v Avstriji, Iz Avstrije poročajo, da bodo cene sladkorju v prihodnjih mesecih znatno padle, g Pocenitev v Italiji. Ker je nastopilo v Italiji delavstvo proti draginji in ker ljudstvo ni hotelo kupovati, so padle cene raznemu blagu povprečno za 30 odstotkov. Tudi pri nas bi bilo kaj takega dobro. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar i 4. julija 9. jut. ll.juL) K v K v K »j 14<*50 118 40 149 — — 22 - 23 — 22 2 05 2 05 2 07 11 90 12 04 _ —. 7 35 7 35 7 26 -- 1 42 -- _„ 7 40 ,___ 2 05 2 10 2 08 2 25 2 35 2 25 -- ---J "-- - - — —-j ameriški dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumunski lej švicarski frank poljska marka mažarska krona ----— —< g O zamenjavi perperjev smo v zadnji! številki poročali. Sedaj bi si pa upal sta^ viti vprašanje, kdaj je o tem sklepal parla-j ment in kaj se je sklenilo glade kron. VI vladi imamo samostojneža, ministra in me« sarja Puclja in advokata dr. Kukovca, Ken se pa navedena navadno širokoustita, ko* liko naredita za slovenskega kmeta in de-* lavca, naj pa še to povesta, kako sta moglal glasovati za zamenjavo perperjev in sicer* da je vsak perper do zneska 5000 1 dinar, d® ' »ad navedeni znesek pa 2 perperja 1 di-»ar? Puclju in Kukovcu pa povemo, da sta i tem izvršila atentat na žepe tistih, ki ni-to toliko srečni, da bi nosili po svojih žepih črnogorske perperje namesto »jugoslovanskih« kron. g 20 odstotne bone, ki so ljudje dobili ob priliki markiranja, bodo izplačali, kadar zbere finančno ministrstvo vse podatke in sploh zve, koliko denarja so pravzaprav odtegnili. Res lep red morajo imeti v Belgradu, da še do danes niso mogli prešteti tistega denarja, ki so ga odtegnili. Do kedaj da bodo zbrali vse podatke o odteg-njenem denarju, o tem pa še ne ve živa duša. O blaženi centralizem! ŽIVINA. g Nakupovanje žrebcev. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki premovanj na Kranjskem in Štajerskem letošnje žrebičke in starejše žrebce toplokrvne in mrzlokrvne pasme za državno žrebetišče. Oziralo se bo le na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, na kar se ko-r.jerejci opozarjajo ter vabiio, da se polno-številno udeleže premovanj. g Cepljenje prašičev. Poroča se nam: Prašiči proti rdečici so vendar cepljeni, le žal bolj pozno, ker je letos ta bolezen že veliko žrtev zahtevala. To cepljenje je tako važno, da bi se brez tega težko vzdržala, gotovo pa postala veliko dražja prašičereja. Zato prosimo poklicane, da bi se prihodnjič zvršilo to že v majniku. Naše okrajno glavarstvo se je letos dosti zgodaj za to potrudilo, pa je menda Pucljev centralistični konj prepočasi krevsal iz Belgrada. g Mesečni živinski sejem v Ljublajni. V sredo dne 6. t. m. je bil sejem v Ljubljani zelo živahen. Na sejem je bilo prignanih 1.005 glav živine, med temi 585 konj. Zelo živahna je bila kupčija s konji, katere so kupovali po večini domači kmetje. Cene konjem so bile od 4000 K naprej. Nekaj konj je bilo kupljenih za izvoz. Cene volom so bile 16 do 21 K za 1 kg žive teže, kravam 12 do 14 K, teletom 17 do 20 K. Par spomladanskih prašičkov 1200 K.. Cene konjem so nekoliko padle. DAVKI. g Zemljiški davek se ne poviša. Finančni minister je opustil načrt, da se poviša zemljiški davek za 