>'	- Esce ogni giovedì mattine.
• Novi list« izhaja vsak četrte li zjutraj. Uredništvo in upra» /a -.ta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te« iefon št. 39=08. — Uradne ure '«sak delavnik od 9. do 12. ure
Hom list
Posamezne itavilka 3š stot., »tar* 58 ut»,-
Naročnina za celo leto 15 L za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir
ŠTEV. 36-
¥ GORICI, ČETRTEK 4. SEPTEMBRA IS3G,.
LETO »I.
Tedenski koledarček.
5. septembra, petek: Lavrencij; Ju? stinijan, škof; Viktorin, škof. — 6., so? bota: Caharija; Peregrini.— 7., nede? Ija: 13. pobinkoštha. Angelska. Mar? ko in tovariši, mučenci. — 8., ponede? Ijek: Rojstvo Marije Device. — 9., to? rek: Peter Klaver, spozna va vec; Sera? lina. — 10., sreda: Nikolaj Toledski, spoznavavec; Pulherija, ces. — 11., če? trtek : Prot in Hiacint, mučenca.
V ponedeljek dne 8. septembra je ščip; dež in mrzlo.
Novice.
Gospodarski svet
goriške pokrajine je imel 27. avgusta sejo. Predsedoval je prefekt Dom? pieri. Na dnevnem redu je bilo več važnih gospodarskih vprašanj goriške pokrajine. Obravnavali so med dru? gim možnost črtanja občinskih in de? želnih ter morebiti tudi državnih dav? kov za kraje, katere je toča poškodo? vala. V ta namen se bo pri gospodar? skem svetu vršil sestanek načelnikov prizadetih občin. Da bi le ne bil brez? Uspešen, kajti ljudstvu bi bilo s tern 'nnogo pomagano. Predsedstvo gospo? darskega sveta je tudi z zadovoljstvom sprejelo vest, da je notranje minisir? :stvo dovolilo napraviti telefonsko zve? 2o med Idrijo in Gorico, in sicer na z e obstoječi progi, ki je last ornem j e? Uega ministrstva. Končno so razprav? Ijali o vprašanju predelske železnice.
Za 4 milijone dela.
Goriški prefekt je po poročilih listov dobil obvestilo, da bo vojaška Uprava v tekočem letu izvršila za štiri un'lijone vojaških naprav. Brezposel? Uo'sti se bo s tem v izdatni meri od po? moglo.
Pregled vojakov.
Uradni vojaški list »Giornale Mili? Ure« javlja, da bo' v septembru in ok? h>bru letošnjega leta po vsej državi Pregled podčastnikov in vojakov ro? Jenih 1. 1901., 1902., 1903. in 1904. ter v:’eh onih, ki niso bili pri naboru. Pre? Ued se bo vršil po vseh občinah, in si? Cer na dan nedelje.
Nov polk v Trstu.
’ nedeljo dopoldne je vkorakal v rst 23. topniški polk, ki je bil doslej ^nstanjen v Palmanovi. Polk bo v go? v C l OriSv. Ivanu, kjer je zasedel no? ^jašnico, To so zgradili na mestu Kdamje tovarne makaronov. Pqvelj? mV|P P°lka prevzame vojvoda apuljski, no stanoval v mir amar skem gradu. j , ..Polet preko Italije. tnU Cinjič smo Poročali o velikem le? v‘Ks.fcm Poletu preko Italije, ki se jt> (,„8, minuli teden. Ravno ko smo v
mfc]p Ust končavali, m im n (Torino 1-
so drzni letalci mimo Gorice, potem ko so se na mirenskem letališču
po par minut f le deloma uspeli.
ustavili. V Gorico so dospeli iz Po? stojne, kjer so tudi imeli kratek pri? stanek. V Trstu pa niso nič pristali, ker je letališče v Žavljah še pomanj? kij ivo. Ta dan so zaključili polet v Be? netkah. V petek so potem leteli do> Tu? rina, v nedeljo pa iz Turina do Rima. Na prvih treh progah: Rim—Rimini, Rimini—Benetke in Benetke—Turin je bi! prvi polkovnik Sacchi, ki je po? stal tako zmagovalec poleta, na črti Turin—Rim je pa dosegel prvenstvo Nemec Lusser; druga je bila na tej progi Angležinja Spooner, ki se je splošno izkazala za zelo odlično le? talko.
Zbor milanske »Scale« v Postojnski jami.
Koncerta pevskega zbora milanske opere »Scala«, ki sta bila napovedana za 7. septembra, se bosta vršila 14. septembra popoldne. Pevci so namreč morali iti v Belgijo. Koncerta bo vodil znani mojster Veneziani. Prometno ministrstvo je dovolilo 50% popusta na vseh železniških progah kraljevine. Popust traja do 15. t. m. Tudi vstop? nina v jamo bo znižana za 50%.
160.000 lir
je pretekli teden nekdo zadel v rimski loteriji. Po denar pa še ni prišel.
Šola za brezverske agitatorje.
V	sovjetski Rusiji je vlada ustano? vila 121 šol za ljudi, ki bodo širili brez? verstvo, posebno med vojaki in mor? nar ji.
Zračna pošta.
Prometni minister je odredil, naj veljajo za zračno prenašanje pisem in ostale pošte iste pristojbine kot za na? vadno pošto. Namen te odredbe je propaganda za letalstvo.
Odpusti pri vojni mornarici.
Sl. oktobrom se začne odpuščanja tistih vojnih mornarjev, ki so se ro? dili 1. 1909. ter so dovršili 20 mesecev mornarske službe. To pa ne velja za one mornarje, ki so na vojnih ladjah zunaj Sredozemskega morja.
Sv. Emerih.
V	prošlih tednih so v Budimpešti z velikimi slovesnostmi obhajali spo? min madjarskega kralja sv. Emerika, sina kralja sv. Štefana. Ob tej priliki je prišlo v Budimpešto okrog 6 tisoč tujcev.
Pariz — Novi Jork.
Kar so že večkrat brezuspešno po? skušali, se je zgodilo. Francoska letal? ca Costes in Bellonte sta se dvignila z letalom v Parizu in brez postaje pri? letela v Novi Jork. Pot je dolga 6200 kilometrov. Letela sta 28 ur in pol, to? rej še manj kot znani Lindberg, ki je v juniju 1927. rabil iz Novega Jo-rka v Pariz 33 ur. Francozi so po pravici po? nosni na ta uspeh, kajti prejšnji po? skusi so se vsi nesrečno končali ali pa
Rojstva in smrti v Trstu.
V juliju se je v Trstu rodilo 361 ži? vib m 10 mrtvih otrok, umrlo pa je : 234 oiseb. V avgustu se je rodilo 342 ži? ! vib in 7 mrtvih otrok, umrlo pa je 237 \ oseb. Porok je bilo v juliju 155, v av? ; gustu 145.
Nov tajnik Zveze trgovcev.
\ Zveza trgovcev in industrijalcev v i Gorici se je razdelila na dve samo? I stojni društvi. Zvezo industrijalcev I bo! vodil dosedanji tajnik odv. Bocini, | novo Zvezo trgovcev pa računovodja Burba.
Za južni tečaj.
Ko je bival ameriški admiral Byrd, sloviti raziskovalec polarnih ozemelj, še na južnem tečaju, je izjavila An? gli ja, da smatra Byrda in njegove to? variše za goste na angleški zemlji, kajti vsa pokrajina okrog južnega tečaja pripada angleški kroni. Radi tega je vlada Združenih držav sedaj sklenila, da bo uradno javila Angle? žem, da soi njih last vsi polarni kraji, i katere je odkril in opisal Byrd. Kako morajo Angleži zahtevati zase pokra? j ine, za katere niti vedeli niso, se vprašujejo ameriški listi. Tretji tek? mec v borbi za južni tečaj je Argen? tina, ki pravi, da so tamkajšnje zemlje samo nadaljevanje argentinske celine. Argentinska zahteva pa ne igra važne vloge, ker je ne smatrajo za resno. Bolj kočljiv pa je spor med Londonom in Washingtonom, ki dovede v bližnji bodočnosti lahko do mednarodnih za? pleti ja jev. Ozemlje južnega tečaja bo namreč važna postojanka za zrak o? piovstvo in Byrd je našel tam tudi ve? lika ležišča premoga in drugih rud.
Vojna odškodnina.
Po uradnih podatkih j e zaprosilo za vojno odškodnino 1 milijon 60 tisoč oškodovancev. Vsem tem je država izplačala preko 6 milijard (6 tisoč mi? iijonov) lir.
Vročina.
Že smo mislili, da letos ne bo nika? ke vročine, saj smo imeli skoro skozi vse poletje dež. Zadnji tedni so nam pa vendarle navrgli nekaj vročih, solnčnih dni. Ta zapoznela vročina pa ni zavladala samo pri nas, temveč po vsej Evropi in tudi po Severni Ame? riki Najbolj je pa vročina pritisnila na Angleškem, lam je radi vročine v 4 dneh umrlo 46 oseb. Že 19 let ni bilo na Angleškem take vročine kakor letos.
Stoletnica železnice.
V septembru 1. 1830., tedaj ravno pred 100 leti, je začela na Angleškem voziti prva železnica, katero je vodil Jurij Stephenson, izumitelj : okorno? tive. Angleži se pripravljajo, da bodo ta važen zgodovinski dogodek slo? vesno proslavili. Teh svečanosti se bodo udeležili številni znanstveniki in politiki iz vsega sveta.
1
Nemci v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je 26. avgusta sklenila dati nemški narodni manjšini tiste pravice, ki jih ta že dolgo terja. Dovolil se bo »Kulturbund« (nemška prosvetna zveza), zasebno učiteljišče s pravico javnosti in nemški otroški vrtci. Nemški učitelji bodo lahko ime» li nemške tečaje za nepismene. Ka» teri otrok naj se vpiše v manjšinsko šolo, bo odločevala komisija, sestav» ljena iz dveh zastopnikov šolske obla» sti in dveh zastopnikov narodne manj» šine. Nemci se zdaj ne bodo več pri» toževali o nepravičnem ravnanju z njimi.
Še ni konca.
Zadnjo sredo se je pripetila v Gr» garju zopet smrtna nesreča z granato. 13»letni Danijel Rijavec in 15»letni Lojze Boltar sta šla po pobočjih pobi» rat vojno železje. Rijavec je k nesreči naletel na še nerazstreljeno granato, katero je v svoji otročji zvedavosti ho» tel odpreti s kamnom. Pri tem se je granata razpočila in ga do smrti raz» mesarila. Tovariša Boltar j a, ki je stal v bližini, so koščki granate nevarno ranili. »Zeleni križ« ga je prepeljal v goriško bolnišnico.
Tujski promet.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je obiskalo Italijo nekaj nad 56 tisoč tujcev, 2700 več kakor v enakem razdobju lanskega leta. Največ je bilo Amerikancev, na drugem mestu so Angleži.
Vojna.
Pred dnevi so pastirji našli na Ka» ninu okostje mrtveca. Poleg je ležala maska proti plinom. V njej je bila vo» jaška izkaznica. Iz nje je razvidno, da gre za 1. 1894. rojenega topničarja Alojzija Murari iz Parme. Urad za oskrbo padlih vojakov je ukrenil vse potrebno, da je bil mrtvec prepeljan v rodni kraj.
Slovenski pevci v Romuniji. Učitelji v Sloveniji imajo svoj pev» ski zbor, ki stoji na odlični umetniški višini. Ta žbor je sklenil, da priredi v kratkem v Bukarestu in drugih večjih romunskih mestih vrsto koncertov.
V spomin sv. Avguština.
Dne 28. avg. je milanski kardinal Schuster bral v baziliki sv. Petra v Pa» viji slovesno pontifikalno sv. mašo v spomin sv. Avguština, ki sniva božji sen v sloviti grobnici imenovane cer» kve. Sv. opravila so se poleg šestih škofov udeležili tudi zastopniki civil» nih in vojaških oblastev. S tem so bile zaključene slovesnosti v spomin 15. stoletnice smrti sv. Avguština.
Bankovci brez veljave.
Bankovci, ki sta jih izdali Neapolj» ska banka (Banco di Napoli) in Sici» lijanska banka (Banco di Sicilia), sto» pijo z 31. decembrom t. 1. iz prometa in veljave. Do označenega dne se lah» ko zamenjajo pri Italijanski banki (Banca d’Italia).
Cepljenje otrok.
Od 1. septembra do 31. oktobra se bo vršilo v tržaški občini cepljenje otrok proti kozam. Cepljenje je brez» i plačno. V mestu bodo zdravniki ce»
pili v občinskem zdravstvenem uradu v ulici SS. Martiri št. 1 od 3. do 4. ure popoldne; v okolici se bo vršilo cep» Ijenje na domu občinskih zdravnikov, in sicer ob uradnih urah. K cepljenju je treba pripeljati otroke, ki so bili ro» jeni v prvi polovici tega leta, in otro» ke, rojene v letih 1924. do 1929., in ki še niso bili cepljeni, ter otroke, ro» jene v letu 1922., ki se morajo cepiti drugič.
Za podvig letalstva.
Kakor poročajo listi, namerava mi» nistrstvo za zrakoplovstvo zgraditi pri Ilirski Bistrici novo letališče. Z deli, ki bodo stala okrog 1 milijon 7 sto ti» soč lir, bodo pričeli še to leto. — Za ureditev letališč v Divači in pri Orehu v Žavljah je nakazal minister za letal» stvo 2 milijona lir. Vlada hoče s tem pobijati brezposelnost.
