ŠOLARJI, SREČNO! Počitnice, ki so prinesle mnogo nepozabnih doživetij, so se končale. V ponedeljek so šole ponovno odprle svoja vrata, za učence, dijake, učitelje in tudi starše se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša kar nekaj novosti. Med njimi je dokončno slovo osemletke, postopno uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta, večja fleksibilnost pri organizaciji pouka, po novem pa šole ne bodo več določale splošnega učnega uspeha. Mnogi otroci so prve šolske dni z mislimi še na počitnicah, a postopoma jih že zamenjujejo obveznosti, ki jih prinaša šola, so nam povedali učenci in učiteljice podružnične osnovne šole Frana Albrehta v Tunjicah ob našem obisku. Veseli so, da se je šola »začela« že s 1. septembrom, kljub temu, da je neurje dober teden pred začetkom pouka dobesedno odneslo streho z njihove prijazne šole s sodobno opremljenimi prostori, v katerih je čutiti pristno domačnost. Ob nesreči so združili moči gasilci, krajani, krovci in prej kot v tednu dni na novo prekrili streho šole, v katero je 1. septembra vstopilo 31 učencev nižje stopnje, med njimi je kar 10 prvošolčkov z rumenimi ruticami. Konec tega šolskega leta bodo zaokrožili z vrsto prireditev, izdajo biltena in slovesnostjo ob 150-letnici šolstva v Tunjicah. Vsem učencem, dijakom in tudi študentom, ki začenjajo s študijskimi obveznostmi malce pozneje, želimo uspešne in pogumne korake po začrtani poti, saj neprehodnih poti ni, so le neprehojene! Urednica SAŠA MEJAČ Pred nami so praznični dnevi narodnih noš, pesmi, glasbe in plesov Naše mesto v naročju planin bo od četrtka do nedelje, od 11. do 14. septembra, ponovno v znamenju oblačilne kulture preteklosti, folklorne skupine bodo predstavile plese in običaje, ansambli in ljudski pevci zabavno in narodno glasbo, zavrteli se bomo v ritmih valčkov in polk, na razstavah bomo spoznavali našo bogato zgodovino. Pester program prireditev se letos začenja že teden dni prej kot običajno - to nedeljo, zaključuje pa se teden dni pozneje s tradicionalnim vrhuncem - nedeljsko povorko noš, v kateri bo sodelovalo preko 1.600 udeležencev iz Slovenije in tujine. Mnogi posamezniki in skupine bodo po slikovitih ulicah našega mesta izrazili po- klon in spoštovanje dediščini, sodeč po del naše sedanjosti. vedno večjem številu sodelujočih mladih Več o Dnevih narodnih noš in pro- in prisrčnih najmlajših pa se bogato etno- gram prireditev na 3. strani. loško izročilo ohranja in postaja pomenljiv SAŠA MEJAČ O neurjih, ki so prizadela našo občino Hudo neurje prizadelo tudi Tunjice Komaj so svoje domove, gospodarska poslopja in kmetijske površine s pomočjo gasilcev, sosedov in drugih prostovoljcev vsaj za silo uspeli sanirati krajani Gozda, že je narava ponovno udarila po naši občini. Tokrat je nevihta z močnim vetrom in točo, ki je občino zajela 23. avgusta okoli 14. ure, prizadela Košiše, Kamnik, Mekinje, Nevlje, Zdušo, Brezje nad Kamnikom, Godič, Stolnik, Zakal in Bistričico, najbolj pa Tunjice, kjer je v celoti odneslo streho tamkajšnje podružnične šole, uničeni so pridelki po sadovnjakih, vrtovih in poljih. Več na 4. strani. NOTARKA BRANKA BRADEŠKO v zvezi s preselitvijo sedeža notarskega mesta cenjene stranke obvešča, da je 11.8. 2008 začela s poslovanjem v notarski pisarni na naslovu Glavni trg 25, 1241 Kamnik (I. nadstropje). Telefon: 01 8319 446 Faks: 01 8319 447 Mobitel: 051 684 972 Uradne ure: pon., torek 8h - 16h sreda 8h - 17h četrtek 8h - 16h petek 8h - 14h ter po dogovoru E-mail: branka.bradesko.notarka@siol.net Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini V Snoviku so se sprehajali po stezicah spominov Takole pa se je včasih delalo kislo zelje... ob spremljavi harmonike, da ni bilo dolgčas. Več o etnološki prireditvi TD Tuhinjska dolina na 10. strani D E E CENTER ZA TUJE JEZI K E Breznikova IS 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle začetek tečajev 8.9. ^ 01/7216913,729 24 86,041/317 444 www.dude.si Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. GARMIN/ .... ..J AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akcjiskih aparatov za podjetje Mobitel. Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. IZ VSEBINE NAŠI JUBILANTI na 5. strani 100 let šmarskih gasilcev in 80 let Nogometnega kluba Kamnik KULTURA na 6. strani O NAŠI DEDIŠČINI na 7. strani AKTUALNO: Adriaplin podražitve plina (še) ne napoveduje na 8. strani VOLITVE na 8. in 9. strani NA PLANINCAH LUŠTNO BITI... na 11.-13. strani reportaža odstira pastirsko življenje na Veliki planini MED MLADIMI na 15. strani ŠPORT na 16. in 17. strani Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan bo z aktualno, zanimivo in etnološko obarvano vsebino Dnevov narodnih noš med vami 18. septembra. Članke oddajte do petka, 12. septembra, zahvale in oglase pa še v ponedeljek, 15. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siolnet. Jezikovna šola \ y ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA V Centre Kamnika na Japljevi 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711 vpis: Od 8. septembra 14.00-19.00 www.ita-jezikovnasola.com NOVO: Tečaji splošne ali poslovne angleške konverzacije, Delavnice za osebnostno rast lV( DOTERM Varčujmo z energijo! ilotne De Dietrich A- ogrevalna talke r « t « « 1 a « 1 X tehnika STIEBEL ELTRON VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ, O JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale Tel.: 01 72 43 089 GSM: 041 616 001 Fax: 01 72 19 167 n/>r jrNT e-mail:info@poliglot.si JrVlllVllV 1 www.poliglot.si Prvi šolski dan Župan Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič sta zjutraj na prvi šolski dan pomagala učencem varno prečkati cesto pri OS Toma Brejca. Tako kot vsako leto je tudi letos župan Anton Tone Smolnikar s podžupanom Branetom Golubovičem obiskal nekaj najbolj izpostavljenih prehodov za pešce pri osnovnih šolah ter pozdravil prvošolčke OŠ Marije Vera. Letos v akciji varna pot v šolo, ki jo pod pokroviteljstvom Občine Kamnik organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik, sodeluje poleg policistov rekordno število prostovoljcev, kar 65. Akcija, v kateri so se razdelile kresničke in postavile opozorilne table, bo potekala do konca septembra. V letu 2009 pa se bodo označile tudi varne poti v šolo. Dragi naši prvošolci, učenci višjih razredov, dijaki, spoštovani učitelji in učiteljice ter ravnatelji in ravnateljice šol, po šolskih stavbah je znova zašumela reka razigranih otroških glasov. Spočiti in zagoreli ste napolnili avle, stopnišča in učilnice, kjer se letos poleti niso dogajala le povsem običajna vzdrževalna dela, pač pa je bilo spričo hudega neurja marsikje potrebno intenzivno odpravljati posledice škode, da bi lahko prve dni septembra pouk zopet nemoteno stekel. Tudi poleti čas teče, a drugače... In če ga ne zaznamujejo nepredvidene življenjske preizkušnje, je mogoče izkušnje, ki jih pridobivamo v tem obdobju, organizirati bolj prosto kot pod budnim očesom učiteljev ali staršev. Takrat je čas v polnem pomenu to, kar o njem pravi grški mislec Heraklit: »Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu!« In vendarje potrebno po tem, ko smo užili vse dimenzije počitniške prostosti in sladkega brezdelja, okvir postaviti na novo. Za tiste najmlajše, ki so sedli v šolske klopi, je šolski dan povsem novo doživetje. Temu pa bodo kot pisane koralde na ogrlici sledili dnevi, ko se bo s pomočjo učiteljev in mentorjev bogatil spoznavni svet, razmahnilo čudenje in doživljanje vsega, kar nas obdaja. Te misli vam za popotnico v novo šolsko leto pošiljam z iskreno željo, da bi bile vaše prihodnje učne izkušnje prežete z resničnim zadovoljstvom in veseljem nad na novo uzrtimi svetovi in končno - veseljem nad seboj! Vaš župan Anton Tone Smolnikar j__C R M Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Septembra je čas za vpis v naše programe: - MATURITETNI TEČAJ - TRGOVEC - EKONOMSKI TEHNIK - GIMNAZIJA in EKONOMSKA GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. VPIS in INFORMACIJE v septembru od 11 h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net I _______________________1 Kamni; liski ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvo- ob- >2-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 5. 9. 2008. ZA VARNO POT V ŠOLO IN DOMOV! V ponedeljek, prav na prvi septembrski dan, se je v šole po več kot dveh mesecih brezskrbnih počitnic ponovno vrnil otroški vrišč, veselje, radovednost. Začetek šolskega leta je tudi letos pospremila prometno preventivna akcija, ki poteka vse do 12. septembra. V zadnjih letih se je uveljavila kot skupna akcija vrste sodelujočih - od šol, Policije, lokalnih skupnosti, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, AMD, društev upokojencev, zavarovalnic in drugih podjetij in ne nazadnje staršev otrok. Na začetku šolskega leta so otro- ci še posebej izpostavljeni, saj so po več kot dvomesečnih počitnicah še vedno razigrani, pozabili pa so tudi na pravila varnega obnašanja v prometu. Še posebna skrb je namenjena prvošolčkom, ki prvič stopajo na šolske poti. Tudi zato za varno pot v šolo in iz nje te dni v bližini šol in na cestnih prehodih poleg policistov skrbijo številni prostovoljci in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik.... Policisti PP Kamnik v času akcije izvajajo poostrene nadzore v bližini šol in mest, kjer otroci prečkajo vozišče, zoper kršitelje pa napovedujejo dosledno ukrepanje. Da bi vsi skupaj kar največ prispevali k varnosti otrok, komandir PP Kamnik Franc Marolt s sodelavci opozarja voznike na previdnost in strpnost v prometu, da prilagodijo hitrost vožnje in so še posebej pozorni na otroke in njihovo nepredvidljivost, še posebej v bližini vrtcev, šol in tam, kjer se morebiti igrajo otroci - ulice, parkirišča... Starši pa skušajte v teh dneh nameniti nekaj časa promet-novarnostni vzgoji otrok in preverite, kaj vaši otroci znajo iti zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem NE POZABITE: NAJBOLJŠA VZGOJA JE VEDNO VAŠ LASTEN VZOR! Urednica SAŠA MEJAČ OBNOVLJENO OTROŠKO IGRIŠČE NA KLAVČIČEVI Eno izmed večjih in najbolj obiskanih otroških igrišč v občini Kamnik je igrišče med Klavčičevo ulico in Ulico Vilka Rožiča. Zemljišče, na katerem je bilo že pred leti urejeno otroško igrišče, je zelo veliko. Med igrali so bile zelene površine, na katerih so večji otroci, pa tudi nekateri odrasli, pogosto igrali nogomet, kar pa za otroško igrišče nikakor ni primerno. Posledice tega so bile neprestane poškodbe ograje in igral, uničena je bila travnata po- vršina, prebivalci sosednjih parcel, kamor je občasno priletela žoga, so se jezili. Igrala, ki so bila nameščena pred leti, so bila kljub rednim popravilom poškodovana, uničena, dotrajana. Občina Kamnik je v letošnjem letu zagotovila proračunska sredstva za temeljito obnovo otroškega igrišča. V projektu je bila zasnovana popolnoma spremenjena razporeditev igral, vključno z ureditvijo poti in ozelenitvijo vmesnih površin. Na osnovi pri- dobljenih ponudb sta bila izbrana najugodnejša izvajalca za izvedbo gradbenih del in dobavo ter montažo opreme. Junija so se začela izvajati gradbena dela. Izvajalci so najprej odstranili igrala, ki so bila toliko poškodovana ali zastarela, da jih ni bilo mogoče popraviti in obnoviti tako, da bi zadoščala veljavnim predpisom. Za vsa nova in obnovljena stara igrala je bilo, v skladu s predpisi, treba urediti primerne peščene podlage, ki so ograjene z robniki. Od vhodnih vrat pa do vseh igral so urejene peščene poti, vmes pa so manjše zelene površine. Ko je bil teren pripravljen, je dobavitelj začel z montažo igral in ostale opreme. Nazadnje so bile urejene še zelene travnate površine. Na veselje otrok, pa tudi njihovih staršev, je bilo v začetku avgusta otroško igrišče spet odprto. Vsak dan je polno otrok, ki uživajo na različnih plezalih, gugalnicah, toboganu, visečem mostu ali v peskovniku. Na igrišču je postavljenih tudi šest klopi, zraven pa koši za odpadke. Pri vhodnih vratih (s Klavčičeve in Rožičeve ulice) sta nameščeni opozorilni tabli, na katerih piše, da je igrišče v poletnem času odprto od 8. do 21. ure, pozimi pa od 8. do 18. ure. Na tablah je tudi opozorilo, da je na igrišče prepovedano voditi pse in odmetavati cigaretne ogorke. Upamo, da bodo vsi obiskovalci upoštevali opozorila in tudi sami skrbeli, da bo lepo in urejeno igrišče dolgo služilo svojemu namenu. Le tako bomo lahko upravičili dobrih 34 tisoč evrov stroškov obnove igrišča, ki jih je Občina Kamnik krila iz letošnjega proračuna. Ob tem, ko skrbimo za otroška igrišča, se zavedamo, da je treba poskrbeti tudi za igrišča, namenjena rekreaciji večjih otrok in odraslih. Predvsem zaradi nekoliko večjega hrupa, ki nastane pri igri z žogo, rolanju ipd., je umestitev tovrstnih igrišč v obstoječe, strnjene stanovanjske soseske največkrat nerešljiv problem. Tudi na območju južnega dela KS Zaprice in severnega dela KS Duplica ni dovolj urejenih rekreativnih površin. Po preučitvi možnih variant smo v letošnjem letu pridobili načrt za ureditev košarkaškega igrišča na zemljišču med Klavčičevo ulico, Ulico Vilka Rožiča in železniško progo. Če bodo v proračunu za leto 2009 zagotovljena finančna sredstva, bo igrišče zgrajeno do prihodnjega poletja. Mihela Veternik, Občina Kamnik Veselje v prenovljenem vrtcu in na novem igrišču v Stranjah Najmlajšim so se 1. septembra odprla vrata novega oddelka vrtca v Stranjah, ki bo lahko sprejel 14 malčkov. Vsi otroci, ki so že obiskovali vrtec VVE Kekec, pa bodo uživali v povsem sodobno prenovljenih prostorih. Tako se bodo izpolnile dolgoletne želje in potrebe varstva najmlajših v našem kraju. Nova pomembna pridobitev pa je tudi igrišče, na- menjeno potrebam vrtca in učencem prve triade OŠ Stranje. Že dolgo časa smo krajani dajali pobudo za povečanje kapacitete vrtca, vendar se je vedno zataknilo pri finančnih sredstvih. Pri oblikovanju načrta razvojnih programov KS Kamniška Bistrica za obdobje 2007 - 2010 smo kot prioriteto izpostavili razširitev in prenovo vrtca v Stranjah in iz- V minulih dneh so potekala zaključna dela na igrišču v Stranjah. OBVESTILO Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si objavljen javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini Kamnik (fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva) in razpisna dokumentacija. Vloge in razpisna dokumentacija so na razpolago tudi v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, soba l/pritličje. Zainteresirani se lahko na javni razpis prijavijo od 5, 9. 2008 do 22. 9. 2009 do 10. ure. OBČINA KAMNIK gradnjo otroškega igrišča, kajti zavedamo se, da so otroci naše največje bogastvo. Za dosego cilja je bilo potrebnih več sestankov ožje skupine staršev - krajanov, ki je v delo vložila veliko prizadevanj in truda. K sodelovanju smo povabili tudi ravnatelja šole. Veseli me, da se je našel posluh za naše predloge in potrebe po razširitvi vrtca in šolskem igrišču pri županu in podžupanu Občine Kamnik, kajti v Stranjah prav šola, poleg trgovine in cerkve, predstavlja mesto, kjer se dogaja večina stvari (športne dejavnosti in kulturne prireditve). Otroci pri šoli na igrišču preživijo precej časa tudi takrat, ko ni pouka. Zato je pomembno, da imajo enake pogoje kot njihovi vrstniki drugod po občini. Karla Urh, predsednica KS Kamniška Bistrica Graditelj [ RAZPIS ŠTIPENDIJ za POKLIC TESAR in ZIDAR Kandidati k vlogi za pridobitev štipendije priložijo zlasti: - potrdilo o vpisu v šolo - osebne dokumente, državljanstvo RS, spričevala - zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja izbranega poklica Popolne vloge kandidati oddajo v kadrovski službi SGP GRADITELJ d.d., Maistrova 7, 1240 Kamnik (tel. 831-88-00), do 15. 9. 2008. tstu z vodnikom . uri: Redno vodstvo po srednjeveškem ja s turističnim vlaticem | - vožnja Arboretunr- Kamnik - vožnja okoli Kamnika - vožnja Kamnik- ArborenmT - ' ^ mm' M PROGRAM Nedelja, 7. september 2008 Budnarjeva domačija, Zgornje Palovče nad Kamnikom, ob 16. uri Otvoritev jesenske sezone z Ljudskimi pevkami PREDICE . Odprtje fotografske razstave Primoža Hienga: OBRAZI NARODNIH NOŠ Četrtek, 11. september 2008 Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik, ob 17. uri Predavanje Bojan Knific: POJAVNOST »NARODNIH NOŠ« Turistično informacijski center Kamnik, ob 18. uri Odprtje filatelistične razstave FD Ivan Vavpotič Kamnik ŽENSKA POKRIVALA IN OKRASJE Galerija Veronika, Kamnik, ob 19. uri Otvoritev razstave domače in umetnostne obrti Območno obrtno-podjetniške zbornice Kamnik ROKODELSKE MOJSTROVINE V KAMNIKU IN KOMENDI Kavarna Veronika Kamnik, ob 20. uri URADNA OTVORITEV OBNOVLJENE KAMNIŠKE KAVARNE VERONIKA Petek, 12* september 2008 Glavni oder Ansambel KOSCI Nastop folklorne skupine SVOBODA Mengeš Promenadni koncert Godbe LUKOVICA Ansambel ŠTAJERSKIH 7 Ob 17. uri Ob 18. uri Ob 18.30 Ob 20. uri Oder Šuma Ob 18. uri Ob 19. uri Nastop MoPZ DKD SOLIDARNOST Ansambel ZAPELJIVKE Sobota, 13. september 2008 Glavni oder Promenadni koncert Mestne godbe KAMNIK Nastop učencev Glasbene šole Kamnik, oddelek harmonika Mentor: Robi Stopar Ansambel BENEŠKI FANTJE Tekmovanje harmonikarjev, finale SLOVENSKI LJUDSKI OBIČAJI V PESMI IN BESEDI (Komorni pevski zbor Šutna Kamnik) Ansambel SUHA ŠPAGA,Trg svobode, Pivnica pri podkvi Nastop Folklornih skupin Društva upokojencev Kamnik in Društva upokojencev Komenda FOLKLORNI VEČER Nastop folklorne skupine KUD DRIMKOL Vevčani, Makedonija, Nastop folklorne skupine KUD Ivan Filipovič Velika Kopanica, Hrvaška Nastop folklorne skupine MANDRAČ Koper Ansambel FRANCA MIHELIČA (gost Franci Pušnik) Ob 9.30 Ob 10.30 Ob 11.30 Ob 15.30 Ob 17. uri Ob 18. uri Ob 19. uri Ob 21. uri Oder Šutna Ob 10. uri Ob 17. uri Ob 18. uri Ob 19. uri Tekmovanje harmonikarjev, predizbor Ženski vokalni trio DOBJANSKIVENGERLI Nastop ansambla Stoparčki Ansambel SICER Nedelja, 14. september 2008 Glavni oder Ob 9.30 Ob 10. uri Ob 10.30 BUDNICA - Godba VODICE Nastop folklorne skupine KUD Drimkol Vevčani Nastop folklorne skupine Bistrica ob Dravi in FS DU Kamnik Ob 11. ur Nastop folklorne skupine KUD Vladko Mohorič Zreče Ob 11. 30 Nastop folklorne skupine KTD Moščanci Ob 12. uri Nastop folklorne skupine KUD Ivan Filipovič Velika Kopanica Ob 12.30 Nastop folklorne skupine Trachtenverein Trofaiach Avstrija Ob 15. uri TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOS Ob 16. uri Ansambel NAGELJ Ob 17. uri Ansambel SUHA ŠPAGA,Trg svobode, Pivnica pri podkvi Oder Šuma Ob 10. uri Nastop skupine Ljudske pevke Predice Ob 10.30 Nastop Tamburaškega orkestra KUD Ivan Filipovič Velika Kopanica, Hrvaška Ob 16. uri Ansambel bratov Aubreht SPREMLJAJOČI PROGRAM 12, do 14, september 2008 Sejem domače in umetne obrti (Glavni trg, Šutna) Zabaviščni prostor (parkirišče pri Frančiškanskem samostanu) Galerija na prostem - Razstavišče 1882 (Samčev predor v Kamniku) Kamnik - portret iz zraka, II. del Avtor razstave: Primož Hieng Dvorišče OŠ 27. julij, Kamnik Razstava malih živali (Organizacija Društvo gojiteljev malih živali Kamnik - Domžale - Mengeš) Golf Arboretum - turnir 13. in .14, september 2008 od 9. do 19. ure Vodeni ogledi malograjskega kompleksa Vabljeni na polurno strokovno vodenje, kjer vam bo vodnik predstavil pomemben kamn"v| ‘ ob 10. uri: Vožnja s 10.00 m Kamnik 2008 38. DNEVI NARODNIH NOi ^KAMNIK 1. - 14« september 2008 Pred nami so praznični dnevi narodnih noš, pesmi, glasbe in plesov Sobotno popoldne in večer bosta v znamenju glasbe in folklore slovenskih ter hrvaških in makedonskih pokrajin. Na fotografiji: temperamentne plesalke in plesalci iz Makedonije so navdušili obiskovalce že pred tremi leti. Naše mesto v naročju planin bo od četrtka do nedelje, od 11. do 14. septembra, ponovno v znamenju oblačilne kulture preteklosti, folklorne skupine bodo predstavile plese in običaje, ansambli in ljudski pevci zabavno in narodno glasbo, zavrteli se bomo v ritmih valčkov in polk, na razstavah pa bomo spoznavali našo bogato zgodovino. DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU, letos že 38. po vrsti, so se skozi vrsto let od začetkov v letu 1966, ko se je prizadevno vodstvo kamniškega turističnega društva s predsednikov Svetozarjem Frantarjem in tajnikom Alfonzom Skalo odločilo za prvo prireditev z nazivom Dan narodne noše, razvili v največjo kulturno etnološko prireditev v Sloveniji. Prireditev, ki jo vsako leto obišče med trideset in petdeset tisoč ljudi, združuje skupine, društva in posameznike, ki jim ohranjanje oblačilne kulture predstavlja pomemben del njihovega življenja in dela. Kot pravi župan Anton Tone Smolnikar, častni predsednik Organizacijskega odbora za pripravo Dnevov narodnih noš, so letošnji programski sklop razširili na večji časovni obseg. Pester program prireditev se začenja že v nedeljo, 7. septembra, zaključuje pa se teden dni pozneje s tradicionalnim vrhuncem - nedeljsko povorko noš, v kateri bo, sodeč po prijavah in napovedih, sodelovalo preko 1.600 udeležencev iz Slovenije in tujine. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik, ki je glavni organizator prireditve in v okviru katere tudi deluje Odbor za pripravo DNN, se trudijo, da vsako leto pripravijo kaj novega in nadgradijo program. Kot je povedala dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, se program letos začenja že to nedeljo z odprtjem jesensko-zimske sezone v Budnarjevi muzejski hiši ter odprtjem razstave fotografij Pri- moža Hienga. »Program smo tako razširili na ves teden s težiščem od četrtka, 11. septembra dalje. Kot običajno na ta dan, bomo v Turistično informacijskem centru odprli filatelistično razstavo na temo noš, v Galeriji Veronika pa razstavo rokodelskih mojstrovin kamniških in komendskih mojstrov. Posebej ponosni smo, da smo v letošnjem letu k sodelovanju uspeli pritegniti širši krog sodelujočih organizacij, ki bodo s svojim prispevkom obogatile program prireditve. Med njimi moramo zagotovo na prvem mestu omeniti Območno obrt-no-podjetniško zbornico, ki se z razstavo rokodelskih mojstrovin aktivno vključuje v Dneve narodnih noš. Ob njej pa tudi Glasbeno šolo Kamnik, katere Oddelek za harmoniko bo nastopil v sobotnem dopoldanskem programu,« opisuje Erženova. Uradna otvoritev letošnjih Dnevov narodnih noš bo z nagovorom župana v petek, 12. septembra, pred nastopom Folklorne skupine Svoboda Mengeš. Sobotni program bo zaznamovan s predstavitvami različnih glasbenih in folklornih skupin, končal pa se bo z nastopom dveh skupin iz Makedonije in Hrvaške ter z gostovanjem FS Mandrač iz Kopra. V nedeljskem dopoldanskem programu se bodo predstavile skupine, ki bodo sodelovale tudi v popoldanski povorki, na obisk pa prihajajo tudi člani folklorne skupine iz pobratenega Trofai-acha. Vrhunec Dnevov narodnih noš, katerih rdeča nit je predstavitev bogate etnološke dediščine, je vselej povorka narodnih noš. Kot je povedala dr. Andreja Eržen, je uradno prijavljenih preko 1600 udeležencev, izkušnje pa povedo, da se povorke vselej udeleži še večje število noš. »V letošnjem letu pripravljamo še bolj pestro povorko, naj omenim samo razširitev t.i. stanovskega dela povorke, kjer predstavljamo stanovsko nošo. