171. številka.
Ljubljana, v petek 30. jnlija 1897
XXX. leto.
Jtbajfk /«*k dan uvfe4*>t-|  iziruSi ecdolje m pravnike tm vaoa po pofit i prej r mati za a v r t r o - op er sk e  iciele as vae leto 15 gld., la pol leta K pld., ra, četrt lata 4 ;cl<l., za jcdcn 1 tO kr. — la Ljubljano bre* p^Hljanj*. na dom »a vse leto 18 gld., ca cVirt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesne 1 mM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po -'iO kr. ca ftetrt leta. —  Za taj o dežele toliko ve«, kolikor pofitnLaa cnafia. Za oioini la plačuje a* cd fitirntrp^e pett \rs*cs po ti kr., £e Be oznanilo jedenkrat tibka, po 6 kr,, ce ae dvakrat  us po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska, i «4,n- «jaj «c iiruolf frank roti, — Rokopisi Be eb vračajo. — tied   ittvo in upravniStvo je na Ho-greaneui trgu ftt. Vi. U p ra*.. iitva 3*j bo blagovohio<pošiljati naroftune, reklamacije, otramla, t. j. ve administrativne stvari
Vabilo na n&ročbo.
Miavao p. u. <>ii  !n- t\«» uljudno THblUlO u« *o?t» UHro^bo, Ktaro x<>M|i<!>tflt» uaroonlU« ptt, k»-erint   b«>  puteUln   koncem  meieoc naroininn, proilmOi da Ju u pravem čusu ponove, tla poAl« IJanJe ne preneha In da dobe vne atevillte.
„SLOVENSKI NAROD"
»©■'Ju aa li I n b 1 j a na k e titftroAuJUke brea poAilfa-
«n|a na tlom t Vne leto . . .   k '«»  1»*— I <'* trt Wtn   . .   vid. 8-SO t*ol Itiila ...     „    9*801 Jeden nič«««. 1*1Q la poalljauje na tlom ae ralnn« IO kr. na meae«, »O ker. na eetrt U■■«.«. ■ poNiljHitJtpo gioatl veljat *     •    . . V«f leio  . . .  fcl«>. IS-— I i t-tri. leta . . . «|d. \-'t-3PoI leta ...     ,,     h-— j Jeden mene« *. m 1*40 WtT Maroeuje ne laliko a viaklm dnevom« n k krala ne niorn ponlatl tutll naročnina, Arugaee ne ne osi ramo na dotleno naroČilo.
Upravnlštvo »Slovenskega Naroda". Mi pa — Leonina.
V Celovcu io je vršil 27. julija VI. občni zbar Leonove družbe. Svli so se r L ni iz vso A v s'rjf, mej te ju tadi podpredsednik slovenske L«-mine, dr. Iv. E t. Kcek, ki j« izražal „posestrimin pozdrav slovenske mlade družbe" t«r dej« 1, da s« je „po načelu ,ve&ki jezik služi Gonpodu tudi v slo, h' vu in ved»;, osnovala slovenska I. o i. a. Do 200 udov ima. Katoliški .Obzornik" se tiska v 900 izvodih. Obeta se lep napredek v korist kat ihški vedi in v bi gor sicer malega, toda nadarjenega in v katoliškem prepričanju trdnega slovenskega na* roda".
Tako je govoril dr, K ek po poiočilu ,SIo-venca", Št. 169.
Žs iz kratkih teh stavkov je razvidno, v kakem smislu „deluje* avstrijska, torej I udi slovenska L3onova družba. Geslo ji je : Bbrei krščanskih načel znanost ne more vspevati", v ajavnem delovanju" nam bodi načelo „pozitivno krščanstvo", literatura in umetnost je „brez Bega bankerotna". Vsakdcr,
ki ne podpiše teh stavkov, je .liberalec", katetega jo smeti poh<jati iu isti ra ti z vsemi sredstvi.
T&koj tu bodi kotstatovano, da jp bilo nd nekdaj rašei prepričanje: bres vere, brez Boga ne more biti noben ptret ton človek na svetu! Hu Jo delec je, kdr r kradn prproitemu narodu zaupanje v vi.'," pi moč, kdor inu »kruni ta ideja), to zvezdo, ki g » vzdržuje ntd propadom nemoral icst:.
Prav tu pa tudi pcnavijamo, ktr tam je bilo vedlo v vsem pel ti enem in kr.lttrnem delovanju: ne profanu jte vero in B ga 8 tem, da rabite vero in pojem Bega za sVit lastnih, privatnih nazorov v zadevah in v vprašanjih, ki nimajo niti z vero niti z Bogom n kake z v* za!
2iH cd nekdaj imajo klerikalni reakcijonarci to nečuveno taktiko, da se skrivajo za — Boga. Iz varnega satšja, pokriti a ččiton, pred k» t-rim ss ki nja v prah vedoljstvo, streljajo na svoje politične nasprotnike, izza najsvetejšega š.'ita so zagKnjajo v kulture nesce, s katerimi s« v sveijem nazadnjtštvn ne strinjajo. In radar Iet6) preko njihovega, frivolno izrabljevaceg« 5'ita pušiee nazaj in na m/, takrat krč>« in vrilč>, da jih ališi vn ■ svet: BBoga capa-dajo, Bega t?je! LihrraKi, ateisti, brezbe žaefi so! I i ti, o narod, se ns vzcligi.es in ne pobiješ te peklenske sodrg'?!*
Tako ravnajo kier kalci cd panstiveku pri vseh natedib, tsko ravnico (udi na§i naBprotniki.
Prastaro, a ša vedno necbrabljeno orožje naših zagriztncev napram nam — Lbera'cem je: zlorab-Ijevati cerkev, lečo. spovednice, monštranico in sv. zakramente. Ia kadar protestujemo t roti temu, kadar ožigosamo take nevreine duhov n ke, ki so v taj hnjšu pohujšanje canda, takrat bo dvigne klerikalna garda ter kriči:   »Vero ntpadsjo, vero »aničujejo!"
Koiiko izgledov takega „delovanja" na prdlagi „pozitivrega krSčan^tva" cam ptdajajo vsakatera vclit\e! Koliko protentov preti tako nesramni taktiki 80 že prinesli po^teui časopisi, a klerikalci ostanejo vedno isti. Fanatični, z vsomi političnimi spletkami oboroženi kapelanč^i uganjajo nezaslišane »gitacijo, |
uprizarjajo najbtezobs'ra^jpe Ronje ni z.služne slovensko rodoljube in n»» caj»r!e »\ slovenska društva. Kadar p<» po tipamo te prednneze ter ith pekažimo svetu v vsaj luči, t^daj se ogla e: RSiov. Narod" je brezvrr^ki, napada Bo2je namestnike in s tem — B. ga samega!"
Ulijevanja vere in Boga v pol tiko smo po tem že do estu vaj Ani, in nnpidov raii tfga navadno n ti več n^i odbijamo.
Klerikalci pa raztezajo tc 3vojo taktiko ž-; tudi na kulturna vprašanja, na z 'amtvo in umetnost. „ Leonova družba" fli je u-ttanov.la p'»v 8 tem namenom, da zaiužaji tudi svobodno zaancst klerikalizmu, da jo postavi pod muro verskih dogem ia katekiama tor da s katekiztn m v roki cezurira in presoja znanstvena in umetniška dela. Kar ne gre pod versko m?ro, kar se ne strinja s sv. pismom : anathema sit! — to je brezversko, to jo pro'i — Bo^o! —
„Katol Ško stališče" je navadno tista fraza, za katero S9 skriva kaJoIiAki laži znanstvenik in katoliški kritika ste r. S teg* Bkatolifike>ja srališja" sa uravnr.va k- <!ri po članih avstrijske ia slovenske Leonine vrpdaost in nevrednoet znanstvenika ali umetnika. Katoliški Leonicci imsjo svojo znanost, „katoličko" estetiko, „katd'ško" kiitiko; objektivnega, občočlcreškega stx!išJa, vzvišenega nad vsa strankarska prepričanja pa no poznajo.