150 odstotkov. PROMET. g Iz posojila 500 milijonov dinarjev, ki je r.;,;cla naša država pri domačih zavodih, ie določenih za zgradbo železniške piv.ge Ljutomer—Ormož—Murska Sobota 10 r i-lijonov dinarjev, za zgradbo železniške delavnice v Ljubljani 5 milijonov dinarjev in za stavbo inšpektorata v Ljubljani 1 milijon dinarjev. g 10 tisoč novih vagonov je naročila Rumunija v Budimpešti. RAZNO. g Pozor vinogradniki! Ker je pričelo napadati grozdje plesnoba, pa tudi že pa-lež, zato poškropite takoj in temeljito grozdje z galico, koji ste pridejali na 100 litrov za apnom še po 1 kg salojidina. Ko nastane trajno solnčno vreme, p.ožvepljaj-5* " ......." te še grozdje dobro s fino zmletim (vetili-ranim žveplom, g Nove kmetijske šole. V poljedelskem ministrstvu delajo na to, da se ustanove nove visoke, srednje, nižje, praktične in zimske kmetijske šole kakor tudi mlekarske, živinorejske, čebelarske in gospodinjske šole. g Vinoreja in sadjereja v ljudskih šolah. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da vpelje v ljudskih šolah poleg drugih predmetov še pouk v vinoreji in sadjereji; seve_ da le v onih krajih, kjer sta vinoreja in sadjereja zelo razviti. V prvi vrsti pride za to v poštev Slovenija. V to svrho sta že imenovana dva šolska nadzornika. g Naredba o zavarovanju delavcev je podpisana. Velja za vse razen poljedelskih in začasnih delavcev. Zavarovanje obsega bolezen, smrt iu nesrečne slučaje. g Razstavo sadja v Belgradu priredi srbsko kmetijsko društvo. Razstavljene bodo vse vrste sadja iz cele Srbije. Otvoritev razstave bo, ko dospe prvo zgodno sadje in bo odprta dokler ne dospe z e —ija pošiljatev poznega sadja. Tudi pri nas bi bilo potrebno kaj takega. g Naša vinska trgovina in Avstrija. Dunajski list »Neue Wein-Zeitung« trdi, da naša vina samo zato ne najdejo kupcev v Avstriji, ker so jim cene previsoka že pri nas, a še višje, če se uračuna predrag prevoz.' 9 odstotno vino stane v Jugoslaviji povprečno 10 jugoslov. kron, na Mažarskem 16 mažarskih kron, tako da stane na Dunaju mažarsko vino 40, naše pa 45 avstrijskih kron. Avstrija ravno sedaj kupuje mnogo vina. Mi našega vina ne izvažamo in ga ne bomo, dokler mu cene ne padejo in dokler se sama država ne pobriga, da ga bomo čim lažje. g Pšenice je posejane na Slovenskem 42 tisoč 729 hektarov in 5 arov. V celi državi je posejane pšenic? 1 milijon 680 tisoč 395 hektarov in 72 aiov. Vsega skupaj je posejane površine na Slovenskem 79 tisoč 326 hektarov in 74 arov, v celi državi pa 2 milijona 308 tisoč 774 hektarov m 80 arov. Letos je več posejane zemlje v ceh državi kot lanjsko leto za 123 tisoč 749 hektarov in 30 arov. g Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo bo, kakor se sliši, kmalu gotova stvar. g Sava od Šmarne gore do Zaloga. Kmetski posestnik nam piše: Več muh na en mah bi se ubilo, ko bi se Sava pod Šmarno goro, kjer že obstoji jez, speljala na polje do Zaloga ter vpregla v turbine za proizvajanje elektrike. Tako bi 1. poceni svetila, kurila, vozila in obratovala razne tovarne in stroje za kmetijstvo; 2. dvigala bi vodo za mestni vodovod; 3. dvignila talno vodo, da bi ob suši ne bili prazni vodnjaki in bi imelo Posavje potrebno vodo za gospodarske potrebe in