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na spremljevalni program, predvsem na bogato ponudbo izdelkov domače obrti, ki bo tudi letos na Šutni. Prijavljenih je 50 izdelovalcev in prikazovalcev domače obrti, kar je veliko več kot v preteklih letih. Večerni program pa bodo vse dneve prireditve sklenili ansambli, ki so letos še posebej skrbno izbrani«. Prireditev je res veliko, vsaka po svoje je vredna pozornosti obiskovalcev, zato povabljeni na »noše«. Kamnik živi z narodnimi nošami in narodne noše živijo z njim! SAŠA MEJAČ Severovzhodni sosedje z vlakom v Kamnik Kamnik je bil v soboto, 30. avgusta, priča prav posebnemu dogodku, saj ga je obiskalo okoli 300 občanov in predstavnikov (z župani, poslanci, itd...) Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki so pod geslom »Druženje 2008 - SAŠA (Savinj-sko-Saleška regija) in sosedi« s posebnim vlakom iz Velenja preko Ljubljane prispeli v Kamnik okoli pol enajste ure dopoldan. Tu so jih pričakali turistični vodiči in jih v več skupinah popeljali na ogled Kamnika, na Glavnem trgu pa jih je sprejel in pozdravil kamniški župan. Gostje so bili z obiskom izredno zadovoljni, prav tako tudi kamniški turistični delavci. Damjan Hančič TEKAČI S PLAMENICO »TEKA SVETOVNE HARMONIJE« PONOVNO V KAMNIKU: - ponedeljek, 8. septembra, ob približno 16.45 bodo tekači prispeli iz smeri Domžal in plamenica bo na Glavnem trgu v Kamniku zaključila pot dneva; - torek, 9. septembra, začnejo z Glavnega trga v Kamniku svoj tek proti Mariboru ob 8.30. V imenu tekačev in organizatorjev vas vabimo, da se jim prvi dan pridružite na njihovi poti od Domžal do Kamnika, drugi dan pa skozi Tuhinjsko dolino do Motnika. (op.: Sodelovanje je na lastno odgovornost.). VABILO Občina Kamnik in Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik Vas vabita v petek, 12. septembra, ob 17. uri, na spominsko slovesnost ob obnovitvi spomenika v Češnjicah, kjer sta padla dr. Peter Držaj in vodja Ameriške vojne misije kapetan Charles Fischer. Pričakujemo Vas v Češnjicah! VELIKA KASAŠKA PRIREDITEV V KOMENDI na hipodromu v nedeljo, 21. septembra, ob 14. mri O neurjih, ki so letošnje poletje prizadela našo občino Hudo neurje prizadelo tudi Komaj so svoje domove, gospodarska poslopja in kmetijske površine s pomočjo gasilcev, sosedov in drugih prostovoljcev vsaj za silo uspeli sanirati krajani Gozda, že je narava ponovno udarila po naši občini. Tokrat je nevihta z močnim vetrom in točo, ki je občino zajela 23. avgusta okoli 14. ure, prizadela Ko-šiše, Kamnik, Mekinje, Nevlje, Zdušo, Brezje nad Kamnikom, Godič, Stolnik, Zakal in Bistričico, najbolj pa Tunjice, kjer je v celoti odneslo streho tamkajšnje podružnične šole ter uničevala po sadovnjakih, vrtovih in poljih. Toče, ki je padala vsega deset minut, je ponekod naneslo za več deset centimetrov, zaradi česar je bila cesta v Tunjice nekaj časa neprevozna. »Toča je ob pomoči močnega vetra naredila veliko škodo na fasadah, strešnih oknih, roletah ali šipah, na avtomobilih, na vrtovih, sadovnjakih, travnikih in poljih,« je povedal Valentin Zabavnik, predsednik krajevne skupnosti in predsednik Sadjarsko - vrtnarskega društva Tunjice. Poleg mrliške vežice jo je najslabše odnesla šola, s katere je močan veter na cesto in dvorišče bližnje hiše odnesel celotno kritino. »Z ženo sva prišla domov le nekaj minut pred najhujšim, in če bi bila le za malenkost počasnejša, bi naju streha šole ubila na lastnem dvorišču. Streho je namreč vrglo na cesto in pred našo hišo, kjer se je k sreči zagozdila. Prav lahko bi končala v naši dnevni sobi. Zidake dimnika je zmetalo dobrih sto metrov daleč v gozd,« je povedal Tone Kancilija. Gasilci, krajani ter tunji-ška krovca Srečo Koželj in Franc Kosirnik so ostanke strehe kmalu pospravili, že naslednji dan pa se je začela sanacija šole, tako da je stavba z novo streho že pričakala šolarje na prvi šolski dan. Ugotovljeno je bilo, da je kritino, ki je bila sicer v celoti obnovljena pred dvema letoma, odneslo zaradi dotrajanega ostrešja, ki pa so ga zdaj tudi zamenjali. »S podjetjem Kosirnik&Koželj ter delavci Trima Trebnje smo streho sanirali v le štirih dneh, čaka nas le še tehnični pregled. Oktobra, ko se objekt v celoti posuši, bomo namestili še toplotno izolacijo in zamenjali poškodovani parket,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah. Julijsko neurje povzročilo za več kot 10 milijonov škode Komisija za oceno škode avgustovskega neurja na stavbah, infrastrukturi in v kmetijstvu svoje delo na terenu v teh dneh še opravlja (rok zaključka ocenjevanja škode poteče 10. septembra), po prvih ocenah pa naj bi škoda znašala okoli 400.000 evrov, od tega približno 95 tisočakov na podružnični šoli Tunjice. Je pa župan Tone Smolnikar skupaj s svojimi sodelavci v torek, 2. septembra, na novinarski konferenci v Tunjicah predstavil rezultate ocenjevanje škode, nastale v julijskem neurju, in birokratske težave, s katerimi so se ubadali na občini in so privedle do poznega izplačila pomoči oškodovanim občanom. Na Gozdu je v tednu dni, kolikor je bil organiziran sedež krajevnega štaba, na intervenciji in pri odpravljanju posledic neurja sodelovalo kar okoli 1200 gasilcev iz vse Slovenije. Kot je povedal Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je precej poškodovana tudi občinska infrastruktura, s pomočjo koncesionarja in pooblaščenih institucij pa so v dneh po neurju na deponijo odpeljali 170 ton azbestnih odpadkov (salonitna kritina), 9 ton kosovnih odpadkov, 7 ton opeke, 11 ton mešanih komunalnih odpadkov in 27 ton vejevja. Stroški odvoza in ravnanja z zbranimi odpadki znašajo 37 tisoč evrov, stroških materialnih sredstev (gradbena folija, žeblji, deske) pa še 20 tisočakov. Občina je najbolj prizadetim kmetom na Gozdu nakazala 24 tisoč evrov, 35 bal sena za krmo pa so podarili in dostavili člani Govedorejskega društva Ribnica. Julijsko neurje je prizadelo 16 krajevnih skupnosti in povzročilo za dobrih 10 milijonov evrov škode, največ - štiri milijone na stanovanjskih in gospodarskih objektih in dobre štiri milijone na gozdovih in gozdnih površinah. »Vremenski pojav, ki je prizadel našo občino, in ga niti meteorologi ne znajo natančno pojasniti, je povsem uničil 200 ha gozdov, poškodoval 2500 ha gozdov ter poškodoval skoraj sto kilometrov gozdnih cest in vlak. Škoda je izjemna, odzvalo se je kar štiristo lastnikov gozdov, natančen popis še delamo, naredili pa smo že sanacijski načrt. Za obnovo Vi sprašujete, župan odgovarja Kar nekaj občanov je vprašalo, zakaj OŠ Tunjice prekrivamo z isto kritino, ki jo je neurje 23. avgusta letos dobesedno odneslo. Orkanski veter, ki je letos že drugič pustošil po naši občini, je tokrat največjo škodo povzročil na objektu podružnične osnovne šole Frana Albrehta v Tunjicah. Celotna strešna kritina je bila, skoraj v enem kosu, odpihnjena, poškodovana je bila strešna konstrukcija, porušen je bil tudi del zidu na JV strani, ki je popustil zaradi sunkov močnega vetra. Hitra akcija gasilcev in zlasti krovcev Kosimik-Koželj iz Tunjic, ki so takoj po dežju pristopili k sanaciji strehe in celotni objekt prekrili s ponjavami, ki so jih ustrezno pritrdili, gre zahvala, da škoda ni še bistveno večja in da se bo pouk lahko skoraj nemoteno pričel že s prvim šolskim dnem. Občinska uprava je v sodelovanju z ravnateljem razmišljala o zamenjavi kritine, hkrati pa pozvala dobavitelja strešne kritine TRIMO TREBNJE, da poda strokovno poročilo o ustreznosti kritine. Strokovna komisija si je ogledala posledice neurja na objektu in ugotovila, da vzrok za odkritje strehe ni bil v strešni kritini, saj je bila pravilno pritrjena, poleg tega pa je prav takšna kritina (TPO dom) najprimernejša tudi za ekstremne razmere (montira- jo jo tudi na planinskih domovih). Pri natančnejšem pregledu strešne konstrukcije je bilo ugotovljeno, da le-ta ni bila . vpeta v nosilne zidove, niti ne v artnirano betonsko ploščo, celo zid ni imel zaključnega venca, zato je ob sunku vetra odtrgalo del strešne konstrukcije vključno s špirovci, velika sila vetra pa je nato z lahkoto odpihnila celotno strešno kritino. Vedeti je potrebno, da je bila šola zgrajena leta 1962 in od takrat se v strešno konstrukcijo ni posegalo. Po temeljiti presoji smo se zato odločili, da na objekt ponovno namestimo isto kritino, še prej pa smo celotno strešno konstrukcijo pritrdili in sidrali tako, da bo kljubovala orkanskemu vetru. Kot je dejal eden od krovcev: »Sedaj bo pa moral veter priti s 'pajsarjem ", če bo hotel odtrgati streho«. Trimo Trebnje pa bo šoli doniral tudi 5.000 EUR, ki jih bo šola uporabila po svoji presoji. Sicer pa se vse pogosteje postavlja vprašanje, kako bi morali biti zgrajeni objekti, da bodo kos orkanskim vetrovom, ki se napovedujejo zaradi globalnih klimatskih sprememb. Nedavno smo bili priča, da vetru ni bila kos niti najbolje grajena streha, saj je na Gozdu podiralo tudi zidove in odnašalo celotne strehe. Stroka bo morala čim prej odreagirati in postaviti nove standarde. župan Tone Smolnikar Veter s točo je poškodoval in odkril kar celotno pločevinasto streho na tunjiški podružnični šoli Frana Albrehta. Hitri intervenciji gasilcev in krajanov gredo zasluge, da škoda ni še večja in da je na novo prekrita šola lahko odprla svoja vrata tamkajšnjim šolarjev že na prvi šolski dan. Debela toča je povsem oklestila pridelek na sadnem drevju, ki je sicer v ponos tradicionalnemu tunji-škemu sadjarstvu. Skoda je v posameznih predelih tolikšna, da na drevju ne bo cvetnih nastavkov za naslednje leto. Predsednik Sadjarskega društva Tunjice Valentin Zabavnik zato svetuje, da lastniki sadnega drevja poškodovane veje na sadnem drevju izrežejo in zaščitijo s smolo ter poškropijo s pripravkom Agrostiminom, ki je tudi ekološko primeren, saj se dobi v kmetijski zadrugi »brez recepta«. Damjan Hančič bo potrebnih približno 500.000 evrov in zelo veliko časa. Največ je podrtih smrek in borov, s sanacijo pa moramo pohiteti, saj se bojimo podlubnikov,« je povedal vodja kamniške enote zavoda za gozdove Miha Zabret. Državna pomoč prihaja prepočasi Čeprav je bilo največ dela narejenega v prvih dveh tednih, pa sanacija še zdaleč ni končana. Občina pri tem računa na pomoč države, ki je sredstva v višini 240.000 evrov obljubila kmalu po nesreči, a jih zaradi zapletenih obrazcev izplačala šele pred dnevi. »Člani štirih komisij so v prvih dneh po neurju popisali okoli 220 poškodovanih objektov, nato pa v skladu z veljavnimi predpisi vse podatke vnesli v poseben program Ajda, kar je bilo pogoj za obljubljeno državno pomoč v višini 240.000 evrov. En mesec in deset dni je na izpolnjevanju obrazcev, ki jih je od nas zahtevala država, vse dni delalo 15 občinskih delavcev in osem zunanjih sodelavcev,« je povedal župan Tone Smolnikar. Občina je pogodbo za izplačilo omenjenih sredstev v podpis dobila 14. avgusta, na Ministrstvo za okolje pa so jo zaradi zahtevnih postopkov poslali 26. avgusta, skupaj s sklepom za 39 oškodovancev. Kot je povedal Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je občina nakazilo na račun dobila v petek popoldne, prizadetim občanom pa so ga v začetku tega tedna že nakazali. Kolar je tudi opozoril, da bi moralo biti birokracije v primeru naravnih nesreč čim manj in da država še nima vzpostavljenega enotnega in vnaprej znanega sistema, ki bi bil ob takšnih primerih učinkovit. JASNA PALADIN Na podlagi 50. in 60. člena v povezavi s tretjim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 — ZPNačrt) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) Občina Kamnik objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta B 15 Spodnji Alprem 1. člen (1) Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta B 15 Spodnji Alprem, ki gaje izdelala družba Po-pulus, Prostorski inženiring d.o.o., ter njegove strokovne podlage. (2) Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) je območje, ki se ureja z OPPN opredeljeno kot območje namenjeno • proizvodnji in skladiščni dejavnosti, • družbeni dejavnosti. (3) OPPN zajema območje B15 Spodnji Alprem, kot ga določa Urbanistična zasnova mesta Kamnik. Na zahodu je omejeno z Ljubljansko cesto, na severu z B31 Povezovalno cesto in na vzhodu z Mlinščico. Območje obsega 4,1 ha. V katastrski občini Podgorje zajema parcele št.: 1327/1-pretežni del, 1334/2, 1334/1, 1334/3, 1327/2, 1327/5, 1327/6, 1327/4, 1332/2, 1247/2-del, 1535/2-pretežni del, 1327/3, 1335, 1337, 1336, 1338/2, 1338/1, 1339, 1341/3, 1332/3, 1332/4, 1341/2, 1357, 1341/1, 1340, 1347/2-del, vplivno območje ureditve sega poleg navedenih še na parcele št.: 1323/1-del, 1302-del, 1297-del, 1323/2-del, 1267-del, 1241/2-del, 1242/2-del, 1244/2-del, 1245/2-del, vse k.o. Podgorje. (4) Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Kamnik in na sedežu krajevne skupnosti Duplica od 15. 9. 2008 do 15. 10. 2008. (5) Javna obravnava dopolnjenega osnutka prostorskega akta bo 1. 10. 2008 ob 17.00 uri v prostorih Občine Kamnik, velika sejna soba 11. nadstropje. (6) Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec prostorski akt podrobneje obrazložila in podala dodatna pojasnila. (7) V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na razgrnjeni dopolnjeni osnutek prostorskega akta na naslov Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, elektronski naslov obcina@kamnik.si ali pa jih na kraju razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. (8) Javno naznanilo se objavi v časopisu Dnevnik, na radiu HIT ter na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si), kjer bo v času javne razgrnitve objavljeno tudi gradivo dopolnjenega osnutka. Številka: 3505-2/2007-5/1 Kamnik, 2.9.2008 =. Zupan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. Pomoč države - metanje peska v oči? Ni dovolj, da je udarilo enkrat, očitno je moralo še drugič. Nedeljska ujma 13. julija 2008 bo mnogim ostala v grenkem spominu. In udarilo je še drugič, v soboto, 23. avgusta 2008, v Tunjicah, Mekinjah in drugih severnih predelih kamniške občine. Kot pravijo strokovnjaki, zares prihaja do podnebnih sprememb in hkrati s tem tudi do drugačnih naravnih vremenskih pojavov, ki jih doslej v tako hudih oblikah skoraj nismo poznali. Naš odnos do narave je bil - na vseh področjih - očitno skrajno mačehovski, kar se.nam danes še kako maščuje. A najhuje se je začelo že lani, 18. septembra 2007, ko je vremenska ujma z močnimi nalivi in nenavadno velikimi količinami padavin poplavila ne le Motnik, kot nekateri zmotno poročajo, temveč tudi druge predele kamniške občine, vse do skoraj samega središča mesta. Čeprav vremenoslovci svoje delo opravljajo po najboljših močeh, pa je žal sistem informiranja v primeru nenadnih sprememb in poslabšanja vremena zagotovo povsem neustrezen. Pravzaprav pa je tudi zelo težko napovedati, kdaj in v kakšni obliki bo prišlo do ujm, kakršne smo doživeli v tem poletju, od konca junija naprej pa vse do konca avgusta 2008. Neurje nas je prizadelo že konec junija, ko je Kamniku sicer vreme nekoliko prizaneslo, se je pa zato v večkratni obliki ponovilo v nedeljo, 13. julija 2008, prav v času kosila, ko so ljudje uživali še zadnje proste ure konca tedna. Znano je, kaj se je dogajalo in kakšne so bile posledice. Najhuje je bilo v idilični vasici Gozd nad Kamnikom, ki je v nekaj minutah postala ena sama ruševina. Podobno se je zgodilo v soboto, 23. avgusta 2008, ko smo si komaj oddahnili od številnih naporov gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, številnih prostovoljcev in prizadetih posameznikov. Tokrat so bili na udaru osnovna šola v Tunjicah, prenovljena pred dvema letoma, številne stanovanjske hiše, sadna drevesa, vrtovi in druge obdelane površine. Marsikje je pogled na drevesa in poljščine spominjal na pozno jesen, ko naj bi ljudje že obrali sadove narave. Letos jih žal ne bodo ... Solidarnost ob ujmah je tudi tokrat zmagala, a ostaja grenak priokus prav tam, kjer bi največ pričakovali. Gre namreč za pomoč države. Ljudje so ure in ure pomagali, kjer se je dalo pomagati. Tudi sam sem se kot župan občine Kamnik ob številnih neprespanih nočeh angažiral na vseh področjih, kjer sem lahko priskočil na pomoč. Reševali smo težak položaj ljudi, ki so se zaradi ujme znašli v velikih nesreči, v velikih težavah. Mnogi so v nekaj minutah ostali dobesedno brez strehe nad glavo. Dobrine, ki so jih mnogi ustvarili s svojimi rokami, s prihranki in odrekanjem, so v nekaj minutah postale ena sama velika ruševina in bolečina. Ob težkem vsakdanjem življenju pa v veliko primerih tudi ni bilo dovolj denarja za plačilo stroškov zavarovanja... < Samo ujma v nedeljo, 13. julija 2008, je v kamniški občini povzročila za 8 do 9 milijonov evrov škode. V prvem trenutku ni nihče pomislil, kaj pomeni pomoč vlade, kjer je še posebej bodel v oči podatek in lastna vladna hvala, da je prav kamniška občina dobila največ pomoči. Vlada RS je namreč na dopisni seji 29. julija 2008 sprejela sklep o dodelitvi sredstev za enkratno denarno pomoč pri obnovi uničenih oziroma močno poškodovanih stanovanjskih objektov zaradi julijskega neurja z viharnim vetrom in točo. Zagotovljena sredstva znašajo 682.000 evrov, od katerih bo občina Kamnik dobila skoraj tretjino denarja oziroma 240.000 evrov. Toliko stane v Ljubljani eno do dvosobno stanovanje, samo na Gozdu in v drugih predelih pa smo obravnavali 370 primerov. Res je, da je država slovenski Karitas in Rdečemu križu namenila po 500.000 evrov, toda še vedno ni znano, kako bodo (raz)delili ta denar. V julijski ujmi ni bila prizadeta samo kamniška občina, temveč tudi druge občine v severni in vzhodni Sloveniji. Tako tudi v tem trenutku še ne vemo, koliko denarja bomo dobili od tega milijona evrov. Ne gre pa seveda spregledati pomoči številnih podjetij, obrtnikov, trgovin, posameznikov, ki so - vsak po svojih najboljših močeh - prispevali k temu, da so vsaj nekoliko ublažili posledice katastrofalne ujme. Kaj nas moti? Gre namreč za dejstvo, da je država milijon evrov (dvakrat po 500.000 evrov) dala Karitas in Rdečemu križu za strokovna dela, konkretno za pomoč za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, čeprav ima država sama za take primere mnogo boljše tehnične instrumente in strokovne službe. To je - milo rečeno - metanje peska v oči. Zahtevno in skorajda nemogoče izpolnjevanje obrazcev za popis škode, ki smo jih morali poslati v Ljubljano, je zahtevalo ogromno časa, dela in naporov. Program popisa škode je žal zastarel in več kot zgovoren je podatek, da na primer ne vključuje davka na dodano vrednost. Na terenu smo morali izpolnjevati obrazce z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi podatki. Boli nas, kako malo denarja je država namenila prizadetim in jih - če rečem v smislu celotne ocenjene škode - skuša odpraviti z nekaj drobtinicami, ki jih zaenkrat sploh še niso dobili. Pri tem pa je sam slovenski vrh vključno z nekaj vladnimi ministri izkoristil naravno nesrečo za redne vljudnostne obiske Gozda nad Kamnikom brez konkretnih rešitev za čim hitrejšo odpravo posledic ujme. Zelo težko - pravično in pošteno - bo razdeliti tistih skromnih 240.000 evrov, kolikor so jih po julijski ujmi namenili kamniški občini. Ocenjujem, da je razdelilnik pomoči sicer dobro narejen, a kaj več pri taki skromni pomoči res nismo mogli narediti. Želeli bi, da bi ljudje čimprej dobili denar, a pri tem ostajamo (zaenkrat) povsem nemočni. Računam pa, da se vse bolj bliža dan, ko bomo lahko začeli z dejanskim razdeljevanjem pomoči prizadetim. Že drugi teden po neurju smo 15 kmetom nakazali po 1.500 evrov in enemu 2000 evrov za obnovo gospodarskih poslopij, saj so vsa državna sredstva namenjena le za obnovo hiš in stanovanj. Iz občinskega proračuna bomo morali nameniti še najmanj 100.000 evrov, kar sicer ni veliko za prizadete, zavedati pa se moramo, da je nekaj 100.000 evrov škode tudi na infrastrukturi in drugih občinskih objektih. Žal pa nas čaka še ena težka naloga, saj je ujma v soboto, 23- avgusta 2008, tudi pustila hude posledice. K sreči smo dovolj hitro pomagali pri sanaciji podružnične osnovne šole v Tunjicah, saj jo je neurje prizadelo le dober teden pred začetkom pouka. Šola je pokrita, pouk se je v njej začel 1. septembra, tako kot tudi na Duplici, kjer je šola utrpela kar nekajkrat večjo škodo. Končno je Ministrstvo za finance v ponedeljek, 25.8., nakazalo 240.000 evrov, ki smo jih takoj v naslednjih dneh nakazali 39 prizadetim v julijskem neurju; v okviru tega nakazila je tudi nekaj denarja namenjenega za prizadete stanovalce v večstanovanjskih objektih. Ob tem smo prejeli tudi 60.000 evrov, po neuradnih informacijah za pomoč prizadetim v neurju v soboto, 23. avgusta. Občinska gasilska zveza pa bo za intervencije v prvih desetih dneh prejela 52.000 evrov. Zupan Tone Smolnikar Sto let PGD Šmartno Šmarski gasilci so proslavili častitljivo tradicijo Na svečanosti ob 100-letnici PGD Šmartno v Tuhinju je minister kar 1300, povečali za 30 odstot-za obrambo Karl Erjavec posebej poudaril izredno družbeno in hu- kov, v prihodnje pa bo ta znesek manitarno vlogo gasilcev pri pomoči in reševanju tudi ob letošnjih treba še povečati, vremenskih neurjih. Predsednik PGD Šmartno Franc Gasilci PGD Šmartno v Tuhinju so v začetku julija proslavili sto let delovanja. Slovesnost je s predajo poročila začel poveljnik PGD Šmartno Ivan Hribar in članu izvršilnega odbora Gasilske zveze Slovenije Jožetu Berlecu-mlajše-mu predlagal začetek velike parade. Sestavljali sojo narodne noše, Mestna godba Kamnik, gasilci s prapori in drugi iz društev GZ Kamnik ter gasilska vozila iz GZ Kamnik in društev Šmartno po Sloveniji. Ob obuditvi spomina Šmarski gasilci v Tuhinjski dolini so z veliko parado proslavili stoletnico delovanja. Leto 1934: Z leve stojijo Gjurin, dr. Stare, Krek, Humar, Vidmar, Benkovič, dr. Sadnikar, Rozman, Gjurin; čepijo: Lampič, Nardin, Pavlič, Semeja, Šercer. 