Za prvenstvo.
Prošli teden se je vršila tekma med angleškim prekooceanskim potniškim parnikom »Mauretanija« in nemškim parnikom »Evropa«. Šlo je za to, kdo bo prvi preplul Atlantik. »Mauretani» ja« je odplula iz francoske luke Cher» borg četrt ure prej kot »Evropa«. Kljub temu je »Evropa« dospela v Njujork 7 ur prej kot angleška ladja.
Evropska konferenca.
Francoski ministrski predsednik Briand je vse evropske vlade povabil na evropsko konferenco, ki naj bi se začela 8. septembra v Ženevi. Predmet razgovorov bo Briandov načrt Panev» rope, t. j. Združenih držav evropskih. Razpravo bo otvoril Briand s poroči» lom o dosedanjem delu.
Zanimiva obravnava.
70»letni Ivan Koren»Coroni iz Trsta je tožil svojega soseda Bertendellija in njegovo ženo radi žaljenja časti. Bertendelli mu je zalučal v obraz psov» ko »porco de s’ciavo,« Bertendelli jeva žena pa je bila obtožena, da je Kore» nova vrata večkrat pomazala s člo» veškim blatom. Bertendelli je poleg tega dejal, da bi Koren lahko s svojo brado obrisal vrata. Med obravnavo je Bertendelli obžaloval psovko »porco de s’ciavo.« Kljub temu ise stranki ni» sta mogli poravnati, ker ni hotela ne ena ne druga plačati sodnih stroškov. Sodnik je obsodil Bertendellija na de» narno kazen 300 lir in na poravnavo sodnih stroškov; oprostil pa je njego» vo ženo radi pomanjkanja dokazov.
Tržaško delavstvo.
Po poročilih listov je v Trstu in tr» žaški pokrajini zaposlenih 55 tisoč de» lavcev. V tovarnah in sličnih podje» t j ih jih je zaposlenih 38 tisoč, na kme» tih in v trgovinah pa 17 tisoč.
Nemške vojaške vaje. v- Sredi meseca septembra se bodo vr» šile na Bavarskem velike vojaške va» je nemške vojske. Vlada je povabila k vajam zastopnike Anglije, Združenih držav ameriških, Italije in Rusije. Za» stopniki Francije, Belgije in Poljske niso vabljeni. Dogodku pripisujejo ve» hko politično važnost.
Železniška nesreča.
V nedeljo je večerni vlak iz Rima prispel v Trst z veliko zamudo. Na postaji Battiferro blizu Bologne se je
namreč ob štirih, zjutraj pripetila že» lezniška nesreča. V tržaški vlak je od strani zavozil tovorni vlak, ki je pri» bajal na postajo. Neki Rimljan je bil težko ranjen, neki drugi potnik pa lahko; štirje so zadobili samo malo prask. Poškodovani so bili zadnji vo» zovi brzega vlaka in stroj tovornega vlaka.
Peš iz ujetništva.
Oni dan sta se vrnila iz ruskega ujetništva v Sibiriji domov v Šlezijo dva Nemca. Povedala sta, da sta šele pred poldrugim letom zvedela, da je svetovna vojna končana. Takoj sta zaprosila, da ju puste domov, a sta naletela na gluha ušesa. Zato sta se odločila, da se vrneta domov peš. Po» tovala sta 13 mesecev. Pravita, da je v Sibiriji še mnogo vojnih ujetnikov, ki ne vedo, da se je svetovna vojna že nehala.
Razbojnik na oddihu.
Amerikansko velemesto Chicago je znano radi nenavadno razvitega zlo» čimstva. Roparji so trdno organizirani in tvorijo dve skupini, ki se med se» boj strašno sovražita. Poglavar ene tolpe se imenuje Al Capone, več»
| kratni milijonar, njegov namestnik pa | je Jack Diamond. Ta je zbolel na že» lodcu. Odpeljal se je v Evropo, da se malo odpočije in si popravi želodec. Ko je ladja priplula v angleško prista» nišče Plymouth, mu je varnostna oblast prepovedala se izkrcati. Jack se je čudil, češ, saj ne prihajam v Ev» ropo z nikakim sovražnim namenom. Na suho je smel stopiti šele v Antver» pnu. Zdi se pa, da tudi tam ne bo mo» gel ostati dolgo. Najbrž ga bodo po» siali nazaj domov.
SMRTEN SPOPAD NA MEJI.
Tiskovni urad »Stefani« poroča dne 2. t. m. iz Trsta: »Danes opoldne se je blizu državne meje pri Postojni dogo» dii spopad s strelnim orožjem med na» šo patruljo obmejne milice in dvema orjunašema. Patruljo sò tvorili trije možje, četovodja Dus Giovanni in miličnika Moise Romano, Caminada Giuseppe. Miličnik Moise je obležal mrtev, miličnik Caminada pa je bil ranjen s strelom v prša. Četovodja Dus je naskočil in ubil enega izmed orjunašev, drugemu pa se je posre» čilo, da je izginil v gozd. Orjunaša sta bila oborožena vsak z dvema samo» kresoma in z bodalom. Pri umorjencu, so našli tudi daljnogled, zemljevide in rokopise. — Gozd so preiskali s po» licijskimi psi. — Orjunaša sta priha» jala iz našega ozemlja, da skrivoma prekoračita mejo. Miličnika Gamina» do so prenesli v vojaško bolnico v Tr» stu.« — Tržaški »II Piccolo« pristavlja, da so v ubitem orjunašu spoznali Jo* sipa Kukca iz Postojne, ki so ga obla» stva že dolgo zasledovala, ker se je u» deležil raznih napadov po Krasu.
Ko zopet poročamo o pretresljivem dogodku na meji, ponavljamo svojo obsodbo zločinskih napadov in želi» mo, da bi se taki krvavi, nečloveški dogodki v Julijski Krajini nikoli več ne ponovili.
iato |e s
STOLETNICA BELGIJSKE DRŽAVE.
Letos je preteklo sto let, odkar se je ustanovila samostojna belgijska kraljevina. Po večjih mestih Belgije se vršijo velika spominska slavja, ki se jih udeležuje tudi kraljevska dvojica. Saj pa je belgijsko ljudstvo res lahko ponosno na svojo državo, ki je nasta« la prav nanovo in se v razmeroma kratki dobi enega stoletja razvila v bogato, najbolj obljudeno državo Ev« rope.
Ozemlje, ki tvori sedanjo Belgijo, je bilo pred sto leti del nizozemske kraljevine. Med Holandci in belgij« skim ljudstvom je zijalo brezno, ki se ni dalo premostiti, južni, po večini katoliški del s francosko govorečim ljudstvom je težil k Franciji, german« ski Holandci, ki so večinoma prote« stantovske vere, pa niso pustili, da se južne pokrajine odtrgajo od njihove države. Tem verskim in narodnim na« sprotjem so se pridružila še gospodar« ska. Holandci so bili v oni dobi začeli graditi obširne vodne naprave, nasipe in jezove, s katerimi so hoteli ubraniti velike predele svoje dežele, ki ležijo niže od morja, pred poplavami. Južne pokrajine so se pritoževale, da jih vla« da izsesava in da troši državne dohod« ke le za vodne gradbe na severu. Ne« volja je rastla in zedinila vse politične stranke južnih pokrajin v bojno zve« 20 proti vladi. Novembra 1. 1829. so Predložile nizozemskemu kralju Vilje« mu I. svoje zahteve. To spomenico je podpisalo 350.000 ljudi. Bojna zveza je v njej zahtevala, naj kralj da državi novo ustavo, ki bo jamčila poslanski zbornici večji delokrog, posebej še pravico, da svobodno izvoljeni zastop« niki ljudstva sklepajo zakone in odio« čujejo, kako naj se porablja denar, ki ga vlada nabere z davki. Kralj je zah« teve opozicije odklonil in započela se je tiha, a vztrajna borba med južnimi deželami in nizozemsko vlado. Pol leta kasneje, dne.25. avgusta 1830. je na se« dan jem belgijskem ozemlju izbruhnila oborožena vstaja proti Nizozemski.
Nemiri so se vžgali pri neki pred« stavi v gledališču v mestu Bruselj, jgrali so neko žaloigro, v kateri se sli« ka upor Napolitancev proti španskim Zadravcem. Prevzeti od navdušenja so tisoči gledavcev šli na ceste in vso opč demonstrirali proti Nizozemcem, l oda voditeljem se je še posrečilo, Pomiriti razburjene množice. Stopili 's° pred kralja in mu postavili zadnji Predlog: Nizozemska naj se razdeli v dve državi, Belgijo in Holandsko, ki posta samostojni, le kraljeva oseba N bo vezala v enotno državno telo. Kralj Viljem je te zahteve odbil. Nato ^ razjarjene množice 20. septembra
n ' n,ask°čile in zavzele mestno hišo
pruslju. Šest dni so trajali poulični “op med meščani in tujo posadko, v katerih je padlo nad 4000 ljudi. Med« se Je ustanovila začasna narodna tada. Nizozemske čete so se umak« me, vstaši pa so pritisnili za njimi in
zasedli deželo. Vlada nove države, ki j je dobila ime Belgija, je izdelala usta« j vo, ki jo je naslednje leto izvoljeni se« S nat potrdil. Državna zbornica je leta ! 1831. izvolila za kralja princa Leopol« da Saško « Koburškega. Toda mlada država se je morala še osem let bo« riti, preden so j!o 1. 1839. velesile pri« znale. Rusija, Anglija, Francija, Av« strija in Prusija so s pogodbo skupno zajamčile Belgiji »večno nevtralnost«. Nemčija pa se za to pogodbo v počet« ku svetovne vojne ni zmenila, marveč so njene čete kar vkorakale na belgi j« sko ozemlje. In državni kancelar Nem« čije je v berlinskem parlamentu javno nazval pogodbo o belgijski nevtralno« s ti »krpo papirja«. Nemške čete so zasedle skoro vse državno ozemlje, ki so ga do konca svetovne vojne vladali nemški vojni guvernerji. Ko so Nemci sila kruto zatirali domače prebival« stvo, je vstal veliki katoliški nadškof Mercier in je v slovesnih pismih, ki so odmevala po vsem svetu, razkril in ob« sodil krivice nemških zatiravcev. Spet se je pokazalo, kako zna katoli« ška cerkev, kjer ima neustrašne, za pravico goreče glavarje, braniti na« ravne pravice ljudstva. Pa tudi belgi j« sko ljudstvo se je junaško izkazalo. Prvo armado, ki se je ustavila nem« škemu navalu poleti 1914. so Nemci kar zmleli. Toda pod vodstvom odloč« nega kralja Alberta se je belgijska ar« mada v Franciji nanovo sestavila iz
beguncev in dosegla višino 800.000 mož, ki so se v peklenski fronti v Flandriji obupno borili, da si spet pridobijo domovino. Ko se je nemška fronta na zapadu zrušila, je novem« bra 1918. kralj Albert vkorakal na čelu razbitih bataljonov v prestolno mesto Bruselj. V naslednjih desetih letih je Belgija pozidala porušene pokrajine in obnovila svojo cvetočo industrijo.
V	sto letih je Belgija močno napre« dovala, nje prebivalstvo se je podvo« j il o. Na komaj 30.000 štiri jaških ki« lometrih živi 7 milijonov in pol ljudi — na vsak štiri jaški kilometer pride 255 prebivalcev (v Angliji 190, v Nem« čiji 120, v Italiji 125, v Franciji 76). Belgija je najbolj gosto obljudena država v Evropi. Pa ni čuda, saj je skoro vsa zelo rodovitna ravnica, na kateri se kmetijstvo goji tako umno, da zemlja daj a na hektar na j višji do« nos v Evropi. Zelo razvita je tudi industrija. Mogočna premogovna leži« šča so dala lani 22,000.000 ton pre« moga in 2,800.000 koksa. Belgija ima važne rudnike za železo in svinec. Seveda je okoli teh naravnih zakla« dov vstala vrsta industrij, topilnice in plavži, strojne tovarne, cinkarne, li« varne, predilnice in tkalnice, kjer je našlo zaslužka tudi na stotine naših rojakov.
V	Belgiji živita dva naroda, fran« coski Valonci in germanski Flamci. Valoncev je dobra polovica, Flamcev 3 milijone, Nemcev 150 tisoč. Flamci
j so si v teku zadnjih 30 let pridobili
I popolno enakopravnost.
Razprave Izrednega sodišča v trstu.
V ponedeljek ponoldne se je v Tr= s tu začel proces proti 18 osebam, ki so obtožene soudeležbe pri napadu na »Popolo di Trieste« in drugih zloči« nov. Že dolgo pred določeno uro so čete miličnikov in kurabinijerjev vr« šile stražo pred sodno palačo. Polago« ma so se nabirali ljudje, ki so bili do« bili dovoljenje, da pridejo gledat raz« pravo. V loži za oblastva so tržaški prefekt, poslanca Asquini in Dome« neghini, politični tajnik tržaški dr. Pe« rusino, politični tajnik goriški konzul Avenanti in drugi. Tudi angleški in francoski konzul sta pri razpravi. V veži straži skupina miličnikov tržaške legije, ki so oblečeni v slavnostni kroj.