Veliko dkode na političnem iu na kulturnom polju je že zakrivila ta L"; rov. družbp, ta največja nasprotnica svobode. Veliko škode bo zakrivila tudi elovcnaka aL-onina", fcodi preverjeni smo, da klerikalna drevesa dorastejo do ntbets. Kleri kalna cenzura more zetreti m.tr..ki; a veega vendarle ne. Kolo č. sa se vri nevzdržno svojo pet; napredka, ki prod ra v vedno širše m se. pa ne moro zajeziti niti vua klerikalna vojska. Duh svobode prcš.nja vedno bolj človeštvo. Zaman je ići krik i nega reakci jonarstva: zoanstvo se ne da več izbiti 8 svejega vzvišenega stališča ter potegniti v o&ko3rčaost klerikalizma.   Umetncst in slov-
LISTEK.
V a n j k a.
(Spisal Anton 0 e h o v.) (Konec.)
Vanjka je nakremžil usta, obrisal si je z umazano pestjo oči ter ihtel.
„ Hočem Ti drobiti nju hanu, je nadaljeval, .molil bom, in če kaj stotim, pretepaj me, dokler ■e bom brom in kruljev. In če meniš, da ne dobim alnžbe, prcSil bodem oskrbnika, za božjo voljo prosil, da mu smem cediti črevlje, ali pa pojdem mesto Pedjka past. Dedek Ti dragi, ta mi ni več mogoče živeti, to življenje je pravcata smrt. Hotel sem peš izbežati v vas, a nimam škornjev, in bojim se mraza. Ko dorastem, hočem Te živiti, nihče Te ne bo smel žalits ako pa umrje«, dal bom za Te mašo brati, prav tako, kakor za mater Palagejo.
„Moskva je pa veliko mesto. Samo gesposke hiše ter veliko konj, samo ovac ni nič in psi niso hudi. Dečki ne hodijo ta z zvezde, in v cerkvi se ne sme peti, jedenkrat pa sem videl v izložbi kavelj 9 vrvico za vse ribe ; vse je jako drago, celo take kavelje je dobiti, kateri lahko vzdrže* pol stota težkega soma. In videl sem izložbe, v katerih 80 prav take puške, kakorsne so gospodove, take, da velja gotovo jedna sama sto mbljev. In v mesnicah dobiš ruševce, jerebice in zajce ; a kje so ustreljeni, tega ne povedo prodajalci.
„Dragi dedek, ako pa bodo imeli v grada zopet božično drevesce z iepimi vi žili, vzemi zame pozlačen ort-b, in skr j ga v zeleni kovćeg! Lo prosi gc8pcdično Olgo Ignatjevno ter rtci, da jo za Vanjkc !*
Vanjka je konvnlzivično zdihoval ter zrl zopet sLu.i okno. Spomnil se j«, da je rroval prinesti smrečico grajskim viii ■ stari oče iz gozda, in de-dtik je vedno svojr-g* v uk • vzel seboj. Bili so to pač lepi časi! Hi je stokal, mraz je slckal in Vanjka je tudi stekal. Predoo je posekal stari cče drevo, pokadil je navadno pipo tobaka, rjuha! je dolgo, dražil je od mraza se tresočega Vanjko . . . Mlado, s aiano pokrite jelke stoje nepremično ; katera od njih naj umrje? Z'ajci priteče zajec blisk orna skozi g izd . . . Ded ne more molčati ter kliče za njim :
„Cak&j, ča akaj ! ti zlodej dolgorepi !* Posekano jelke je vlekel stari oče v grad in tam so jo okrasili . . . Najpr dnejša je bila gospica Olga Ignatjevna, ljubljenka Vanjke. Ko je še živela njegova mati Palageja ter služila v gtadu za hišno, de bil je Vanjka od Olge lgnatjevne obilo slaščic; tadi ga je iz dolzega časa učila čitati, pisati, do sto šteti ter ceio četvorko plesati. Po smrti Pala-geje pa so poslali osirotelega Vanjko v srenjsko kuhinjo k deda, in od tam v Aloskto k č revija: ju Aljabinu . . .
„Pridi, ljabi dedek*, je pisal Vanjko dalje, „za božjo voljo Teprcsm, vzemi mo proč od tod!
Dem li se noe, uboge sirote, sicer me bodo tlli vsi, in lačen Bcm strašno, in bojim se tako, da ne morem povedati ter meram redno jokati Pred kratkim me je mojster s kopitem tako po glavi udaril, dt sum takoj padel ter se ie težko zopet zavedel. Moje življenje je polno bolečin, slabše je nego pasje . . . In pozdravljam A.i Aljono, lovca in kočijaža, moje harme.nike pa ne daj nikomnr ! Ostanem Tvoj vnuk Ivan Šukov, dragi dedek, pridi vendar kma'u!..."
Vanjka je zložil na vseh štirih straneh popi-saLO pismo  ter je vtaknil v zavitek,  kateri je za jedno kopćko kupil včeraj . . .   Premišljal je nekaj čosa, poteu je pomočil puro ter napisal naslov: V vas dedku.
Potem bo je popraskal, premišljal je zopet ter Se pristavil: „Kousranfin Makarič". Zadovoljen, da ga ni pri pisanji nihče motil, pokril ss je s čepico ter bežal brez suknja na ce^to . . . Mesarji, katere je včeraj izprašava!, somu povedali, da treba pisma vreči v poštne skrinjice, tu jih pobero, in pijani jančiki propeljavajo jih v poštnih vozeh z zvončki po vsem Bvetu. Vanjka je tekel do prve poštne skrinjice ter zagnal drago pismo v špranjo . . .
Za jedno uro so ga sladke nade zczibale v trdno spanje . . . Sanjal je o peči. Na peči jo sedel ded, gol* nogo so mu viaele deli, pročital je kuharicam Vanjkino pismo . . . Okrog peči pa hodi Vjun ter maha z repom.
stvo pa ponosno prezirata vsi .katoliška* kritika sterstva, v sresti si svoje moči, kakiršne klerika lizem še nikdar ni imel.
N«j ei pridobi torej slovenska Leoniaa 8e tri-, Štiri•, petkrat večjo število članov, in nje glasilo prav fo'iko novih naročnikov, slovenski ,'iberalci* ostanejo neizpreobr njeni ^brezverci", ki badj ve ino nenstrašenejše branili 8 7obodno zaansLvo ia svobodno naietnost, ki se ne da vezati z ni m, kar ne sodi v njen krog. Naj ms napadajo de bolj klerikalni Lažiznanat /eniki, naj nas obsojajo ši 8tra8tnejše mladi in stari klarikalni es'etik istri, katerih značilno svojstvo je — impctenc«, mi vstra-jamo pri svojem prepričanju ter ee v tem smisla nazivljamo s ponosom sami: „L beralclu smo!
V IJuhljuiil, 30 julija. Najnovejše junaštvo nemških meščanov na
Češkem, zlasti pa Nemcev v JJ-nu in v Ascha ee kaže sedaj v tem, da pode iz Blažb češka delavce, služkinje, kcčijaže i. dr. Ia zakaj? Ker noče Bideni odpraviti naredb, ker je bil shod v Hebn prepovedan, in ker so praški policisti branili zbrani« Scboie-rezancem razsajati. Zato morajo trpati služabniki in delavci. Večj*, pa tudi smešnejše ftnatičnosti si ni možno misliti, kakor je ta besnih čeških Nemca*. Naj prej bojkotujejo c. kr. uradnike, sedaj pa izganjajo češke delavce. Vpraša se pa: ima li nemška gospoda dovolj svo;ih delavcev in služkinj? Zli ea nam, da bi se nemškemu zaroda že Blabo g idilo, ako bi ne bilo na pr. čuških dojilij! O drugih strokah niti ne govorimo. Nsmci iščejo le hipnih efektov, ki pa bodo škodovali le njim samim.