80 let Nogometnega kluba Kamnik Gasilcem je čestital tudi Karl Erjavec Odlikovanje za posebne zasluge je dobilo tudi PGD Šmartno. Predsedniku Francu Resniku ga je izročil član izvršilnega odbora GZ Slovenije Jože Berlec mlajši. na ustanovitev današnjega PGD Šmartno 8. decembra 1908 so se svečanosti udeležili poleg predstavnikov občinske Gasilske zveze Kamnik, gasilskih društev na območju GZ Kamnik in gasilskih društev z imenom Šmartno po Sloveniji tudi minister za obrambo Karl Erjavec in podžupan občine Kamnik Rudi Pfajfar. Na svečanem zboru pod šotorom na igrišču pri šoli so člani izvršilnega odbora Jože Berlec mlajši, častni poveljnik GZ Kamnik Jože Berlec starejši, podžupan Rudi Pfajfar in minister Karl Erjavec ob čestitkah poudarili izredno pomembnost prostovoljnih gasilcev v današnji družbi. »Naj bo v kraju, v občini, v Sloveniji ali v Evropi, naj bo požar, povodenj, nesreča, vihar, zemeljski plaz vedno so gasilci prvi, ki so usposobljeni in priskočijo na pomoč. Takšno vlogo in poslanstvo si lahko želimo tudi v prihodnje, v naslednjih sto letih,« je med vsemi govorniki še posebej poudaril Karl Erjavec in rekel, da so v Sloveniji v zadnjih letih sredstva za društva, ki jih je ETRA 33 ENERGETSKI TRANSFORMATORJI, d.d. Ukvarjamo se z razvojem, s proizvodnjo, z vgradnjo, s servisiranjem ter z razgradnjo energetskih in specialnih transformatorjev in dušilk. Na tem področju smo vodilni v Sloveniji. Naši izdelki in storitve so vrhunske kakovosti. Največji delež izvoza, ki že presega domačo prodajo, ustvarimo na skandinavskih in srednjeevropskih trgih ter na področju nekdanje skupne države Jugoslavije. Načrtovano uspešno izpolnjujemo, s tem pa ustvarjamo tudi pogoje za uresničevanje vaših osebnih ciljev in dolgoročno delo v našem podjetju. ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA DOPOLNJUJEMO EKIPO ZA USTVARJANJE PRIHODNOSTI. Pridružite se nam! ELEKTROMEHANIKI (m/ž) za delo v oddelku izdelave navitij in v oddelku sestave in servisa transformatorjev Od kandidatov pričakujemo: - IV. stopnjo strokovne izobrazbe - elektrikar energetik, elektrikar elektronik - pasivno znanje angleščine ali nemščine - pozitiven odnos do dela, - samostojnost, samoiniciativnost in natančnost - eno leto delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik NAVUALCI (m/ž) za delo v oddelku izdelave navitij Od kandidatov pričakujemo: - III. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri - pozitiven odnos do dela, - samostojnost, samoiniciativnost in natančnost - eno leto delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik POMOŽNI DELAVCI (m/ž) za delo v oddelku izdelave navitij in v oddelku sestave in servisa transformatorjev Od kandidatov pričakujemo: - II. ali lil. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri - pozitiven odnos do dela, - samostojnost, samoiniciativnost in natančnost - eno leto delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik če izpolnjujete pogoje in vas veseli delo pri nas, nam pošljite ponudbo s kratkim življenjepisom in z ustreznimi dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: ETRA 33, Energetski transformatorji, d. d., Šlandrova ulica 10, 1000 Ljubljana. Resnik se je v slovesnem govoru ozrl na sto let dela društva (podrobnosti bodo v kroniki društva, ki bo izšla ob koncu leta). Spomnil je, da je bilo ustanovljeno 8. decembra 1908 na pobudo učitelja Malenška in 47 članov ustanovnega občnega zbora. Poudaril je, da ima danes društvo 200 članov, da posebno skrb namenja izobraževanju in usposabljanju, uspešno je na tekmovanjih in ob podpori krajanov deluje na vseh področju v kraju. Po pozdravih gostov s priložnostnimi darili so podelili priznanja članom društva, posebno odlikovanje ob 100-letnici pa je dobilo tudi PGD Šmartno. Praznovanje so sklenili s tradicionalno veselico, bogatim srečelovom in ansamblom Gamsi. A. ŽALAR . Priznanja in odlikovanja Priznanja GZ Kamnik - I. stopnje: Milan Mali, II. stopnje: Igor Žavbi, III. stopnje: Ivan Hribar. Državna odlikovanja - I. stopnje: Ivan Klemen, II. stopnje: Alojz Cevec, lil. stopnje; Gasilska plamenica - II. stopnje: Franc Hribar, Anton Klemen, Franc Grošelj; III. stopnje: Janez Drolec, Milan Hočevar, Brane Modrijan, Franc Resnik, Stane Žavbi, Primož Mali, Miran Žibert, Matjaž Petek in Jože Gradišek. Odlikovanje za posebne zasluge ob 100-letnici: PGD Šmartno Avgust leta 1928. Nogometna žoga je imela takrat v mestu pod Kamniškimi planinami domovinsko pravico že celih 8 let. V Kamnik so jo prinesli študentje iz Prage, ki so se vsako leto vračali domov na počitnice. S pravili nogometne igre, kot so izhajala iz Anglije od leta 1889 dalje, so seznanili domače študente in dijake in nogometna igra je kmalu postala priljubljena med vso kamniško mladino. Mnogi lastniki okoliških travnikov so se jezili na pomendrano travo, ki so jo za seboj pustili davni predhodniki Ronalda in Ronaldinha, ki jim je marsikdaj žogo nadomestil klobčič zvezanih cunj, vratnici gola pa v zemljo zasajene palice ali večji kamni. Ko pa so nekoč v Kamniku gostovali pravi nogometaši iz Ljubljane, bili so to člani NK Ilirija, je dozorel načrt, da se tudi v Kamniku ustanovi klub, ki bo igral za prvenstvo Slovenije. Na ta način je bil poleti 1928 s pomočjo Športnega društva Kamnik ustanovljen Nogometni klub Kamnik. Prvo igrišče je bilo na Prohinarjevem travniku, tam, kjer je danes športna hala, prvi klubski prostor pa je bila z bršljanom ovita baraka. Stala je na kraju, od koder se danes širi vonj po kebabu in arabskih poslasticah. Klubski dres so sestavljale sinje modre majice in bele hlačke in tako je še danes. Po pričevanju dveh znamenitih Kamničanov, dr. Nikolaja Sadnikarja in prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, ki sta za kamniški nogomet pomembna kot igralca in izjemna pričevalca, sta barvi kamniške zastave, modra in bela, povzeti po barvah klubskih dresov NK Kamnik, kar Srednja šola Domžale Gimnazija Poklicna in strokovna šola Cesta talcev 12 1230 Domžale Programi za pridobitev srednje poklicne izobrazbe avtoserviser avtokaroserist inštalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin) strojni mehanik * trgovec Programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe • strojni tehnik (PTI) * ekonomski tehnik (PTI) Programi za pridobitev višješolske izobrazbe inženir strojništva kot dislociran oddelek Šole za strojništvo Škofja Loka Več informacij po telefonu 031 222 302 ali 01/724 06 30, 01 724 06 32 pomeni največje priznanje pomenu kamniškega športa in tradiciji Nogometnega kluba Kamnik. Današnji 80-letnik v svoji burni zgodovini ni preživljal občutne-jših vzponov in padcev. Z izjemo let v času II. svetovne vojne, ko tekmovanj ni bilo, je klub dosegal stabilne rezultate v srednjem kakovostnem slovenskem prostoru. Morda je sreča, da ni nikoli poletel previsoko, kot npr. njegov rojak NK STOL, da bi zatem strmoglavil navzdol in ogrozil svoj obstoj. Klubski možje so si vedno zastavljali stvarne in dosegljive cilje in vedno so bili uspešni. Tako je tudi danes. Več kot 200 nogometašev kluba tvori uspešno in prijateljsko celoto. Člansko moštvo tekmuje v tretjem kakovostnem razredu od petih obstoječih. Mlajše selekcije, ki jih je glede na starost igralcev kar 7, pa se vzpenjajo tudi do 1. kakovostnega razreda. Zaradi velikih tekmovalnih obveznosti v sezoni 2008 - 2009 klub svojega 80. rojstnega dne ne bo praznoval posebej praznično, prav pa je, da ob jubileju o položaju in delu kluba povprašamo predsednika kluba g. Borisa Švajgerja. Nekaj besed o organizaciji kluba: »Klub vodi upravni odbor, v bodoče bo 5-članski, veliko vlogo pa ima tudi svet staršev, kajti v klubu trenira 120 otrok.Poleg tega ima vsaka selekcija svoje vodje. Za tako razvejano klubsko dejavnost nam je težko usklajevati službene in klubske obveznosti, zato je potrebno vložiti ogromno prizadevanja in prostega časa.« V Sloveniji obstaja 220 nogometnih klubov (v hokeju npr. jih je le 8). Kakšni so tekmovalni cilji prvega moštva? »Postati stabilen tretjeligaš. Za drugo ligo trenutno ni pogojev, tam igralce že plačujejo. Igralsko bi bili temu cilju že zelo blizu, rezerve so še v organizaciji kluba ter v sponzorstvu. Ekipa temelji na domačih igralcih. Nekateri so posojeni okoliškim klubom: tret-jeligašu Radomljam, četrtoligaše-ma Dobu in Komendi, petoligašu Mengšu. Zanimamo se za nekaj dobrih novincev, ki bi dvignili kvaliteto igre.« Predsednik NK Kamnik Boris Švajger Je strokovno delo v klubu urejeno? »Trenerji za vseh 7 kategorij so že angažirani, potrebovali bi koordinatorja za najmlajše kategorije za igralce od sedmih do dvanajstih let starosti.« Pogoji za delo niso rožnati »Ne sprašujte. Za 200 igralcev je premalo eno igrišče ter travnik za Nevljico, za katerega smo zelo hvaležni Župnišču Nevlje, ki nam je priskočilo v pomoč. Treniramo tudi na Duplici, a tam ni garderobe in tušev. Zanimiva je ideja o odkupu zemljišč v bližini stadiona. Del sredstev bi prispevali tudi Nogometna zveza Slovenije ter UEFA.« G. predsednik, ob besedi finance ste pogledali v nebo...? »Calcit, nato Motvoz in Alprem so naši glavni sponzorji. Za vzdrževanje stadiona, katerega najemniki smo, skrbi Občina. Trenutno sredstva vlagamo v rekonstrukcijo garderob, za licenco v III. ligi potrebujemo 4 garderobe.« Želje ob obletnici ? »Po vsakem evropskem in svetovnem prvenstvu v nogometu se povečajo želje otrok za igranjem nogometa. Rad bi, da bi lahko sprejeli vse, da jih ne bi bili prisiljeni odklanjati. Najlažje jih je prepuščati ulici. S tem se ne bom strinjal nikoli. Tako bi morali razmišljati vsi.« M. M. Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Priključite se našim začetnim, nadaljevalnim ali izpopolnjevalnim tečajem - ANGLEŠČINE - NEMŠČINE - ITALIJANŠČINE - FRANCOŠČINE ali - TEČAJEM RAČUNALNIŠTVA VPIS in INFORMACIJE v septembru od II h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net 6 5. september 2008 KULTURA Kamniški OBČAN Iskanje Veronikinega zaklada v Galeriji Veronika in na spletu V drugi polovici avgusta je bil v Galeriji Veronika razstavljen umetniški projekt z naslovom Iskanje Veronikinega zaklada kamniških avtorjev Oliverja Cr-noje in Oliverja Piliča. Umetniški projekt je postregel s precej izvirno, domišljeno in izdelano izvedbo. Posegel je na več področij umetniškega ustvarjanja, tako likovnega, glasbenega, kot poskusa razlage in povezave samega mita z zgodovino Kamnika. Poleg vsega naštetega sta avtorja tudi prilagodila koncept predstavitve obiskovalcu samemu. Obiskovalec ni bil postavljen v vlogo nekoga, ki samo deli ovacije in hvali umetnikove izdelke, temveč mu je bila dodeljena vloga nenadomestljivo sodelujočega. Tako, kot avtorja sama, je postal tudi obiskovalec razstave sam iskalec Veronikinega zaklada, ki se je s svetilko v roki podal v ozki in temni Veronikin labirint na iskanje zaklada. Galerijski prostor je bil razdeljen na dva dela. Severni del je predstavljal Kamnik podnevi. Umetnika sta postavila stole in »nenadomestljivi« galerijski klavir ob stenah krožno tako, da se je obiskovalec počutil povabljenega v skupnost. Severno steno je krasila velika intuitivna slika Oliverja Piliča, ki je osredotočala in zaključevala severni del prostora. Južni del galerije Veronika je pokrival Veronikin labirint, ki ga je ustvaril Oliver Crnoja in je predstavljal Kamnik ponoči oziroma podzavestni spomin mesta Kamnik. Veronikin labirint je bila pol tretji meter visoka konstrukcija, oblečena v črne stene z ozko krožno potjo. Vanj je obiskovalec razstave lahko vstopil le s svetilko v roki, ki jo je dobil pred vhodom v Veronikin labirint. V ozkem in zavitem labirintu je bilo razstavljenih osem domišljijskih slik, ki so vse črpale svojo motiviko iz mita o Veroniki z Malega gradu in zgodovine Kamnika. Vzdušje v labirintu je ustvarjalo več elementov: ozka pot, po kateri je obiskovalec hodil in ki ga je utesnjevala in ustvarjala podobne občutke, kot jih je deležen nočni sprehajalec v starem mestu z ozkimi ulicami; glasbene kompozicije z mitsko tematiko, ki so prebujale skupinski pra-spomin na dogodke, povezane z mitom q Veroniki; le drobec svetlobe v temačnem labirintu ter na močni barvitosti temelječa izvedba slik, ki so v obiskovalcu prebujale podzavest. Razen vsega naštetega je avtor. Veronikinega labirinta analiziral vseh deset variant mita o Veroniki z Malega gradu, kot jih je zapisal Emilijan Cevc v Kamniškem zborniku davnega leta 1958 in elemente mita povezal z zgodovinskim in drugim gradivom. Zaradi relativne kratkosti razstave - na voljo sta avtorja imela le 14 dni ter zasenčenosti s precej bolj medijsko oglaševa-nim Kamfestom sta se umetnika odločila, da bosta gradivo z razstave: slike, glasbene kompozicije ter tekstovno gradivo objavila na spletu (http://www.iskanjevero-nikinegazaklada.si), kjer bodo na ogled vsakomur. Sa&anja -^aicEa/ki < OLIVER CRNOJA in OLIVER PILIČ umetniški projekt odslej na: http://www.iskanjeveronikinegazaklada.si abonma 08/09 11. sezona Gledališki abonma 4 6 Jordi Glaceran: Gronholmova metoda Mestno gledališče Ptuj • komedija Vasmina Reza: Bog masakra SNG Drama Ljubljana • tragikomedija Henrik Ibsen: Hedda Gabler Prešernovo gledališče Kranj • drama Harold Pinter: Vrnitev domov SNG Drama Ljubljana • drama Brata Presnjakov: V vlogi žrtve SNG Nova Gorica • črna komedija Sergi Belbel: Mobilec Mestno gledališče Ljubljana • telefonska komedija Koncertni abonma Katarzyna Mycka / marimba Gosta: Simon Klavžar in Jože Bogolin / marimba Zoltan Peter/klavir Koncertni zbor Carmina Slovenica Dirigentka: Karmina Šileč Clavimerata Gregor Kovačič/klarinet, Janez Podlesek/violina, llonka Pucihar/klavir Leipziški godalni kvartet Stefan Arzberger / violina, Tilman Btining / violina, Ivo Bauer/viola, Matthias Moosdorf /violončelo Niziol kvartet Bartek Niziol/violina, Christopher Whithing Z violina, Michel VVilli/ viola, Alexander Neustroev/ violončelo ■ m Vpisovanje abonmajev od 11. do 23. septembra. www.kd-domzale.si tel.: (01) 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale , Razstava Foto kluba Kamnik na Glavnem trgu Kaj počne ta stari bus sredi trga? Ko pade mrak, pa se razstavljene fotografije predstavijo v »pravi in najbolj privlačni luči«, osvetljene z notranje strani avtobusa in panojev, tako, da toplo priporočam večerni sprehod po starem mestnem jedru do Glavnega trga... Vsekakor izviren način postavitve razstave, ki je na ogled 24 ur na dan do vključno srede, 10. septembra. SAŠA MEJAČ To vprašanje se poraja marsikateremu, ki se poda peš ali se z avtom pelje skozi center mesta. A radovednost ne da miru in tisti, ki pristopijo bližje avtobusu, kaj hitro ugotovijo, da najstarejši še vozeči Kambusov avtobus (pozimi namreč prav ta avtobus vozi smučarje iz Cerkelj do gondol pod Krvavcem) služi kot razstavni pano zanimivih fotografij. Člani Foto kluba Kamnik so vselej domiselni in letošnjo, že četrto razstavo na prostem v ciklu »Oko Kamnika« na temo POTI (gre za najrazličnejše poti v naši občini, ki jih dnevno uporabljamo, se po njih rekreiramo...) so postavili na panoje in na avtobus na Glavnem trgu, kjer je bila pred petdesetimi leti glavna avtobusna postaja. Gledališki, glasbeni in filmski abonma v Domu kulture Kamnik S prvimi septembrskimi dnevi, ko poletja še ni čisto konec, a se je s prvim šolskim in za mnoge tudi prvim delovnim dnem kljub temu povsem nezmotljivo začela jesen, smo se v pisarne vrnili tudi delavci Doma kulture Kamnik, kjer se bo oktobra pričela nova sezona. Poleg rednega programa, ki bo tudi letos podpiral lokalno kulturno produkcijo in ki tekom leta nastaja bolj ali manj sproti, smo pripravili tudi abonmajsko ponudbo - Maistrovemu abonmaju, ki na kamniški oder prinaša kvalitetno gledališko produkcijo različnih slovenskih gledališč, abonmaju Kamn’ček za otroke in glasbenemu abonmaju smo dodali še Abonma Kinodom, s katerim se vračamo v čase, ko je v starem Kinodomu še kraljevalo filmsko platno. Maistrov abonma sestavlja pet predstav, med katerimi so tri komedije, ena kriminalka in ena glasbena predstava. Vse o ženskah je ena najbolj igranih predstav Mestnega gledališča ljubljanskega v zadnjih letih, prisrčna komedija o treh ženskah in njihovih zgodbah. Predstava SNG Drame Art se, po drugi strani, osredotoča na tri moške: komedija ene najbolj priznanih dramatičark naše dobe Vasmine Reza se vrti okoli odnosov treh prijateljev v srednjih letih, ki vsak po svoje lovijo ljubezen, uspeh in prijateljstvo. Tretje gledališče, ki bo v Kamnik pripeljalo komedijo, je Špas teater, ki se bo občinstvu predstavil s svojo najnovejšo predstavo Hrup za odrom. SNG Nova Gorica bo pri nas gostovalo z uspešnico iz prejšnje sezone, gledališko priredbo kultnega filma Quentina Tarantina Stekli psi. Gre za prvovrstno gledališko akcijo, v kateri ne manjka krvi, dramatičnih zapletov in konec koncev tudi smeha ne. Zadnja v nizu gledaliških predstav je glasbena predstava Greva se Ježka, ki sloni na priljubljenih šansonih Frana Milčinskega-Ježka. Poleg navedenega letošnji Maistrov abonma popravlja tudi dolg iz prejšnje sezone: še pred koncem leta bo v Kamniku gostovala uspešnica Dohtar podmus. Predstava bo za vse lanske abonente brezplačna. Novost letošnje sezone je filmski abonma, ki smo ga v skladu s tradicijo dvorane poimenovali Kinodom. Predstave se bodo vrtele vsakih štirinajst dni in bodo za imetnike Maistrovega abonmaja brezplačne, za dijake, študente in upokojence bo cena vstopnice za posamično predstavo 1 evro, za vse ostale pa 2 evra. Filmska sezona se bo pričela novembra, program pa bo objavljan sproti. Še ena novost te sezone je Kul-turator, mesečni napovednik pro- grama, ki ga uvajamo ponovno, tokrat v elektronski obliki. Vsi, ki si želite novice o dogajanju v Domu kulture prejemati redno vsak mesec po elektronski pošti, nam pišite na naslov info@dom-kulture.org in vpisali vas bomo v seznam naslovnikov. Naj se nova sezona prične! Kulturno društvo Priden možic Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647,8317 662; info@muzei-kamnik-on.net Sreda. 17. september, ob 20.30 v salonu gradu Zaprice v Kamniku MILA. KONCERT UGLASBENE POEZIJE MILE KAČIČ KATJA ŠULC in spremljevalna skupina (Katja Šulc - vokal, Erik Marenče - klavir, Marko Brdnik - harmonika, Jelena Ždrale - violina, Jan Gregorka - kontrabas in Aleš Rendla - bobni) Koncertni cikel Študent&MUZIKA Študentskega kluba Kamnik v sodelovanju s koncertnim ciklom JazzZaprice 2008 Društva glasbenikov Slovenije. Vstop prost. 0©m tkutiture DCamnlk kamfest po kamfestu MAISTROV ABONMA ZA ODRASLE . '■ Mestno gledališče Ljubljana: VSE O ŽENSKAH Slovensko narodno gledališče Nova Gorica: STEKLI PSI Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: ART Špas teater: HRUP ZA ODROM Frane Milčinski - Ježek / Pernarčič: GREVA SE JEŽKA KAM-NČEK, ABONMA ZA OTROKE Mini teater Ljubljana TRI JE PRAŠIČKI Lutkovna gedališče Maribor: ČIlitilCA MAJA Teater Narobov: KAR HOČETE Mini teater Mjubljana; Ml^OA POGRNI SE Lutkovno gledališče Maribor: PRINCESA KRINOLINA Dosednji abonenti lahko podaljšate abonmaje do 8. septembra, nove abonente vpisujemo od 9. do 15. septembra. Predstave otroškega abonmaja bodo na sporedu enkrat mesečno ob četrtkih, prav tako tudi predstave Maistrovega abonmaja. Telefon: 01 839 76 06 Mobitel: 041 360 399 E-mail: info@domkulture.org DOM KULTURE KAMNIK, FUŽINI 10, «41 KAMNIK, URADNE URE VSAK DELAVNIK OD •H DO I4H, IZPOSTAVA KDPM NA SUTNI OD 16h DO ISh Kamniški ObČAN Z ZANIMIVIMI SOGOVORNIKI O NAŠI DEDIŠČINI___________________________________________________5.septemberzooe 7 Maks Lavrinc, nova ^ politika wmKmmsigmm II Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Dragoceni spomini na Perovo Pogled na Perovo, ki se prvič omenja leta 1241, je bil pred petdeset, sto in več leti povsem drugačen. Podobo te prijazne vasice na obeh bregovih Kamniške Bistrice, ki je z dvema utrjenima dvorcema (Šmolčevo graščino na Zgornjem in Janežičevo graščino na Spodnjem Perovem) sedemsto let varovala mesto Kamnik, danes prebivalcem visokih stolpnic in številnih stanovanjskih hiš na nekdanjih perovskih njivah, travnikih in gozdovih poleg redkih, a pomembnih zapisov lahko razkrivajo le še (stari) Perovljani in Kamničani. Dragocene spomine na Perovo na desnem bregu Bistrice oz. današnjo Kovinarsko cesto iz začetka 20. stoletja hrani tudi kamniški častni občan Jože Berlec, gasilec z dušo in srcem, ki bo v začetku meseca septembra praznoval svoj že 89. rojstni dan. Prijeten in zanimiv klepet z njim nas popelje desetletja nazaj, v leta, ko sta na Perovem svojo pesem igrala mlin in žaga, družbo pa so jima s svojim brenčanjem delale čebele. Danes so »Mlinarjev« mlin (ostalo ni ničesar), Janežičeva žaga (danes tam stoji stanovanjska hiša) in čebelnjaki (ostanek »Mlinarjevega« je še viden) v spominu Jože Berlec ob svojih maketah nekdanjega mlina, žage in čebelnjaka na Perovem ter predmestja Podgore ob vznožju Starega gradu. le malokaterega Kamničana, le peščica njih pa ve, da v pomanjšani obliki po zaslugi Jožeta Berleca njihovo življenje vendarle teče dalje. V svojem prostem času je spretna Jožetova roka izdelala makete »mini Perovega« in tako mlajšim oz. novim prebivalcem Kamnika omogočila, da lahko spoznavamo preteklost našega kraja. Mlin in žago na Perovem, mimo katerih je tekla sedaj zasuta Mlinščica, je vsakodnevno obiskovalo veliko ljudi - s konji so pripeljali žito, odpeljali moko; pripeljali so hlode, odpeljali deske. S še drugimi obrtmi v začetku oz. sredini 20. stoletja - barvarstvo, ščetinarstvo, čevljarstvo, šiviljstvo in klobučarstvo, bogatim družabnim življenjem - balinanje, odbojka, gostilna, otroške predstave..., tovarnama Titan in Svilanit je bila današnja skoraj pozabljena Kovinarska cesta, na delu katere električna napeljava še vedno teče po zraku, središče dogajanja in življenja na Perovem. Z izdelovanjem maket bo Jože Berlec (izdelal je tudi maketo predmestja Podgora ob vznožju Starega gradu, ki je z gradnjo kamniške obvoznice postalo zgodovina) nadaljeval oz. jih dopolnil. Zgodb o Perovem nekoč, kjer seje 27. avgusta pred 120-imi leti rodil znan profesor, kulturnik in politični delavec Ivan (Janez) Mazovec, o katerem poleg Jožeta Berleca radi spregovorijo še prof. Janez Majcenovič, Albin Potokar in Helena Stele, se predvsem mlajše generacije zelo veselimo in si jih želimo še več. Le tako bomo lahko vedeli, kje dejansko je pravo Perovo. OD KOMATA DO SEDLA, OD ZAPRAVLJIVČKA DO KRSTE. 83-letnem Albinu Kladniku iz Volčjega Potoka dela v delavnici nikdar ne zmanjka, saj ljudje vse bolj cenijo stare stvari. A mojstrov sedlarjev-tapetnikov, kot je Albin, je vse manj. Tudi zato so njegove izkušnje in spomini, ki jih je razkril v pogovoru za časopis Kamniški občan, še bolj dragoceni. Bližajo se 38. DNEVI NARODNIH NOŠ v Kamniku. Za največji tovrstni praznik se tako v Kamniku, kot tudi drugje po Sloveniji, že pripravljajo. Ne le ponosni lastniki različnih noš, tudi furmani, lastniki konj. Z leti se uzde in komati obrabijo, sedeži na zapravljivčkih ogulijo, treba je obnoviti lesene dele vozov, potrebno je očistiti in zloščiti opremo za konjsko vprego, da se bodo v sprevodu po kamniških ulicah lepo bleščali. KLJUB OSMIM KRIŽEM ŠE VSAK DAN V DELAVNICI Malo je mojstrov, ki se še ukvarjajo z obnovo komatov, z obnovo zapravljivčkov. 