Četrt ure pred tremi so pripeljali iz ječe pri jezuitih obtoženko Zofijo Frančeškin. Oblečena je v črno. Neka j minut potem pripeljejo orožniki 17 obtožencev, ki so uklenjeni. Sedejo na klopi v kletki.
Na klopeh za branitelje sedijo od« vetniki: dr. Zennaro, ki uradno brani Miloša, Bidovca, Pertota, dr. Contre« ras, ki je zaupni zagovornik za Valen« čiča, Bevka in uradni za Zaharja; dr. MatosehLoriani, ki uradno brani Oba« da, Jožefa Kosmača in Manfredo; dr. Kezich, uradni zagovornik za Maruši« ča in Širco; dr. Giannini, uradni žago« vornik za Čača, Rupla, Cirila Kosma« ča in Zofijo Frančeškin; dr. Bologna, uradni zagovornik za Nikolaja Kosma« ča in Alojzija Špangerja. Vseh šest
odvetnikov je oblečenih v črne plašče. Odvetnik dr. Tamaro zastopa De« želno fašistovsko federacijo kot civil« no stranko, odv. Danesi pa zastopa, očeta pokojnega Guida Nerija kot ci«‘ vilno stranko.
O poteku razprave posnemamo iz tr« žaškega »II Piccolo«:
Točno ob 3. popoldne je vstopil v dvorano podčastnik karabinijerjev in glasno naznanil: »Prihaja glavni dr« žavni pravdnik N. E. Dessy.« Vsi na« vzoči so vstali, državni pravdnik pa je šel na svoj prostor nasproti kletke za obtožence. Kmalu potem so vsto« pili sodniki, oblečeni v slavnostni kroj častnikov milice, z mnogimi odlikoVa« nji na prsih. Zadnji vstopi, slovesno naznanjen, predsednik izrednega so« dišča, poslanec Cristini. Predsednik otvori razpravo in pokliče obtožence, ki so:
1. Marušič Franc, 26«leten trgovski pomočnik. — 2. Miloš Zvonimir, 27« leten trg. pomočnik. — 3. Bidovec Fer« dinand, 22«leten trgovec. — 4. Španger Alojzij, 24«leten mizar. — . Štoka Via« dimir, 20«leten trg. pomočnik. — 6. Rupel Karel, 26«leten. — 7. Čač La« vrencij, 39«leten, poročen, iz Doline. — 8. Zahar Marij, 25«leten mizar, iz Boršta. — 9. Kosmač Nikolaj, 23«letcn
delavec iz Zabrežca pri Dolini. _ 10.
Kosmač Jožef, 23«leten, iz Zabrežca pri Dolini. — 11. Obad Janez, 24«leten kmet iz Saleža. — 12. Pertot Miroslav, 25«leten trg. pomočnik iz Barkovelj. —
13. Valenčič Franc, 33»leten poslovod» ja iz Bača pri Knežaku. — 14. Širca Leopold, 24»leten trg. pomočnik iz Godenj pri Dutovljah. — . 15. Bevk Slavko, 2 Ide ten zasebni uradnik iz Cerknega. — 16. Kosmač Ciril, 2(Mc« ten dijak s Slapa ob Idriji. — 17. Manfreda Andrej, 22deten vseuči» i ischi k iz Kobarida. —, 18. Korže Zo* lija, poročena Frančeškin, 5(Metna žena Hilarija Frančeškina, ki je zaprt v Rimu. — Da so bili zadnji štirje obtoženci dodeljeni tržaškemu proces su, je časopisje poročalo šele v petek, ko je naš list že izšel.
Ko so se vsi obtoženci odzvali, je predsednik ukazal, naj se prečita ob» tožnica. To je trajalo do 4. in en če» trt. Nato je predsednik pozval priče, naj se predstavijo in jih je opozoril na dolžnosti, ki jih ima priča po za» konu. Potem so vstopile oškodovane stranke. Korektorja Pina Missorija so prinesli v nosilnici, Danteja Appolo» nija je podpirala sestra, tretji peško» dovanec iz zločinskega napada na »Popolo di Trieste« Marcel Bolle je prišel po berglah. Ž njimi je vstopil oče pokojnega urednika Nerija, ki je bolnega Missorija pobožal. Predsed» nik pozdravi Missorija, ga vpraša, ka» ko se počuti, in ukaže, naj postavijo nosilnico zraven prostora za oblastva.
Potem ko je predsednik ugotovil, da so vsi branitelji prisotni, je sodni tajnik predložil zapisnike in dokazil» ne predmete za razpravo. Zapisniki obsegajo 88 zvezkov. Na mizi so za» voji s predmeti, ki so jih zaplenili ob» tožencem:	trakovi z jugoslovanskimi
barvami, rokopisi, razni dokumenti za dokaz, da je obstajala tajna organiza» cija, slovanski časopisi, tajni letaki, samokresi, strelivo, star avstrijski ba» jonet, naboji za samokrese, puške, ko» si bombe, posode za petrolej in bencin.
Sledilo je čitanje poročil raznih ob» lastev za javno varnost o raznih na» padih, ki so se izvršili v Julijski Kra» jini v zadnjih treh letih. Nato je taj» nik citai obširno poročilo tržaške kvesture, iz katerega posnemamo naj» važnejše odstavke.
Poročilo tržaške kvesture.
Poročilo tržaške kvesture na pred» sednika izrednega sodišča uvodoma ugotavlja napade in požige, ki so se zgodili v letih 1928., 1929., 1930. na ozemlju tržaške dežele. Preiskave so bile dolgo časa brezuspešne, šele bombni napad na »11 Popolo di Trie» ste« je spravil vanostno oblastvo na novo sled. Kvestura je preiskovala, katere osebe so dne 10. februarja med 10.40 in 10.50 uro zvečer, ko se je raz» počila bomba, šle po stopnicah po» slopja, v katerem se nahaja uredni»
da je res izgovoril besede, ki sta jih navedla zakonca Frančeškin. Razložil je, da je par dni preje zvedel od Milo» ša, da namerava položiti bombo v pro» štorih lista. Pozneje je podal obširna in natančna priznanja in vse izpo» vedal.
Poročilo kvesture navaja, kaj je Španger priznal:
1. da je v noči od 8. na 9. aprila skupaj s Štoko iz Kontovelja in Kar» lom Ruplom in Antonom Ukmarjem s Proseka zažgal zabavišče družbe Lega Nazionale na Proseku; 2. da je
štvo »11 Popolo di Trieste«. Dognala | bil predstavljen dr. Avgustu Sfiligoju
je, da je 69»letna Lonzar Marija pol ure preden je bomba razpočila, srečala na stopnicah dva človeka. Korektor Missori Pino, ki se je nahajal v ured» niških prostorih, je izpovedal, da je na stopnišču med prvim in drugim nadstropjem zapazil dva moška, ene» ga visokega s temno suknjo in meh» kini klobukom, drugega srednje po» stave s suknjo in klobukom. To je potrdil tudi drugi korektor Dante Ap» polonio. Dva uradnika in gospa Vilje» mina Arnoldt so par minut pred raz» pokom bombe zavohali, da čudno di» ši po gorečem žveplu. Kvestura je zaprla razne osebe, ki so se ji zdele sumljive, a jih je potem morala izpu» stiti, ko se je povsem dognala njih nedolžnost.
Toda 11. aprila se je kvesturi poka» zala nova sled. Poročilo pravi, da je iz drugega urada prišel na tržaško kve» sturo zapisnik z izpovedbami, ki sta jih podala Hilarij Frančeškin in nje» go va žena Zofija, rojena Korže iz Go» rice, kjer sta imela prodaj alnicO' dvo» koles. Iz zapisnika izhaja, da sta ta» dva izpovedala, da jima je Španger Alojzij iz Proseka 9. februarja, ko je bil v Gorici, rekel: »Čitajte še danes »11 Popolo di Trieste«, ker potem ga ne boste več citali.«
Španger, ki je bil iz drugega vzroka zaprt že od 4. aprila, je bil 14. aprila zaslišan, a je spočetka vse tajil. Toda ko ga je 14. aprila zvečer komisar tu» kajšnje kvesture dr. Palmisani posta» vil pod potrpežljivo izpraševanje, je nekaj časa kolebal, slednjič pa priznal.
i in Zorku Jelinčiču v Gorici; 3. da je ] nosil pisma, letake in vesti iz Gorice | v Trst in obratno; 4. da se je poleti ! 1929. udeležil tajnega sestanka v sta» novanju Zvonimira Miloša v Trstu, ki so se ga udeležili tudi Marušič Franc, Bidovec in Žerjal Karel; 5. da so napad na »II Popolo di Trieste« iz» vršili Miloš, Bidovec in Marušič; 6. i da so Štoka, Obad, Rupel in on posku» \ šali zažgati šolo v Zgoniku; 7. da so se med seboj spoznavali po številki »4«, ki je bila vpisana v kotu osebne iz» kaznice.
Poročilo kvesture nadaljuje, da je Miloš dolgo časa trdovratno in popol» noma vse tajil, slednjič pa pod pri» tiskom Špangerjevih izjav začel izpo» vedovati. Drugi dan ga je komisar Palmisani podvrgel novemu živemu izpraševanju, nakar je Miloš prav vse priznal: da se je z Bidovcem domenil, da izvršita bombni napad na »II Po» polo di Trieste«, da je dobil bombo od Franca Marušiča, kateremu jo je izročil Valenčič, da je 10. februarja zvečer skupaj z Bidovcem položil bombo in dolgo čakal z njo pred tr» govino Oehler na Korzu. Pet minut pred deseto da je prišel Bidovec in sta se napotila proti poslopju lista. Ker sta pred hišo zapazila dva orožni» ka, sta zavila v stranišče na trgu. Po» tem sta šla spet na Korzo in sta po drugih ulicah hodila skoraj eno uro, noseč bombo v velikem zavoju. Ko sta spet prišla na trg, sta orožnika ravno odhajala. Zdaj da sta šla v po» slop j e, položila bombo v prvo nad»
KRALJICA MATASU
V. J. Križunavtka:
Roman iz življenja starih Egipčanov,
Pritisnila je glavo k zidu. Stopila je k mizici, vzela v roke škatlo, jo' odprla in izvlekla izpod dna uvelo rožo. ki je še vedno močno dišala. Neftisa je hlastno vdihovala prijetni in omamljujoči vonj cvetlice, ki je v kratkem napolnil vso sobo. Za trenotek so ji roke omahnile na kolena in glava ji je klonila na kraj postelje. Zdelo se je, kakor bi bila nezavestna, toda obličje ji je gorelo in vse telo ji je nemirno trepetalo. Sicer pa je ta utrujenost tra» j ala le malo hipo v.
»Nikoli ne vzamem Antera, neznatnega človeka, ki se 'kar izgubi v množici njemu enakih,« je rekla. »Ho» remseb, Horemseb! Lep si kakor Osiris, tajinstveri in ve» ličasten kakor bog! Samo tebe ljubim, samo tebe hočem videti! Samo tvoja hočem biti! Kje naj te vidim, ko pa hodiš ven samo po noči. Toda do tega pride, ker tako hočem.«
Komaj je naslednjega dne začelo solnee vzhajati, se
je Neftisa prebudila. Naglo se je oblekla, poiskala teto Setato, Horovo' ženo, ki je pravkar določala sužnjem dnevno delo.
»Draga teta!« je rekla deklica in poljubila svojo staro sorodnico, »če nimaš nič proti temu, bi danes pre» živela dan pri stari Asnati. Že davno me je prosila, da bi prišla in pokazala njenim sužnjem tvoj način tkanja, pa tudi ti si ji hotela poslati razne reči.«
»Da, pošljem ji kos blaga, vina in dve gosi. Le pojdi in vzemi Anubisa s seboj.«
Anubis je bil dvajsetleten * Nubičan in slep od rojstva, a Nettisi sila vdan.
Kmalu sta prišla k Nilu in najela ladjico za ves dan. Nc-ftisa je sedla h krmilu, Anubis je veselo prijel za vesla in čoln je naglo zaplul po reki.
»Vreme je tako lepo, da bi rada napravila majhen izlet,« je rekla deklica in kmalu je čoln plul ob zidu, ki je obdajal Lloremsebovo palačo.
Srce ji je močno bilo in oči so ji gorele, ko je Nef» tisa zrla v ta začarani dom, kjer je prebival hladni, ne» vidni in ravnodušni čarovnik. V palači in vrtu je vladala globoka tišina.
»Srečni so oni, ki morejo stopiti skozi ta vrata!
s trop j e, Bidovec jo je prižgal, nakar sta' se oddaljila. — Miloš je še priznal, da so on, Bidovec in Marušič zločinci, ki so izvršili napad na Svetilnik zmage.
Poročilo kvesture potem navaja iz* povedbc Ferdinanda Bidovca. Ta je več dni vse zanikal, a pod potrpežljivimi in dolgotrajnimi izpraševanji je 16. aprila vse priznal. Sledila so poročila kvesture o izpovedbah Marušiča, Štoke, Rupla, Obada, ki so priznali, in Valenčiča, ki je vse tajil. (Valenčič je šele tri dni pred začetkom procesa v obširni spomenici podal natančno iz* poved.)
Ob 7. in tri četrt zvečer je predsed* nik zaključil prvo sejo.
Torkova seja.