11 • n * insko vprašanje Ju žao tirolski poslanci se ne udeležujejo ž * več let deželnega zborovanja, ker zahtevajo za italijanski del Tirolske, z i tako zvani Titntino, samostojno zastopstvo. Grof Btdeni je v posledrj-m času razpravljal z italijanskimi po-slano! reformo tirolskih razmer, a brez uspeha. Poslanci so predložili vludi izgotovljen načrt, katerega je pa vlada po grcfi M-srvelJta, tirolskem namestniku, zavrgla. Ti načrt obsega pred vsem delite? deželnega zbora v dve kuriji, v nemško in it iijan sko D želni cdoor naj bi imel 10 :.\ i •; ter bil razdeljin v dvo sekciji. Prva bi zborovala v I io-mestu, dxuga pa v Tridcntu. Skupni deželni zbor pa naj bi zboroval v Inomustu. Nedvomao je bil ta načrt dober ter bi najhitrejše pripomogel kenčati ciidotne narodnostne boje.
Hrvatska Pri slovesai otvoritvi deželnega zbora se je prečital kraljevi reskript, ki mlaga poslancem, delovati v duševni ia materija'ni blagor Hrvatdke, Dalmacije in Slavonije, sklepati zakonske preiloge za vse stroke avtonomnega hrvatskega življenje, veliti člane delegacije ter v dosego ti lan-cijalae nogedb« določiti 12 članov v reguikolarno deputacijo. — Zjidinjeni opozicijski stranki sta sklenili, da izročita skupno adreso. — Do elej je oglašenih 8 protestov proti volitvam.
Avstrijski  minister  zunanjih  del, gref G o I u c h o w s k i in francoski minist r H a no* i a u x , sta se v Parizu eešla ter imela ve5 u: tra jajočo eejo. Nedvomno sta ss ra^govarjila m niotra
0 orijeotskera vprašanja, zlasti pa o G;čiji in Kreti. Ruski časopisi pripisujejo temu sestanku ve
1 ko važ.iost. „Nov. Vrem»a* povdarjajo, d* je popolna solidarnost Rusije z Avstro cg rsko nedvomna v orijent8kem vprašanju, ter pravi, da na Duiaja vedo, da jezuianja pobtika Risije in Francije tudi složna. Vsika sUa torej, ki hoče »Upati z Rnijo roko v roki, mora b ti tudi o Francijo v najboljšem razmerju. S svojim sestankom s H«notaux m je G 3 luebcvvski dokazal, da so na Dunaju istih raislij. — ZJi se, kakor bi ruski Isti namigav«li Nemčiji, da ja osamljena, ako se ne drži Rasi je, — O projektu, kateri jo bil priobčen v angleškem ,Q iarterly JR*vi€w", kako naj bi ee Turčija razdelila, piše Mo-nakovska „A1I. Z g.", da je tak načrt v sedanji zmagoviti dobi Turčije naravnost najivea. Sicer pa sta ruski in avstrijski cesar sklenila, postopati na Balkanu solidarno v mirovnem smislu. Kir s j jirnn je pridružila še Francija, je mir na Balkanu zavarovan.
Nemčija je stopila pri zaključka mirovnih pcgajaij naenkrat na stran Turčije. NefflSij« namreč izjavlja, da noče svetovati Turčiji, naj zapusti Tesali {oj dokler se ji no izplača vjjna odškodnina 4 milijonov turških funtov. Kar pa Grčija ne more plačati, in ker ji tudi nihče noče ničesar več posoditi, na pravi b\vl Nemčije nioeuar druieja, nego : Turčija naj o^drž* Tesal jo. „lvu lisjhe Zeituig" in
„Nationalzeitnag" pišeta v tam emisla ter razlagata sedanj« vedenje nemškega zunanjega ministarstva e tem, da si noče nakopati pri sultana očitanja, da je Nemčija Tarčiji obljubljal* nekaj, čssar Grčija očividno nikdar ni mogla izvršiti. — Nem':ija dala torej zgagi, in bržčas se zaključak miru zopet zavleče. To pa je zopet dokaz, koliko je vredno ti it 3 neprestano zatrjevanja o veliki harmoniji v evropskem koncenta.
Dopisu
Is Kamnika, 28. julija.   Izleta .Narodne čitalnice" v Kamnika, prirejenega v nedeljo 25. t m. v Mengeš v zvezi z veselico na gostil liske n vrta g. Levca, udeležilo se je nepričakovano maogi odličnega občinstva,  mej  katerim smo z radostnim s^cem opazili tadi precejšnje število H'vatov, madežih se pri nas na letoviški, ki so  z vidnim z« nimanjem in živahnim odobravanjem sledili vsaki točki vzporedovi. — Di bode veselica zares sijajna, o tem je bil vsakdo ismej izletnikov takoj prepričan, ko j %, bližajoč sa severnemu vbodu v trg, vi lel slavolok ia okrog njega zbrano ne malo raiiž ci vrlih Mmgsa.no v. Ia ni se varal! Sij je pri slavoloka udeležnike izleta pričakoval  predsednik bral nega društva v Mengšu, g. nadu5ite!j Livro Lutaar, in jih z resnično vznesenimi, v arce sigajočimi in navduševaluinr besedami v imeni društva pozdravil. Burni Ž vio-klici, sledeči njegovemu nagovoru, bili so jasen in očiten d ikaz, da so slova na slavoloka: „dobro došli" pravi in popolni izras prijateljskih čutil.   Tadi župan, g. Videli, sprejel je prišlece i najprisrčaejšim pozdravom v imeni mengških tež* nov.   Tema presrčnemu sprejema sledeča veselica vršila se je v najlepšem reda.  Gospodične diletan-tinje in gospodje diletanti so pri predstavi, katero je s splošoo znano skrbnostjo, marljivostjo in pri znano natančnestjo ved I g. Jože S:ele, s spretnim in hbornim izvrševanjem svojih ulog najboljše pokazali, da nade, ki jih je gaji!  režiser o njihovi zmožnosti, nikakor niso b.Ie pretirane   marveč da so bile c do preponižae, kar vsak izmoj njih je bil svoji alogi popolnoma kod, in v njej popolnoma na mesta.   Ii posebne  prijaznosti  soleluiiče pevsko društvo „Ii;ra" in njegov Umbaraški zbor pa sta za moled jozno, izbrano petje ii  precizno in ob čutka polno proizvajanje tamburaških   točk žela vsestransko,  živahno  pohvalo  in  priznanje. Pra-burno ploskanje, ki je sledilo vsaki točit', ia s ka terim je navdešeno občinstvo neprijtnlii »o zabte valo  ponavljanja  marsikaterega  ko nada,  je bilo društvu, in v prvi vrati njegovemu vstrajnemi in epretuemu pevovodji in učitelja tamburaše? gosp. Pavla Gorjupu gotovo najboljše plačilo za negov trud in blagovoljno sodel i vanj*.   S posebno hvalo omeniti je tadi godbe meagiskega trga,  ki na* je s svojim igranjem prepričala, da ima ljubezen do godbe in i njo združena vstrajnost ved no nejlepša uspehe; le, Žil, da vslei premnogega občinstva ni mogla najti primernega prostora na vrta. Ta ve.se le ', ki bi se b la razvila še pozno v noč, da ni odhod železniških vlakov izlataikona tak) neprikla-den,  ostane gotovo vsakemu  udeležaika  dolgo v najpržjetnejšim spomiau, ia z ezirora na to ždi cdbor „Narodne čitalnice", ker mu  preje ni bilo povsem mogoče, tem potom zadoščati svoji prijetni dolžnosti, da vsem onim,  ki so povedali sijaj in pomnožili zabavo izleta, in to v najvišji meri gosp. nadnčitelju — Letuarju ter župaou  gosp. ViJalju za iskreni pozdrav in gostoljubni sprijen, si. pav-Bkemn društva „L'raa m njegovemu tamburaškomu zboru, posebno njihovemu vodji gosp. Gorjupo, gospodičnam in gospodom die'antom in godb maa-gišk°ga trga za prijazno in neprecenljivo sodelovanje, in g. L-ivcu za vzorno skrb, za izvrstno po strežbo, še jedenkrat izrazi najtoplejšo in najodkri-tosrčnejšo zahvalo.