požar; 4. mlinarji v Zadobrovi bi dobili nekoliko odškodnine za škodo vsled usahnitve studencev, kar je največ povzročil mestni vodovod itd. Kapital, zgani se! Tu imaš obširno polje za korist ljudstva sploh in svojo. To bi bilo dalekosežnega gospodarskega pomena, na vse strani plodonosno. Podjetja, katera bi vsled tega trpela {ta" kih ni veliko), naj se primerno oško4ujejo. O tem naj bi pisal kak strokovnjak! Mor. da se je to že zgodilo? Meni ni znano (Ij. čipno se o tem dosedaj še ni pisalo. Op, uredn.) g Kmetijska nabavna zadruga v Kamniku je prejela več vagonov najboljšega dalmatinskega cementa, ki ga oddaje p0 240 K in večja naročila tudi po 230 K. Isto-tako vam oskrbe apno, če se pravočasno priglasite. _ Fr. Bore, g Nemčija nakupila žito vRumuniji. Angleški listi poročajo, da je Nemčija nakupila velike množine žita v Rumuniji. g Mažarski državni dolg znaša po uradnih poročilih 123 milijard kron. g Uničen krompir. Zadnji mrazi na Moravskem so skoro popolnoma uničili nasade krompirja. Ta udarec je tem hujši, ker prideluje Moravska večinoma krompir, s katerim preskrbuje Dunaj, celo Avstrijo a v znatni meri tudi Češko. g Sladkorna pesa, krompir, detelja, grah in grozdje je v nevarnosti na Češkem vsled velike množine gosenic. Ljudstvu pomaga pri uničevanju gosenic tudi vojaštvo. Iz naših društev. Vestnik SKSZ je izšel v nedeljo, dne 10. t. m. kot priloga »Slovencu«. Je lepo urejen in obsega veliko koristnega za naša društva. Izobraževalna društva se pozivajo, da naznanijo svoje odbore, če že tega niso storila, pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Naznanilo je kolkovine prosto. Pripomnja se, da se mora vsak novoizvoljeni odbor takoj po občnem zboru naznaniti politični oblasti, pa čeprav bi bil izvoljen stari odbor. Društvene iikaze naj izobraževalna društva točno izpolnjene nemudoma vrnejo Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani. Tudi v tem oziru mora biti red t »Čemu naj kažemo svojo revščino,« tako govore gotovi ljudje, ki bi morali izpolniti društvene izkaze, zraven pa še dostavljajo, da jih ne bodo izpolnili. Dobro! Ako jih sami nočejo izpolnili, potem naj jih dajo vsaj drugim v izpolnitev. Vsakih izgovorov v tem oziru naj bo že enkrat konec I Naša pota I. zvezek, zbirka zanimivih predavanj. Cena 4 K, s poštnino 2 K več. Uvod v krščansko sociologijo, Naša pot II; zvezek. Napisal dr. Aleš Ušeničiiik. To knjižico bi moral imeti vsak katoliškomislcči Slovenec, ki deluje v naših organizacijah. Cena 8 K, s poilnino 2 K več. Ljudski oder I. zvezek. »Lovski tat< ljudska igra v petih dejanjih in »Erazem Pred jamski:, igra v petih dejanjih. Kljub današnjim visokim knjigam stane izvod 10 K, s poštnino 2 K več. »Stari in mladi«, napisal Anton Medved, izšli v zbirki Ljudskega ogra II. zvezek. Cena 16 K, s poštnino 2 K več. Izobraževalna društva, segajte pridno po teh knjigah. V kratkem izide zanil?!! popis Prekmurja. Knjigo, ki bo štela okoli D« strani in imela zemljevid, je napisal vseui)l)sK' profesor in izvedenec na mirovni konferenci v Parizu dr. Matija Slavič. — Vse navedene knjige se naročajo pri Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani- 3ooooooocx>oooooop^^)oooooooooo3ooooooqooooooo8$88cooocck>