Druga razprava se je začela v torek ob 3. popoldne. Predsednik j c ukazal čitati dokazilne listine. Prvo je grozil* no pismo, ki ga je prejel častnik mili* cc Calin v Sežani. Na pismu je risba, ki kaže Calina obešenega na brzojav* ni drog. Spodaj je pisano: »Calin obe* šen v Sežani. Snežnik. To te čaka v osmih letih.« Predsednik nato nove, da je v času od 29. avgusta do 6. septembra 41 oseb iz Sežanišči* ne prejelo grozilna pisma, ker so podpisali vdanostno brzojavko vlad* nemu načelniku. Eno teh pisem, ki nosi podpis T. I. G. R. (Trst, Istra, Gorica, Reka), se glasi: »Izdajalec! Vidimo, da si slepo orodje fašizma, ne iz prepričanja marveč iz dobička* žel j nos ti. Zato je vsemu slovenske* mu ljudstvu jasno, zakaj si podpisal sramotno spomenico, ki jo jc 25. a v* gusta objavila »Agenzia Stefani«. (F klonil si se pritisku Grazioli ja in nje* govih. Strah pa te ne opravičuje pred slovenskim ljudstvom, ki ga s s voi im Podlim obnašanjem neprenehoma iz* dajaš. Osramotil si čast Krasa in dolž* nost poštenih Kraševcev je, da opere* jo to sramoto s krvjo. Ne uideš pra* vičnemu maščevanju, ki si ga zaslu* žil. Za vse pisane in nepisane izjave boš odgovoren ti in tvoji podleži. Prc* klet bodi. Vedi, da je korak, ki te bo zvezal s Cerkvenikom, kratek. Podlež, nesramnež, Judež! Podpisan: Izvršc*
vaini odbor kraškega odseka T. I. G. R.«
Sledi čitanje raznih člankov iz li* stov »Svoboda« in »Primorski glas«, ki jih predsednik pospremlja s kratki* mi opombami.
Potem je sodni tajnik bral poročilo orožnikov o slavofilnih elementih v obmejnem pasu. Posebej se omenja delovanje Slavka Bevka in Cirila Kos* mača. Ko so Cirila Kosmača zaprli, so našli pri njem listine in časopise, ki dokazujejo, da je bil vojaški poroče* valeč v službi jugoslovanske vojske. Med prvimi, ki so priznali, je bil Ciril Kosmač, ki je razložil namene »Jugo* slovanske matice«. Tudi zakonca Ko* m el sta podala važne izpovedbe.
Sledi obširen zapisnik o izjavah An* tona Manfreda, ki je v ječi v Kopru priznal, da je bil vojaški poročevalec Jugoslavije. Med predmeti, ki. so mu bili zaplenjeni, se nahajajo znak vse* učiliščne fašistovske milice, pisma fa* šistovske milice. Manfreda je dijak II. letnika socialne fakultete na padovan* skem vseučilišču in je bil od maja 1929. član tamošnje milice. Manfreda je spoznal jugoslov. komisarja Bata* gel j a na Jesenicah in mu pošiljal voj a* ška poročila. Vodil je tudi tajno di* jaško društvo, ki je imelo namen, go* jiti narodno zavest. Priznal je, da je bil tudi član tajne organizacije v Gorici ki ji je načeloval Zorko Jelinčič. Med volitvami lanskega leta je razširjal le* take, v katerih je stalo, da Italija za* tira Slovence.
Nato so se prebrali zapisniki o iz* javah obtožencev Bidovca, Marušiča, Štoke, Rupla in Obada. Poročilo go* riške kvesture vsebuje podatke o taj* nem odboru goriške organizacije, ki izvirajo iz izpovedb Obada in Logarja, in zapisnik o izjavah Zofije France* škinove, ki se strinjajo z izjavami dru* gib obtožencev.
Predsednik odredi desetminuten premor. Ko se razprava spet prične, razloži odv. Tamaro pravne razloge, na podlagi katerih fašistovska dežel* na federacija prosi, da sme pri proce* su nastopati kot civilna stranka. Za njim govori odv. Danesi, ki zastopa
I očeta pok. Guida N e rij a kot civilno stranko. Odv. Zennaro in za njim dru* gi branitelji obtožencev so dokazovali, da postava ne dopušča, da bi pred iz* rednim sodiščem nastopale civilne stranke. Predlogu braniteljev se je pridružil tudi državni pravdnik. Sod* ni dvor se nato umakne v posvetoval* ni co. Črez dvajset minut spet vstopi v dvorano in predsednik prebere sklep, s katerim sodni dvor odloča, da se prošnja za nastopanje civilnih strank v procesu odbije.
Razprava se bo nadaljevala v sredo ob 3. popoldne, ko se začne zasliševa* nje obtožencev. Pričakuje se, da se bo razsodba izrekla začetkom drugega tedna.
CMbjSfVe.
Vitovlje:
Nn praznik rojstva prcbl. D. M., to jc S. septembra bo zadnji romarski shod pri M. D. na Vitovljah. Že v nedeljo pred praznikom (7. septembra) bo tam ob 6. zjutraj sv. maša, zvečer ob 7. pa bodo nete lit. Matere božje.
Na praznik bo pa prva sv. maša ob 6. in pol, druga peta pa ob 10. Vedno bolj se jc prilju» bila ta cerkev raznim romarjem iz Vipavske doline in iz bližnjih gor in v vedno večjem številu prih, a naše ljudstvo na ta griček pro« sit nebeško Mater raznih milosti!
Men gore pri Volčah.
Praznovanje imena Marijinega na Mengorah (mcngbrski »semenj«) bo letos prav po stari navadi. X' soboto popoldne 13. sept. spovedo# vanje romarjev in blagoslov:	v nedeljo 14.
sept. bo gori več sv. maš. Slovesna sv. maša in procesija ho ob 10. uri.'
Cerkveno vodstvo.
Dopolnilni seznami II. vrste
davka za Gospodarski svet (imposta consilia* re) bodo prizadetim na razpolago pri občin* skem uradu. Komur sc. zdi, da so mu obdavčili neobdavčljive dohodke ali da so dohodki raz* lični od tistih, ki so navedeni v seznamih za državne davke, naj sv v teku 30 dni pritoži na kolkovancm papirju za 3 lire pri predsedstvu pokrajinskega Gosp. sveta v Gorici.
Tovarna orgel »Cecili ja«
sporoča, da se ho vršila prihodnji četrtek di,e 11. t. m. ob 3. uri pop. kolavdacija novih orgel v Št. Petru pri Gorici. Vabimo vse, ki sc zanimajo, da tej kolavdaciji prisostvujejo.
Srečni oni, ki te morejo videti in ti služiti, če tudi samo kot sužnji!« je rekla Neftisa z globokim vzdihom.
Dan se je deklici zdel neskončno dolg. Nobena reč jc ni mogla raztresti, zakaj njene misli so se b a vile iz* ključno s Horemsebom. Bila je že noč, ko je stopila z Anubisom v svoj čoln. Zopet je usmerila ladjico k prin* cevi palači in jo dala ustaviti, ko je čoln priplul blizu stopnic.
»Treba, da nekoliko počakava,« je rekla, »kajti reka je polna ladij. Utegnila bi se zvrniti ali kam trčiti,«
Slepec je pokimal, potegnil vesla v čoln in čakal, f daj mu deklica zopet ukaže zaveslati. Neftisa je silno razburjena zrla na skrivnostne stopnice. Ali pojde Ho* remseb nocoj na izlet? Če pojde, potem mora priti ven 'v*cPzi ta vrata in na vsak način pripluje mimo njenega čolna.
, Ni še preteklo deset minut, ko je izza kamenitega c'ozidja priplula divno okinčena in razsvetljena ladjica \Cr Pristala pri kamenitih stopnicah. V tem hipu so sc ' r‘’-tca odprla, nekaj mož z hakljami v rokah jc obstalo ■M stopnicah. Nato se je pojavil neki moški, ki ie sto* y1 navzdol po stopnicah ter sedel v čoln pod baldahin, z-a ra di prevelike oddaljenosti ni mogla Neftisa pre* Poznati mladega moža, toda pri svetlobi bakel j je ven*
dar ugotovila, da jc visoke postave in belo oblečen. Na vratu, rokah in glavi so se mu lesketali dragulji.
Mlada deklica se je vsa tresla in komaj sopla. Sklonila se je naprej in ni odvrnila oči od razkošne ladjice, ki je letela po vodi. Že je razločevala negibno prinčevo obličje v rdeči luči svetilj!k, ko se jc njegov plamteči pogled uprl vanjo. Zopet se je na Ho rem* sebovili ustnah pojavil čudni usmev. Dal je znamenje z roko človeku, Id je Ista! za njim. Čoln je takoj izprc* menil smer in se obrnil k slepcev emu čolnu. Čez nekaj trenutkov sta stala čolna drug tik drugega.
Nettisi je .srce zastalo. Horemseb je vstal, sc sklo* n il k njej, ji podal roko in se ji zagledal v oči z glo* bdkim, plamtečim pogledom. Mlada deklica je kakor začarana položila svojo roko v njegovo mehko, kakor led hladno desnico, ki jo je trdno stisnila in jo pri* tegnila k isebi. Ni mogla ne misliti ne zavpiti, prinčev žgoči pogled jo je vlekel k sebi in močan vonj, ki je prihajal od njega, jo je omamljal. Neftisa se ni upirala. Kakor v sanjah je začutila, kako sta jo dve močni roki dvignili in jo položili k prinčevim nogam. Glava ji je težko klonila na n jegova kolena.
Ta prizor je trajal samo nekaj sekund. V tistem tre* notku, ko je vznemirjeni slepec zaklical: »Neftisa, Nef*
A.	rfWWiHi«
«utiMam
Poglavje iz svetovne vojne.
V zgodovini evropskih vojn ni za* pisanega nobenega vohunskega sluča; ja, ki bi imel tako dalekosežen po; men kot slučaj angleškega vohuna Aleksandra Szeka. Da se je svetovna vojna končala v prid antante, je v dobri meri tudi zasluga tega mladega človeka. V teku te vohunske zadeve je angleška tajna služba izvršila tako važno delo, da mu ne najdemo pri; mere v vsej vohunski zgodovini.
Bilo je pa takode:
Reuterjev brzojavni urad je koncem februarja leta 1917. širil vest, da se je amerikanskim in zavezniškim obla; stim posrečilo še pred vstopom Arne« rike v svetovno vojno dobiti besedilo pisma, ki ga je nemški državni tajnik Zimmermann poslal Eckhardu, nem; škeinu poslaniku v Mehiki. Reuter je poročal, da se je pismo glasilo takode:
»Berlin, 19. januarja 1917.
1. februarja pričnemo z brezobzirno vojno z našimi podmornicami. Kljub temu pa nameravamo doseči, da osta; ne Amerika nevtralna. Če se to ne posreči, predlagamo zvezo z Mehiko pod sledečimi pogoji: voj evali se bo; demo skupno in skupno sklepali mir. Dovolili bomo izdatno finančno pod; poro in pristali, da Mehika dobi po; vrnjeno ozemlje v Novi Mehiki in Arizoni, ki ga je izgubila leta 1848. Posameznosti prepuščamo Vam, da jih izvršite. Nalagamo Vam, da poti; pate Carranzo v najstrožji tajnosti, in mu, ko bo gotovo, da izbruhne vojna z Ameriko, namignete, da naj čisto samostojno dobi stik z Japon; sko in jo pozove, naj sklene tudi ona zvezo z Mehiko, a ta naj posreduje med Japonsko in Nemčijo. Opozorite Carranzo, da bo Nemčija z brezob; zimo pomorsko vojno lahko prema; gala Anglijo in jo v nekaj mesecih prisilila, da sklene mir. Zimmer; raann.«
Objava te vesti je zbudila po vsem svetu vihar nevolje. Dolžili so Nem; čijo, da se je drznila spustiti v zaroto
proti državi, ki je bila še nevtralna, in naščuvati Japonsko proti Ameriki. Amerikanski listi, ki so se navduše; vali za vojno, so s črnimi barvami slikali japonsko nevarnost, ki je bila v južni Ameriki še vedno odprta. Pripovedovali so, da je bilo amerikan; skim vojskovodjem še vedno znano, da nameravajo Japonci v slučaju voj; ne vdreti v Mehiko, odkoder bodo prodirali proti severu in tako raztrgali deželo na dve strani. Najvažnejše pri vsem tem je bilo seveda, da je ameri; kanska vlada, ki je zvedela že janu; ar j a 1917. za Zimmermannovo pismo, zdaj z vsemi močmi pospeševala vstop v vojno. Amerikanska vlada je bila v težkem položaju, kajti Anglija in Francija sta tudi poznali vsebino pisma in jima je bilo prav lahko, da sta s pomočjo amerikanskega javnega mnenja z vso silo pritiskali na vlado Združenih držav.
Šele ko je Reuterjev urad zadevo priobčil, je postalo splošno znano, da je prišlo besedilo pisma, ki ga je pisal nemški državni tajnik, v sovražne roke. V Nemčiji je zadeva zbudila skrajno razočaranje. Državni tajnik Zimmermann je takoj nato nastopil v glavnem odboru nemškega parlamenta s svojo izjavo. Dejal je, da nikakor ne more razumeti, na kak način so Američani prestregli njegovo pismo in ga prečitali, ker je bilo vendar pi; sano s tajno pisavo. V parlamentu so ugibali, kdo je kriv izdajstva.