Dnevne vesti.
V L j a bi j eni, 30. julija.
— (Sestanek slovenskih drž poslancev.) Danes popoludoe so se sesli slovenski poslanai na p -s letovanje o poetičnem položaja splob, in 83-sebno o priredbi vseslovenikega shoda. P^čiUujsmo, dj. se doseže ugoden uspeh, kateri je lahko m v g »;', ako zastopniki posamičnih strank pusta na stran vse, kar jih loSi, in se omejs na to, kar nas moro vezuti: na narodnostni vprašanja. j
— („Radogoja.) Občni zbor „Ridogojsv" vršil se bo jutri, v soboto, dne 31. julija, ob G. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma1.
— (Ljubljanska lioealna knjižnica) Vodja ljubljanske licealne knjižnice, gospod dr. M.:y ; grs v pekoj. Dr. M-y i je sicer Njmec, & priznati se mu mora, da se ni nikdar vtikal v politične boje; dasi ni tajil svojega nemškega mišljenja, bil je tohko takten, da sa ni nikdar nobsnih volitev udeležil. Tadi za knjižnice ja skrbel jako dobro, iz kratka, Slovenci nimamo uzroka dr. M :y u kuj druzega očitati, kakor, da sa za slovanske literature ni
brigal. G eda slovanskih litaratar je liosalna knjižnica jedaa zadnjih, disi bi vjakdo ravno nasprotij mslil Knjižnic) ima mnogo dragocenih slo/ansk'h rokopisov in knjig, a vsi so iz prejšnjih časov, v novejšem časa so prišla v knjižnico le tista dola, katera je zavod dobil ztstoaj, knpila so ni nič. Ia vender bi morala kaj žaic* prav slovaaskim literaturam in posebno slovenski litsnturi po i večevati posebio pozornost Ker ja knjižničar simostojen vodja knjižnice, in pri knpovaija knjig — to je dr. M .y i inal jako dobro — povsarn naidviiea, je vprašanje, kdo prida na to misto, velike važaosti. V razpisa natečaj« sa to mesto pravi vlad t saho-pirno, da je „orđonngsmilnig mit daa Niohwu9an der S ud'en nad S p r a c h ke a n t n i s s a ;ow a dar bisharigan Vaiv/jndang belegta Gisachs* do 28. avgiita t. 1. vložiti, ia časar si da sklapati, da vladi za to mesto n ti zaaaja slivankega jezika no zahteva. Niši mn-ip pa je, da sodi a a ta mesto širno slovenščina popolaomt zmžea strokov-nj \k, ia v prvi vrsti slavist, ki en b) znižan in voljan b iv 11 se tudi s slivimkirni litaratarani ia popol-aiti v tem ozi u doslej jako zinmnrjaao knjižnico. D.a. My i s s m)n priznit', da je za klasično fi ologijo, za primrjajola jez koilovj« , za sgodovino in za nemško literaturo izborno skrbel, in z malimi sredstvi, kttera ja i n »I na razpoligo, dosegel jako mnogo, a storil ja to na šcolo slovenske literatura in slovanskih literatac sploh, radi tega pa je treba, da sa to popravi. Pričakujem o, da se bido vai poklioni krogi zaninali za to stvar, toliko bolj, ker je ravno gleda slovanska literatur v L ubijani malo preskrbljeno. Msttčina knjižnica je prav za prav I) urajeaa zbirka knjig, ka ti oibor nimi srelstav, da bi jo sh n i e > popolnjeval, tali musnalni knjižne, za kitero sa meeto arhivarja briga samo mu;eit k sluga, niso sredstva na razpolaganji, zato pa je dolž iost države, da uradi iicedoj knjižitso n iš m raznae-aa in potrebam prim»ra>, a prvi korak temu je primerno kvaMfUovan knjižničar.
— (Skrbimo za reklamo!) Koliki važ »osti in koristi je reklama, ni trebaše na dolgo razpravljati- Saj vidimo velikanske uspehe pri Norvažamb, Nemcih i. dr. Koliko ljai«j djspe v njihove dežele, katsru b6, kar ss t če naravnih krasit m zaaimivost'j, z našo mulo slov. zemljo niti primerjati ne morajo. Pa vendar k nam prihaja primeroma le malo tajcev. Kaj je temu vzrok? PtsmAlo reklame! Olkar delaj« naše vrlo planinsko društvo, je v tem oziru nekoliko bolje. BSov. plan. drašt/o" je v pr /i vrsti poklicano, da dela raklamo za kram s slovensko zsmljo. A reklama stane d mar, društvu pa p - mm kuj.« sredstev. Z *to ja pred vs im treba reklanaa msj rodnimi brati za to imenitno, neumorno delujoče slov. druševo, za n|egove koče in naprave. — V to svrho se je ustanovil v društ u arikUmii odsek", ki bo skrbel za reklamo i za slov. dežele i z« društvo samo. Treba pa je, da ga podpirajo v tem slovenski časopisi. _
— (Umrl) ja včeraj na Rikeka uradnik južne železnice gosp. Erneat Majster v starosa 27 let. Miadi mož ja bii vrl narodnjak in je užival splošne simpatije. Grozna krivica, katsromuje storil poštai nadkomisar C jra, in za katero je še le pred kratkim dobil zadoščenje, pospešila je njegovo smrt. Bjdi mu prijazen spomin!
— (Z Viča) se nam piše:   Sklep šolskega leta na novi naši šoli je bil 28. julija. Po maši so se otrokom vzpri^o kraj nega šolskega sveta razdala spričevala.   &olo obiskovalo je 83 otrok, kojih 64 je 8posobnihv višji razred — ostalih 24 pa nesposobnih.  Trud g. nadnčitelja Mirna torej ni bil zaman. V gostilni g Travna so se mali šolarčki po* gostili. — Na jesen se jih bode vpisaio zopet kakih 70 — tako, da jih bnde vseh okoli 130. Ia tega je razvidno, da jeden učitelj ne bode mogel vseh poučevati — tadi  proatora ni I   Prepir mej Vičani in GlinČani traja še vedno. Se sedaj  ee na morejo zjsdiniti,  kje naj stoji nova šola. — Naša čitalnica napreduje dobro.   Knjig ima okoli 400. Časnikov je pa na razpolago 13 slovenskih, 2 nemška, 3 hrvatski. Dne 15. avguata poleti v Presarje, kjer bo čitalničarje sprejela ondotna kmetijska podružnica. — Gasilno društvo se že zdaj precej časa neumorno trudi za vsprejem milih gostov. Bog daj, da bi bilo vreme agodno.
— (Bralno društvo v Dolu) priredi dne I. avgusta 1807. v prostorih g. Al. Zidarja v Dola veselico. V spored: 1. Pozdrav gostov. 2 Kegljanje na dobitke. 3. Petje. 4. Sklep kegljanja na dobitke. 5. Igra. 6. Prosta zabava in ples. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina 20 vinarjev za neude; udje in dame bo ustopnine prosti.