83-let-ni Albin Kladnik, doma pri Podlipcu v Volčjem Potoku, to delo dobro obvlada in še vsak dan dela v svoji delavnici. Delo z usnjem in lesom ga veseli. Veliko je ročnega dela in izvirnosti. Letos je imel veliko dela z obnovo starega zapravljivčka, ki ga je sin Simon spomladi kupil v Celju. V rjavo usnje je oblazinil sedeže, obnovil lesene dele in sedaj lep in bleščeč čaka, da vanj vprežejo konje in se odpeljejo »na narodne noše« v Kamnik. »Sam v sprevodu narodnih noš nisem nikoli sodeloval, že dvajset let pa oblečeta narodni noši snaha Bojana in sin Simon, ki je tudi predsednik Turističnega društva Volčji Potok, in skupaj s sorodniki in drugimi narodnimi nošami iz Volčjega Potoka se udeležita sprevoda.« Pa Tuhinjci so prišli z vozovi in s kotlom, v katerem so kuhali žganje in ga gledalcem dali tudi pokusit!« OD VAJENCA DO MOJSTRA Albin se je poklica sedlar-tapet-nik pred drugo svetovno vojno izučil pri mojstru Jožetu Jerovšku v Lahovčah, kjer so imeli poleg sedlarstva tudi vaško trgovino. Popravljali so različne usnjene izdelke, izdelovali usnjene strehe za kočije. Spominja se, kako so lakirali voz (lesene dele je naredil bognar, okovje pa kovač) in tapecirali sedeže na njem za zidarskega mojstra Belcijana. Veliko so delali tudi za lesna trgovca Zajca in Škofa, ki sta bila velika konkurenta. Dostikrat je bilo treba komat, ko je bil narejen, peš odnesti k naročniku v Zalog ali Cerklje. Potem je prišla vojna. Od hiše, kjer živi, je že leta 1941 stric odšel k partizanom. Spominja se, da je gestapo opazoval hišo, zasliševal mamo. Enkrat je prišla pošta, da sta stric in partizan Kodrič bolna in ju bo treba spraviti v Ljubljano. V izvidnico so poslali Albina in mu rekli: »Kjer bo čez cesto položena smrekova veja, tja lahko greste po »pumpo« za kolo.« Tako je storil in oba srečno pripeljal do Ljubljane. Albin še ni naredil pomočniškega izpita, ko so ga že mobilizirali v nemško vojsko. Pol leta je preživel v ruskem ujetništvu, od koder se je vrnil novembra leta 1945. »To je bilo težko obdobje. Pravi, da je bil sprevod narodnih noš prva leta bolj zanimiv. »Pristnost narodnih noš sta ocenjevala Fani Kratner in Svetozar Frantar, povorka pa je šla od Krat-nerjeve hiše v središču mesta, pa vse do tovarne Svit na Bakovniku. Mogoče je bilo gledalcev še več kot sedaj, ker je bila pot daljša. 83-letni Albin Kladnik z obnovljenim komatom in zapravljivčkom v svoji delavnici. dneh dobila sestrico, torej prihaja še ena pravnukinja,« se nasmeje, saj ve, da rod ne bo propadel. V »USLUGI « JE PUSTIL SVOJA NAJBOLJŠA LETA V Ljubljani je delal štiri leta, tam je opravil tudi mojstrski izpit. Leta 1952 se je zaposlil v kamniškem Obrtnem podjetju Usluga, kjer je bil direktor vse do odhoda v pokoj leta 1985. Usluga je imela štiri oddelke: čevljarna, pralnica, krojaštvo in tapetništvo. V čevljarni so delali in popravljali posebne zaščitne čevlje za delavce v livarnah in na podobnih delovnih mestih. V krojaštvu so izdelovali in popravljali različna oblačila, delovna in pražnja. Pralnica je prala za Kamničane in okoličane (takrat po domovih še ni bilo pralnih strojev), v njej pa je bila tudi sprejemnica za kemično čistilnico Labod iz Ljubljane. V tapetniškem oddelku so opravljali različna tapetniška in sedlarska popravila, imeli so serijsko tapetniško delavnico, kjer so izdelovali vzmetnice, polnjene z zvito travo (dobivali so jo iz Imovice v bližini Moravč), ki so jih preko Lesnine prodajali v nekdanje jugoslovanske republike. »Za izdelavo tistih vzmetnic si moral imeti kar spretne roke,« pravi Albin in dodaja: »Bilo je kar malo umetniško delo, da si iz trave oblikoval pravi ‘mod-roc’!« Nekaj časa so delali tudi sedlarske izdelke, kot so komati, vajeti, »rukremi«, povezave s štrangami, popravljali so sedla, dokler so v Titanu, komunali in v smodnišnici še imeli svoje konje. »Komat je zelo zahteven izdelek. Za osnovo je slama, »nabasana« v zaščitno platno, gornji del pa z dlako »nabasano« tapeciranje. Za to delo je potrebno imeti dober občutek, da komat konja ne ožuli.« Bili so različni - od navadnih, do bogato okrašenih s poniklja-nimi »šajbami« za paradne konje. Albin komate še zdaj popravlja in obnavlja. Trenutno v delavnici visita dva; eden je že skoraj gotov, drugi še čaka na obnovo. V vseh letih je ustvaril ogromno izdelkov: »Zadovoljen sem, da lahko še kaj naredim, da koga osrečim... En prevoznik iz Domžal je bil tako srečen, da nas je ves hvaležen peljal s prekom (zapravljivčkom) proti Rovam, potem pa nas je dež tako nehvaležno opral!« KRSTA ZA TITA Na steni v njegovi delavnici visi tudi slika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v sedlu. Tito je imel rad konje. »To je posebna zgodba. Lahko bi mu naredil sedlo... Toda bilo je drugače«, pravi. Ko je leta 1980 v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Tito, je kamniška Menina dobila naročilo za izdelavo krste. Za to izredno naročilo je bil tam zadolžen Albin Vengust. »Krsta je bila preprosta, nič posebnega. Mojster iz Menine je prišel k nam v Uslugo in prosil, naj nekdo pride krsto tapecirat kar v Menino, ker je ne smejo prej »dati ven«, dokler ne bo gotova. Po naključju sem naročilo za izdelavo notranjosti dobil prav jaz,« se spominja Albin Kladnik. »Tapecirana je bila v belo svilo, z nabranimi mašnami. Na tleh pa - na eni strani tapecirana svila, na drugi strani pa lepenka in na njej žig kamniške Usluge in moj podpis. Če bodo krsto pokojnega maršala Tita čez stoletja kdaj odprli, bodo lahko ugotovili, da je bila izdelana v Kamniku.« Mojstrov, kot je Albin, je vse manj. Toda ljudje vse bolj cenijo stare stvari in zato mit dela v delavnici nikoli ne zmanjka. Sicer pa rad nakrmi zajce, z veseljem kuha žganje, kramlja z ženo in otroki in se veseli živžava okrog hiše. MARINKA MOŠNIK Simon Kladnik in njegova žena Bojana rada oblečeta narodno nošvo in že dvajset let sodelujeta v sprevodu. Na fotografiji s sosedo Spelo Šarc pred desetletjem na kamniški Sutni. Delal sem v rudniku. Ujetniki smo vlekli naložene rudniške vozičke. Nas so zamenjali za konje...« Po vojni je kot pomočnik delal v Ljubljani, kjer je v delavnici spoznal prijetno dekle Fani, doma iz Prlekije. Poročila sta se, pripeljal jo je na svoj dom v Volčjem Potoku. Rodila mu je dva sinova, Albina in Simona, ter hčerko Vanjo. Letos slavita že 55 let poroke. »Imava tri vnuke in tri vnukinje, pravnukinja Pia pa bo prav v teh GSM: 041/208 54J, # Umetno vcfc' o '-flC*-' ki tel./fax: 01/8311 494 kouaštuo • Mirko Mihelin s.p., Podgorje 94, 1241 Kamnik www.kovastvo-mihelin.com • mirko.mihelin @ kks-kamnik.si IZDELUJEMO: 1 dvoriščna drsna in krilna vrata na motorni pogon > vrtne ograje ■ stopniščne ograje • okenske rešetke • drugi kovinski izdelki • izdelava in prodaja kovanih elementov ETI Smo družba s 1300 zaposlenimi v Kamniku, Izlakah in Trbovljah. Od leta 1950 do danes smo se razvili v enega vodilnih svetovnih proizvajalcev v svoji dejavnosti. V PROIZVODNJI KERAMIKE - STEATITA, NA LOKACIJI KAMNIK - BAKOVNIK, TAKOJ ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV / DELAVK Delo poteka na strojih in je izmensko. Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost. Podrobne informacije o razpisanih delovnih mestih so na voljo v kadrovski službi na telefonu 01/ 83 18 919, na spletni strani www.eti.si, na Uradu za delo v Kamniku, oz. na naslovu ETI Elektroelement d.d., PC Steatit Kamnik, Bakovnik 4 a, 1241 Kamnik, kamor pošljite tudi svoje prijave. Informacija v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno: ETI Elektroelement d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake, odgovorni osebi - uprava: mag. Tomaž Berginc, Maja Opresnik Kovačič Kako drago bo letos pozimi ogrevanje z zemeljskim plinom? Adriaplin podražitve zemeljskega plina za jesen še ne napoveduje, a je tudi ne zanika nutno aktivnih 2.048 odjemnih mest (1.747 za gospodinjske uporabnike v stanovanjskih hišah in stanovanjskih blokih ter 301 za pravne osebe), z zemeljskim plinom pa se oskrbuje že 2.300 gospodinjstev. Število uporabnikov zemeljskega plina v vaši občini se iz leta v leto povečuje, zato že načrtujemo dograditev distribucijskega omrežja s postavitvijo še tretje merilno - regulacijske postaje (MRP) na Perovem, kjer se je odjem zemelj- Pred kratkim je bilo v medijih zaslediti informacije, da naj bi se ogrevanje z zemeljskim plinom (ki je trenutno za približno 30 odstotkov cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem) v roku enega leta podražilo kar za sto odstotkov. Tako velikih podražitev zemeljskega plina verjetno ne bo, vseeno pa se porabnikom tega energenta prva (približno desetodstotna) podražitev obeta že jeseni, naslednja pa kmalu po novem letu. V Adriaplinu, ki upravlja s plinovodnim omrežjem v naši občini, za jesen podražitve zemeljskega plina še ne napovedujejo, a je tudi ne zanikajo. Mag. Alojz Stana, direktor Geoplina, ki naše distributerje oskrbuje z zemeljskim plinom, nam je namreč pred kratkim pojasnil, da se bo zemeljski plin iz njihovega nabavnega portfelja (ki ga sestavlja več dobaviteljev z različnimi cenami) v oktobru podražil za približno 15 odstotkov, zato bodo oktobra povišali tudi veleprodajne cene plina, po katerih plin prodajajo distributerjem in večjim direktnim kupcem, pri čemer bo dvig cene za posameznega kupca odvisen od pogodbenih določil. Za gospodinjstva se bo plin podražil za slabih deset odstotkov Računi za porabljeni zemeljski plin se bodo torej jeseni povečali tudi gospodinjskim odjemalcem, vendar podražitev zanje ne bo petnajstodstotna, ampak le osem- do desetodstotna. »Točno podražitev je namreč težko napovedati, ker ceno zemeljskega plina za gospodinjstva poleg cene samega plina sestavljata še distribucijska omrežnina in marža, zato se vpliv cene plina na celotno ceno nekoliko zmanjša,« pojasnjuje direktor Geoplina. Glede na to, da je sedaj naš trg z ze- meljskim plinom odprt, med distributerji pa vladajo konkurenčni odnosi in boj za vsakega odjemalca posebej, se bodo distributerji verjetno odločili za minimalni dvig cen. Možno pa je, da bo kateri izmed distributerjev zaradi drugačne cenovne in tržne politike (na primer korekcija cen plina enkrat na leto) tokratno podražitev »preskočil« in jo upošteval šele ob naslednjih podražitvah plina. Plin se bo po vsej verjetnosti dražil tudi v prihodnjem letu. To potrjuje tudi Stana in naslednjo korekcijo cene plina napoveduje že kmalu po novem letu, višine te podražitve in kdaj točno bo uvedena, pa zaenkrat še ne želi napovedovati. Adriaplin načrtuje gradnjo še ene MRP... V Adriaplinu d.o.o., s katerim je naša občina leta 1997 podpisala tridesetletno koncesijsko pogodbo za oskrbo z zemeljskim plinom, nam je vodja njihovega komercialnega področja Karlo Rogelja povedal, da je v naši občini na plinovodno omrežje trenutno priklopljenih 2.786 odjemnih mest, da se je v lanskem letu število odjemnih mest povečalo za 172, v prvi polovici letošnjega leta pa še za 86. »V občini Kamnik je tako Ire- na podlagi koncesijske pogodbe z Adriaplinom zgrajenih 42.222 metrov plinovodnega omrežja, dve merilno - regulacijski postaji (MRP Duplica in MRP Kamnik Center) ter 1.403 priključni plinovodi skupne dolžine 18.580 metrov. Tako celotno distribucijsko plinovodno omrežje v naši občini meri že skoraj 61 kilometrov. »Zgrajeno je v skladu s koncesijsko pogodbo, v kateri je med drugim navedeno, da se ta gospodarska javna služba izvaja na območju, ki je določeno v odloku o lokacijskem načrtu 1-3 plinifikacija. Območje obsega mestni del občine Kamnik, od Mekinj do Šmar-ce. V skladu s koncesijsko pogodbo je bilo osnovno plinovodno omrežje že pred leti zaključeno, širitev območja Vračajo se časi varčevanja z energijo Čeprav dobavitelji energije oziroma energentov »živijo« od naše porabe in bi morali biti po logiki zainteresirani za to, da porabimo čim več energije, nas v zadnjem času praktično vsi (še zlasti pa dobavitelji električne energije) opozarjajo, da se bomo morali kmalu privaditi varčevanju z energijo in energenti vseh vrst Dejstvo je, da povsod v razvitem svetu poraba energije narašča hitreje kot njena proizvodnja, zato v nekaterih državah (na primer v sosednji Italiji) ob največji porabi ne izključuje možnosti, da pride do motenj v preskrbi. Tudi pri nas bomo naraščajoči porabi električne energije težko sledili s povečevanjem proizvodnje, zato je dosedanje prepričanje, da bo energije vedno dovolj za vse naše potrebe in da nam z njo ni treba varčevati, zgrešeno. Varčevanje z energijo je torej nujno in k zmanjšanju porabe bomo morali prispevati vsi, vse pa se začne pri ugašanju luči, ko jih ne potrebujemo. Posamezno gospodinjstvo s tem res ne prihrani veliko energije ali denarja, glede na to, da je gospodinjstev pri nas približno 700.000 pa zgolj z ugašanjem luči v gospodinjstvih v enem letu prihranimo toliko energije kot jo v enem letu potrebuje srednje veliko podjetje. K manjši porabi energentov pa veliko prispeva tudi znižanje temperature v stanovanju za stopinjo ali dve, saj je znano, da vsaka dodatna stopinja na termometru porabo energije poveča za približno šest odstotkov. V stanovanju je najugodnejša temperatura od 20 do 22 stopinj. Za prehod na uporabo zemeljskega plina so na voljo občinske subvencije Nekateri občani, ki se želijo ogrevati z zemeljskim plinom, vendar so precej oddaljeni od plinovoda, pripovedujejo, da so morali poleg hišnega priključka financirati tudi izgradnjo primarnega voda do svojega objekta (drugod ga je financiral Adriaplin ob gradnji omrežja in so odjemalci plačali samo hišni priključek). Pozanimali smo se, če občina ali Adriaplin ta del naložbe občanom povrneta. Mihaela Brnot - Veternik pravi, da morajo v primerih, ko gre za širitev plinovodnega omrežja izven osnovnega omrežja, odjemalci kriti nesorazmerni del stroškov gradnje plinovodnega omrežja, Adriaplin pa krije sorazmerni del, kot to določa koncesijska pogodba. »Takih primerov je sicer zelo malo, Občina Kamnik pa v proračunu in načrtu razvojnih programov nima predvidenih finančnih sredstev za sofinanciranje gradnje plinovodnega omrežja,« pravi naša sogovornica z Občine, a hkrati dodaja, da Občina Kamnik v sklopu dodeljevanja subvencij za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) spodbuja tudi zamenjavo energentov, ki bolj onesnažujejo okolje, z okolju prijaznejšim zemeljskim plinom. »V letošnjem Kamniškem občanu št. 7 je bil v ta namen objavljen sklep o razpisu za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v letu 2008, v okviru katerega občani lahko zaprosijo tudi za dodelitev nepovratnih sredstev za vgradnjo sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov. Sklep in razpisna dokumentacija s podrobnejšimi pojasnili o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge so objavljeni tudi na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik. si) v rubriki »javni razpisi«,« še pojasnjuje Mihaela Brnot - Veternik. Največje prihranke pri ogrevanju omogočajo sodobni kondenzacijski kotli Za zmanjšanje stroškov ogrevanja strokovnjaki najbolj priporočajo že znan ukrep - prehod na cenejši energent ter zamenjavo starega kotla z novim, bolj učinkovitim. »V primerjavi s kurilnim oljem je energija, pridobljena iz zemeljskega plina, trenutno cenejša za približno 30 odstotkov (ta podatek sicer velja za gospodinjskega odjemalca z letno porabo približno 3.000 Sm’ v stanovanjski hiši v Ljubljani, čeprav podobna razmerja veljajo tudi drugod po Sloveniji),« pravi mag. Urban Odar, direktor GIZ-a distributerjev zemeljskega plina. Če se odjemalec odloči zamenjati starejšo kurilno enoto na kurilno olje z novo na zemeljski plin, so prihranki pri gorivu še višji, če vgradi tako imenovan kondenzacijski kotel. Tovrstni kodi omogočajo do 15 odstotkov večje izkoristke primarne energije v primerjavi s klasičnimi načini ogrevanja. skega plina v zadnjem času zaradi intenzivne stanovanjske gradnje najbolj povečal,« pravi Rogelja. Obnovitvena dela na našem plinovodnem omrežju po njegovih besedah zaenkrat še niso potrebna, zato jih v Adriaplinu tudi še ne načrtujejo, izvajajo pa redna vzdrževalna dela, gradijo priključne plinovode ter po potrebi in po dogovoru z investitorji in lokalno skupnostjo širijo omrežje na novo urbanizirana področja. ... v KS Nevlje pa plinovoda zaenkrat še ne bo Mihaela Brnot - Veternik, višja svetovalka za energetsko dejavnost in varstvo okolja na Občini Kamnik, nam je povedala, da je bilo v preteklih desetih letih (od leta 1997 do 2007) gradnje plinovodnega omrežja pa zaenkrat ni predvidena. Pred časom so v KS Nevlje sicer izrazili željo za širitev omrežja, vendar so ankete pokazale premajhno zainteresiranost lastnikov objektov za priključitev in uporabo zemeljskega plina,« pojasnjuje sogovornica z Občine. V zvezi s koncesijsko pogodbo pa nam je povedala še to, da jo bo treba spremeniti (da se bo nanašala le na dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina) oziroma prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram. Sredi lanskega leta se je namreč (isto- ZA NOVO POLITIKO časno s trgom električne energije) odprl tudi trg z zemeljskim plinom, kar tudi najmanjšim porabnikom plina (gospodinjstvom) omogoča prosto izbiro dobavitelja plina. Dodatno pojasnilo: dobava in distribucija plina sta sedaj dve ločeni dejavnosti, zato lahko vsak uporabnik plina slednjega kupuje pri kateremkoli dobavitelju, ne glede na to po čigavem omrežju plin prejema. Upravljavcu oziroma lastniku omrežja se za uporabo plina plačuje tako imenovana omrežnina in ti dve postavki (omrežnina in porabljeniplin) morata biti na računu tudi jasno ločeni. Zemeljski plin se je v zadnjem letu podražil za dobrih 16 odstotkov Trenutna (avgustovska) povprečna cena zemeljskega plina za odjemalca z odjemom 2.000 kubičnih metrov na leto znaša 0,6535 evra na kubični meter, ta cena pa vključuje dostop do omrežij (tako imenovano omrež-nino), zemeljski plin, dajatve ter DDV. »Trenutna povprečna cena je za 0,105 evra na kubični meter (oziroma za 16,1 odstotka) višja kot pred enim letom. Cena zemeljskega plina v pri- 11 | - hodnjih mesecih pa bo odvisna od gibanja cene nafte in naftnih derivatov ter od menjalnega razmerja med ameriškim dolarjem in evrom. Na svetovnih naftnih trgih se cene nafte in naftnih derivatov trenutno znižujejo, poleg tega se krepi tudi dolar v primerjavi z evrom. V primeru, da se bo trenutni trend na svetovnih trgih nadaljeval, se bodo znižale tudi cene zemeljskega plina, v vsakem primeru pa bo cena zemeljskega plina tudi v prihajajočih obdobjih ugodnejša od cene kurilnega olja. Omrežnina bo v prihodnje ostala na približno podobnem nivoju kot je trenutno,« napoveduje Rogelja. O morebitni jesenski podražitvi pa na Adriaplinu še molčijo V Adriaplinu torej za letošnjo jesen podražitve zemeljskega plina ne napovedujejo, vendar je tudi ne zanikajo. Konkretnemu odgovoru na naše vprašanje, kako se bodo odzvali na napovedano Geoplinovo podražitev zemeljskega plina za vse distributerje in velike porabnike, so se namreč diplomatsko izognili... ZORANJEREB lil LDS Ljudje delamo Slovenijo www.zares.si Moja Slovenija: Dr. Dorde Perič: Za ukinitev dohodnine Spoštovane volivke in volivci, ni naključje, da sem ponovno prišel v Kamnik. Svojo delovno pot na davčnem področju sem leta 1983 začel na takratni Republiški upravi za javne prihodke Občine Kamnik. Ne glede na to, da sem odšel službovat v Ljubljano, sem Kamničanke in Kamničane ohranil v izjemno lepem spominu in sicer kot pridne, delovno-ustvarjalne, gospodarne, prijetne in pokončne ljudi. Ravno zaradi takih plemenitih lastnosti sem vseskozi s prijatelji vzdrževal stike. Sedaj med vas prihajam kot kandidat za državnozborske volitve na predlog stranke LIPA. Prav tako ni naključje, da kandidiram na listi stranke LIPA. Gre namreč za eno naj mlajših strank v slovenskem prostoru. Njeni ustanovitelji so mladi, izobraženi, pokončni, povsem neobremenjeni, perspektivni in prepoznavni poslanci Barbara Žgajner Tavš, Sašo Peče in Boštjan Zagorac. Program dela stranke, ki zajema spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, socilno politiko, medgeneracijsko solidarnost ekonomsko politiko, zaposlovanje, izobraževanje, pravno in pravično državo - sodstvo, zdravstveno politiko, kulturo, zunanjo politiko in mednarodno sodelovanje, varstvo okolja in utrjevanje ekološke zavesti, kmetijsko politiko, decentralizacijo in skladen regionalni razvoj, v celoti podpiram. Tisto, čemur stranka LIPA daje poseben poudarek pri izpolnjevanju svojega programa, je delovanje izključno v korist in dobrobit ljudi. Moja zgodba na Davčni upravi Republike Slovenije je znana širši slovenski javnosti. Pri tem je pomembno, da sem delo opravljal strokovno korektno in v skladu z veljavno zakonodajo. Kljub temu, da sem bil deležen različnih pritiskov, sem ostal neomajen v namenu, da ohranim svoje poslanstvo in preprečim »ropanje« proračuna Republike Slovenije. Zaskrbljujoče je, da je država ustvarila oziroma dopustila konflikt interesov na najvišji funkciji izvršilne veje oblasti. Ravno skozi takšno držo me je stranka LIPA prepoznala in povabila k sodelovanju na volitvah. Tega seveda nisem mogel odkloniti. Prepričan sem, da vsi hočemo živeti v demokratični, socialno pravični, izobraženi, gospodarsko razviti, zdravi, pravni, varni in v vseh pogledih uspešni Republiki Sloveniji. Človeka in njegovo svobodo zato postavljam na prvo mesto. Verjamem v moč ljudi in sposobnosti slehernega posameznika, ki naj temeljni na ohranjanju človeškega dostojanstva. Ali se mi boste pridružili? Dr. Dorde Perič kandidat na volitvah za DZ stranke LIPA e-pošta: dp.volitve.lipa@gmail.com gsm: 041-369-000 y Če kdo, potem bo 39 - letni Kamničan Brane Golubovič odličen ■ poslanec. Na dosedanjih odgovornih delovnih mestih (podžupan Občine Kamnik, pred tem pa svetovalec Državnega zbora RS ter eden vodilnih na Uradu RS za mladino), je v svojem družbeno angažiranem delovanju dosledno zagovarjal rešitve, usmerjene k posamezniku, kjer je na prvo mesto postavljal ljudi in okolje. Predvsem okolje, iz katerega prihaja, in s katerim je tako tesno PrjclruŽi S6 povezan. Ne le kot podžupan, tudi kot nekdanji tabornik, mladinski r.r-ur.rinr.cf aktivist, rokometaš, danes pa član Lions kluba, TD Gora, PGD Sela, prinOunOSTI. ŠDT.H.N. in TK Kamnik. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnje nenehno iskal poti za razvoj Kamnika in Komende, pri čemer bo kot poslanec seveda lažje zagotavljal tudi pomoč iz državnega proračuna. Prvenstveno si bo prizadeval za realizacijo naslednjih nujnih investicij v Kamniku: Gradnjo in adaptacijo dveh novih mestnih šol. Povečanje Doma starejših občanov v Kamniku. Dokončno prenovo ceste čez Mengeško polje, ceste do Črnivca in ceste Kamnik-Stranje, kjer je potrebno zagotoviti varne šolske poti in most za pešce. Gradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini ter umiritev prometa s cestnimi otoki. Gradnjo štiripasovnice od Šolskega mostu proti križišču v Šmarci. Ustanovitev Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. as • i Prihodnost za vse Posodobitev javnega železniškega prometa do Ljubljane; zagotovitev ustrezne hitrosti in cenovne dostopnosti ter uvedba več direktnih železniških linij v jutranji konici do Ljubljane ter v popoldanski do Kamnika. Državno sofinanciranje čistega in ugodnega javnega potniškega prevoza na območju Kamnika, Komende, Mengša in Domžal ter povezavo teh občin s kolesarsko infrastrukturo. Neodvisen in stalen nadzor nad potencialnimi onesnaževalci okolja v Kamniku in Komendi ter dosledno spoštovanje zakonsko določenih zahtev. II |i Brane Golubovič, kandidat za poslanca, ki trdno verjame v medgeneracijsko solidarnost in povezanost, bo nedvomno uporabil vse politične in družbene mehanizme, ki so na voljo, da skupaj zagotovimo: Aktivno in ustvarjalno mladost- Cenejše vrtce, več sredstev za interesne dejavnosti in prosti čas - od kulture pa do športa - ter resnično brezplačno javno izobraževanje. Ohrabrujoče odraščanje - Sistem, ki bo po zaključku šolanja omogočil osamosvojitev mladih ne glede na socialni status njihovih staršev. Primerna prva zaposlitev za mlade in dostop do stanovanja pod ugodnimi pogoji do njihove finančne samostojnosti. Aktivno odraslo dobo-Več zaposlitvenih priložnosti in davčno razbremenitev srednjega razreda. Dvig minimalne plače na zadovoljivo raven. Priložnost podjetnim - Z davčnimi ukrepi in ustanavljanjem podjetniških inkubatorjev mora država spodbujati razvoj tehnološko naprednih ter malih in srednjih podjetij. Pomoč in podporo starejšim - Spoštovati je potrebno znanje, izkušnje in modrost starejše generacije in ji omogočiti aktivno sodelovanje v družbi ter polno pokojnino tudi v primerih ponovne zaposlitve. Golubovič si bo prizadeval tudi za kakovosten, dostopen in obsežen sistem pomoči starejšim v njihovem domačem okolju - od pomoči na domu, družinskega pomočnika, pa do dnevnega varstva. Skrb za okolje - Država mora spodbujati energetsko varčen način gradnje, vzpostaviti »zeleno« davčno politiko s finančnim nagrajevanjem tistih, ki vlagajo v čisto tehnologijo, sodelovati z nevladnimi organizacijami, določiti nove standarde gradnje, povečati skrb za čisto in pitno vodo ipd. ■ jesTsE Stranka Zares nam je ponudila novo možnost vplivanja na svet okrog nas, tako na državni ravni kot v lokalnem okolju. Da vztrajnost in delo prinašata rezultate, sem spoznal prav v lokalnem okolju, kjer je marsikaj mogoče doseči tudi brez klasičnega "političnega kupčkanja" in so kdaj dovolj tudi argumenti, potrebe in želje občank in občanov. Zares upam, da bomo tudi državno politiko približali ljudem. V dobro vseh nas. zares Sandi Uršič www.zares.si Zakaj kandidatura na letošnjih državnozborskih volitvah? Prijatelji, podporniki in tudi svetniki občinskega sveta Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik so me prepričali, da sem se odločil kandidirati na letošnjih državnozborskih volitvah. Veliko smo govorili o tem, si zastavljali vprašanja, ali lahko v prihodnjih štirih letih Kamnik dobi poslanca, ki bo pomembno uresničeval tudi razvojne cilje Kamnika in Komende. Prepoznavnost ter štirinajstletno aktivno in ustvarjalno županovanje - menim, da so rezultati vidni na vsakem koraku - je pretehtalo vse morebitne slabe strani takšne odločitve. Podobno, bi lahko rekel, velja tudi za stranko DeSUS, ki je v minulem obdobju veliko naredila in to je dobro izhodišče za naprej. Tako je Demokratična stranka upokojencev Slovenije aktivno sodelovala pri pripravi predloga in sprejemu dopolnitev pokojninskega zakona. DeSUS je nasprotovala uvedbi enotne davčne stopnje, ki je bila najprej prav v stranki DeSUS ocenjena za nesprejemljivo. Ne gre spregledali dejstva, da bi njena uveljavitev pomenila še bolj izrazito siromašenje revnih in bogatenje bogatih. Poslanci DeSUS so predlagali in uspeli z amandmajem izboriti dopolnitev zakona za seniorske olajšave z dvigom praga obdavčitve izplačanih pokojnin. Pomembna odločitev Državnega zbora RS je bila obravnava in sprejem azbestnega zakona. DeSUS ne sprejema instituta svobodnega zdravnika specialista in je proti dodeljevanju koncesij brez nadzora v škodo bolnikov. Prav zato so v stranki proti razpadu javnega zdravstva. Kamniku več denarja iz državnega proračuna! V primeru izvolitve za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije nikakor ne želim, da bi se ponovila zgodba prejšnjega in sedanjega poslanca, ki za Kamnik nista naredila prav veliko. To, kar smo prinesli z države in kar si nekateri lastijo oziroma pripenjajo, smo v občino pripeljali sami z občinsko upravo in s pravim lobiranjem župana. Za kandidaturo za poslanca pa se vsekakor nisem odločil za to, da bi J2 ob morebitni izvolitvi lažje in udobneje dočakal upokojitev, temveč f sem se odločil zgolj in samo zaradi Kamnika in zaradi njegovega ° nadaljnjega razvoja. Dobiti moramo torej poslanca, ki bo lahko več S naredil za celotno občino Kamnik. S Čeprav nekateri razmišljajo o nujnih spremembah v Kamniku, pa i; je treba reči, da so to besede in razmišljanja tistih, ki premalo poznajo veljavno zakonodajo, finančne možnosti in ki v praksi ne I vidijo uresničevanja mojih stališč, ki jih vseskozi zagovarjam. Zato lE® BO E HI IMS I El® »Pričakujem, da bo DeSUS brez težav vstopila v parlament.« Tako pravi Karl Erjavec, predsednik stranke, ki me je predlagala za kandidata na letošnjih državnozborskih volitvah. Erjavec ob tem dodaja: »Celo več - menim, da bomo eno od presenečenj jesenskih volitev! V Sloveniji je 540 tisoč upokojencev od milijon sto tisoč volilnih upravičencev, kar pomeni, da je skoraj polovica volivcev starejših, da so torej upokojenci. Podpora nam raste, ker je naša stranka edina, ki je izrazito socialno usmerjena. Naš cilj je varna prihodnost za vse generacije.« Župan Tone Smolnikar med udeleženci letošnje proslave na Šipku, kjer je bila pred 65. leti ustanovljena Šlandrova brigada. se odločno zavzemam, da mora imeti prednost enakomernejši razvoj celotne občine. Na številnih zakonskih področjih sem tudi kot župan skušal po svojih močeh opozarjati na nujne spremembe, predvsem na področju zakona o financiranju občin, zakona o vzgoji in izobraževanju in tudi na področju skrbi za starejše ter se zavzemal za ohranjanje kakovostnejšega javnega zdravstva. Če smo v minulih letih veliko denarja namenjali za zagotavljanje pitne vode, kanalizacijske sisteme - to ostaja pomembna naloga tudi v prihodnje - pa smo v zadnjih treh letih dosegli pomemben napredek predvsem pri odpravljanju prostorske stiske v vrtcih. Vse večje vključevanje otrok v vrtce pa pomeni, da moramo letos nameniti 4 milijone evrov za sofinanciranje varstva, kar je skoraj četrtina primerne porabe občinskega proračuna. Veliki zalogaji nas v prihodnjih letih čakajo pri gradnji in obnovi osnovnih šol, Čeprav smo tudi v minulih letih intenzivno gradili šole v Šmartnem, na Duplici, v Stranjah. Upam, da niso optimisti ne napovedi, da bomo že prihodnjo jesen pričeli graditi novo šolo OŠ Frana Albrehta in nato prizidek OŠ Toma Brejca in kasneje še skupne športne objekte. Terminski načrti bodo odvisni predvsem od spremembe prostorskih načrtov, v naslednji fazi pa tudi od denarja, ki bi ga lahko pridobili iz državnega proračuna. Imam izkušnje, znanje, skupaj bomo zmogli še več!! Tudi skrb za starejše občane je še kako pomembna, tudi z vidika zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev v organiziranih domovih, varovanih stanovanjih in podobno. Pred leti smo sprejeli zazidalni načrt M-1 Pod skalco, ki vključuje tudi izgradnjo varovanih in drugih stanovanjskih enot za starejše občane. Zanimanje za to obliko preživljanja jeseni življenja je veliko, vendar je država na tem področju povsem odpovedala, saj ni zagotovila niti enega samega stanovanja za starejše občane. Občinska uprava se že pogovarja z investitorji, ki načrtujejo 169 varovanih stanovanj, ob tem pa bi zgradili tudi večnamenski objekt z vso ustrezno infrastrukturo ter vse potrebno za popolno oskrbo in ponudbo. Zazidalni načrt M-1 Pod skalco mora biti uresničen v celoti, tako kot je bil zamišljen. Država torej zato nima posluha, zato pa vse bolj do izraza prihaja zasebno investitorstvo. Tudi sam trdim, da združljivost županske in poslanske funkcije ni primerna. Mislim, daje velika prednost, če si kot poslanec pri delitvi proračunskega denarja zraven in ocenjujem, da bi na tem področju lahko pomembno soodločal. Že sedanji podatki, kam je država usmerjala največ denarja za šole in vrtce, so dovolj zgovorni: tja, od koder so prihajali vplivni ministri in od koder so doma prodorni poslanci. Tudi cestna problematika je tista, ki je bila v ospredju razvoja Kamnika, saj smo skušali z delno pomočjo države, s pomočjo sodelavcev občinske uprave skoraj dokončati tretji in četrti pas obvoznice ter posodobili Ljubljansko cesto. Denar za ceste v krajevnih skupnostih smo sicer zagotavljali predvsem v proračunu. To so tudi moja dosedanja razmišljanja, ki jih skušam uveljavljati kot župan in sem zato sprejel odločitev za kandidaturo. Prepričan sem, da jih bom kot poslanec še lažje zagovarjal in uresničeval, saj bom konec koncev čez nekaj let že tudi sam upokojenec, tisti, ki mu ne bo vseeno, ali bodo upokojenci na dnu socialne lestvice. Želim še, da kamniška oziroma komendska osnovna organizacija DeSUS z novim vodstvom normalno deluje naprej. Osnovna organizacija DeSUS za Kamnik in Komendo me podpira in to je zagotovo pri kandidaturi za poslanca Državnega zbora v tem trenutku zelo pomembno. Tone Smo|nikar Tone Smolnikar ETiFnimiiihi —> n —i ~i ~i j HB3čw^ ZAvsegeneracije Matej Tonin za poslanca Nov obraz za prihodnje izzive Tonina podpirajo: Marjeta Cotman Damjan Zagožen Vesela sem, da se je Matej odločil za kandidaturo in ga pri tem odločno podpiram, saj verjamem, da v politiki potrebujemo več mladih obrazov. Vendar je Matej veliko več kot to - je človek, ki mu nikoli ne zmanjka idej in človek dejanj. In prav zato si zasluži tudi vašo podporo. Matej je dobro usposobljen za učinkovitega politika, ki zna razmišljati globalno in uspešno, delovati lokalno, To dokazuje s svojimi rezultati dela. Leta 2007 je bil namreč najbolj aktiven občinski svetnik, zato sem prepričan, da bo s svojo komunikativnostjo in odprtostjo tudi uspešen poslanec. Marjeta Humar Ker Matej izhaja iz podeželja, dobro pozna težave kmetov in delavcev. Prav tako pa na podeželju še veljajo tradicionalne vrednote, ki so nujne za vestnega in poštenega poslanca. Poslanec za sodobni čas mora poznati probleme ljudi, vedeti, kaj hoče, biti mora deloven in ustrezno izobražen - vse to Matej je. Dane Vidmar Poln kufer imam enih in istih obrazov v politiki, zadnji čas je, da v parlament pridejo tudi novi in sveži obrazi, Tonin je bil do sedaj zelo aktiven na številnih področjih, zato ima dovolj znanja, da bi nas zastopal v parlamentu. 10 5. september 2008 _____________________________BILO JE NEKOČ V TUHINJSKI DOLINI______________________________________________________________Kamniški Občan ' n m 'ris ji m čiL Mii Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini V Snoviku so se sprehajali po stezicah spominov Turistično društvo Tuhinjska dolina je pred tremi leti v okviru programa delovanja na etnološkem področju z avgustovsko prireditvijo pričelo predstavljati in tako ohranjati dediščino iz dela in življenja nekoč v dolini. Iz nekdanje obuditve žetve in spravila žita v kozolec so prvo leto predstavili še dela in opravila pod naslovom Od zrna do kruha. S člani društva in zavzetimi domačini iz doline je predsednica etnološke sekcije Manja Žebaljec takrat prvič odprla del bogate zakladnice iz življenja v dolini nekdaj. Predstava je požela številne pohvale in spodbudila prikaz možitve in ženitve z ohcetjo v dolini v naslednjem letu. Prikaz je navdušil doma in privabil v Snovik gledalce od drugod. In tako so letošnjo etnološko prireditev zadnji vikend v avgustu še obogatili. Oživljanje spominov v dolini so razširili na tri dni pod skupnim naslovom Bilo je nekoč. Prvi večer v petek, 22. avgu- sta, je Kulturno društvo Srednja vas v okviru letošnjega programa etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina na scenski domačiji na prostem v Bizjakovih dolinah, kjer je lani potekala Thinjska ohcet, predstavilo komedijo Dva para se ženita. Prostor ob potoku pred domačijo so zasedli številni obiskovalci in s prostovoljnimi prispevki zbrali preko 1680 evrov za družino ponesrečenega v letošnjem neurju v Gozdu nad Kamnikom. Enajstčlanska igralska ekipa se je v režiji Zdenke Klančnik predstavila, kot da so jim bile vloge pisane na kožo. Ni čudno, da so bili obiskovalci na koncu navdušeni nad prvim večerom obujanja spominov. Za doživeto zaigrano zgodbo in sodelovanje gledalcev pa je bila nedvomno zaslužna tudi tehnična ekipa z zvokom in lučjo na prostem. Sobota, 23. avgusta, na terasi Term Snovik je bila namenjena domačinom in gostom z različnimi delavnicami ob spremljavi har- monikarjev iz doline. Turistično društvo Tuhinjska dolina se je tokrat prvič predstavilo domačinom, obiskovalcem in gostom v Termah Snovik z osmimi novimi stojnicami. Obložene so bile z raznovrstno kulinarično ponudbo peciv in kruha, mesnih in mlečnih izdelkov, domačih okrepčilnih pijač. Izstopali pa so prikazi kvačkanih izdelkov, izdelovanje umetnih cvetlic, pleteni predpražniki in copati iz ličkanja, peharji iz slame, košare iz vrbovja. Pestro predstavitev del oziroma izdelkov in opravil pa je še posebej poudaril prikaz kritja strehe s slamo, za kar je poskrbel Rajko Žebaljec s pomočnikoma. Spomini drugega dne so tako obogatili naslov prireditelja in popoldansko neurje je bilo z namenom, da skazi prireditev, čisto odveč. Tretji dan, nedeljo, 24. avgusta, bi lahko označili kot finale v znamenju športnega razpoloženja. Tudi tokrat je na prireditvenem prostoru pri Termah Snovik pred- »Traktor« z dvema konjskima silama pa je sklenil nedeljski prikaz spominov. sednici etnološke sekcije Manji Žebaljec s člani in številnimi domačini uspel »veliki met«. To je bil sprehod po poti v preteklost s prikazom striženja ovac, pletenja z domačo volno, konjska vprega v vozu z gnojnim košem in plugom za oranje. Kako so nekdaj ločili zrno od slame in plevela, so pokazali mlatiči s cepci, s sto let staro smukalnico in ročno čistilnico iz konca 19. stoletja. Rajko Žebaljec je potem, ko je prvi dan zvečer tri orehe, v soboto kril streho s slamo, tokrat s pomočniki predstavil kovaška dela in opravila. Številni obiskovalci, ki so hitro pokupili srečke srečelova »DVA PARA SE ŽENITA« ZA DRUŽINO Z GOZDA Kulturno društvo Srednja vas je v petek, 22. avgusta, v okviru prireditve BILO JE NEKOČ V TUHINJSKI DOLINI (v organizaciji Etnološke sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina) v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik uprizorilo komedijo DVA PARA SE ŽENITA. vidita, a tudi njima ne kaže prav V čudovitem naravnem okolju se je zdelo, kot da imamo pred seboj pravo kmečko gospodarsko poslopje in hišo z rožami na oknih, s klopco pred hišo, kjer je še življenje, saj se je iz dimnika kadilo, ljudje pa so prihajali in odhajali iz hiše, iz hleva, s hriba, s ceste... Pa je bila le odlično narejena scena, postavljena lani ob prireditvi Tuhinjska kmečka ohcet. Zagotovo je tudi scena pripomogla, da so se igralci resnično odlično vživeli v svoje vloge. Komedija pripoveduje o gruntarju Rajniku (Janez Pavlič) in njegovi ženi Katarini (Vera Traven), ki vsak po svoje iščeta najboljšega ženina za svojo hči Metko (Petra Berlec). Mati izbere veletrgovca Svetlina (Jernej Koncilja), oče pa ostarelega kmeta Balona (Franc Šuštar). Ko Metka izve za njune načrte, je zelo zaskrbljena, saj njeno srce gori za kmečkega sina Toneta (Andrej Pestotnik). Stric Jurij, očetov brat (Dare Klančnik), ji svetuje, kako naj ravna, da bo nazadnje vse dobro, da bo Tonetova. V dogajanje so vpeti še berač (Jože Drolc), dekla Mojca (Simona Klančnik) ter hlapec Bobek (Silvo Osolnik) in dekla Marjana (Irena Koncilja), ki se tudi rada dobro. Zgodba se zapleta in razpleta, med seboj so že vsi skregani, Navdušeni pa so bili tudi nad odločitvijo KD Srednja vas, da prostovoljne prispevke, zbrane od gledalcev, nameni družini Golob, po domače Janezkovim z Gozda, ki je imela največ poškodovanih streh v julijskem neurju. Denar, zbranih je bilo 1.690 evrov, so Janez Pavlič, Dare Klančnik in Jernej Štrajhar takoj naslednji dan po predstavi že izročili Golobovi družini. Tekst: MARINKA MOŠNIK foto: M. MOŠNIK in J. ŠTRAJHAR Dare Klančnik in Janez Pavlič v pogovoru z Janezom Golobom, gospodarjem Janezkove domačije na Gozdu, ki ji je v julijskem neurju odkrilo največ streh. Pomagali jim bodo tudi prostovoljni prispevki gledalcev komedije tuhinjskih igralcev. z domačimi dobitki in se krepčali s postrežbo, za katero so poskrbele članice društva in ekipa Term, so se prepričali, kako so včasih vozili hlode oziroma les in ga oblikovali v skodle (šinklne), kako so (in ponekod še danes) kuhali žganje in delali kislo zelje. Povorka štirinajstih voz, ki jih je na prireditveni prostor pripeljal okrašeni zapravljivček (prek) z narodnimi nošami in godcem na čelu, je po dobri poldrugi uri sklenil voz z domačimi opravili in nekdaj zelo poznanim in priljubljenim »likofom« po koncu del na kmetiji. Je pa tokrat z Rajkovo pomočjo Manji uspela še ena zelo izvirna in v preteklosti nič kolikokrat ponovljena predstava v preteklosti na domačijah. Z vpreženima konjema so prikazali oranje s plugom na travniku nasproti gledalcev in Term Snovik. Po skupinskem posnetku za spomin potomcem na današnje čase so udeleženci predstavitve in obiskovalci prišli do cilja na poti spominov. Uvodoma so jih pozdravili predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, kamniški župan Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič, na koncu pa zabavali kamniški godci. In če sta bila za razumevanje dogajanj na poti zaslužna Tjaša in Rajko Jeglič, se mi je ob pregledu tridnevnih sprehajanj po poteh spominov v Tuhinjski dolini v prispodobo ocene prikradla naslednja misel: Rajko Žebaljec se je vse tri dni uspešno ukvarjal z zgodbami iz preteklosti. Pravimo, da za vsakim sposobnim moškim stoji ženska. Da pa je Manji Žebaljec tudi letos uspelo, je še kako zaslužen tudi mož Rajko. Da pa ne bo nesporazuma: Brez muje se še čevelj ne obuje. Ta muja pa so bili vsi, ki so živeli za prikaz dogajanj ob letošnjih Tuhinjskih dnevih obujanja spominov pod pokroviteljstvom Term Snovik in Agencije za podjetništvo in turizem Kamnik z direktorico Andrejo Eržen, ki si je nedeljsko finalno predstavo tudi ogledala. Pa še nekaj je najbolj res: Če ne bi bilo Turističnega društva Tuhinjska dolina s člani, ki jim predseduje Ivan Hribar, prikaza spominov iz Tuhinjske doline v Snoviku ne bi bilo. ANDREJ ŽALAR Vlogo Bobka, enega od ženinov, je v igri Dva para se ženita nepozabno in izrazito neponovljivo komično zaigral Silvo Osolnik iz Snovika. Ko mi je 40-letnik, oče dveh hčera in sina zaupal, da je avtoprevoznik, sem z odprtimi usti kar precejšen trenutek porabil, da sem si ta odgovor zapisal v beležko. Silvo ima sicer v dramski sekciji Kulturnega društva Srednja vas za seboj že kakšnih deset, dvanajst vlog. S tokratno vlogo pa bi ga vsak režiser brez tveganja lahko postavil na še tako zahteven poklicni oder. Igralska ekipa z Manjo Žebaljec (prva z leve) in režiserko Zdenko Klančnik (peta z leve), ki se je tokrat predstavila z igro Dva para se ženita v Bizjakovih dolinah v okviru prireditev Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini. dokler stric Jurij ne vzame stvari v r-—- -------------—— ------------—---------- - ——- —— svoje roke in napravi preizkušnjo z obema ženinoma. Pod vplivom |MF KAMNIK d.o.o. hipnoze povesta, kdo pravzaprav ) — ...M sta in da nimata prav nič dobrih ) Rk I rgOVITIS. MM \ namenov z Metko, gre jima le za L 0 ^ grunt in denar. Rajnika spoznata ( <%, Trg Talcev 8, Kamnik svojo zmoto, naženeta snubca, se Tel: 01/831-77-83 med seboj pobotata in srečna ugotovita, ) Cenjene stranke obveščamo, da bo Trgovina KIM ( da Metka ze ima ? v gasu Dnevov narodnih noš odprta tudi v ) srca/ki1 jo bo°jme! j soboto in nedeljo od 8. do 19. ure. TudiMarjamfnBo- Izkoristite nakup oblačil iz zaloge beku se nasmehne > po izredno ugodnih cenah, znižanih do bU/b KUPUJTE TAM, Gledalci sobitnad KJER SE VESELIJO VAŠEGA OBISKA! igro navdušeni! —-—-—^ ----------------------------- Takoj zaposlimo 2 prodajalki v trgovini s tekstilom v Kamniku. Tel.:05-627-95-30. Lanč d.o.o. Koper, Kidričeva ulica 22, Koper CjostiCna s prenočišči Žale 10a, ‘Kamniti ‘Tel.: 01/831 70 45 Vabljeni na domače jedi! ZNIŽANJE CEN ZA PŠENICO, KORUZO, JEČMEN, REPIČNE TROPINE Jabolka za ozimnico in prešanje AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 »NA PLANINCAH LUŠTNO BITI...