* * *
Prve dni, ko so nemške čete zase; die Belgijo, je stopil v odlično bru; seljsko hišo častnik nemškega po; veljstva. Tam si je takoj izbral pri; merno stanovanje. Hiša je bila last jako premožnega avstrijskega tvorni; čarja gospoda Szeka, ki je stanoval tu s svojo ženo, rojeno Angležinjo, in sinom Aleksandrom. Častnik je sta; novai komaj nekaj ur v hiši, že se je oglasil pri njem Aleksander Szek in mu sporočil, da se peča s poizkusi v brezžičnem brzojavljenju. Sam si je
napravil sprejemne aparate in na hiši je antena. Prosil je častnika, naj vse to sporoči poveljstvu, da ga ne bodo osumili, da nemara uganja z brezžič; nim brzojavom vohunstvo.
Častnik ga je pomiril, si ogledal aparate in drugi dan poročal pristoj; nemu častniku pri brzojavni četi o vsem, kar je videl in kar mu je Alek; sander Szek povedal.
Častnik brzojavnega oddelka je pri; šel sam v hišo in ostal tam nekaj ur, zakaj zapazil je, da se je Aleksandru Szeku posrečilo napraviti sprejemne aparate, ki so nemške daleč presegali. Predvsem je bil Szek iznašel aparat, ki je lahko sprejemal vse, tudi naj« slabše valove, in ta iznajdba je bila za one čase nekaj posebnega.
Častnik brzojavnega urada je poro; čal svoja opazovanja predstojni obla; stii in jo opozoril, naj sprejme v svo; jo službo mladega moža, ki je pokazal toliko znanja v tehniki brezžičnega sprejemanja.
Bruseljske vojaške oblasti so priče;
Je skrivaj poizvedovati o mladem mo; žu. Zvedele so, da pripada njegov oče, bogat avstrijski tvornicar, najboljšim dunajskim krogom, ki so občevali s cesarskim dvorom. Bil je znan radi svojega strogo narodnega mišljenja in je bil politično popolnoma zanesljiv. Njegova mati, rojena Angležinja, se je popolnoma vživela v razmere svo; te nove avstrijske domovine in ni bi; la zaradi političnega naziranja prav nič sumljiva.
Posledica teh poizvedovanj je bila, da so mnoge vplivne avstrijske oseb; nosti postale pozorne in so povpraše; vale bruseljskega generalnega guver; nerja, kaj namerava s Szekovo druži; no. Nemške oblasti pa so jih vprašale, ali lahko sprejmejo mladega moža v službo, kjer bo imel priliko, da se se; znani z važnimi vojaškimi tajnostmi. Odgovorili so: »Brez pomisleka,.«
Jako se je zgodilo, da so nemške vojaške oblasti pozvale Aleksandra I Szeka, naj se jim javi v službovanje. Aleksander, čigar politično naziranje je bilo prav takšno kot očetovo, se je javil takoj. Bil je nastavljen kot civih
lisa, zadenemo v kako ladjo, čujem zvok vesel!« se je skrivnostna ladjica že oddaljevala. Kakor strela je švignila za obzidje in vratca so se za njo zaprla.
Ko ni Anubis prejel odgovora, je drugič zaklical ter začel otipavati po obleki svoje gospodarice, misleč, da je morda zaspala. Ko se je pa uverii, da je čoln prazen, je obupno zavpil, prijel za vesla ter začel veslati kakor blazen, vpijoč neprestano. Samo eno je imel v mislih : sporočiti takoj gospodarjem nepojmljivo nesrečo. Slep; čevo vpitje in krive črte, ki jih je napravljal njegov čoln po vodi, so vzbudili pozornost nekaterih ribičev. Pripluli so k njemu in ga peljali k bregu. Težko si je predočiti ža; lost v hiši, ko iso zvedeli, da je deklica izginila. Hor in Setata sta sicer izpraševala Anubisa, toda ta je vedel po< vedati samo to, da je neka ladjica zaplula; v njegovi bli; zini, nato je Neftisa izginila. Vsi so tavali v nejasnosti. Če jo je nekdo ugrabil, tedaj bi bila kričala in se branila. Pa recimo, da je padla v vodo, Anubis bi bil gotovo čutil, da se je čoln stresel. Tako ni bilo najmanjšega znaka, ki bi utegnil najti kakšno sled. Vsa raziskovanja so ostala brezuspešna. Globoko užaloščena sta Hpr in Setata po; siala brze sle k Antefu in Noferuri, da jima naznanita žalostni dogodek. Prosila sta Noferuro, naj pride k njima v Memfis in ju potolaži,
Roma je rad dovolil ženi obiskati sorodnico. Ostala je tani mesec dni. Mladi žrec je bil srečen, da se je rešil Noferure, kajti postajala mu je z vsakim dnem zo; prnejša.
Izguba Neftise je zadala sestri hudo rano, ker jo je iskreno ljubila. Izgubila je z njo najboljšo prijateljico in zaupnico, kateri je vse zaupala. Žalostna in z bridkimi spomini na sestro, ki je tako skrivnostno izginila, se je Noferura vrnila domov v Tebe, v svojo prazno hišo. Ka kor po navadi Roma ni bilo doma. Ni je pričakoval, d asi mu je naznanila dan svojega prihoda.
Srdita je šla v svojo sobo ter začela razkladati prtljago, med katero je našla Neftisino skrinjico z dra; gulji, katero ji je Setata izročila v spomin. Š solznimi očmi je Noferura jemala iz skrinjice prstane, amulete, zaponke m drugo drobnjavo, ki je služila Neftisi v nakit. Končno je prišla do ogrlice, od katere je šel močan vonj.
»Ah,« je vzkliknila začudeno Noferura. »Kaj pa to pomeni? Ta ogrlica oddaja tako močan duh, da me je kar omamil, kosem odprla skrinjico? Kje j e vzela Neftisa tako nenavadno dišavo? J o je vonj rože in neke druge cvetlice, ki je ne morem določiti.« Nato je začela hlastno Vdihovati zavratni vonj.
»
*
ni uradnik in sicer spočetka na brez» pomembnem mestu pri brezžični spre» jemnici nemške uprave v Belgiji. Nje» gova služba je bila, da je postavljal razne aparate; pri tem tehniškem de» lu je pokazal tako izredno nadarje» nost, da so mu poverili vso organiza» cijo tekočega sprejemanja.
Aleksander Szek si je kmalu prido» bil zaupanje vseh svojih predstojni» kov in je napredoval v svoji službi do najvažnejšega mesta, ki so mu ga mo» gli podeliti. Na brezžično postajo nemške uprave v Belgiji so prihajale neprenehoma važne državne brzojav» ke od nemške vlade in od glavnega ge»
; neralnega štaba. Bilo je dobro pre» ; skrbi j eno, da te brzojavke niso mogle ; nikoli dospeti v sovražnikove roke. ' Napisane so bile skrbno po tajni knji» j gi tajnih znamenj, ki jih ni poznal | nihče razen naj višjih uradnikov nem» : ške vlade. Da bi pa te knjige nihče ne ; zlorabil, so bile po tern naj tajne j šem ključu predane samo najvažnejše br» zojavke. Ker so dobivala take brzo» ; javke le redka mesta, po večini samo glavno armadno vodstvo in generalni guvernerji ter inozemski nemški po» slaniki, so le redki posedovali izvod te knjige.
(Konec prih.)
«fr
1. september v Budimpešti.
Ogrski socialisti so 1. septembra ho» teli protestirati proti vladi, ki da meče ven milijone za velemadjarsko propagando, za brezposelne, ki jih je na tisoče, pa ne da niti beliča, vriredili so velike obhode, ki se jih je udeležilo do 120.000 delavcev. Komunisti so priložnost izkoristili ter izzvali nemire. Pretepli so dva so» cialnodemokratična poslanca, napadli s kamenjem policijske stražnike ter razbili mnogo šip in izložb. Vse je ka» zalo, da se začenja organiziran upor. Tedaj je prišlo orožništvo in vojaštvo z oklepnimi avtomobili in razgrajače napadlo. Razvile so se prave poulične bitke. Oborožena sila je napravila red šele proti večeru. Pri raznih spopadih sta bila dva človeka ubita, na stotine pa jih je bilo težko ali lahko ranjenih.
Poljski državni zbor razpuščen.
Predsednik poljske republike je 30. avgusta na predlog vladnega načelnika maršala Pilsudskega razpustil sejni (poslansko^ zbornico) in senat. Volitve Za sejm se bodo vršile 16. novembra, za senat pa 23. novembra. Maršal Pil» sudski načeljuje vladi šele dober te» den. Takoj ob nastopu je izjavil, da bo njegova glavna vloga, spremeniti ustavo ter skrajšati nekatere pravice parlamenta. O nujnosti ustavne spre»
membe je prepričal predsednika re» publike, ki mu je, kot vidimo, jel krepko pomagati. Vprašanje pa je, ali bo Pilsudski pri razvrvanih notranje» političnih razmerah na Poljskem v svojih poskusih uspel na parlameli» tarni način. Morda bo moral spreme» njeno ustavo uveljaviti kar z uka» zom. To pa ni nikoli dobro.
Nemiri v južnoameriških državah.
V južni Ameriki je 11 samostojnih držav, ki so same republike. Neka» tere kose zemlje imajo v rokah An» gleži, Francozi in Nizozemci. Repub» like so osnovane na demokratični podlagi. Vse politične pravice pa imajo večinoma samo beli, ki tvorijo manj kot polovico prebivalcev (32 milijonov od 70 milijonov. 38 milijo» nov je Indijcev, črncev in mešancev). Prekucije so v teh državah precej po» goste. Pred dobrim mesecem je bil nemir v Boliviji. Vojaštvo se je uprlo proti predsedniku Silesu in proti nem» škemu generalu Kundtu, katerega so poklicali v Bolivijo, da bi preuredil armado. Kundt je moral oditi. Štiri» naj st dni potem je izbruhnil vojaški upor v državi Peru. Naperjen je bil proti predsedniku Leguia ki je Peru precej spravil pod finančni vpliv Zdru» ženih^ držav ter poklical častnike Združenih držav za armadne učitelje.
To je domačinom začelo presedati, da so se uprli. Leguia je moral bežati; prišel je na neko trgovsko ladjo, a vojna ladja jo je dohitela in Le» guia so*zaprli. Sestavila se je nova vlada pod predsedstvom podpolkov» nika Sancheza Cerra. Tudi v Argen» tini se položaj spreminja. Pred dve» da letoma je bil izvoljen za predsed» nika Irogoven z naddvetretjinsko ve» cino. Tudi v poslanski zbornici je imel veliko večino. Letos so se pa vr» šile nove volitve za polovico poslan» ske zbornice ■— argentinska poslan» ska zbornica se obnavlja za polovico vsaki dve leti — in Irogoyenova stran» ka je ostala v manjšini. Celo njegovi lastni pristaši so nezadovoljni z njim. Po cestah se vršijo demonstracije proti predsedniku. — Za razmere v južni Ameriki so se zanimale Zdru» žene države Severne Amerike, ko j ih vlada je naročila svojemu poslaniku v Peru, naj opozori peruansko vlado, da Združene države ne bodo trpele spremembe demokratične oblike v smislu vojaške diktature. — V obče pa je treba ugotoviti, da državni pre» vrati v južni Ameriki ne izvirajo iz načelnih programov ali socialnega zla, temveč predvsem iz osebne častihlen» n osti posameznih voditeljev. Zato ostane družabni in politični ustroj južnoameriških držav bistveno neiz» premenjen.
Položaj v Indiji.
Zaprti Gandhi se je že dalj časa po» gaj al z indijsko vlado radi rešitve sedanjega položaja. Zahteval je, naj angleška vlada dovoli Indiji pravice in značaj dominionov (dominioni so angleške prekomorske dežele, katerim je osrednja londonska vlada dala ve» liko samostojnost, zakonodajne skup» ščine in drugo ter pridržala sebi samo nekatere pravice), naj odpravi davek na sol in naj izpusti 30.000 političnih kaznjencev. Angleška vlada na te po» goje ni hotela pristati. Zato so se po» gajanja razbila. Medtem pa se po raz» nih mestih vrše spopadi med doma» čini in policijo. V Kalkutti so na po» licijsko stražnico vrgli bombo. Bombe
»Vse te reči shranim, da jih vrnem sestri, če bi se kedaj vrnila, kar pričakujem, zakaj njenega trupla niso našli. Toda to ogrlico bom nosila njej v spomin in nikdar si ne nadenem druge. Kako krasno diši!« Nadela si je ogrlico, a ostale reči je položila v skrinjico ter jo shranila.
Nato je šla na teraiso in legla na posteljo, ker je bila utrujena in zaspana. Stara črnka ji je prinesla osvežujoč napoj, nato se je oddaljila. Noferura je zaprla oči. V njej se je godilo nekaj čudnega. Ognjena vročina ji je šla po žilah ter vzbudila v njej hrepenenje po ljubezni. Toda ni mislila na Romo. Čudovita Tu ina povest ji je hodila po glavi; zdelo se ji je, da vidi čudovito ladjico memfijskega čarovnika, ki plove k njej, a v ladjici sedi neki mož, čigar obličje ni mogla spoznati. Vendar pa jo je njegov pogled žgal in vabil.