— (Tatvina) Reatavraterju Vincenciju Pokornu v Goričanah so neznani tatovi iz zaklenjene, poleg restavracije nahajajoče se kleti ukradli 82 litrov slivovke in 5 litrov špirita. Tatov, kateri so naredili škode za 52 gld,, doslej še ni bilo možno zaslediti.
— (Vodovod na Razdrtem) ja povsem dodelan, in ee bo v kratkem vršila tehnična ko-lavdacija.
— (Iz Polja) se nam piše: Doe 28. jnlija je bil na tukajšnji štirirazredni ljudski doli sklep šolskega leta. Otroci so se zbrali v Šolskih prostorih, kjer so se jim po maši običajno razdelila spričevala. Akoravno je bilo vreme deževno, vender )e bil ta dan za otroke dan veselja in radosti. Prejeli so prvikrat letna poročila, rezven tega so pa bili ne* navadno pogoščeni. Gosp. J. Gostinčar, poseRtoik in gostilničar na Vevčab daroval je 76 pridnim nčencem in nčenkam sodček piva, gosp. Al. Prdan, posestn-k iz Zadobrave pa čez 60 štcukljev S (em blagodušnim darom sta pokazala svojo naklonjenost do šole, otroke pa vzpodbudila k še marljivejšemu učenju v piihodnjem leta. Šolsko vodBtvo jima tem potem izreka najskrenejo z» hvalo.
— (Deška meščanska šola s kmetijskim tečajem v Krškem) je izdal« letos ls»eaeje za šolski leti 1895/96 m 1896/97 skopaj. Izvestje prinaša na prvem mestu v slovenskem je siku pisano razpravo „Krško pred 100 leti" iz peresa ravna s I a I. Lupajneta, in članćič „Opis čitežev iz F. N»pravnikove geometrije za meičaoake šnle", potom p* v nemškem jaeikn pisana izvestja Na Boli, na kateri je po ustanovnem pismu nemščina učni jezik, bo v minolem šolskem leta poučevale šHri učne moči. Solo je v minolem letu obiskovalo 70 otrok, mej katerimi je bilo 11 odliČnjakov. Sodeči po imenih in po rojstnem kraju so bili vsi učenci slovenske narodnosti.
— (Požar na Sp Brnku) Piše se nam: Povsod so ljudje že spoznali, da s i gasilna društva zelo koristna in potrebna, samo v ! Šenčurja pri Kranju sa deluje nntunovitvi tacega društva velike ovire. Dela jih županstvo, dasi previdnejši ljudje žele društvo ustanoviti. Da bi društvo d- b.-o delovalo, ia marsikake nesreče lahko odvrnilo, se je že večkrat pokazalo, in tudi 24. t. m. Ta dan je bil na Spod. Brnku požar, kateri je uničil štiri poslopja in toliko blevov. Ker je vlekel mali vetr č, bila je vsa vas v nevarnosti. Takoj pridejo briz galne iz Št. Jurija, Vogljan, Cerkljan in Zgornjega Brnka na pomoč. Z«libog, da domačini še pomagati ■'i■o hoteli, ampak so se izgovarjali gg orožnikom, da morajo „mlatit", „bivc pl<t* in drugo. Le z dolgim in močnim trudom se je nbrauiio, da se Dg - -1 a j ni razširil. V največji ogenj so se spustili Senčurjani pod spretnim vtd-Jtvom gosp. Furalta; topla zahvala gre  pa   tudi vsem drugim ga^Icem.
— (Nov uradni list na Sc>. Štajerskem ) Okrajno glavarstvo v Brežicah začne s l.avgutom izdajati svoj uradni list. Izhajal bode po dvakrat ra mesec, in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. V breškem c kraju sicer ni nemških občin le tu in tam še žapanuje kak nemškutar, a nradni list se bo vender izdajal v obeh jezikih. Namen temu je, na troške Slovencev vzdržati fikcijo, da je S odnji Stajer, specijelno breški okraj, nemško- slovenski Ta ljubeznjiva birokracija je pač povsod jednaka.
— (Zaveza slovenskih učiteljskih dru« ■štev.) IX skupščina .Zavez-!« ulov* • k o nčiteljekih društev" bo dne 4 in 5. avgusta 1897 I v Celju. Vzpored: 1 V sredo dne 4 avgusta; 1. O o 10 uri dopoludne seja npravnega odbora v fiitalaičnib prostorih .Narodnega doma". Vopored posvttovanja : a) Poročilo o delovanju direktorija, b) določitev poročile za delegacije, c) razni nas-eti. 2 00 l/9ll. uri dopoludne seja delegacije v mali dvorani „ Narodnega doma* z nastopnim dne vu in redom : a) Pozdrav predsednika „Zaveže", r > Poročilo tajnika o delovanja upravnega odbora in o delovanja društev, z» t opanih v .Zavezi", c) Poročilo blagajnika, č) Po točilo računskih prvgledovalcev. d) Volitev troh pre-gledovalcev rnčanov. (§ 20 pr) e) Poročilo glede na „vavezno glasilo", f) Določitev letnih doneskov Članov .Zaveze«. (§ 21. pr.) g) Določitov vzporeda ia glavni »bor in za sekcije, h) Določitev Časa prihodnji (X ) skupščini .Zaveze". (§ 19, pr.) i) Vclitev 4 rediteljev za glavni zbor. j) Nasveti in predlogi. 3. Ob 1. uri popoludne sije sekcij v čitalničnih prostorih .Narodnega doma" po vzporeda, ki ga določi dalegacija. 4. Od 2. ure dalje pevske vaje. B. Ob 8. uri zvečer „Koncert s plesom" v ,,Narodnem domu". Pri koncertu sodeluje vojaška godba c. in kr. peš. olka Leopold II, štev. 27. (Vabilo in vzpored se bode posebej natisnil.) II. V četrtek doe 5. avgusta: 1, Ob 8. uri sv. maša. 2. Ob 9 uri dopoludne: Gavni zbor v posojilnični posvetovalni dvorani .Narodnega doma" po vzporeda, kakor ga določi delegacija. 3. Po glavnem zboru se snide zopet delegacije. 4. Ob 1. uci popoludne: Banket v glavni dve ram »Narodnega doma".
—- (Gg. delegatom Zavezine skupščine m pri konoertu sodelujočim) se bodo stanovanja preskrbela brez posebnega oglasila. Ce pa kdo ne potrebuje prenočišča, naj blagovoli lokalni odbor o tem obvestiti. Kakor vsa kaže, bode koncert izborno Ospel, kajti cglaailo se je od blizu, in daleč toliko število sodelujočih, da bo mogoče postavili na oder impozantan zbor. Vsega skupaj je doslej oglašenih 130 pevk in pevcev. Srčna jim hvala! Da bi se le vsakdo dobro priučil svojemu glasu in gotovo prišel, P« izvestno dosežemo časten uspeh. — Nekateri Slasovi bo nam mej pošiljanjem pošli; kdor ni prejel
jedne ali drnge pesni, naj blagovoli oprostiti, in ei jo morebiti *am oskrbi. Rizposlali smo pesmi tako, kakor se je kdo za nje oglasil.
* (Nenavaden uzrok samomora) Lani ustrelil se je na Danaju zasebnik Ernest Kriegler. 1'. rok samomoru se takrat ni mogel najti. Zdaj pa se je našla Krieglerjava oporoka, in iz nje se je raavidelo, zakaj si je imoviti mož končal življenje. Kriegler je svoj čas prodal nekaj svojih srečk, mej njimi tudi drž srećko iz I. 1864., a krnila po tej prodaji je kupec zadel na to srečko 150 000 gld To je Kriftfflerja tako jezilo, da se je uitrelil.