« Velikoplaninska planota sega od Male, Go jške in Velike planine do Konjščice (od okolil400 m dol668 m). K njej običajno prištevamo tudi Kisovec (okoli 1200 m), ki leži na južni strani, Marjanine njive (okoli 1200 m), ki ležijo na vzhodni strani, in Dol (okoli 1300 m), ki leži na severni strani. Ima nekaj posebnosti, zaradi katerih lahko trdimo, da je predvsem osrednja Velika planina edinstvena, ne samo v Sloveniji, ampak na celem svetu. V nadaljevanju je opisanih samo nekaj osnovnih značilnosti te prelepe pašne planine. Več bo prikazanih v knjigi z naslovom »Velika planina v odsevu preteklosti in sedanjosti«, ki jo pripravlja Vilko RifeL MALO ZGODOVINE Velikoplaninska planota je bila obiskovana, če ne poseljena, že v prazgodovini, saj so na njej našli plavutasto (staro okoli 3300 let) in tulasto (staro okoli 3000 let) bronasto sekiro. Od nekdaj je bila kot alodij, kot tudi celotno območje Kamniške Bistrice, last mesta Kamnik (194 hiš) pod upravo mestnega sodnika. Zato so leta 1498 kamniški meščani požgali vse koče tlačanov oz. kmetov, ki so jih le-ti na njej postavili brez dovoljenja. Na to dejanje se je pritožil zemljiški gospod Lamberg. Toda najvišje sodišče je leta 1538 odločilo, da pritožba ni bila upravičena. Kasneje mesto Kamnik ni bilo zainteresirano za Veliko planino in je le-ta postopoma prešla v skupno last določenih kmetij pod Kamniškimi planinami. Leta 1913 je bila razdeljena na tri dele: na Gojško, Malo in Veliko. Po koncu druge svetovne vojne je bila podržavljena, vendar so kmetje še vedno obdržali pašne pravice, ne pa tudi pravico razpolaganja z zemljo. Po denacionalizaciji je bila planina vrnjena prvotnim lastnikom, pri čemer so nekatere AS spremenile skupno lastnino v solastnino, kar povzroča dodatne težave. Na Veliki planini so sicer obdržali skupno lastnino, vendar Občina Kamnik noče vrniti oz. si še vedno prilašča okoli 55 ha predvsem najboljših pašnikov. PRIPRAVE NA PAŠO SE ZAČNEJO, KO SKOPNI SNEG Ko skopni sneg, je potrebno ugotoviti škodo, ki jo je povzročila zima z vetrom, snegom, po-žledom in v zadnjih letih tudi motorne sani, s katerimi brezvestni vozniki divjajo po dolgem in počez in grobo kršijo odlok o javnem redu na Veliki planini. Za skupne zadeve skrbi odbor pašne skupnosti, člane izvolijo vsi pašni upravičenci. Aprila ali maja je sestanek, na katerem se dogovorijo o skupnih zadevah - kdaj se bo šlo na planino, koliko živine bo gor, dela, ki jih bo potrebno narediti v skupno korist: od rednega vsakoletnega popravila ograj, pa do ureditvenih del z vodo, koriti in dostopnih poti in vlak ter kdo bo gospodar planine poleti - lani in letos je to funkcijo zelo uspešno opravljal Žagarjev Jože - in za kaj vse bo moral skrbeti, kaj vse bo potrebno narediti, kdaj se bo kaj delalo... Skrb za planino traja praktično celo leto. Seveda pa mora vsak gospodar sam poskrbeti za svoje reči - pregledati in popraviti stan, ograjo, pa tudi dovolj zgodaj pripraviti živino za pašo na planini. Živino je potrebno že prej spuščati ven - aprila, maja, da se navadi na svežo travo in pridobi nekaj kondicije po zimskem »lenarjenju« v hlevu. Tudi pastirji se na pašo pripravljajo že od sredine zime naprej, eni bolj, drugi manj. Vsakogar, ki je na njej preživel vsaj eno pašno sezono, planina ni pustila ravnodušnega. Vsakega zanima, kdo bo še prišel past - vsako leto ni več enega ali dveh pastirjev, nihče privesti živine pred dogovorjenim datumom. Živino večinoma peljejo s traktorji do Mačkinega kota. Kakšen teden prej pa še telice na Šimnovec. V bajtah je od prejšnje sezone ostala osnovna oprema, tako da je tudi ni potrebno vedno znova nositi gor, zato pa se nabere veliko druge krame, brez katere tudi sodobni pastir ne more več. ŽIVINA NA PLANINI JE »NA DOPUSTU« Na velikoplaninski planoti so že od »pamtiveka« v poletnih mesecih pasli živino - konje, govedo, drobnico, prašiče - v najboljših časih skupaj tudi čez 3300 glav. Sedaj je živine precej manj, tudi zaradi pomanjkanja pastirjev. Na sami Veliki planini se od druge polovice junija do sredine septembra pase 300 do 400 glav živine, na Mali in Gojški pa precej manj. Prevladuje govedo, to so krave in telice, medtem ko ni ne volov in ne bikov, starejših od 7 mesecev. Sem in tja se najde še Na paši. ker umrejo ali niso več zmožni pastirovanja - koliko krav jim bodo dali gospodarji v oskrbo, kakšna bo paša, kakšno vreme in podobno. Premisliti in pripraviti je potrebno tudi vse drugo, da bo pastirovanje potekalo čim bolje. ODHOD ŽIVINE IN PASTIRJEV NA PLANINO JE POSEBEN PRAZNIK Nekdaj je bil to posebne vrste praznik. Nihče ni smel prej, kot je bilo dogovorjeno, prignati živine na planino, da bi se tam pasla - izjemoma se je lahko pasla v Planjavi od dveh ali treh kmetov. Na določen dan so vstali tudi že opolnoči, da so bili ob svitu že na planini. Nato je sledila priprava stanu za bivanje, pregled živine, priprava na pašo in vsa druga nujna opravila. Skoraj vso robo, ki so jo potrebovali - od posode do oblačil in hrane, so prinesli s seboj v koših. Tudi sedaj velja, da ne sme ve, da je naš psiček dobro vzgojen in bi se rad s teličkom samo malo poigral, ampak je prepričana, da ga hoče ugrizniti. Zato se bo postavila v bran in napadla ubogega psička in nato še nas, če mu bomo hoteli pomagati. Spodobilo bi se tudi, da bi pasje kakce naših ljubljenčkov pobrali s pašnika in odnesli na ustrezna mesta. Veliki stan z jugozahodnega roba. NA PLANINI SO SAMO PASTIRJI, ZATO TUDI DEKLETA GOVORIJO »NA FANTA« Podobno kot na drugih pašnih planinah je tudi na Veliki planini precejšnje pomanjkanje pastir- kakšen prašiček, konji pridejo gor samo na obisk in delat zgago, ovc pa že nekaj časa ni več. Letos so na Veliko planino prignali 338 glav govedi. Za živino, ki se pase na planini, bi lahko rekli, da je »na dopustu«, posebno še za tisto, ki je »proste reje«. Ta je noč in dan zunaj in se pase, kjer hoče, saj je celotna planina ograjena. Nihče je ne preganja, saj tudi zveri ni več. Vendar se tudi živini, ki pride zvečer spat v hleve, ne godi nič slabše - ves ljubi dan je svobodna, ponoči pa na toplem in suhem pod lopo. Še eno stvar je dobro vedeti, če bomo planino obiskali v času pašne sezone in imeli svojega štirinožca s seboj neprivezanega. Velikokrat se zgodi, da krave kar same poskrbijo za red. So že leteli po zraku tako psi, kot tudi njihovi gospodarji, če so se preveč približali kravam oz. teličkom. Zato naj bo takrat, ko so krave na paši, naš ljubljenček na vrvici, da ne bo prišlo do neprijetnih srečanj. Mama krava namreč prav nič ne Med najstarejšimi pastirji je tudi Zabrški Stane. Rošov Jernej je s_94-imi godovi najstarejši pastir. Še vedno budno spremlja dogajanje na planini. jev. Zato mora veliko živine ostati doma. Da je pomanjkanje pastirjev precejšnje pove tudi podatek, da je bilo od skupno 60 stanov v Velikem stanu s pastirji »obljudenih« samo 25! Na Veliki planini velja še ena posebnost. Za živino skrbijo samo pastirji - čeprav je od njih v povprečju skoraj polovica žensk -15 žensk in 17 moških. Toda v krajih pod Kamniškimi planinami tudi dekleta govorijo »na fan- Dolinšekov Peter ima najdaljši pastirski staž - čez 40 let. 78-letni H’banov Ivan še vedno opravlja vse pastirske dolžnosti. Z ženo Marto je zaplesal ob praznovanju njene 70-letnice. Bosov Primož - najmlajši samostojni pastir na Veliki planini. Škofov Simon je raztegnil meh... ta« in zato ni pastiric, ampak so samo »pastirji«. Tudi niso majerji oz. majerice, niti ne planšarji oz. planšarice, kot so to po drugih pašnih planinah. Pravzaprav se imenujejo pwaninci (planinci), ker domujejo »u pwanin« (v planini). Ker je na kmetiji čez poletje veliko dela, za pastirja ne gredo najbolj sposobni, ampak tisti, ki jih doma najlažje pogrešajo - starejši ali pa še na pol otroci. Tako je povprečna starost pastirjev krepko čez 60 let. Najstarejši pastir na Veliki planini je bil Rošov Jernej, ki je 24. avgusta praznoval 94. god, vendar za kravami (Nadaljevanje na 12. strani) Malijeva Rezka je ena redkih, ki še izdeluje tmiče - velikoplaninske sirčke. V svojem 35-letnem pasti-rovanju na Gojški planini - na Stolniškem stanu je doživela že marsikaj, zato je vselej zanimivo pokramljati z njo. ... to ni edini način . J# DO KLIME V SPLETNI TRGOVINI ... mi Jmamo klima naprave www.klime.si “s 041/631-148 S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica V Odgovornost spremembe DEMOKRATI mag. Julijana Bizjak Mlakar PLAVAJMO vsa Otroci in odrasli. Neplavalci in tisti, ki želijo izpopolniti plavalno znanje. Rekreativci in vsi ostali ljubitelji plavanja. Začnemo oktobra! Pridruži se! INTENZIVNI TEČAJI ZA OTROKE ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE - CELOLETNI TEČAJI ŽABICE: ob ponedeljkih, od 17.00-18.30 ure Za otroke med 3 in 5 letom starosti Vadba je namenjena predvsem prilagajanju na vodo in tudi že spoznavanju osnovne plavalne tehnike - prsno. RIBICE: ob torkih, od 17.00-18.30 Za otroke med 6 in 8 letom starosti Vadba je namenjena plavalnim začetnikom, ki bodo izpopolnjevali svoje plavalno znanje - predvsem prsno tehniko, kasneje pa tudi hrbtno tehniko. DELFINČKI: ob torkih, od 18.30-20. ure. Za otroke med 6 in 8 letom starosti Vadba je namenjena izpopolnjevanju plavalnega znanja -tehnike prsno, hrbtno in kravl. 8 x 1 ura , cena: 60 € PLAVALNI TEČAJI ZA ODRASLE IN SENIORJE 8 x 1,5 h (začetni, nadaljevalni), cena: 91, 39 € VODENA VADBA REKREATIVNEGA PLAVANJA ob ponedeljkih, od 20.00-21.00 ure Cena: 6,50 €. Ob nakupu paketa "deset obiskov" za 36 € dobite še obisk savne (2h) ter solarija in brezplačno kavo v kavarni Veronika Cena: 250 €/ leto (35 vadbenih enot) 100 € / 3 mesece Možnost plačila na dva obroka. TERME DAN ODPRTIH VRAT- 27.9. od 9.00 do 13.00 Vabljeni na dan odprtih vrat, kjer boste lahko preizkusili naše športne in animacijske programe ter ob vpisu v programe prihranili * 20%! SNOVIK SVET TERMALNIH UŽITKOV Informacije in prijave: Petra Šuštar, 01 83 44 219, petra.sustar@terme-snovik.si www.terme-snovik.si 1 * ! 3 l2 5. september 2008 ni ravno tekal. Zato pa je 78-letni H‘banov Ivan v celoti opravljal vse pastirske dolžnosti. Žal ga je proti koncu sezone bolezen prisilila za nekaj časa zapustiti planino. Zgodba zase je Dolinšekov Peter, rojen leta 1932, ki pa zadnja leta stalno živi na Veliki planini - za Gradiščem in ne v Velikem Stanu, vendar ga imajo pastirji »za svojega«, saj ima najdaljši pastirski staž - čez 40 let. Najmlajši samostojni pastir letošnjo sezono je bil Bosov Primož, ki bo 17. septembra dopolnil šele 15 let. V kratkem pogovoru je povedal, da je skrbel za kar dvanajst krav, od katerih jih je na začetku tudi nekaj molzel, proti koncu paše pa nobene več. Vse je sam »podelal«, brez pomoči. Počuti se dobro in mu ni prav nič dolgčas. Vsak dan, ko je »tlaka« oz. »šiht«, gre tudi delat. Ko pa ima kaj časa, je rad v družbi svojih vrstnikov - Grega, Gašperja, Aleša, Simona. Prav gotovo bo prišel tudi drugo leto za pastirja. Tudi Škofov Simon ni dosti starejši - letos je dopolnil 15 let. Tudi on je večino časa sam skrbel za živino in vse ostalo, poleg tega pa je še vsako jutro točno ob sedmih zvonil v kapeli in tako pastirjem in živini zaželel nov uspešen dan. Popoldne pa se je pogosto preizkusil v igranju harmonike. Za »pastirskega vajenca« pa je bil desetletni Vodniščev Gašper, ki je svoji stari mami krepko pomagal pri živini. Ko je bil prost, je lepo igral na piščal in z malo starejšimi vrstniki tudi »obletal« celo planino. Najstarejši pastir na velikopla-ninski planoti je bil Drnovškov Rudi, takoj za njim pa M ali jeva Rezka, ki je ena redkih, ki še izdeluje trniče - samo v enem tednu jih je naredila več kot 50. V svojem 35-letnem pastirovanju na Gojški planini - na Stolniškem stanu je doživela že marsikaj. Posebej ji je ostalo v spominu, ko je v bližini stanu, čisto za njo, udarila strela in jo je vrglo po tleh, kravo pa obrnilo okoli. Se dobro se spomni, kako so se ji tresle roke, ko je vtikala ključ v ključavnico, da bi odprla vrata svojega stanu. Takrat so ji rekli, da mora popiti veliko sladkega mleka, da jo bo minil strah. Povedala je, da je »zdravilo« pomagalo. Večerna molža. Stari Preskarjev stanje edini, kije povsem ohranil zasnovo in tudi samo izvedbo avtohtonega ovalnega pastirskega stanu. PASTIRSKA BIVALIŠČA SO DRAGOCEN DEL SLOVENSKE DEDIŠČINE Za kolikor toliko normalno bivanje v vseh mogočih vremenskih razmerah služijo pastirske bajte -prebivališča, ki so s svojo ovalno obliko edinstvena na svetu in zato kot take del slovenske identitete, podobno kot orehova potica, lipicanec in še kaj. Najbolj ohranjeno je pastirsko naselje (Veliki Stan) na Veliki planini, kjer še 13 od 62 stanov z ovalno obliko nadaljuje to arhitektonsko posebnost. Mali Stan (na Mali planini) nima več nobenega ovalnega pastirskega stanu, prav tako tudi ne Gojška in Konjščica. Dol je razen zadružnega hleva že vikendaški, prav tako Kisovec. Originalna zasnova pastirskega stanu je dobro premišljena in izredno funkcionalna. Žal jo novejše izvedbe ne upoštevajo in so stanovi v bivalnem delu velikokrat preveč prostorni oz. delani že bolj v turistične namene in manj funkcionalni za pastirova-nje. V njih je možno tudi »turistično« prenočevanje. Razen temeljev in ponekod še obodnega zidu lope je cela bajta narejena iz lesa, večinoma smrekovega, ponekod pa tudi macesnovega. Tudi kritina je lesena, večinoma smrekove skodle, redko macesnove^ več pa tudi macesnove deščice. Če les ni premazan, pridobi v letu dni plemenito srebrno-sivo barvo. Srce stanu je pastirjevo bivališče. Včasih je bila to samo streha nad glavo z najosnovnejšim za bivanje in predelavo mleka, kar je prikazano v stari Preskarjevi bajti, ki je spremenjena v muzej. Danes pa je vsak stan opremljen z veliko sodobnimi pripomočki za vsaj osnovno udobno bivanje. Bivališče je v originalni zasnovi samo en prostor, velik okoli 3,5 krat 3,5 m, ki povsem zadostuje še danes. V enem kotu je štedilnik. Zraven je MESTNE LEKARNE Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si delovna miza, pomivalno korito. V kotu (»bobkov kot«) stoji miza in klop. V nasprotnem kotu je pograd in omara oz. police za kisanje mleka. Podstrešje je uporabno za dodatnih nekaj ležišč ali za skladišče. Pod lopo je nekaj shramb za mleko in mlečne izdelke, hrano, za razne reči, ki so potrebne za vzdrževanje bajte, stranišče na štrbunk, drvarnica, shramba za orodje in pa največji del, hlev, ki je namenjen živini. Večina stanov ima elektriko, ki jo pridobivajo iz sončnih celic. Zato se ob slabem vremenu velikokrat zgodi, da jo zmanjka. Nekateri imajo tudi električne agregate, ki jih uporabljajo izključno za pogon molznih iz katerega vse leto zbirajo vodo v velike betonske rezervoarje - cisterne, da je nato na razpolago pastirjem (pa tudi drugim obiskovalcem) kot dobra pitna voda. Po ceveh je nato razpeljana do posameznih skupin bajt in jo morajo pastirji nositi do bajt. Na Stovniškem stanu so pred leti naredili velik rezervoar za zbiranje deževnice, ki je tudi pitna. Drugod pa je voda predvsem kapnica. Živina se napaja predvsem iz »luž« - velikih lokev ali pa iz korit, kamor je speljana meteorna voda. Ta voda za ljudi ni pitna. DELOVNI DAN PASTIRJA SE ZAČNE OB SVITU Pastirsko življenje je, gledano z očmi mestnega človeka, ki ga ne pozna, prav idilično: na svežem zraku, v miru med prelepimi hribi, brez skrbi. Vendar temu ni tako. Prav vsak dan, naj bo to petek ali svetek, je potrebno vstati še pred svitom - na začetku paše je to okoli štirih zjutraj, proti koncu pa nekaj po peti uri. Žaradi zgodnjega vstajanja so pastirji prav nejevoljni in pravzaprav hudi in jezni na vse (turiste), ki kalijo nočni mir in počitek. Osnovna zadolžitev pastirja je skrb za živino. Kdor nima živine ■ * e mšm Živina gasi žejo v »lužah«. strojev. Povezava z dolino je preko mobilnih telefonov, vendar je pokritje zelo slabo in je potrebno poiskati mesta, od koder je mogoče vzpostaviti zvezo. PASTIRSKA PREHRANA IN VODA Na planini se dobijo domače dobrote - sladko in kislo mleko, skuta, sir, pa tudi žganci in druge jedi iz domačega kmečkega jedilnika, kjer je to na stanovih napisano. Res pa je, da je proti koncu pašne sezone, ko postane paša revnejša, mleka in s tem tudi mlečnih izdelkov manj. Pastirji jedo tisto, kar (jim) prinesejo iz doline in ne samo mlečnih izdelkov, torej povsem enako hrano, kot jo imajo doma. Dvakrat na teden pripeljejo na planino celo svež kruh. Zaradi dobre dostopnosti na planini ni problemov s pijačo. Večji problem je voda, ki je osnovni pogoj za obstoj in delovanje govejih pašnih planin. Na Veliki planini je tudi studenček, Na pastirskem »kofetku« Pletenje macesnovih kit za okrasitev kapele ob prazniku Marije Snežne. Pastirji morajo vodo do stanov znositi z vedri. Ob natakanju vode je priliožnost za jutranji pomenek. tako rad, da zanjo žrtvuje marsikaj, ni primeren, za pastirja. Vsak dan se začne z delom z živino: izpust iz hleva - lope, molža (pri tem lahko pomaga tudi molzni stroj, ker pa ni dovolj elektrike, ga mora poganjati agregat), pregled živine in odgon na pašo. Potrebno je očistiti hlev, skidati gnoj in ga zvoziti na določeno mesto. Nato šele pride na vrsto zajtrk. Odvisno od količine mleka sledi priprava mleka za kisanje, izdelavo skute, sira ali surovega masla. To traja običajno do osme ure. Sledi skupno delo pri čiščenju pašnikov ali drugem urejevanju skupnih dobrin, kar pa ni obvezno za tiste, ki so že prej opravili svoj obvezni del »tlake«. Po prihodu z dela se prileže kosilo, pa tudi malo počitka, ki ga kaj hitro prekine skrb za živino - zvečer jo je potrebno spraviti pod lopo, pomolsti, pregledati, če je vse v redu, če nima kdo griže, ali »šante«, vročine, ali kakšne druge bolezni. Mleko je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. In šele nato sledi počitek, saj bo naslednji dan potrebno spet zgodaj vstati. In to ne glede na to, ali je vreme lepo ali slabo, ali je megla ali dež, ali piha veter. Edino, kadar je zjutraj močna slana, se toliko počaka, da jo sonce pobere. Pa tudi, ko lije kot iz škafa, se ne žene krav v potoke dežja. Tudi ob nedeljah je potrebno opraviti vse potrebno glede živine in obdelave mleka. Ne gre pa se na tlako oz. »šiht« in tudi drugih del se ne opravlja. Zato pa ob lepem vremenu pride več »turistov«, ki jim je potrebno postreči, nekaterim pa tudi razkazati stan, tako da je včasih utrujenost celo večja kot ob delavnikih. Posebna zadeva so pomišljavke. To so krave, pri katerih je nastopil čas plodnosti. Ker na planini ni bikov, jih mora priti »potolažiti« osemenjevalec. Vendar taka pomišljavka povzroči pri drugih kravah pravo zmedo. Sučejo se okoli nje, jo »naskakujejo«, pri čemer lahko pride tudi do poškodb. Tudi se ne pasejo. Vsa planina je nemirna. Zato je potrebno tako kravo ločiti in jo »spraviti« v hlev, kar ni ravno enostavno in tudi ne povsem varno. Takrat mora to običajno narediti kar nekaj pastirjev, saj enemu samemu krave hitro pobegnejo. Takrat, ko je na planini neurje, ko treska in grmi, piha veter, da nosi dež skoraj vodoravno, ko pada toča, debela kot tepke, in se prilepe gosta megla, se živina, če je pastirjem ni uspelo prej spraviti pod streho, običajno zateče v vrtače in pod smreke. Ko neurje malo poneha, jo je potrebno iti iskat. To tudi za dobre poznavalce velike planine ni vedno enostavno, posebej še, ko se znoči. Kljub delu in skrbem pa se najde čas tudi za druge dejavnosti, kot je nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, česar pa je bilo letos bolj malo, saj je neurje 13. julija tudi na Veliki planini »pobralo« večino »pridelka«. DRUŽABNO ŽIVLJENJE Čeprav pastirji prebivajo vsak v svojem stanu in je večina dela takega, da se ni potrebno družiti, velikokrat pridejo skupaj. Večina prav gotovo ob nedeljski maši. Dobijo se tudi na občasnih pomenkih ob »kofetku«. Velikokrat čez planino zaplavajo tudi zvoki »frajtonaric«, ki jih »raztegujeta« Žagarjev Jože in Škofov Simon. Slovesno po starem običaju pa (Nadaljevanje na 13■ strani) OKNA VRATA VRHUNSKA KAKOVOST » LES • LES/ALUMINIJ • PVC • ALUMINIJ * PVC/ALUMINIJ V centru Kamnika ODDAM POSLOVNI PROSTOR, primeren za trgovino ali pisarno. Tel.: 041/796-804 * it KD5EE E mam Ink SALON KAMNIK: SALON LJUBLJANA: Perovo 26 1241 KAMNIK Tfc&sitska 579.1000 UU8UANA teh 0IS310 508. *ax: 01/33« 509 tol: 81/2561 753,-01/2561 756 !XSK^8^«»6C-tra(le.$i- fax: 01/2561 754 safcD-^KCSsc-trade.s*- DODATNI SEJEMSKI POPUST V ČASU MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA V CELJU, se praznuje vsak godovnik, medtem ko se rojstni dnevi praktično zanemarjajo. Na predvečer go-dovnega dne se pastirji zberejo pred bajto godovnika in naredijo »freh«. Sledijo čestitke in pogostitev ob igranju harmonike in petju domačih napevov, a praznovanje ne traja prav dolgo, saj je naslednji dan potrebno spet zgodaj vstati. Velika družabna prireditev je ob dnevu Marije Snežne, zavetnice kapele na Veliki planini. Takrat možje nasekajo macesnovih vej, žene in dekleta pa spletejo iz njih kite - venčke, s katerimi okrasijo kapelo, križ v Stanu in tudi na novo postavljena mlaja pred kapelo. Na praznik, 5. avgusta, (če ne pade na soboto ali nedeljo) je sicer samo maša, zato pa je konec tedna prava klasična veselica, ki jo priredi pašna skupnost. Običajno se praznuje tudi god sv. Roka, zaščitnika pastirjev, 16. avgusta, vendar se je letos praznovanje zaradi obilice dela zamaknilo za in to na novo očiščen del pašnika pod Koritnim vrhom. Tudi bajte je potrebno pripraviti na zimo, če nimajo zimskih obiskovalcev - bajtarjev - ki jih prevzamejo in pripravijo za svojo zimsko uporabo. VELIKOPLANINSKE POSEBNOSTI Velika planina se lahko pohvali z zanimivostmi, za katere lahko rečemo, da so edinstvene na vsem svetu. To je prav gotovo skupek arhitekture, individualizma in števila stanov. Pri arhitekturi je značilnost ovalnih stanov, za katerega nekateri domnevajo, da bi lahko izviral še iz predslovan-skih časov. Vsaka kmetija, ki ima določeno število pašnih pravic, si sme postaviti svoj stan v okviru pastirskega naselja (Veliki stan). In pri tem ima še svojo čredo in svojega pastirja. Vseh pastirskih stanov je v Velikem Stanu kar 60. 12 dni. Takrat se pastirji zberejo v enem od planinskih domov, pojejo in popijejo, zaplešejo in zapojejo, nato pa vrnejo k svojim vsakodnevnim opravilom. Po koncu pašne sezone je organiziran skupen izlet pastirjev in pašnih upravičencev, ki je združen s kakšnim poučnim ogledom. Proti koncu zime se pastirji spet zberejo, da se pomenijo, poveselijo, ogledajo slike pretekle pašne sezone in se začnejo pripravljati na novo. ODHOD S PLANINE DO MALEGA ŠMARNA Medtem ko se na planino ne sme prignati živine pred dogovorjenim datumom, pa jo lahko odženejo v dolino, kadar hočejo. Običajno je to takrat, ko zmanjka paše ali pa je le-ta tako slaba, da začne živina hirati. Nekako pa velja mali šmaren (8. september) za datum, do katerega se odžene večina živine v dolino. Za razliko od prigona, se večina živine resnično odžene, odpelje se samo bolne oz. tiste, ki bi imele velike težave med hojo. Ne zgodi se, da pastirji jeseni samo zaprejo stanove, spomladi pa priženejo živino. Običajno že jeseni razvozijo po pašnikih gnoj, ki se je nabral pri stanovih. Letos so ga izjemoma zvozili šele julija Turistične bajte - vikendi, skupaj jih je čez 150, so postavljeni drugod, na SZ strani Velike planine, in so tudi po svoje posebnost, saj so vsi narejeni v osnovni obliki pastirskih stanov. Zanimiva pa je tudi lega planine, ki omogoča izredno zanimive poglede in razglede tako v nižave in v višave - na skalne planine. Na planini je tudi nekaj energetskih točk, če že ni celotna planina ena sama velika energetska točka. In posebnosti oz. lepot bi lahko našli še veliko. Poleg tega je še vedno ena največjih, če ne največja pašna planina v Sloveniji, ki je še vedno živa in vse kaže, da bo taka ostala še nekaj časa. Posebnost Velike planine so tudi trniči. To je posebej oblikovana in posušena kepica sku te, ki pa mora biti vedno v paru. Žal je vedno manj pastirjev, ki bi jih redno izdelovali. Zato pa je možno dobiti sladko mleko, kislo mleko, skuto (nekoč so ji rekli kisli sir, ker jo delajo iz kislega mleka) in tudi sir, ki mu rečejo tudi »laški sir« in ga delajo iz sladkega mleka. Surovo maslo pa delajo bolj poredko, saj ni hladilnikov in bi prehitro postalo žarko. Poleti je bil na planini tudi Prešernov Andrej, oblečen v starinsko pastirsko nošo z »dežnim« Pastirska noša je zanimiva še zlasti otrokom. plaščem iz lipovega ličja, v coklah, s širokokrajnim klobukom in palico v rokah. Občasno sta se v to nošo oblekla tudi Roševa France in Peter. NA PLANINO VODI VEČ POTI Najlažji dostop na Veliko planino je z gondolsko žičnico in sedežnico, nato pa je kakšnih dvajset minut peš do pastirskega naselja. Tudi z motornimi vozili se da pripeljati gor, vendar je dostop z njimi na planino dovoljen samo v posebnih primerih. Za običajne obiskovalce je dovoljen do Pod-krajnika, Kisovca, Mačkinega kota in Dola. S Kisovca je potrebna slaba ura zložne hoje, iz Mačkinega kota pa okoli pol ure. Lahko se gre tudi z Volovljeka (od Kranjskega Raka), pa z Rakovih ravni, z Marjaninih njiv ali pa Ušivca - od ure in pol do tri četrt ure. Najžlahtnejše pa je, če gremo gor peš: po »klasični« poti mimo Sv. Primoža - približno tri ure, od gostišča Jurček na Krivčevem - dve uri in pol, s Kopišč oz. Kraljevega hriba tri ure in pol, ali pa iz Podvolovljeka - dve uri in pol. V megli velja, da moramo biti posebej pazljivi, da ne zaidemo. Ce gremo po svoje čez pašnik, kmalu postane vse enako in hitro se zgodi, da ne vemo več ne kod ne kam. Zato takrat velja posebna previdnost in ne zapuščajte označenih poti! Kamniški potapljači za čistejše slovensko morje Ankaran, 14. junija, deževna in čistilne akcije in vodstvu za orga-turobna sobota. Kljub temu smo nizacijo. se člani športnega društva TRI- Za vse ljubitelje potapljanja pa DENT in člani SSI centra TRIDENT še nagradno vprašanje: iz Kamnika zbrali v kampu An- S kakšno hitrostjo se po SSI karan, kjer je bila organizirana standardih potapljač lahko dviga čistilna akcija delčka slovenske- na površino? ga morja. Akcijo je organiziralo vodstvo kampa. Čeprav vreme ni hotelo pokazati prijaznejšega obraza je bilo vzdušje odlično. Razveselilo nas je, da kljub prvi organizirani čistilni akciji na tem mestu ni bilo veliko odpadkov, kar kaže na dobro ekološko ozaveščanje ljudi, ki koristijo usluge kampa, kjer vladata red in čistoča. Na koncu smo se zadovoljni, da smo s svojim delom prispevali k čistejšemu morju, rahlo premraženi ogreli in okrepčali v kamp restavraciji s toplimi napitki in toplo malico. Pohvala gre predvsem potapljačem, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili a) 9m/minuto b) 9m/sekundo c) 9m / uro Pravilni odgovor pošljite na dopisnici do 10. 