Noferura je počivala morda uro časa, ko se je Roma končno vrnil domov. Ko 'so mu posli povedali, da se je Noferura vrnila iz Memfisa, se je napotil na teraso. Ko je zagledal ležečo Noferuro, se je ustavil nekaj kora» kov pred njo in se oprl ob steber. Jezno je opazoval ženo, za katero je čutil zgolj prezir in odpor, in ki mu je zastavljala pot do sreče.
Ker pa se mu je zdela Noferura v nekakšnem bole» zenskem stanju, se ji je približal. Obličje ji je bilo rdeče,
težko je dihala in po vsem telesu se je stresala. »Bolna je,« je pomislil Roma.
Pristopil je k ženi in se sklonil k njej. Prijetni in omami ju j oči vonj mu je bušil v obličje, pa tega ni zaznal, ker je bil zamišljen v svoj zdravniški poklic. Vsi žreci so bili namreč tudi nekoliko zdravniki. Nekaj trenotkov je opazoval spečo ženo, tedaj pa je občutil lahko slabost. Kri mu je šinila v glavo in se silno pognalo do srca. »Kako je lepa!« je pomislil. »Kako bedast sem bil, da sem jo zanemarjal!«
Skoraj nevede se je sklonil še niže in pritisnil svoje ustne k napol odprtim Noferurinim ustnam. Mlada žena je odprla oči in s slabotnim vzklikom objela moža okrog vratu. Takrat je mož ni odpahnil, kakor se je prej to go» dilo. S težko glavo in tesnobo v prsih je prenesel silni izbruh njene strasti. Zdajci jo je stisnil v svoje naročje, ji začel vračati poljube in ji šepetati ljubezenske besede.
Vse je bilo pozabljeno. Nejtina podoba je zbledela. Zdaj ga je vleklo k ženi, ki jo je prej sovražil. Ogenj je piai Romu v žilah, strastno je vdihoval ljubezenski vonj, ki je izhajal od nje in ki je napolnjeval vso njegovo bistvo z neznano blaženostjo.
(Dalje.)
pokajo tudi drugod. Razmerje med vlado in Gandhi j evo stranko se je vobče precej zaostrilo. Vlada je im dijsko narodno skupščino proglasila
‘
za neveljavno. Ker so člani skupščine kljub temu sklicali zborovanje, je policija zaprla 15 odličnih voditeljev. Razdraženost narašča.
Javno opozorilo.
Župniku v Dadetal (Nemčija) so zib kovci vsako leto pokradli sadje na vrtu. Da bi napravil temu že enkrat konec, je župnik obesil pri vrtu tablo s sledečim besedilom:
»Javna izjava, prisrčna prošnja, resno opozorilo, ker nimam drugih sredstev. Sedma božja zapoved se glasi »Ne kradi!« Kakor vsako leto, tako »o mi bile pokradene tudi letos črešnje, jagode, zelene slive; dobri božji darovi so bili deloma uničeni, deloma pomandrani, plot in drevesa poškodovani. »Saj ne vedo, kaj de? lajo«, a vedite, da s tem ne boste imeli pred Bogom praznih izgovorov. Vsak; do v fari ve, da sem komunist, to je, da dam od dveh sukenj eno' tistemu, ki je brez nje, in da prav tako delam tudi z živili. Kdor je torej kradel, naj v bodoče več ne krade, temveč naj pusti, da sad dozori in potem naj pro» si in dobil bo. Bog pa je rekel: »Tatovi in roparji ne bodo podedovali neb e» škega kraljestva. Amen.«
Župan in mesni oglednik.
Zgodilo se je na Holandskem. Žu; pan je bil istočasno mesni oglednik; kot župan pa je tudi vezal v jarem sv. Lukeža vse tiste, ki so mislili, daje ta jarem sladàk in se ga splača nadeti. — V svoji pisarni je g. župan imel raz; lične pečate in med drugimi tudi me« soglednega. Pa se ti zgodi, da pride k župniku mlad zakonski par, ki je ho» tel tudi cerkveno poroko. Par je mo» ral predložiti župniku potrdilo župan» stva, da sta civilno že poročena. Žup» nik vzame v roke županovo potrdilo, a debelo pogleda, ko opazi na listini pečat »Zdravo in trihnin prosto me» so.« Župan je bil pečata zamenjal.
Jezero pod puščavo.
_ Francoski učenjaki, poznavalci afri» ške puščave Sahare, pravijo, da je precej globoko pod peskom veliko je» zero, katero bi se dalo uporabiti za namakanje. Vode je menda toliko, da bi zadostovala za dva milijona in pol štiri jaških kilometrov.
Bogastvo Indije.
Indija je dežela, ki skriva v sebi velikanske neizčrpane zaklade. Mno» go je tam zlata in dragih kamenov. Neka rudarska družba, ki ima v svoji lasti večino indijskih zlatih rudnikov, je v zadnjih 50 letih izkopala za več ' kot štiri milijarde lir zlata. Ni čudno, če ie Angležem toliko do Indije, da je pod nobenim pogojem ne dajo iz rok.
Kinin
je izvrstno in morda edino sredstvo proti malariji (močvirski mrzlici) in drugim vrstam mrzlice. Delajo ga iz lubja nekega drevesa, ki je prvotno raslo samo v južno»ameriški državi Peru. Odkrili so to drevo natančno
pred 300 leti, to se pravi, domačini so drevo in njega čudovite učinke poznali že prej, le beli naseljenci tega niso ve» deli in so umirali radi mrzlice. Zdra» vilno moč tega drevesa je spoznal španski sodnik Lopez de Panizares v Peru. Sredstvo se je kmalu razširilo, a samo med bogatimi sloji. Trgovino s kininom so si osvojili Holandci, ki so lahko narekovali cene na svetovnem trgu. Holandci pa so skušali prepre» črti vsak izvoz semena dragocenega drevesa. L. 1743. se je francoskemu rastlinoslovcu La Condaminem posre» čilo, da je prišel do semena. Imel je pa smolo, kajti po osmih mesecih je seme izgubil. Šele Angležu Markhamu se je pred 100 leti posrečilo, da je prenesel seme v Indijo in napravil velike naša» de. Začel je delati Holandcem hudo konkurenco'. Dosegel je, da se je cena kinina znižala. Danes je kinin desto» pen vsakomur.
Kako dobiš 1000 frankov?
Da so odvetniki pravdarji, vedo vsi. Francoski odvetnik Barrčs pa je bil pravdar posebne vrste. Iz njegove prakse so znani sledeči slučaji: Vse; učilišče v Tuluzi je razpisalo tečaj za babice. Prošnjo je vložil tudi odvet; nik, vseučilišče ga je pa zavrnilo. Od; vetnik je vseučilišče tožil, češ, da ga morajo sprejeti, ker da v razpisu ni bilo rečeno, da se sprejemajo le žen; ske. V prvi in drugi instanci je odvet; nik pravdo zgubil, v tretji pa dobil in vseučilišče ga je moralo sprejeti, na; kar je sprejem milostno odklonil. — Nekega dne je prišel odvetnik Barrčs v Parizu na kolodvor k oddelku za odpremo brzovozne prtljage in zahte; val, da pošljejo brzovozno' v Borde; aux (izg. Bordò) en — zobotrebec. Uradnik pošiljatve ni hotel sprejeti, odvetnik pa ie potem z železniškimi odpravnimi pravili v roki dokazal, da mora železniška uprava sprejeti tudi tako majhno pošiljatev. Zobotrebec so v resnici sprejeli, napisali vozni list, odvetnik pa ie pošiljatev zobo; trebca zavaroval za 1000 frankov. Črez par dni se je odvetnik zglasil na kolo; dvoru v Bordeaux in zahteval svoj zo» hotrebec, a ga nikjer ni bilo. Ponujali so mu mnogo drugih zobotrebcev, od; vetnik pa je zahteval poslanega. Ker ga le ni bilo, ie vložil proti železniški upravi tožbo in jo končno tudi dobil. Dobil ie tudi izplačano zavarovalnino v znesku 1000 frankov. Končno je od» vetnik daroval železniškim uradnikom celo škatlo zobotrebcev.
Posledice suše v Ameriki.
Letošnja suša v Združenih državah ameriških je povzročila kmetijstvu velikansko škodo. Računajo, da je turščice za nad 200 milijonov kvinta» lov manj nego lani. Samo ta zguba znaša okrog 10 milijard lir. Suša je težko zadela okrog 1Ò milijonov ame»
riških kmetov, občuti jo pa tudi ostalo prebivalstvo, ker so se radi nje začele dvigati cene živil.
Objave.
Evharistični shod na Planinski gori dne 13. in 14. septembra 1930.
Vzpored božje službe:
Na predvečer v soboto ob 6. govor in pete litanije M. b.
V nedeljo glavno opravilo ob 12Vs ponoči ter ob 6. uri in 10. dopoldan. Obhaja se že pri prvi sv. maši. — Celonočno češčenje presv. R. Telesa. Od 6. zvečer v soboto do 6. zjutraj v nedeljo. - Najsvetejše se izpostavi ob 6. in sc da blagoslov.
Ure molitve:
Romarji, častilci presv. R. T., so vabljeni, da molijo po naslednjem redu: Od 6. do 7. zvečer skupna ura. Od 7. do 8. zvečer župnija Planina: VIII. ura; od 8. do 9. zvečer župnija Studeno: VIL ura; od 9. do 10. zvečer župnija Hrenoviee: XIX. ura; od 10. do II. zvečer žup; nija Postojna: IX. ura; od II. do 12. zvečer župnija Slavina: XXX. ura; od 12. do 1. popol; noči župnije Senožeče, Košana, Vreme: 11. ura; od 1. do 2. popolnoči: moški; XII. ura; od 2. do 3. popolnoči župnija Knežak, Zagorje: 111. ura; od 3. do 4. popolnoči župnije Trnovo, Jelšam-, Prem: XX. ura; od 4. do 5. popolnoči dekanija Cirknica, Vrhnika: XI. ura: od 5. do 6. popol; noči skupna ura.
Moli se iz »Večne molitve« ali rožnivenee. — Vmes primerne pesmi. —• Spoveduje se v soboto od 4. popoldan do 10. ure zvečer; zju; traj v nedeljo od 4. naprej. — Zahvalna pesem po glavnem opravilu.
Bratovščina najsvetejšega srca Marijinega za spreobmenje grešnikov sc ustanovi pri tem shodu. Romarji in drugi so vabljeni k pristopu.
Popravljene orgle se bodo zopet oglasile po dolgem molku. Kako bodo pele, pridite poslu; šat.
Župni urad v Studenem.
Devica Marija oberšljanska pri Komnu.
Za može in fante se ho vršila običajna slo; ves n ost presv. Imena Marijinega v Komnu pri Devici Mariji oberšljanski s celonočnim če;
: čenjem sv. R. T.
Vzpored:
Dne 13. septembra v soboto zvečer ob b. uri spovedovanje. Na razpolago bo 6 spoved; nikov do 11. ponoči; ob 7. uri pridiga; od 8. do 9. skupno češčenje sv. R. T., ki se potem tiho nadaljuje vso noč. V7 nedeljo dne 14. sept. se začne spovedovanje ob 5. uri zjutraj. Ob 6. uri prva sv. maša z govorom in skupnim sv. obhajilom; ob 10. uri govor, druga sloves; na sv. maša in zahvalna pesem.
Možje in fantje, pridite!
Marijino Celje.
Ker sc vsako leto marsikdo moti o dnevu glavnega shoda in romanja pri Marijinem Celju nad Kanalom, javljamo, da marijinoceljski shod pade vsako leto na nedeljo po rojstvu Marijinem, letos na 14. septembra. V soboto 13. t. m. popoldne bo spovedovanje romarjev, proti večeru pridiga in blagoslov, na praznik ob 6. uri romarska sv. maša in obhajilo romar» jev, ob 10. pridiga, slovesna peta sv. maša (Vinka Vodopivca), procesija z Najsvetej; šim in popoldne sprejem novink v Marijino družbo.
Kaj nam pišejo z dežele ?
Iz Kanalske doline.
Ukve. — 13. t. m. bo prevzv. knez in nadškof goriški posvetil novo cer» kev v Ukvah. Stara cerkev je stala že okoli 700 let. Bila je majhna, temna in polna kotov. Zato je gosp. župnik skle» nil podreti staro cerkev in zgraditi novo. Seveda ni šlo tako lahko. Treba se je bilo boriti proti raznim p red sod» kom in premagati marsikatero težko» čo. Toda z božjo pomočjo se je delo dovršilo in danes cerkev stoji: lepa, prostorna, zračna, za kar so Ukljani iz 'srca hvaležni g. župniku. — Pri» pomniti moramo, da so si Ukljani se» zidali cerkev na lastne stroške, bo'disi da so prispevali v denarju, bodisi da so robotali. Gotovo bo Bog, ki bo pri» šel prebivat v novo cerkev, vsem ob il» no poplačal. Na svojo cerkev bodo lahko' ponosni. — V soboto se bo začel obred posvečevanja ob 8. uri. Nato bo sv. maša. O mraku bo prenos Naj» svetejšega iz zasilne kapele v novo cerkev s procesijo in blagoslovom. — V nedeljo 14. t. m. bo ob 9. uri slov. škofova maša in sv. birma. Popoldne votivna procesija z Marijinim kipom. — Pel bo znani goriški kvartet im do» mači pevski zbor. — Vse iz Kanalske doline vabimo k izredni slovesnosti!