* (Volk v ovčji koži) B'n«aljsko sodišče je ondotnega vikarija grofa Franca O* H.ene Steenhuvie obsodilo na 10 U t v ječo, ker je bil prevelik mla-diooljub. Obsodilo ga je pa le in contumaciam, kajti v Belgiji imajo klerikalci velikansko moč, in ti že skrtš, da i>e tudi najnevrednejšema duhovnikn nič žalpga ne zgodi, ia poskrbeli so tudi, da je vrli gr^f in vikarij pravočasno odnesel pete.
* (80 potnikov brez čevljev ) V nekem hotela v Brnsljn so potniki, kakor je povsod na vada, postavili zvečer svoja obatala pred vrata, da jih hlapec osnaži. Zjutraj je nastal v: lik dirndaj. Potniki so iskali čevlje, a niso jih našli. Naposled se je itkazalo, da je blapec ponoči pobegnil in od nesel vseh 80 parov čevljev. Hotelir je moral vsem potnikom na svoje troške kopiti nove čevlje.
* (Posebno vrsto reklame) si je izumil reki n■ /ruriki izdelovalec šokolade. Djgovoril se je z nekim uglednim mimikom, kateri po tingl tanglnih predstavlja nrazliČne karakterje", da mora proti gotovemu ptačilu povsod kod«r nastopi, predstavljati tndi f'fri b'stroumnega izdelovalca Šoko ladj ter na listkih zapisati, X, izdelovalec sladne Št kola d v V
Darila:
U r e d n i š t vu n aš eg a lista so poslali: Za družbo bv Cirila in Metoda: Gosp. ces. svetnik Ivan M urnik v Ljubljani 3 0 kron, namesfu venca na krsto prerano umrlemu prijatelja Jaaka Kersniku. — G- Antonija Kadivec 20 kron, namestu venca na krsto presrčno ljubljeni mamici. — Sturaj 5 0 kron. — Ž vela rodoljubna darovalec in darovalka 'n njih nasledniki!
Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gosp. dr. Ivan Tavi'ar 50 kron, namenu venca na krsto prijatelju Janku Kersniku.—Živio rodoljubni darovalec in njega posnemalcil
Lukovica   30. julija.   Ob velikanski udeležbi vršil se je danes pogreb Janka Kers nika.   Zbralo se je jako mnogo oficijalmh za stopnikov   raznih   korporacij   in   društev in ogromno  naroda   tudi   iz  oddaljenih krajev. Pogreb je svedočil, koliko simpatij, in spošto-štovanja je užival pokojnik.   Na grobu je govoril dr. Tavčar.   Na krsto je bilo položenih jako mnogo vencev.
Dunaj 30. julija.  90 ur že dežuje ne prestane Wien reka je nevarno narasla. Pijo-nirji iz Klosterneuburga poklicani. Mnogo ulic preplavljenih. Nevarnost je velika. Tudi iz Ga-liške so prišle vesti o silnih poplavah.
Dunaj 30. julija. Mmisterski predsednik se vrne te dni iz Buska. Zatrjuje se, da se koj skliče ministerski svet, kateri odloči, kdaj se skliče dež. zbor češki.
Praga 30. julija. Eksekutlvni odbor mladočeške stranke je včeraj sklenil izročiti vladi protest proti surovim napadom na Čohe v takozvanih nemških krajih. Protest se vroči po posebnih odposlancih češkemu namestniku in ministerskemu predsedniku grofu Badeniju. Dalje je odbor pozval praški mestni zastop, naj skliče na dan 5. septembra v Prago shod, na kateri naj se izvolijo zastopniki vseh čeških mest in okrajev. Vladi se vroči posebua spomenica o narodnostnih in jezikovnih razmerah v čeških deželah, prodno pa se snide drž. zbor, se zberć vsi Češki poslanci na shod, na katerem sklenejo, kako stališče jim je zavzeti v parlamentu.
Carigrad 30. julija. Velesile so pritrdile, da se ustanovi mejnarodna komisija za kontrolo grških financ, a govori se, da so privolile, naj Turčija zasede najvažnejše strate-giČne postojanke v Tesaliji.
Zagreb 30. julija. Pri včerajšnji otvoritvi sabora je bilo podanih osem protestov zoper volitve. Protestirane so volitve 7 opo-zicijonalnih in jednega vladnega poslanca.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.   (Dalje )   Pravo Štetja v smisla navodila o
opravljanji obrtnih katastrov (ukaz nainisterstev za trgovino, za notranje stvari in za ti *ance z dne 18 jnlija 1895, Št. 39628) je torej nemogoče. Trgovci z mešanim blagom so bili prej samo na deželi, in ne v deželnem stolnem mes'u, in ti so tržili z naslednjimi predmeti: Kolonijalao in špecerijsko blago, južno sadje, olje in maščoba, ribe in ribji iadt-lki, deželni in mlinski izdelki, sadje in semena, kemiŠke pomočne tvarine in rudniški pridelki, smola in kemiški izdelki, barveni les, prstene in kemiške barve, sveče, milo, perilni proparati, pijača in opojne tekočine, konsumni predmeti in delikatese, netilno blago, fabrikati in ohrtni izdelki: železo in kovina ter blago iz teb, blago iz lesa, kostij, stekla, kamna, gline, porcelana, kavčaka, gumija, voska, slame in ličja, sedlareko, vrvarsko, ščetarsko, kleparsko, iglarsko, drobno, norimbirško, igralno in berhteegadensko blago, volna, platnena in bombažasta preja, volneno, platneno, bombnžasto in po ramen t irsko blago, svila, svileno, belo in pleteno blago, trakovi, modni in pletnarski izdelki, lišp. či tudi trgovec z mešanim b'agom na deželi nima vseh teh predmetov, ima vender vsa one, katere more po krajevnih razmera') rnzpečati, t. j.: špecerijsko in kolonijalno bLgo, južno sadje, olje, deželne io mlinske izdelke, semena, svoče, milo, pijače in opojne pijače, netilno blago, železo, kovine in blago iz teb, blago is lesa, kostij, stekla, porcelana, sedlarsko, iglarsko, drobne, oor»mberško blago, trakove, krojno in manuftk'umo blago. Ia tegi se razvidi, da je trgovina z mirnim blagom v doŽelnem stolnem mestu n»ka; čisto dru tega kot na deželi, in če bo obrtna oblast v tem sm'slu postopala, se pri morebitnem razširjanji obrta trgo<ski cbrt ne to raztegnil v smislu omenjenem s p* četka na določene predmet«*, temveč se bo h oglasila na novo trgovina z mešanim blagom, in prejšnji obrt se bo zbrisal. V interesu pravega štetja obrtov bi pa bilo, če bi se trgovina z mešanim blagom ne raztegovala tako, kakor se to poslednja leta godi v Ljubljani. 