9. 2008 na naslov: TRIDENT, Perovo 20, 1240 Kamnik. Izžrebali bomo tri dobitnike. Prva nagrada je kvalitetna maska Poseidon, druga in tretja pa nosilni trak za masko z logotipom Poseidon. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Veliko sreče in potapljaški pozdrav! Aleksander Avguštin, inštruktor potapljanja ALJASKA 2008 V 80-tih letih prejšnjega stoletja je takratna koordinacijska komisija za alpinizem postavila nekakšne smernice za razvoj alpinizma: na čim višje vrhove po čim težjih smereh s čim manj opreme, a še vedno varno v razumnih mejah. Zanimivo je, da poteka razvoj precej v tej smeri oziroma: »Prihodnost alpinizma vidim predvsem v hitrih vzponih z minimalno količino opreme. Aljaska je v zadnjem času postala nekakšna zibelka takega načina plezanja. 24- urni dan in izredno velike višinske razlike omogočajo dobro pripravljenim alpinistom plezanje v »single pushu« tudi do 60 ur. Aljaska je tudi nadvse primerna za uvajanje mladih v drug način plezanja«, kakor je zapisal Matej Kladnik v svojem poročilu o odpravi na Aljasko, v kateri so bili štirje člani AO Kamnik (Ambrož Bajde, Kladnik, Aleš Koželj in Urban Novak) in dva iz AO Idrija (Aljaž Tratnik in Davor Velikonje). Na pot so odšli 20. maja, vrnili pa so se 23. junija. Smeri so plezali v enem zamahu, kar pomeni, da so plezali in sestopali brez vmesnih daljših počitkov (bivakiranja, spanja), kar zahteva izjemno dobro fizično in tudi psihično pripravljenost. Tako so n.pr. za Francosko smer - od baze pa do vrnitve v bazo porabili 56 ur. Vsi so preplezali SZ greben v Mount Francesu (3400 m) in Zahodni steber Denalija, ki je s z višino 6194 m najvišji vrh Severne Amerike. Ambrož Bajde in Aleš Koželj sta preplezala tudi Francosko smer v Mount Hunterju (4442 m), Aljaž Tratnik, Davor Velikonje, Matej Kladnik in Urban Novak pa tudi smer Prikrajšanje (De-privation) v Mont Hunterju. Matej Kladnik in Urban Novak pa sta osvojila še Severni ozebnik v Mini Moonflowerju v grebenu Hunterja. ALPINISTIČNA ŠOLA Letošnja alpinistična šola AO Kamnik, ki jo bo ob pomoči članov AO vodil alpinistični inštruktor in kandidat za GV Marko Petek, se bo začela v torek, 30. septembra, predvidoma v Kamniški Bistrici. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani www. drustvo-pdkamnik.si. lahko jih dobite tudi na telefonski številki 041 874-887 in na e-naslovu petek.marko@siol.net. Šola bo izvedena po novih pravilih, ki med drugim zahtevajo, da mora kandidat do vpisa v šolo poteh v zadnjih treh letih opraviti najmanj 20 različnih tur po zahtevnih in zelo zahtevnih in uspešno opraviti preizkusno turo, ki bo predvidoma dvodnevna. Bojč Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste l/e, Komenda ^ 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanjih ... ROL KOSEC ALOJZIJ s.p. ROLETE ŽALUZIJE Tel. 01/723 72 84 www.sencila-kosec.com TRGOVINA BOGATA PONUDBA POSEBNE UGODNOSTI ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE AKTUALNO VABLJENI! ČISTO. PRIJAZNO. V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program izdelkov blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: - čistilna, pralna in pomivalna sredstva - pripomočki za čiščenje - higienski izdelki iz papirja - avtokozmetika, sredstvo proti zmzovanju vetrobranskih stekel - sredstva za zaščito hladilnih sistemov pred mrzovanjem - možnost polnjenja izdelkov KIMI v prinešeno embalažo po nižjih cenah - za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10% popusta - pri nakupu nad 5 eurov podarimo 5 lit destilirane vode - vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija. Gel za pranje perila pri vseh temperaturah, gel za pranje pisanega perila. Antifriz, Vitrex zimski, Solar sredstvo proti zmrzovanju solarnih sistemov. Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 17h, ob sobotah od 8h do 12h. KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580, www.kimi.si, info@kimi.si KIMI. ŠPORTNOjV/IESEN! VODNA AEROBIKA - 2 x tedensko ; Kdaj? TOREK (Petra), ČETRTEK (Nina) od 20.-21. ure. GVMSTICK PRIPOMOČKI za še učinkovitejšo vadbo. Cena 1 obisk: 6,50 TERME SNOVIK ” ■SV£T TERMALNIH UŽITKOV VODENA VADBA REKREATIVNEGA PLAVANJA Kdaj? PONEDELJEK, od 20.-21. ure. Cena: 1 obisk: 6,50 Ob nakupu paketa "deset obiskov" enega od zgornjih paketov za 36 dobite še en obisk savne (2h) ter solarija in brezplačno kavo v kavarni Veronika VADBA V VODI-VSAK DAN OB 10. in 18. URI Za vse obiskovalce bazena - brezplačno f DAN ODPRTIH VRAT - 27.9. od 9.00 do 13.00 ) VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT, K|ER BOSTE LAHKO PREIZKUSILI NAŠE ŠPORTNE I IN ANIMACIJSKE PROGRAMETER OB VPISU V PROGRAME PRIHRANILI 20%! Informacije in prijave: Petra Šuštar, 01 83 44 219, petra.sustar@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Na podlagi 50. in 60. člena v povezavi s tretjim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 - ZPNačrt) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) Občina Kamnik objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta B31 Povezovalka - del 1. člen (1) Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta B 31 Povezovalka - del, ki ga je izdelala družba Populus, Prostorski inženiring d.o.o., ter njegove strokovne podlage. (2) Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) je območje, ki se ureja z OPPN opredeljeno kot območje B31 Povezovalka - del namenjeno gradnji objektov družbenih dejavnosti. (3) Območje OPPN B 31 Povezovalka - del obsega severni del območja urejanja B 31 Povezovalka, ki je na jugu omejeno z gradbeno parcelo povezovalne ceste B31 Povezovalka. V k. o. Podgorje zajema dele parcel št.: 1319/1,1323/1,1323/2,1304 in 1297. (4) Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Kamnik in na sedežu krajevne skupnosti Duplica od 15.9.2008 do 15.10.2008. (5) Javna obravnava dopolnjenega osnutka prostorskega akta bo 1. 10. 2008 ob 18.30 uri v prostorih Občine Kamnik, velika sejna soba II. nadstropje. (6) Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec prostorski akt podrobneje obrazložila in podala dodatna pojasnila. (7) V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na razgrnjeni dopolnjeni osnutek prostorskega akta na naslov Občine Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik, elektronski naslov obcina@kamnik.si ali pa jih na kraju razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. (8) Javno naznanilo se objavi v časopisu Dnevnik, na radiu HIT ter na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si), kjer bo v času javne razgrnitve objavljeno tudi gradivo dopolnjenega osnutka. Številka: 3505-2/2007-5/1 Kamnik, 2. 9. 2008 Župan, Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. PEŠPOT OB KAMNIŠKI BISTRICI ZAPRTA!? Za sprehajalce bližnje in daljne okolice ter krajane Godiča je od 3.5.2008 zaprta pešpot ob Kamniški Bistrici, ki je bila tu že od leta 1800 in ves ta čas do danes služila temu namenu. Na eni strani so železna vrata s ključavnico in napisom PRIVAT ZEMLJIŠČE, na drugi strani pa ograja in koli za mostom, tako da prehod ni možen. Še vedno je na kamnu ob hiši Ivana Iskre markacija poti, nekaj oznak pa manjka, ker je bilo posekano drevje. Pot pomnijo še vsi tisti, rojeni pred letom 1920, ki so s svojimi starši hodili v cerkev v Stranje. Pešpot smo uporabljali, ko smo šli na pošto v Stahovico, k Sv. Primožu, v Kamniško Bistrico, zdaj po Koželjevi poti. Po tej pešpoti so radi hodili tudi iz oddaljenejših krajev, saj je bila mirna, senčna, prijetna -tako za mlade kot malo starejše. Vsi otroci iz okolice, ki so hodili v šolo v Stranje, so uporabljali to pešpot, ki je bila veliko varnejša kot pot ob medkrajevni cesti, čeprav je pločnik. Mimogrede se lahko otroška radoživost tragično konča. Učiteljice so rade vodile otroke na športne dneve skozi vse šolsko leto. Tudi poštarjeva pot je vodila tod. A je pot zaprl bivši občinski svetnik krajevne skupnosti Godič in lastnik zemljišča g. Franc Pogačnik v dogovoru s policistom, ki je zgradil svoje dvorišče. Kmet ima dostop do svojega zemljišča s souporabo ključa ključavnice na železnih vratih. Vsi kmetje bi nam potemtakem lahko prepovedali vse poti in vse zagradili, če bi ravnali po teh lastnikih, tudi njim! Kakšen občutek imajo sedaj, ko srečujejo sokrajane ob tem, da so zaprli priljubljeno pot in potrebno bližnjico! KDO NAM BO POMAGAL ODPRETI POT? prizadeti krajani Godiča Jesenska akcija zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev bo potekala po priloženem razporedu. Občane Kamnika naprošamo, da pripravijo odpadni kosovni material pred svojimi zgradbami le 2 dni pred napovedanim terminom odvoza, na dan odvoza pa do 6. ure zjutraj. V primeru odlaganja izven organiziranega termina bomo povzročiteljem zaradi dodatnega čiščenja izstavili račun! Med kosovne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvu, sodijo: bela tehnika, pohištvo, žimnice, peči, kolesa, kopalniška oprema - školjke, umivalniki, kadi, ipd. V okviru akcije bomo zbirali tudi odslužene avtomobilske gume. Odlagajte sortirano! Odpadkov, ki ne sodijo med kosovne odpadke, kot so: avtomobilski deli, gradbeni material, izolacijski materiali, tekstil in mešani komunalni odpadki, podjetje v okviru akcije zbiranja kosovnih odpadkov ne bo odpeljalo! Zbrane kosovne odpadke bomo v največji možni meri presortirali in s tem omogočili, da bodo le-ti koristno uporabljeni kot sekundarne surovine in tako ne bodo obremenjevali odlagališča in okolja. pon. 8.9. Motnik, Špitalič, Pšajnovica čet. 11.9. Tuhinj pon. 15.9. Šmartno čet. 18.9. Srednja vas, Sela pon. 22.9. Črna čet. 25.9. Kamniška Bistrica pon. 29.9. Godič čet. 2.10. Nevlje pon. 6.10. Mekinje čet. 9.10. Tunjice pon. 13.10. Podgorje, Volčji potok čet. 16.10. Šmarca pon. 20.10. Perovo čet. 23.10. Novi trg pon. 27.10. Vranja peč pon. 3.11. Center čet. 6.11. Zaprice pon. 10.11. Duplica Izven organiziranega odvoza lahko kosovne odpadke pripeljete v Zbirni center Suhadole. Delovni čas: od 1. oktobra do 30. aprila od 6.00 do 16.00 od 1. maja 'do 30. septembra od 6.00 do 18.00 Poleg tega bi radi opozorili na Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo na območju občine Kamnik potekala 4. in 11. oktobra. Natančen razpored zbiranja s premično zbiralnico bo objavljen naknadno. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v OC Kamnik na tel. 01/723-82-42 ali pa obiščete našo spletno stran www.publicus.si __________________ ^■publicuŠ Na podlagi 4. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 90/07) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2008 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 77.100 € za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov ter storitev s kmetij, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in šolanje v srednješolskih kmetijskih programih II. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE • Pomoč se dodeli na podlagi popolne vloge. • Naložbe oz. dela ali storitve, za katere so odobrena sredstva na podlagi razpisa, morajo biti zaključene pred izplačilom končnega zahtevka. • Prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev. • V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. V tem primeru prejemnik izgubi pravico do pridobitve sredstev po Pravilniku o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Pravilnik) za naslednji dve leti. • Za ukrepa pod številko 3 in 4 velja pravilo »de minimis«, ki pomeni, da skupna pomoč dodeljena prejemniku v obdobju treh let ne sme presegati 200.000 €. Za ostala določila (splošni in specifični pogoji upravičenosti in ostalo) se upoštevajo določila Pravilnika. III. UKREPI Ukrep št. 1: NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Upravičenci: fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo Namen ukrepa: Pomoč se dodeli za naložbe v živinoreji, rejo perutnine vzgojene pretežno z lastno krmo, rastlinsko in gozdarsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine na dokupljeni hrani in kuncev. Za rejo drobnice se pomoč dodeli na območjih z omejenimi dejavniki. Med naložbe sodijo: - naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, jajc in mesa; naložbe v gospodarska poslopja za skladiščenje krme s pripadajočo opremo ter izgradnjo pomožnih objektov; nakup kmetijske mehanizacije in opreme, predvsem specialne mehanizacije in opremo za obdelavo in pridelavo na hribovitih območjih; nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije; prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih sadnih nasadov in nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo. Upravičeni stroški: - stroški priprave načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov; stroški gradnje in adaptacije hlevov; stroški nakupa in montaže tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke; stroški gradnje in adaptacije gospodarskih poslopij, opreme in izgradnje pomožnih objektov (gradnje gnojnih jam ali gnojišč za namen izpolnjevanja standarda Nitratne direktive se ne sofinancira); nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; razširitev obstoječih trajnih nasadov; stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo in pomoči se dodelijo za naložbe v rejo govedi, konj in drobnice na kmetijskih gospodarstvih, za prilagoditev novo uvedenega standarda dobrega počutja živali. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki; do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja; dodatnih 10 % pomoči, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, so mlajši od 40 let in prvič kot nosilci prevzemajo kmetijsko gospodarstvo, imajo ustrezna poklicna strokovna znanja in so ustrezno usposobljeni ter predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih kmstijskih dojavnosth, - najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 200 €, najvišji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 1 s prilogami; ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije; predložiti morajo načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehnologijo reje; rastlinjak mora biti montažno demontažnega tipa, do površine 200 m2; za razširitev obstoječih travnih nasadov je določena minimalne površine 0,2 ha in za razširitev obstoječih nasadov špargljev in jagodičevja minimalna površina 0,1 ha. 1.2. Urejanje pašnikov, kmetijskih in gozdnih zemljišč in dostopov Med naložbe sodijo: - naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali z minimalno površino 0,5 ha; naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih in naložbe v ureditev kmetijskih zemljišč in dostopov na kmetijskih gospodarstvih, ki so bili poškodovani ob neurju (dovozne poti, poljske poti, plazovi na kmetijskih površinah). Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne črednike; stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo, stroški za novo vzpostavitev travinj; stroški urejanja dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih in splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, nakup patentov in licenc in drugi stroški v zvezi z investicijo). Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki oziroma do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, vendar višina pomoči na hektar ne sme presegati 130 €. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 1 s prilogami; načrt naložb za pašnike s popisom del, opreme, tehnologijo paše in min. površino 0,5 ha; načrt naložb za izvedbo agromelioracijskih del na zemljiščih ali naložbe dostopov (poljskih in dovoznih poti v trajne nasade); situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije in krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko. Kot zaključek naložbe se šteje vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proizvodni proces ali vpis intenzivnih sadovnjakov ali nasadov v register, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep št. 2: ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE Upravičenci: izvajalci, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti Predmet podpore: - usposabljanje in izobraževanje kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu v okviru društvene dejavnosti; izobraževanje, usposabljanje in informiranje nosilcev registriranih kmečkih gospodarstev in njihovih članov. Upravičeni stroški: - stroški izmenjave znanj med gospodarstvi, stroški tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih; stroški publikacij, katalogov, spletišč; za usposabljanje kmetov se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja; Znesek pomoči: ,t - do 100 % upravičenih stroškov; najvišji znesek dodeljene pomoči za društva znaša do 1.000 €/program letno, za organizacijo pa do 6.000 €/program letno. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 2 s prilogami; dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore. Ukrep št. 3: NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Upravičenci: nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti Predmet podpore: Podpore se dodelijo za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dejavnosti: - predelava kmetijskih proizvodov, kot so sadje, zelenjava, žita, mleko, meso, zelišča, les in ostalih proizvodov; turizem na kmetiji; izvajanje dejavnosti (storitve in izdelki) vključno z varstvom tradicionalne krajine in stavb povezanih z ohranjanjem tradicionalnih znanj na kmetiji; izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; kompostiranje organskih snovi. Upravičeni stroški: - stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; nakupa opreme in promocije. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov; najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, najvišji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 3 s prilogami; fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investicije v primeru, če le-ta ni registrirana. Ukrep št. 4: NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ Upravičenci: nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti Predmet podpore: Predmet sofinanciranja so naložbe za: - neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah; neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije; storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le- teh v najem in izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Upravičeni stroški: - stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; nakupom nove opreme in stroški promocije. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov; najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, najvišji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 4 s prilogami in fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investicije v primeru, če le-ta ni registrirana. Ukrep št. 5: ŠOLANJE V SREDNJEŠOLSKIH KMETIJSKIH PROGRAMIH Upravičenci: dijaki, ki se šolajo v srednješolskih kmetijskih programih s stalnim prebivališčem v občini Kamnik. Namen podpore: - zagotoviti usposobljene kadre v kmetijstvu. Znesek pomoči: - do 400€/dijaka v šolskem letu. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 5 s prilogami; potrdilo o vpisu in pooblastilo staršev za nakazilo sredstev na dijakov osebni račun, če dijak ni polnoleten. IV. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Obrazce vlog dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki morajo biti na ustreznih mestih podpisane in požigosane. Vzorca pogodbe vlagatelji ne prilagajo. Informacije v zvezi z javnim razpisom: - Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar), telefon 01 /8318-106 in (Vesna Krmavnar), telefon 01/8318-107; - Kmetijsko svetovalna služba, telefon 01/8317-533 ali 01 /839-769. V. OBRAVNAVANJE VLOG Postopek javnega razpisa bo vodil za področje kmetijstva pristojni organ občinske uprave v upravnem postopku. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Na podlagi sklepov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredelijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do srede, 15. oktobra 2008. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR. VII. OBVEŠČANJE O IZIDU O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Prejemniki sredstev po tem razpisu bodo objavljeni na spletni strani Občine Kamnik. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Oratorij Šmartno v Tuhinju Odpirali smo oči... V tednu od 18. do 24. avgusta se je ob cerkvi Šmartno v Tuhinju in njeni širši okolici odvijal orato-rij-počitniški program za otroke. Letos smo pod geslom: Odpri oči! spremljali zgodbo svetega Pavla. Vsako jutro je zastavo dvignilo 130 otrok, udeležencev oratorija, in 30 animatorjev, ki smo ves čas skrbeli za pestro dogajanje. Po jutranji molitvi smo v dvorani kulturnega doma peli in si ogledali predstavo, ki je vsak dan odkrivala skrivnosti Savlovega oz. Pavlovega življenja. V katehezah smo spoznavali vrednote in si izmenjali izkušnje iz življenja. Obiskal nas je voditelj slovenskega oratorija Jure Babnik, oratorijski poštar pa je nosil pošto, ki so jo napisali otroci in animatorji. Ob dvanajstih smo zmolili Angel Gospodov, nato pa se trikrat podali v delavnice, trikrat pa na t.i. velike igre v Nevljice. Na delavnicah smo z mlajšimi ustvarjali ogledalca z mozaikom in oblikovali balone v živali. V postopku »Od trave do sladoleda« smo kosili, grabili, molzli in nato pridelali še sladoled, ki se je v vročih dneh prav prilegel. Skrivnost »Izvirnega greha« smo odkrivali pri pridelovanju mošta in peki jabolčnega zavitka. Nekoliko starejši so pleskali sobo po lastnem navdihu, izdelovali lesen lipg T\ |pfF,-*§| §'>•• id 4 A »Pavlomobil« v naravni velikosti, ustvarjali lasten muzikal iz zgodbe Janeza Boška in se pomerili v paintballu. V četrtek smo v goste dobili gorskega reševalca in vojake slovenske vojske, ki so nas naučili, kaj je to vojaški red in mir. Velike igre so minevale v kilometrih pretečenih poti in nape- tem, a solidarnem tekmovanju. Letos si bomo najbolj zapomnili petkove vodne igre, ki so bile tako mokre, kot tudi blatne. Sredo je zaznamoval Lov na zaklad, ki se je skrival v simboliki dneva, saj smo bili z g. župnikom Simonom Lorberjem pri maši v naravi in nato lačne želodčke pomirili na pikniku. Ves teden so se zabavali tudi naši najmlajši oratorijanci na Malem oratoriju. Program in zahtevnost sta prilagojena sposobnostim malčkov od 4 do 6 let. Vsak dan smo sklenili s petjem in himno s spuščanjem zastave. Zadovoljni obrazi otrok, ki so staršem hiteli pripovedovati, kaj vse so doživeli, in pohvale staršev so nam vsak dan znova potrjevali, da trud ni bil zaman. Še posebej so nas starši presenetili na sobotni dan, ko smo se posladkali s 500 palačinkami. Ob zaključku oratorija smo pripravili posebno nedeljsko bogoslužje, razstavo izdelkov in foto predstavitev tedna. Starši in sorodniki pa so prinesli pecivo, da je bilo naše slovo slajše. Ves teden so nas podpirali starši animatorjev, starši otrok, sponzorji, oba duhovnika in mnogi drugi. Vsem iskrena hvala! In ne pozabite po svetu hoditi z odprtimi očmi! MARTA VRANKAR Foto: Teja Uršič Prijetno s koristnim v angleščini in nemščini Kamniški otroci so na različne načine preživljali počitnice in kar nekaj jih je bilo, ki so v sklopu počitniških jezikovnih delavnic, ki jih organizira jezikovni center DUDE, preživeli nadvse poučen dan na kmetiji Jeršin v Tunjicah. Tam so si ogledali domače živali, jih božali, pomolzli kozo, jahali oslička ter se seznanili s kmečkimi opravili. Poudarek jezikovnih delavnic je predvsem v tem, da skozi raznolike dejavnosti otroci spoznavajo in utrjujejo znanje tujih jezikov, kar je odlična priprava na novo šolsko leto. Medvedova 6, Kamnik tel./faks: 01/83-92-865, 031/654-870 E-mail: lidiia.Derko@kks-kamnik.si hgahorovic@email.si www.isa-it.si/lec Jezikovna šola liTTle ENGLAND CLUB Vabi k vpisu v jezikovne tečaje ANGLEŠČINE in ITALIJANŠČINE otroke, mladino in odrasle Tečaji se pričenjajo 29. septembra. _______Ugodne cene, popusti Hflilci PLESritiŠOLft razpisuje plesna tečaja za predšolske otroke: GIBALNA IGRALNICA za malčke od 18. mesecev do 3. leta in CELOLETNI PLESNI TEČAJ za otroke od 3. do 6. leta vsak ponedeljek od 18. do 18.45 v telovadnici zavoda ZUIM v Kamniku Prva vaja: 22. 9. 2008 Informacije na www.mikiples.com ali na tel. 01 / 724 25 85. danemu'seV*jutra- Letovanje gasilske mladine v Savudriji njih urah z dvema avtobusoma odpeljali proti Savudriji. Na letovanje se je odpravilo 97 otrok pod vodstvom 15 mentorjev. Teden počitnic je potekal po določenem redu, popestrili pa so si ga v vragolijami v vodi, kjer so bili največ pod vodo mentorji (tunkanje starejših je veselje vsakega otroka), vsak večer so potekale razne aktivnosti. Med seboj so se pomerili v odbojki, nogometu, med dvema ognjema, namiznem tenisu, balinanju, pikadu. Najbolj zabavne so bile igre brez meja z gasilskimi veščinami in veliko vode. Popeljali so se v Umag, kjer so se vkrcali na ladjico, ki jih je popeljala na krajši izlet. Tudi nočnega kopanja so bili veseli. Domov so se vrnili celi in večinoma zdravi, eni malce žalostni, OtroSki pevskizbor Vrabčki in cicibani k )- DKD Solidarnost Kamnik Vabimovsvoje pevske vrste nove pevce in pevke, ki irncu o vesel) e do prepevanja, druženj a, nastopanja. 0PZ Vrabčki od 7 do 13 let se dobivamo ob četrtkih ob 16. uri, od IS.septembra. OPZ Cicibani od 3 do 6 let se dobivamo ob torkih ob 17, uri, od I6.septembra. v glasbeni sobi DKD Solidarnost (nad kavarno Veronika), Japljeva 2, Kamnik. Zborovodkinja Marina Apamik saj so letos zadnjič letovali z gasilci, ker bodo drugo leto »prestari in preveliki«, drugi pa z upanjem, da bodo naslednje leto zopet med tistimi, ki bodo šli na morje, pa čeprav so mentorji včasih malce tečni in hočejo imeti red. Že prvo soboto v septembru pa nas čaka tekmovanje v rolanju. Na pomoč! Zapisala: Mihaela Poglajen, Martin Sedeljšak Kinološko društvo Kamnik VAM DAJE PRILOŽNOST DA, NUDITE SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU NAJBOLJŠE!!! Pridružite se nam v tečajih šolanja psov in glede na velikost, starost ali pasmo bomo skupaj izbrali najustreznejši tečaj! VPISI bodo 6. in 7. septembra med 10. in 12. uro ter 9. in 11. septembra med 18. in 20. uro na društvenem vadbišču! Pokličite 031/261-503 ali 031/607-692 grgV® PLESNA SEZONA 2008/2009 V (91 mmm i"M™l lil Drage plesalke, ljubiteljice orientalskega plesa! V KU0D Bayani smo v letošnjem šolskem letu pripravili kup novosti in najrazličnejših plesnih izzivov. Poteg začetne in nekaj nadaljevalnih skupin Klasičnega orientalskega plesa, vas zopet vabimo na ure Plesne tehnike, začetne in nadaljevalne skupine Tribal Fusion in Orient aerobiko. Novosti v letošnjem letu so Yoga, Orientalski ples za deklice od 6-10 let, posebna skupina Orientalskega plesa za mame in hčerke, tečaj, ki združuje gledališko igro, gib in ples z imenom Orientalski plesni teater in tečajev plesov iz indijskih filmov Bollywood. Letos bomo poučevali na dveh lokacijah in sicer v Domu kulture v Kamniku in v novem Centru Pinea v stavbi kamniškega svetilnika. Začetek vseh tečajev bo konec septembra, natančen urnik in datum pa bo objavljen v naslednji številki Kamniškega občana in na naši spletni strani www.kuod-bayani.com po 10. 9. 2008. Za vse dodatne informacije smo na voljo tudi na elektronskem naslovu: bayani.natasa@qmail.com ali na telefonskih številkah: 041 826 372,041 293 903,051 202 228,041 938 074 7 6 5. september 2008 Iz Lokostrelskega kluba Kamnik DRŽAVNO PRVENSTVO FITA ARROWHEAD KROG 12 X 12 V TUNJICAH Po uspešno organizirani tekmi za državno prvenstvo v lanskem letu nam je Lokostrelska zveza Slovenije tudi letos zaupala organizacijo državnega prvenstva FITA ARROWHEAD krog 12 x 12. Ker tekmovanja te vrste potekajo deloma tudi v gozdu, se vedno pojavi problem, kje takšno tekmovanje organizirati. Teren mora biti dovolj velik in raznolik, da ustreza Prvi trije v disciplini goli lok: 1. Miha Kosec (LK Kamnik) v sredini, 2. Drago Novak na levi, 3. Dušan Močnik LK Kamnik. vsem zahtevam postavitve tarč, prav tako mora biti zagotovljena varnost udeležencev tekme kot tudi okoliških prebivalcev in njihove lastnine. V Kamniku oziroma njegovi okolici je kar nekaj ustreznih terenov in letos smo uspeli pridobiti teren na območju avtokros proge v Tunjicah. Prvi dan tekmovanja v soboto, 23. avgusta, je potekalo tekmovanje za FAWR lestvico, državno prvenstvo za vse starostne kategorije razen članske in prvi del absolutnega državnega prvenstva za člane in članice. Lokostrelci iz vse Slovenije so prihajali na prizorišče že v jutranjih urah. Vseh 105 tekmovalcev se je po pozdravnem govoru podžupana občine Kamnik Brane Golubovič in uradni otvoritvi tekmovanja podalo na različne izhodiščne točke po tarčah. Tekmovanje je sprva spremljalo sonce, ki se je občasno skrilo za koprenaste oblake, popoldne, ko se je tekma bližala koncu, pa se je nad Tunjicami »odtrgal« oblak. Večina tekmovalcev se je skrila pod strehe bližnjih hiš, nekaj pa jih je ostalo v gozdu v zavetju dreves, ki so vsaj malo zaščitila tekmovalce pred kot oreh debelo točo. Tekmovanje je bilo ob občasnemu dežju speljano do konca, prav tako pa je brez težav potekala podelitev medalj najboljšim. Naslednji dan je potekal drugi del absolutnega državnega prvenstva za člane in članice. Tokrat je tekmovalce ves dan spremljalo sonce, le proga je bila zelo razmočena in blatna. Državnega prvenstva so se udeležili štirje Kamničani. Mihael Kosec je v kategoriji članov z golim lokom v tekmovanju za FAWR lestvico v soboto zasedel 2. mesto, v nedeljo pa je postal absolutni državni prvak. Dušan Močnik je v soboto tekmoval v kategoriji veteranov z golim lokom in na tekmovanju za FAWR lestvico zasedel 2. mesto, prav tako je kot veteran zasedel 2. mesto na državnem prvenstvu, v nedeljo pa je v kategoriji članov z golim lokom zasedel 3. mesto. Primož Flerin je tekmoval v kategoriji članov z ukrivljenim lokom in v tekmovanju za FAWR lestvico zasedel 6. mesto. Srečo Žagar je v kategoriji veteranov s sestavljenim lokom na sobotnem tekmovanju za FAWR lestvico zasedel 5. mesto, Boris Andrejka, ki se udeležuje tovrstnih tekmovanj, pa je bil tokrat v vlogi vodje tekmovanja. Bliža se državno prvenstvo v FITA krogu, ki bo 27. septembra na mekinjskem stadionu, kjer bodo tekmovali vsi kamniški kategorizirani tekmovalci. Skupaj s kolegi iz LKK bo tekmoval tudi Klemen Štrajhar, ki je na 2. evropskem mladinskem pokalu v Gruziji v kategoriji kadeti z ukrivljenim lokom osvojil odlično 9- mesto. VSE V ZLATO!! _ Blanka Štrajhar, LKK 6 UR KOŠARKE NA »IGRIŠČU« V MEKINJAH V nedeljo, 24. avgusta, seje na parkirišču pred tovarno Kemostik v Mekinjah odvijala posebna športna prireditev. Člani Športno kulturnega društva iz Mekinj so namreč parkirišče preuredili v manjše košarkarsko igrišče in se v 6-urnem košarkarskem maratonu pomerili s člani Športnega društva Tuhinj. Čeprav so Tuhinjci po dobri polovici srečanja vodili že kar s prednostjo več kot 30 točk, so jih Mekinjčani po petih urah ujeli. Zadnja ura srečanja je bila odločilna, saj sta si ekipi vodstvo ves čas izmenjevali, na koncu pa je bila sreča vendarle bolj naklonjena domačinom, ki so po šesturnem maratonu slavili z le 4 točkami razlike. Končni rezultat tekme je bil 472 proti 468 za Mekinjčane, ki so poleg rekreacije s tekmovanjem na improviziranem igrišču želeli opozoriti predvsem na veliko potrebo po izgradnji pravega zunanjega športnega igrišča v Mekinjah. Mekinjčani upajo, da se bodo stvari vendarle premaknile iz začetne točke in bodo prišli do prepotrebnega igrišča, kjer bodo lahko tako mladi, kot tudi starejši na zdrav način sproščali odvečno energijo. Matej Slapar, SKDM 13193 38 smilksi ** ZEZAI7 EUR/M TRIATLONCI TK ROS ELEKTRONČEK TRISPORT NAVDUŠUJEJO Z ODLIČNIMI REZULTATI Kljub temu, da so poletni meseci namenjeni predvsem dopustom in predajanju užitkom na morju, so triatlonci pridno in zavzeto trenirali v kamniškem bazenu in po cestah v okolici mesta. Kamniški stadion je namreč zaradi »razkopane« steze primeren le za pridobitev kvalitetne poškodbe, za kvaliteten trening pa zagotovo ne. Kočevje, 23. avgusta, je bilo prizorišče predzadnje domače tekme v akvatlonu in triatlonu za slovenski pokal. V akvatlonu so naši najmlajši tekmovalci zopet bili boj za najvišja mesta. Stopničke so le tri in v akvatlonu so jih v svojih kategorijah dosegli: Kristina Uršič (1. mesto), Tinkara Capuder (1. mesto), Katarina Humar (2. mesto), Luka Bela Kočar (2. mesto). Obreza Domen (3. mesto) in Plan-ko Matevž (3. mesto). Naslednja preizkušnja je bila tekma v triatlonu na super sprint razdalji. Domen Hribar je suvereno opravil z vso konkurenco in poleg zmage med mlajšimi mjadinci zmagal tudi absolutno. Štefan Grilje je v isti kategoriji osvojil tretje mesto. Nagrada za vložen trud na treningih je bilo prvo mesto Domna Leskovca v kategoriji starejših dečkov. Potrebno je omeniti še dosežke triatlonk na tej razdalji. Na absolutno četrtem mestu, v kategoriji kadetinj pa na tretjem, je tokrat pristala Katarina Ogrin, ki vidno napreduje iz tekme v tekmo in se počasi razvija v zelo dobro tekmovalko. Ne dvomim, da nas bo to dekle v prihodnosti na tekmah še navduševalo in bomo o njej še marsikaj slišali. Prvo mesto med mlajšimi mladinkami in mesto za Katarino v absolutni razvrstitvi je zasedla Tjaša Romšak. Med starejšimi deklicami je bila Liza Uršič druga in Vesna Alpner tretja. V sprint triatlonu je Miha Rojc v svoji kategoriji zasedel tretje mesto. Nedelja, 31. avgusta, je bila rezervirana za nastop na akvatlonu in olimpik triatlonu v Porečah ob Vrbskem jezeru. Tekma šteje za pokal Alpe Adria, kar je letošnja novost. Za pokal štejejo tri tekme, poleg omenjene še Triatlon Udine in Triatlon Bled, ki ga organizira TK TRISPORT 13. septembra na Bledu. V Porečah je na akvatlonu nastopilo kar 25 tekmovalcev našega kluba. Če nam v Udinah ni šlo ravno vse po načrtih, se je tokrat zadeva razpletla po našem scenariju. Prva disciplina triatlonskega dne je bila olimpik triatlon, v zgodnjih popoldanskih urah pa še akvatlon. Organizacija tekmovanja in vzdušje na in ob progi si zasluži vse pohvale. Najvišja mesta in stopničke so dosegli: 1. mesto: Lovro Planko, Kristina Uršič, Liza Uršič, Katarina Ogrin, Domen Hribar, Domen Obreza, Humar Katarina, 2. mesto: Tinkara Capuder, Vrhovnik Manca, Klemenc Maruša, 3. mesto: Škrjanc Jan, Grilje Martin, Planko Matevž. Čestitke si zaslužijo vsi nastopajoči, čeprav rezultati vseh niso omenjeni. To pa ne pomeni, da se njihov trud in prizadevnost, katero kažejo na treningih ne ceni. Sveža novica iz sosednje Avstrije je uspešen nastop dveh članov TK Trisport na triatlonu na ironman razdalji v Podersdorfu. Matic Romšak je tekmovanje končal na 2. mestu v svoji kategoriji in skupno na 17. mestu, kar je tudi najboljša slovenska uvrstitev na tekmi. Janez Aljančič je svoj krstni nastop na ironman razdalji zaključil na 5. mestu v kategoriji in 42. mestu v absolutni razvrstitvi (drugo mesto med osem uvrščenimi Slovenci). Kot zanimivost naj morda dodam še to, da je bil to njegov tretji triatlon v karieri. Ni slabo, kajne? Za jagodo na torti nas 13. septembra čaka še Triatlon Bled. Tekma v super sprint triatlonu bo letos že drugo leto štela za evropski pokal. Ce ste poletje preživeli telesno aktivno, vas trisportovci vabimo, da se udeležite triatlona za vsakogar. Za tiste bolje pripravljene bo kot nalašč olimpik triatlon, lahko pa enostavno sestavite ekipo in nastopite na štafetnem triatlonu. Več informacij o triatlonskem spektaklu na Bledu najdete na www.trisport-klub.si TP 18. tradicionalni teniški turnir LDS Kamnik Zadnja avgustovska sobota je na igriščih TK Kamnik že osem-najstič po vrsti gostila odprti teniški turnir dvojic Liberalne demokracije Kamnik in njene svetniške skupine. Od prvega turnirja leta 1991 je organizacijska ekipa ostala praktično enaka, kot tudi jedro LDS Kamnik. Kot je ob zaključku tekmovanja povedal predsednik LDS Kamnik in podžupan občine Kamnik Brane Golubovič, je navdušen nad dejstvom, da je ekipa LDS Kamnik ob organizaciji »polnoletnega« turnirja še vedno homogena, kompaktna in polna zagona, kar se kaže v njenem delu v Kamniku in v koaliciji v občinskem svetu. V takem vzdušju je organiziranje in izvedba srečanja prijateljev športa preprosto in vsem v zadovoljstvo. Turnirja se je udeležilo 30 igralcev in igralk, ki so na rdečem pesku igrišč TK Kamnik v dobrih treh urah preizkusili svoje znanje, iznajdljivost, moč in tudi srečo pri žrebu. Ob zaključku turnirja in družabnem delu s piknikom je potekala podelitev pokalov in nagrad najboljšim. Brane Golubovič je pokala za prvo mesto skupaj z velikim prehodnim pokalom podelil najboljšima Manci Hribovšek in Metodu Palčiču, ki sta v finalu premagala dvojico Grošelj - Capuder, tretje mesto je zasluženo osvojil par Lenarčič - Zore. Mark Agovič Metod Palčič in Manca Hribovšek sta se z visoko dvignjenim pokalom, ki jima gaje podelil predsednik LDS Kamnik in podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič, razveselila zmage na turnirju žrebanih dvojic LDS Kamnik. www.volkswagen.sl Nizka poraba. Nizke cene. Letošnje poletje imate resnično veliko razlogov za veselje, saj Polo Style dobite že za 9.970 EUR, Golf Rabbit pa od 14.990 EUR naprej! Oba sta tudi izjemno bogato opremljena - s klimo, radijem z MP3 predvajalnikom, daljinskim centralnim zaklepanjem, zavornim sistemom ABS, električnim pomikom stekel spredaj, deljivo zadnjo klopjo ... Priti do svojega Volkswagna je sedaj še posebej enostavno, saj vam družba Porsche Kredit in Leasing, SLO u Si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+241 KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 www.egro.net, e-mail: blaz@egro.net TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature mam s* Kamnik Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 MEIJM M SEPTEMBRU! BREZPLAČEN PREVOZ in MONTAŽA za naročila nad 480 € VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM L. J MLADINSKA SOBA planet Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Po ugodnih cenah vam nudimo: JESENSKI PROGRAM: PVC posode za zelje od 27 do 120 I, kozarce za vlaganje in pokrovčke, RP sode za sok in vino, sušilce sadja, kristal, porcelan, posodo, čistila, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, namizne prte, PVC škafe, WC školjke in deske, barve, lake, pipe, kolesa, gašeno apno in še in še ... VSE ZA ŠIVANJE! Šivanke, sukanci, elastike Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Velika izbira aranžiranih daril in darilni boni! Odprto od 7h do 19h, sobota od 8h do 12h RAČUNOVODSKE iHIBOJdoo. STORITVE Kamnik, Zikova ul. 4 za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Se Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo vse četrtke v septembru od 15. do 19. ure: brezplačne meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka izvaja podjetje Sinkopa petek. 5. septembra, ob 17. uri: Otroška ustvarjalna delavnica SLOVO POČITNICAM V petek, 5.9.2008 in v soboto, 6.9.2008 30% popust na blagovno skupino JABOLKA petek. 12. septembra, ob 17. uri: Otroška delavnica VARNO NA ŠOLSKI POTI sobota. IS. septembra, ob 10. uri: DNEVI NARODNIH NOŠ Predstavitev slovenske folklore z narodnimi nošami in pokušino domačih dobrot petek. 19. septembra, ob 17. uri Otroška PLESNA delavnica WINX Od četrtka, 4.9.2008 do nedelje, 7.9.2008 popust na blagovne skupine TOALETNI PAPIR IN RADENSKA Popust ne velja za Radensko Classic. Akcija velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator, ne velja pa v prodajalnah HURA! in v franšiznih prodajalnah. Predvidena je za prodajo količin, ki so običajne za gospodinjstvo. Popust sc obračuna na blagajni in nc velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. Popust velja tudi za akcijske izdelke in sc obračuna od akcijske cene. Kapeleti mesni, sveži, 250 g Mlinotest, Ajdovščina Piščanec za peko polovica, cena za kg Pivka perutninarstvo Posebna salama s povrtninami, 500 g Perutnina Ptuj Jogurt AR kultura tekoči, sadni, več okusov, 330 g EflJENA Ponudba velja od 167.2008 do 16.1.2009. Izdelkom, označenim z označevalcem »Zaklenjena cena«, zagotavljamo, da bodo njihove cene šest mesecev enake ali nižje, kot so bile ob uvedbi projekta Zaklenjena ŽIVLJENJE IN PREMOŽENJE POTREBUJETA VARNOST Letošnja neurja so po Sloveniji naredila ogromno škodo, ki je ne pomnimo, vsaj ne v takšnem obsegu. Napovedi strokovnjakov, da prihajajo vplivi sprememb podnebja, so se v letošnjem letu pokazale za resnične in tudi v prihodnje lahko pričakujemo takšna neurja na celotnem območju Slovenije. Območje Kamnika sta letos prizadeli dve močni neurji, ki sta povzročili ogromno škode. 13. julija 2008 je močno neurje z vetrom prizadelo Vodice in Kamnik z okolico (predvsem kraj Gozd). Poškodovalo je številne stanovanjske in gospodarske objekte, avtomobile, kmetijske površine in gozdove. Zavarovalnici Triglav je bilo prijavljenih 1.500 škod na objektih in 500 avtomobilskih škod. Drugo neurje je v soboto, 23. avgusta 2008, najbolj prizadelo krajevne skupnosti Kamnik-Center, Mekinje, Godič, Kamniška Bistrica in Tunjice. Odkrilo je streho na podružnični šoli Frana Albrehta, uničilo 480 hektarjev kmetijskih površin, kmetijski izdelki pa so uničeni 40 do 100-odstotno. Prijavljenih je bilo 100 škod iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska ter 100 škod iz naslova zavarovanj objektov. Kljub večkratnim škodnim dogodkom in poletnim mesecem smo se v Zavarovalnici Triglav z največjo prizadevnostjo cenilne službe in zavarovalnih zastopnikov angažirali pri popisu in ocenjevanju škodnih dogodkov na območju Kamnika. Do sedaj smo že uspeli rešiti 90 odstotkov prijavljenih škod. Ko sklepamo zavarovanje, se nam zavarovancem zdijo določena zavarovanja nepomembna in menimo kako nekaterih zavarovanj sploh ne potrebujemo. Ob letošnjih neurjih se je izkazalo, kako pomembno je imeti svoje premoženje zavarovano, in to dobro zavarovano. Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v Kamniku od leta 1994 vodi Ivan Sušnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zavarovalništva. ZAVAROVALNICA TRIGLAV JE RAZVILA PRODUKT »ZAVAROVANJE DOMA« Z »Zavarovanjem doma« si lahko zavarovanci zagotovijo še bolj kakovostno in obsežno zavarovalno kritje proti nevarnostim kot so požar, strela, eksplozija, vihar, toča, izliv vode, poplava, vdor meteorne vode... Pri sklepanju zavarovanj ljudje včasih pozabimo na malenkosti, ki so del zgradb (npr. nadstreški, pomožni objekti, garaže,..) in prav s tem novim produktom si zagotovimo celovito zavarovanje svojega premoženja. Zavarovanje lahko sklenete pri »vaših« zavarovalnih zastopnikih oziroma na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav. Več informacij o vseh vrstah premoženjskih in osebnih zavarovanj pa vam bodo z veseljem posredovali zavarovalni zastopniki ter referenti Zavarovalnice Triglav, Območne enote Ljubljana, PREDSTAVNIŠTVA KAMNIK na Maistrovi ulici 18, tel.: 01/8317-056, 01/8317-110, 051/286-457, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. www.peugeot.si BLERŠČEK FRLEC FREMDA ŠINPOS GLOBR FREMDA PREIZKUSITE GA IN RAZUMELI BOSTE. Da je novi Peugeot 308 SW atraktiven in prostoren družinski avto, lahko razberete s fotografije. Da pa bi spoznali njegovo izjemno oblikovano notranjost, izbrane materiale, inventivne prostorske rešitve in izjemen občutek, ki ga ponuja vožnja z njim, ga morate preizkusiti. Vabljeni v Cafe Peugeot 308 SW na kavo, rogljiček in testno vožnjo med II. in I3. septembrom. Pri vseh Peugeotovih pooblaščenih prodajalcih! novi soasw PEUGEOT priporoča TOTAL. Poraba (kombiniran način vožnje, I/I00km): 4,7 - 7.7.Emisija C02 (g/km): I25 - I82. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 0I/729 92 Ol, prodaja: 0I/729 92 00, 722 81 3I, 031/669 367 Ob Dnevih narodnih noš v Kamniku obiščite naš razstavni prostor pred cerkvijo na Sutni