Ii Idrijskega kotla
in okolice.
M 1 a d i p e v c i. — Zadnji dve ne» d el ji smo imeli pri šolar s ki sv. maši priliko slišati pevski zbor ljubkih malčkov iz Marijinega vrtca. Zapeli so vsakokrat par kitic cerkvene pesmi in kar je najbolj zanimivo, je na or» gl a h spremljala petje prav lepo S-lei na Marija Trevnova. Želimo, da bi se ta ljubka novost stalno ohranila.
O hiški. — Prejšnji teden je obi» skal Idrijo glavni inšpektor drž. rudni» kov iz Rima. V spremstvu rudn. urad» ni kov si je ogledal vse rudn. urade in obrate. — V nedeljo je posetilo naše mesto nad 200 izletnikov iz Gorice, Vidma, Trsta in Pulja. V spremstvu g. rudn. komisarja so pregledali tudi obrate rudn. tovarne.
Oseb n a v e s t. — Občinski načel» rok g. Boccasini je odšel na dopust. Nadomestuje ga g. Achil Avezzu.
»D o m a č e branje.« — Kdor si želi za par lir nabaviti lepo knjižico, ki vsak drugi mesec izhaja v Gorici, jo lahko dobi tudi v tuk. prodaj alni ci ča» s opisov. V njej izhaja lep roman.
N a z n a n ilo. — Mestna občina razglasa, da se imajo čimprej zglasiti v obč. uradu vsi bivši avstro»ogrski vo» jaki, rojeni od leta 1875.—1884., da se Popišejo podatki o bivšem voj. službo» vanju.
T a t v i n a. — V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v skladišče glavne trgovine Občnega konzumnega društva. Tat je odnesel 11 parov moč» nih gorskih čevljev v vrednosti nad 1000 lir. Storilec je neznan !
Stavbna sezona. — Avtomo»
bilno podjetje g. Janeza Bajta bo zgra» d ilo tik ob »novi cesti« 31 metrov dob go garažo. Z deli so pričeli ta teden. — Letos je stavbna sezona v Idriji precej živahna. V povojnih letih nismo imeli še nobeno leto toliko stavbnega gi= banja. Mnogo domačih fantov je pri teh delih dobilo zaslužka, nekaj jih pa še vedno čaka, da jih sprejmejo. Za» poslcnih je tudi mnogo nedomačinov. V omiljen j e stanovanjske krize bo pri vsem tem pripomogla le velika delav» ska hiša, ki jo gradi rudnik v Leop. predmestju. V njej bo prostora za de» vet družin; stavba bo tekom enega me» seca pod streho.
Godovič. — Vzrok požara v Baraki se še vedno' ni po jasnil. Vedno bolj prevladuje pri ljudeh mnenje, da je bil ogenj podtaknjen. To potrjuje že na» stanek požara sam in okolnost, da so pri sosedu nekaj dnii zatem ponoči pre» podili, neznanega človeka, ki se je sum» ljivo potikal okrog hiše in skušal po» staviti lestvo. Ljudje, bodite previdni nasproti tujcem.
Žirovnica. — Na posestvu Andreja Seljaka so se pričela dela pri graditi obmejne stražnice. Upamo, da bodo dobili nekaj zaslužka naši delavci.
iz gori§ke ® ko lice,
Solkan. — Dne 8. t. m. bo naš preč. gospod župnik»dekan Jakob Rejec praznoval 40 letnico mašniištva. Delav» nernu in zaslužnemu delavcu v vino» gradu Gospodovem kličemo: še mn o» go let! — Farani.
Iz Brd,
Števerjan. — (P o p rare k.) — K dopisu z dne 2], avg. nam je obč. na» čeinik iz Kojskega g. Bai ar di poslal sledeče vprašanje: »Ker 'so pri poprav» 1 jan ju cest v Števerjanu zaposleni sa» mo od občine plačani cestar j i Peršol j a Jožef iz Gonjač, Miserit Anton iz Šmartna in Mavrič Miha iz Vrhovi j a, vsi trije pristojni v občino, vabim do» pisnika »Novega lista«, da javno pove, kateri delavci »nedomačim« so zapo» slenii pri teh delih?« Naj na j prvo od» govorimo tudi mi z vprašanjem: »G. obč. načelnik, kateri izmed treh ce» star jev je Števerjanec?« Nadalje pa moramo pribiti sledeče: Naš zadnji dopis je bil preveč rožnat. Pisali smo, da se ceste popravljajo, a dela, ki se vrše, tehnično nikakor ne moremo smatrati za resno popravljanje. Če tri» je cestarji čistijo ob četne jarke, vrže» j O' na cesto par lopat grušča, katerega pokrijejo' z zemljo, to vendar ni no» h eno popravljanje. Potem bi še pri» pomnili, da >bi se po našem mnenju morale začeti popravljati ceste v pri» četku, v Grojni, kjer so klančine na» ravnost strašne. Zato svetujemo tan» ko vestnemu obč. načelniku, naj se resno loti popravljanja naših cest. Naj j vzame več delavcev — tudi brez» poselnih Št e ver j ance v naj ne pozabi — ter naj ob sedanjem suhem vreme» riu poprave hitro in temeljito izvrši, kar bo zahtevalo razmeroma tudi naj»
manj stroškov. Hvaležni mu bodo vsi Občinarji in še sosedje, posebno pa tr» pinke mlekarice in vozniki, ki morajo sedaj po grap as tih cestah mučiti svojo živino.
S Krasa.
Ponikve. — V ponedeljek 25. avgu» sta je umrla 24»letna Marija Zlobec, po domače poslančeva. Neizprosna kostna jetika jo je 14 mesecev prikle» pala na posteljo. V nežni mladosti je izgubila mater, zato je mlado dekle moralo biti za gospodinjo. Bila je res vzorna hči, skrbna gospodinja, po značaju ncizrecno blaga, kar izpričuje tale dogodek. Nekdaj so sorodniki v hiši po nesreči razbili precej vredno zrcalo. Oče se je po pravici ujezil in se nad odsotnimi sorodniki z beseda» mi znesel. Marija pa je rekla : »Ata, zrcalo sem razbila jaz!« Kje dobite takšno srce? — Pogreb je bil po ude» ležbi veličasten, kakršnega že dolgo nismo videli. Ponikovska dekleta so spletla 6 vencev, sosedna iz Avberja so tudi poslala svojega, šopkov je bilo nešteto. Žalujoči družini, zlasti še oče» tu, bivšemu poslancu v goriškem d c» želnern zboru, globoko sožalje.
Komen. — Otvorili so ambulatori! za pobijanje jetike. Zdravnik Storie pregleduje z žarki po par dni v tednu.
Sveto. — (Letni semenj in še marsikaj.) — 1. septembra smo imeli vsakoletni semenj. Sv. Egidij ali sveti Titih, kakor mu pravijo Krašev» ci, je bil tudi letos jako živahen. Ta dan privre z vsega spodnjega Krasa staro in mlado, da počasti najstarejšo, pred toliko leti čislano božjo pot. — Kljub temu, da je bilo v juliju in po» lovici avgusta deževno vreme, imamo spet isušo, ki nam grozi uničiti jesen» «ke pridelke. —Naši Amerikanci nam skoraj nič nc pišejo in tudi poštne na» kaznice ine prihajajo več. Pal Bog jim daj srečo in naj nam vsaj pišejo.
Lipa. — (Nesreč a.) — Pretekli teden bi se bila tu: zgodila kmalu velika nesreča. Nekaj domačih delavcev, zaposlenih pri delu v kamnolomu, je nabasalo mino. Mina pa se je prej vžgala in. precej poškodovala dva de» lavca, ki se sedaj zdravita v bolnišnici. Kakor čujemo, bosta v kratkem oz d ra» vila.
Iz Vipavske doline,
Šmarje. — Pri nas je staro vino po» šlo, čeprav se je bilo bati, da ga bo do» sti ostalo. Toča je pri nas pobrala po» lovico pridelka. —- Župljani so se za» čeli močno brigati za olepšavo župne cerkve. Sliši se, da za proslavo 300 let» niče med seboj kar tekmujejo. Le tako naprej ! — Ob tej priliki se spodobi, da se hvaležno spominjamo velikega dobrotnika vseh Slovencev, posebno pa gornje Vipavske doline. Ta mož je bil Matija Vrtovec. Rodil se je v Šmarju 28. januarja 1784. Prve nauke mu je delil marljivi domači duhovnik. Potem je deček bistre glave šel v go» j riško gimnazijo. Višje gimnazijske j razrede (licej) je dovršil v Gradcu, bo» j goslovje pa je študiral prvo leto v : Ljubljani, zadnja tri pa v Gorici. Du»
hovnik je postal 8. novembra 1807. Bil je duhovni pastir v Vipavi, potem na Planini in končno v Št. Vidu pri Vip a« vi, kjer je 2. septembra 1851. umrl. Vrtovec je bil zelo učen mož. Znal je sedem jezikov ter pisal nemške in slo» venske razprave. V slovenščini je izdal sedem knjig, in sicer:. Vinorejo, Kmetijsko kemijo, Zvezdoslovje, Kri* žarske vojske, Shodne ogovore, Spo* ročilo slovenskim vinorednikom in Občno povestnico ali zgodovino cele# ga sveta. Ob svoji smrti je zapustil raznim dobrodelnim zavodom na Go* riškem in. v Ljubljani 4550 goldinar* jev. Med temi je ustanova 1000 goldi* narjev, katere obresti se vsako leto razdelijo med dva nesrečnika šent* vidske fare, ki sta poštenega življenja in lepega vedenja. Ko je umrl, mu je takratni slovenski pesnik in poznejši politik Luka Svetcc — Podgorski v »Novicah« v slovo zapel sledečo pe* sem:
Bratje, v črno se zavijmo, bridko tožbo zaženimo, glas presiine žalosti:
Vrtovca med nami ni!
Oh, naš oteč, naša slava v grobu spava!
Mrtvih naj spomin časti sc, bratje, v zlatu naj blišči se, blagrovano njih ime, kakor dela njih lepe.
Večni pokoj jim voščimo in molimo!
Prvačina. — (Požar.) — V nedeljo popoldne je izbruhnil požar v hlevu posestnika Petra Furlanija h. št. 107. Ogenj se je v senu naglo razširil in se brž prijel tudi hiše. Gospodar, ki je bil v cerkvi, je brž pritekel domov re* ševat živino. Že je rešil dve kravi, po* tem je skočil v goreči hlev, da reši še konja. 1 oda ogenj se je prijel obleke in moral je nazaj. Težko se je opekel na nogah, glavi in hrbtu; avto vrlega »Zelenega križa« je gospodarja pre* peljal v goriško bolnišnico. Domačini so požrtvovalno pomagali pri gašenju. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gori* ce, ki se jim je posrečilo, ogenj orne* jiti. Ponesrečenemu sosedu žel: o, da bi brž ozdravil.
iz O or,
Ravnica. — (T a t vi n a.) — V noči od ponedeljka na torek (26. avg.) je neki uzmovič odnesel tukajšnjemu po* sestniku Kuljatu Alojziju, št. 12, z dvorišča komat, vajeti in še nekatere druge dele konjske opreme. Komat je tat pozabil na poti. Sumi se, da tat ni od daleč, in je skoraj gotovo, da bo odkrit.
Sedlo. — (S m rt v hudourni* ku Bela.) — 21. avgusta je tuk. po* sestnik Jožef Baloh, po domače Ma* rinčičev Žef, nosil drva čez hudournik Bela pod Sedlom. Tam ni ne brvice ne mostiča. Hoditi je moral po skakalni* cab. Nenadoma se mu je spodrsnilo, da je nesrečno padel, se zadel ob ka* men in obležal mrtev v vodi. Rajni je v mladih letih hodil za zaslužkom na Nemško, kjer se je pri delu poškodo* val. Potem je bolehal vedno bolj. Sv. maše ni zamudil nobeno nedeljo in
praznik, imel je dobro srce in tudi od* prto desnico. V svetovni vojni sta mu : izkrvavela dva sinova, vzdrževatelja j družine. Njegova žalostna smrt je vse j pretresla. Na zadnji poti so ga sprem* i ljali z velikim sočutjem. Bog mu daj ! večni mir in pokoj! — Z veseljem smo | zaslišali glas, da se bodo dela pri ure* | ditvi hudournika Bela 1. 1930.—1931. j nadaljevala, in sicer od »Mostiča« na* j prej do izliva v Nadižo. Delo je pre* računjeno na 775.000 lir s približno 100 delavci na dan. Zato vlada tukaj upanje, da bodo dobili delo tudi naši brezposelni zidarji in delavci. Odio* čilne činitelje pa vljudno prosimo, naj vpoštevajo tudi, da je neizogibno po* trebno zgraditi mostič na kraju, kjer se je zgodila zadnja smrtna nesreča, in takisto na poti iz Podbele proti po* družni cerkvi sv. Helene.