10. C. kr. deželna vlada za Kranjsko dopodala je zbornici sledeči dopis: .Vdled opetovanih opominov, došlth deloma cd strani zastopstev, deloma od udeležen h krogov r.a visoko poljedelsko roinisterstvo, tičočih si prenoredbe, oziroma dopolnitve dosedaj veljavne postave z dno 21. junija 1880, drž. zak. št. 120, glede izdelovanja in prodaje vinu podobnih pijač, namerava to visoko ministerstvo ustreči, da naj se omeuien: zakon pregleda, in najprve povprašati strokovne in udeležene kroge za njihova mnenja, v kateri sm?ri da bi bilo potreba navedeni zekon prenurediti. V to svrho je visoko ministerstvo poslalo z dopisom z dne 12., došlirn sem 18 tebruvsrja 1897, št. 3522, 18 vpra-šalmh pol, obsegajočh 18 vprašanj z naročilom, poslati po 2 istisa v blagohotni oigovor." Zbornica posvetovala Be je o t°j sad-vi s zadrugo gostilničarjev »n kavarnarjev in je na vprašanja odgovorila takole: 1. 0<t»ne nai se pri pojmovni določitvi za „ometttO vino", katera so nahaja v § 1. postave z doe 21. junija 1880 dri. zak. ar. 120. a pri tem bi bilo tudi kolike r mogoče natančno določiti v izvršilnem p'fldpisn, katrr^ z lelks jo zaznamenovati kot umetno vino. 2 Id-lovanje, prodaja in točenje umetnega vina brez izjeme nsj so prepove. Pos-bao strogo naj bi se pri tem izvelo določilo, vsled katerega bi bilo treba iuosemsk-i v ua pri usažinju preiskovati, je ii so umetm izdelki, ali ne. 3. Popolna prepoved izdelovanja uinetn^gi vina bi imela za vsako vinorejo, kakor tudi za realno viuotržtvo najugodnejših posledic; to bi pospešilo tadi rbaovo opuščenih vinogradov, ker bi posr-staiki tlibro vedeli ceniti koristi, katere um d n iša viuoreja, in bi v se moč: napeli, da bi se cbaovil vinograd, katerega jim je uničila trtna uš T« prepoved bi bila tudi v stanu pospošiti pivo varstvo in napravo sadnega mošta. Ker smo se pri vprašanja 2 izjavili za prepoved izdelovanja umetnega v na, stno samo ob sebi nmevno tadi zato, da ss prepovedo pod kaznijo oznanila in ponudbe tvarin, določenih za izdelovanje umetnega vina. 5. K r se je zbernicn izrekla zoper izdelovanje, prodajo in točenje umetnih vi« brez izjeme, torej n* more pritrditi temu, da bi se z umetnim vinom obrtovalo, ali da bi umotuo vino bilo podvrženo dacu, ker se isto po njenem mnenja sploh ne sme izdelovati. 7. Z ozirom na odgovor na vprašanje 2 odpsda rudi cd^ovor na vprašanje : .Se li naj odredi, da se umetno vino smo naznanjati, ponujati, predajati, in tožiti le pod deklaracijo, označajočo nedvemao to lastnost ?■ 7. Ker smo v obče se izjavili za prepoved izdelovanja predaje in točenja umetnega vina, moramo biti tudi za to, da ta prepoved velja tudi za pridelovalce naravnega vina in trgovce z naravnim vinom. 8. Ostane naj se pri pojmu napol vina, navedenom v 1. § gorenje postave in izvršilnem ukazu, naj so natančno pojasni, kaj da n:.j ee smatra za na pol vino, 9. Izdelovanje in prodaja na pol vina dovoljena je Bamo pridelovalcem (naravnega) vina in sicer i.: snovij pridelanih doma do konca novembra dotična letine ; toda ostro se mora na to paziti, da se na pel vino le pri gospodarstvu pri delo vah'evem samem porabi ali le konsumestoni naravnost kot tako proda. Točenje na pol vina pa bi bilo strogo prepovedati. 10. Ona na racijonalnem kletarstvu sloneča postopanja, katera so sicar s pomnožitvijo uaravnuga vina spojena s primesmi, a imajo vender v prvi vrsti le namen, naravno vino zboljšati, i« dovoliti; natančno določiti je pa to odredbenim potom.       (Dalje prih.)
^Austro-ogersla plinova samJigalna Inite.
Plinovi samoužigalci.
Epohalna iznajilha. Samoužlganje plinove žarne Inči na kemično-mehan ičnem potu brez električnih vodov In baterij. Rikakerinaga raztrganja zamikov, kakor pri raznih električnih užigalcih. (1081—2)
Izpuhanje plina ali plinova eksplozija izključena.
Glavna zaloga pri:
Karolu Oswald t£ Co.
tovarna
bronastih lestencev in kovinskega blaga. Dunaj, III., Seldlgasse 23.
Umrli so v EJubljanl:
Dne 38, jnlija: France llcren, umir. železniški urad-nik, 7t> lat, Cerkvena ulico it :►, o^tarelost. — Marija Kosec, tov. ilflavka, ."»J Ut, Reber St. 11, jetika.
V hiralnici:
Dno 'J7. jnlija: Ivan Terrelj, gostač, .r>«> Int, mrtvoud.
Dno ls. julija: Ilehna Škrl, gostija, • jf> let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 30^*2 m.
Julij 1	.Čas opa-7< i vanj a	Stanje haro-metra v mm	lamiiB-ral n m v C	Vetrovi	Nebo	MU; kri na v mm. v 24 mah
29. 3). m	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	784*9 782*6 7i)3 G	17 8 16*7 19 1	si. mah. sr. jaah. sr. h.	oblačno oblačno oblačno	00
Srednja vccraj&nja temperatura  17'8*j  za 2-5fl pod Dormalom.
ID-vana-jslsrsL "borza
dne 30 jnlija 1897.
Sku^ui državni dolg v cotah..... K>2 gld. 10
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 „ 20
».▼atrijska zlata renta....... 123 , 25
Avstrijska kronska ret.ta            .... 101 , 30
tyrorska alata reuta 4»........ '22 , 65
3gerska kronska rmila V...... 1^0 , 20
"iVatro-o^cra'r.e bačene -3<d' .ce        ... "46 a —
Iri>ditne deL: ico GH ,
'ondon vin«........... !19 4
Nemški dr*, har.lovci e* 100 nowr!c    .   , C»8 ,
tO mark   . .....»  ,   »  .   • |1 a
■O JVtJik"'v........... 5 .
talijac»ki bankovci   ...           . *6 ■
! kr. cekini .   . ■» .
Dne 29. julija 1807.
državne srečke i» 1. IdM po        gld. 1M j»J<J
Jrtfavne uročke iz 1. 18JH DO lOO gbi.. iB9
[Vuna v a rog. srečke B"/« po 100 gld.   . lW n
icmlj. obč. avstr. »ViVi >1ati aa-t. listi    . P9 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 20O .
4S
67-;,
ta
4S P3
75 kr.
Ljubljanske srečke......... 22
lludolfove uročke po LO f.ld...... 88
Akcije anj'lo-av str. bauk e po 800 gld..   . 161
Tranivav-drTist. velj. 170 g;d. a 9 . . 472 'fipirnati rob al'
7o
85 i o 60
Ince so
■gHBMUHBJjBJ
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze ganljivega sočutja, izkazanega mej boleznijo iu povodom smrti moje nepoaabno matere
Marije Kaclivec
izrekam s tem vsem prijateljem in Bnai rom, kakor tudi za lepe poklonjene vence in za umogohrojuo spremstvo k poslednjemu počitku svejo najiskre-nejfio zahvalo.
V Ljubljani, dno 80, julija 1897.
brez oprave, pritlično, na ulico e poaebnim vhodom blizu poŠte. Otrlaso vzprejftma upravnifitvo tftga lista.
Izvod iz voznega reda
■v»l3».-<.*-Ti«erHL od 1. Jiira.i3et 1S97. Odlio«! trn I,|(il>l|aii« (juž. kol.}.
Proga čoz Trhli. (962-171)
Ob 11. ari 6 min. po nnAt osobni  Tlak t Trbla, Heljnu,  o,;, Vfli, l*Tari»<»nafaiit«, Iiinlmo; 6a« SaUthal v Aussas, Isahl, Umuminn, H.,i,
Tjond-Oiigtoiii, Zeli oh jo*oru, Inomoil, ItreReno, Curili, Oenevo, Pari*' •ea Klein-KolAlnff t Stoyr, Lilno, \v\ l»un»r »1« Anutotton. — Ob T. ur^ b min. »intrivj oaobnl »lak t Trlili, Vontabol, Beljak, Oeloveu, Fra, zoii^ 'm'.6, lituhiio, DnnaJ; u«a 8nlathal ▼ Holnograd, ne« Kloin-Hnlfllntr v St..;,-r, Iiinc, HinlojBvice, Plzenj, Marijine vari, Heh, Pruncovo rarj Karlove Tari, Prago, Lipiko. — Ob 11. url BO min. dopoludne oaohnl vlait » Trhfji, Pontahel, Ileljak, Ce;oToo, Ljubno, Sulathal, Ouuai. — ob 4. ,lr_ i min. pnpolnilne oaohni Tl.\k » Trliš, Beljak, OhIotko, Fraiizniiaf.^tn* Ij'iilnifi čes Rola^hal ▼ Selnuifrad, IjAiid-OaatalD, Zeli oh lemorn, Inomo,) ' Brezno, Onrih, OonoTO, Pari«; 6ea KMn-Heifllng » Rtoyr, tjno, nu.loja. VMs, VUpiij, Marijine T«re, Heb, Kr»nco»e vara, Karlov« »arn, "racfi 1j-"h'ko, Ditnai »la Amatetten. — Oli 5. uri 311 min. iiopoUlne oaobni vlak t l.iMri'-llled, (le ob nedeljah in praaniklh.) — Ob 7. uri <6 min. aveče* OHotiiu vlak v l.cBoe-liled.
Proga v Novo meato ln v Hoćovio.
Ob G. url 15 min. sjntraj mcsaul -vlak. — Ob 19. uri 6ft min. po. polnilne numaul vlak. — Ob A. url BO min. av«4er mniunl vlak.
FrllaOd V f.j»U!|u.)o (juž. kol.). Proga lz Trblia.
Ob 6  ari 69 min. ajutraj oaotml vlak a Dunaja vla Amatntton, Nolncurada. UboS, Steyra, Omunilana, Ischla, Aiinroea, Parila, Ooncvo Otiriha,   Ilrottonoa,   InOmosta ,   /ella   ob   jezeru,   lijnbna Oolovoa Beljaka, 1'rin.   ii.foate. —Ob 7. uri 6ft min. sjntraj ohoIhiI vluk in Linaoo, Bloila. — Ob 11, ari 'jo min. dopolnili a osobni vlak a Ihmajn via Amatotl mi. Karlovih varov, Uoba, Marijinih vari'v,   i'Iriij«,  Bndejevlo, Hul-ni.<r . ! , Liinca, Htnvra, Pariaa, Oounve, Uurlha, Bi o /ono*, luomoata, Bslla ob jnzoru I .'i. I ■ i . 1,   I.Jubna,  Onlovoa, Liuca,  Pontabla   — Ob 4. uri B7 mm
popoluilnn oaobnl vlak a Dunaja, Ljubi, a, Holathala, Huljaka, Oelovua, Vranaecafoato, Pontahla. — Ob 9. nrl 0 mu . aveoor oaohni vlak a Dunaja via AaHMMSIl in Iijubno, Is Lilpskega, Prage, Krauoovih varov KatlorfJ varov, lloba, Marijinih vaiov, IMniiJa, Hnuttinvio, Iiinoa, Stoyra, Soluograiia, Rfiljah. Oehvoa, Poniahla. —Ob 10. uri 95 minut ivočor ornimi vlak ia Loico-illuda (le oh uoileljah in f »nizu ikili )
Proga is Novega mosta ln lz Kofievja.
Ob 8. uri 19 iuiu. ajutraj moaanl vlak. — Ob 9. uwl U'i min. po, polodni 1 i«..■.mi vlak, — Ob U. ari »!■ min. ivoint inei-.anl vlak.
v«a la Ej|(il»l{iane (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. ari '.' 1 min. ajutraj, ol. 9. ml fi min. popoludne, ob 0 url tO min. tvaOor, ob 10. u.l 96 111111. avecor. '.Poalednjl vlak le ob noduljuh In pra^uikili.)
1'rllaotB v Ij|ubl(»uo   dr.k,. kol.) In KhiuiiIIkm.
Ob tf. url 60 mfu. ajutraj, ob ti. url 8 min. dopolnilne, ob 6. ur] iO nun. Bvntor, ob S. uri 66 min, avoitar. (Poslednji vlalc lejb nadoljr.b ln praanialli.)
Prvo ljubljansko nraiiiišto konsumno društvo | Dvonadstropna hiša v Ljubljani
«Inr T. ai^iishi t. I. oli H. uri zvečer
v steklenem salonu v hotelu ,,Lloyd"
izvanredan občen zbor
(iu n
h kateremu se \si p. n. člani uljudno vabijo. V Ljubljani, dno 30. julija 18i*7.
Natjcluititvo.
St. .r>b7.
Razpis učiteljske službe.
B. S. R.
Na mešani jednorazredni ljudski soli s s'ovenskim učnim jezikom v jUrezovi«.'! (obrfnu .VBitacrija) popolniti je mesto
učitelja-voditelja.
Plafia in užitki, združeni s to službo, razvidni ao iz deželne postave za Istro z dne* 14   decembru 1888, drž. zak. št. 1 ex 188rJ.
Prosit« Ij i naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem it'koni 11 iliiij sem ptedlože.
Voloako, dne 24. julija 1897. (1111) Predsednik: Pabiani.
T proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji. TSSC
Kje? pove upravii'Stvo „Slovenskoga Naroda11. (1084—8J
Št. 20.134.
(lilo;
Pri podpisanem magistratu vršilit se bod« zaradi oddajo naprave
nove ceste (Minovih ulic) in kanalizacije
pistu, u i |»>iiii<11»I uska razprava
dne 5. avgustu 1897 ob 10. uri dopohidne
v pisarni mestnega stavbinskega urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, pr h računi ter diugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogli»d razgfneni.
Ponudbe v kater h je navesti jednotne cene in na njihovi podlagi pro-ra<TunjeNe skupne zneske troškov za dotična dela, je izročiti zapečatene iu s pripadajočim 5% vadijem opremljene do določene ure.
Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, iu pa ki bodo prekasno vložene, se ne bodo jemale v poštev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 24. julija 1897.
(i l lo—l)
j^Ta. predaj 30
I vezna in 4 sobna vrata
z vsemi pritiklinami, jako elegantna in popolno nova. — Natančneje se poizve v upravništvu „Slov. Nar.".
Ifr. Frideriku LLenglel-a
Brezov balzam.
Že Ham rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nji no deblo, je od parutivoka '/.iuiu k»jt najizvrstnejsc lepotilo; ako so na ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lo*l|u Ne /.>• «lriiKl <lt»u ii«--/i.iniM lualaiiiT polti, ki poHtau« vHleU AoKa i'i*U* belu in uožuu.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zilve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje neloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogorce, nosno rudečico, zajedce in aram neanaino&tj »a polti. — Cona vrču z navodom vred teltl- l.ftO.
l9r. I 1 >lđerJ ttu B.in^:t-l-i»
BENZOE-miLO.
Najmilojfio iu najdobrodejnejše milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 60 Ur. (329—10)
Dobiva se v Ljubljani v l*b. pl.   irni.o. / jjn lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Urim. l>uuaj, X.
na dostojnosti
Š°ttev kože!
Gospe in~gosp/ce/
Ne zanemarjajte b».     .       ~ V*
Uoermg-ovo m/7o
S SOVO -te
. °d dobrega najboljše
^ - dobiva po a0 kr.
V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisper in Vaso Petričić.
Glavno zastopstvo: A. Moteoh & Co., Dunaj, I, Lugeck 3.      II. (213-5)
izdajatelj in odgovorni nrudnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".