Soča. — Dne 28. avgusta je umrla Katarina Kravanja iz Soče 85 v visoki starosti 85 let. Bila je skoraj do zad* njega čila in zdrava. N. p. v m. — Na* slednji dani je pa žalostno končal svoje življenje 19*letni Anton Komac iz Soče, 30. Našli so ga v nedeljo 31. av* gusta pod Kukom zasutega od debele plasti snega. Par let se že ni nikdo po* nesreči!, zato je njegova smrt pretre* sla vso okolico. N. p. v m. — Od 6. do 14. septembra se bo vršil tudi v haši župniji sv. misijon, ki ga bodo imeli gg. misijonarji iz Mirna.
Gore nad Idrijo. — Prejšnji teden je posetila svojo rojstno vas in grobo* ve svojih dragih 36*letna hčerka pok. Lovrenca Kržišnika. Kot 14*letna si* rota brez staršev je šla za kruhom na Ogrsko. Tam je bivala torej 22 let in ni 17 let slišala slovenščine, zato sedaj le težko govori, več pa razume našo ljubo govorico. Naši rojakinji želimo na dopustu obilo-prijetnega odpočitka.
Kanal. — (Smrtna nesreča.) — Preteklo sredo se je na naši postaji zgodila smrtna nesreča. Iz Gorice se je pripeljala Jožefa Bremec. Pri izsto* pu je prišla pod vlak in je bila na mestu mrtva. Pogreb nesrečne matere se je vršil zadnji četrtek.
!z Istre»
Predlpka. — (Romanje k M a * t e r i božji n a Z v r s č e k.) — Ob sklepu evharističnega kongresa, ki se bo vršil v Loretu od 10. do 14. septembra, so vsi Marijini častilci, po* sobno pa: Marijine družbe vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo slo* vesnosti, ki jo bomo obhajali takrat v čast evharističnemu Kralju in N j ego* vi deviški Materi ob izviru reke Riža* ne. — Začetek pobožnosti bo že v ne* deljo popoldne ob treh. Romarji iz bolj oddaljenih krajev bodo lahko prišli takrat. Imeli bodo priložnost opraviti sv. spoved, ker bodo- ha raz* polago vsaj trije spovedniki. Preno* čili bodo- lahko v cerkvi. — V pone* deljek 15. septembra bo ob osmih sv. maša s petjem ter skupno sv. obhajilo, ob desetih pridiga in potem slovesna sv. maša. Popoldne ob dveh govor, pete litanije, blagoslov z Najsvetej* šim. Na koncu slovo od Marije. — Hrano naj prinese vsakdo v romarski
culici; za Vodopivce bo prav dobro priskrbljeno, saj je izvir reke samo par korakov od cerkve, vinski bratci pa naj le ostanejo doma, da ne bodo hodili namesto na božjo pot Bogu in Mariji na pot. — Žene in dekleta naj pridejo spodobno oblečene in pokrite.
Cezarji. — Letina pri nas ne kaže prav slabo, samo nobene cene ni. Ubo* gi kmet se trudi in dela vse leto, po* tem pa svojega blaga ne more prodati. Krompir je dobro rodil, koruza tudi, grozdje obeta dobro, prav nič pa ni sadja, kot breskev, jabolk, hrušk ! i* ni je v naši vasi ostala skoraj polov., ; vina. Letos smo, hvala Bogu, vse podali, a seveda po nizki ceni.
Korte. — (Ustanovitev M i rijine družb e.) — Na Vel. Šmaren smo imeli v Kortah prav lepo »lav-nost. Ustanovili smo Marijino družbo in ta dan je pristopilo k njej 26 deklet. Tridnevne duhovne vaje pred prazni* kom je vodil č. g. dr. Ivan Tul iz Go* rice. Marijina družba je sad lanskega sv. misijona. Drugi dan so Marijine hčere napravile izlet v Strunjan, da se zahvalijo nebeški Materi za prejete dobrote in da si izprosije stanovit* nosti, kajti tudi v tem pogledu veljajo besede: veliko je bilo poklicanih, a malo izvoljenih. Za Marijino družbo se je namreč priglasilo 95 deklet, a ko* maj 26 je ostalo zvestih. Družabnice se prisrčno zahvaljujejo g. voditelju in č. g. drju Tulu za trud, ki sta ga ime* la z njimi.
Črni kal. — (Požar.) — Preteklo sredo 27. avgusta je okoli 4. ure po* poldne začelo goreti na seniku posest* nika Mihaela Pavliča, kjer je bilo spravljeno skoraj 500 kvintalov sena. Vaščani so- na glas zvona pritekli ter začeli pridno gasiti. Ker je bilo nevar* no, da se vnamejo še druga poslopja, v katerih je bilo tudi mnogo sena, so gasilci skušali, da omejijo ogenj samo na Pavličeva poslopja, kar se jim je tudi posrečilo. Da bi mogli pogasiti ogenj pri toliki množini sena, ni bilo niti misliti. Pri nas gasimo še po sta* rem, s škafi, kakor pred 50 leti. — Seno je bilo zavarovano za L. 10.000 in tudi senik ter spodaj stoječi hlev, vendar je škode toliko, da ne bo vsa krita.
iz Reške doline.
Ilirska Bistrica. — (T e 1 e f o n.) — Dobili smo telefonsko napravo, ki je našla mnogo priznanja. Naročnikov se je takoj oglasilo dovolj. V kratkem bo dovršena tudi zveza z Reko.
Hudi log. —-29. avgusta je služkinja Kačiča Josipa šla na njivo nabirat ze* len j ave za prašiče. Nevede je stopila na veliko kačo, tako zvano črnico, ki se je razdražila in ubogo dekle tako hudo pretepla po nogah od stopala do kolen, da ni mogla hoditi, temveč se je po kolenih plazila kakih 800 me* trav, dokler ji ni prišel na pomoč bliž* nji sosed Pahor Alojzij, ki je slišal de* kletov krik, ter jo odnesel domov. Ubožica nog sploh ni čutila. Gospodar Kačič je šel k zdravniku, ki je izjavil, da nevarnost ni velika, da pa bodo bo* lečine radi velikega pritiska trajale še nekaj časa.
HtMOiUWM L'liUOU««l»iaMH
Pozdravi roj okov.
Foniaine L’Evenne, 24. avgusta 1930.
Slovenski fantje pošiljamo pozdrave iz tu» j ine staršem, bratom, sestram, prijateljem in dekletom. — Dakskobler Ivan, Podbrdo; Ku= stcrle Peter, Trtnik; Šorli Franc, Kikelj Fran;, Volf Jožef, Petrovo brdo; Rejic Franc, Kii« sterlc Franc, Bača; Kikelj Peter, Nikolaj Kleč, Stanislav; Žafran, Kal; Leban Jožef, Bizjak Viktor, S tržišče; Trpin Andrej, Pajnter Aloj« zi j, Znojile; Debelak Adolf, Zarakovec; Šorli Alojzij, Koritnica; Lisjak Franc, Šorli Andrej u rahovo.
tepoiarstra.
Trg isiBčiii prlltišfii.
Gorico, 3. septembra:
Sadje: grozdje (žlahtnina, itd:) 130 do 160, palestinka 220, hruške 180 do 240, jabolka 110 do 140, češplje 150 do 160, breskve 200 do 400. (Češplje so večinoma uvožene iz Bosne, ker do* mačih ni.)
Zelenjad: fižol v stročju za solato 50 do 60, fižol kljukec 70 do 90, bučice 50 do 60, kumarice 40 do 50, paprika 50, solata 50, špinača 50, paradižniki 20. (Cene so se nekoliko popravile radi suše. ki že nekoliko pritiska.)
Krompir 30 do 40, jajca 45 do 50.
Trst, 2. septembra.
Sadje: grozdje 160—240, hruške 150—180, jabolka 180, breskve 320— 460.
Zelen jad: radie 50—200, zelje 50, so* lata 120, salatina 160—180, melancane 140, fižol v stročju 80, za kozico 100, bučice 140—160, špinača 80—100, do* mača 200, paprika 80, blitva 60, pesa 50, paradižniki 20—30.
Krompir: 43.
Tržni pregled.
Krušna žita: Začetkom prejšnjega meseca so> začele rasti cene krušnim žitom. Vzrok porastu je tičal v veliki suši, ki je zadela Zedinjene države ameriške, kjer je suša napravila veli* kansko škodo. Vendar so bile prvot* ne vesti o suši in nastali škodi zelo pretirane, posebno kar se tiče pšenice, ki je bila takrat večinoma že požeta in ji torej suša ni mogla mnogo škodo* vati. Drugače pa je s koruzo. Arne* riške Zedinjene države pridelajo letno več kot polovico vse koruze na svetu (svetovna proizvodnja 1200 milijonov kvintalov, Zedinjene države 700) in suša je koruzi v resnici prizadela ve* liko škodo, katero so računali prvotno na 10 do 12 milijard naših lir, sedaj pa cenijo tudi to škodo niže, ker se je rast radi dežja zelo popravila. Zato ne raste več niti cena koruzi, ki pa je vseeno dražja kot pred mesecem, do* čim je na svetovnem trgu cena glav* nemu krušnemu žitu, to je pšenici ne* koliko nižja).
Različni so vzroki nizke cene pše* niči, glavni pa so sledeči: zaloge iz Prejšnjega leta so zelo znatne in jih računajo samo v Zedinjenih državah nad 80 milijonov kvintalov, v Kanadi
pa na 30. Poleg tega ni bila letos žetev tako slaba, kot se je prvotno računalo. Precej dobro letino so imele obdonav* ske države, potem Poljska, Nemčija in tudi Italija, kjer je bilo sicer res pri* delanih kakih 10 milijonov kvintalov pšenice manj kot lansko leto, a kljub temu več, kot je znašala srednja leti« na v zadnjem desetletju. Zaloge iz lan* skega leta in letina sta važen vzrok nizkim cenam, a še važnejši razlog je splošna svetovna gospodarska kriza in lastniki blaga silijo isto na trg, po* sebno ker je farm«board v Zedinjenih državah razočaral. Ameriški farmerji (= kmetovalci) so namreč dosegli od države, da je dala na razpolago precej milijonov dolarjev, ki naj se upora* bi jo za izplačilo predujmov onim kine* tovalcem, ki drže žito v zalogah, da bi tako cene ne padale, če bi ga na vsak način hoteli prodati. Izkazalo se je, da je razpoložljiva svota prenizka in da se z držanjem v zalogah nič ne do* seže, ker je kupcev premalo. Za pri* hodnje leto mislijo zato v Zedinjenih državah skrčiti poševno površino in tako s silo zmanjšati pridelek. Zelo mnogo krušnega žita izvaža Kanada, kjer je žitna trgovina osredotočena v velikih zadrugah, tako imenovanih poolih (pul). ki imajo velikanska skla* dišča. V ta skladišča so kmetovalci oddajali svoje žito, zadruge pa so jim dajale na račun. Ker pa nimajo zadru* ge dovolj lastnih sredstev, so se mora* le posluževati kredita pri bankah. Le* tos niso uspela pogajanja med ban* kami in zadrugami, zato zadruge niso mogle dajati na račun in posledica te* ga je, da prodajajo kmetovalci žito na lastno roko in cene so padle bolj, kot bi bilo opravičeno.
Da so cene nizke, je še en razlog in to je boljševiška gospodarska poli* tika. Boljševiška Rusija se je sama za* pria nasproti vsemu ostalemu svetu in vse blago, ki gre iz Rusije ali vanjo, gre skozi roke boljševiške vlade. Bolj* ševiki vidijo danes, da so se všteli s pjatiletko, to je s petletnim načrtom in zato dovoljujejo in dajajo dovolj hrane le vojaštvu in deloma tvorniške*
mu delavstvu, d očim mora vse ostalo prebivalstvo stati v dolgih vrstah pred državnimi trgovinami in čakati, da dobi nezadostno količino slabega bla* ga oziroma kruha. Širna Rusija trpi danes lakoto, boljševiška vlada pa kljub temu izvaža krušno žito in ga prodaja po cenah, ki ne dovoljujejo konkurence. To dela na eni strani zato, ker vlada potrebuje tuji denar, na dru* gi strani pa hočejo boljševiki še bolj poostriti svetovno gospodarsko krizo, iz katere bi se morala, po njihovem mnenju izcimiti svetovna revolucija. Od časa do časa vržejo boljševiki ve* like količine žita na svetovni trg, ru* ski narod pa gladuje.
Že večkrat smo poudarili, da trg krušnih žit v Italiji odvisi prav malo od svetovnega tržišča, ker je itali jan* ska proizvodnja krušnega žita pred vsako konkurenco zavarovana z viso* kim carinskim zidom. Zato so v Italiji cene pšenici sorazmerno mnogo višje kot na svetovnem trgu, in sicer skoraj za dvakrat toliko. Cene pa so danes približno sledeče (v lirah za 100 kg):
pšenica	123 do	126
rž	80 do	85
ječmen	85 do	90
oves (ruski)	72 do	74
koruza (jgsl.)	67 do	72
moka št. 1	192	
moka št. 0	200	
moka št. 00	210	
koruzna moka	80	
koruzni zdrob	90 do	93
Živina: Na živinskih trgih nič no* v ega. Cene so v glavnem stalne, to je živina za meso po 3.40 do 4.20 lir za kg žive teže, plemenska živina tudi črez 5, teleta okoli 4.70 do 5.50, isto debeli prašiči, mladi (šest do sedemtedenski) 70 do 100 lir za glavo.
Krma: V naših gorah je bila krmska letina bolj slaba, v toplejšem delu boljša, ponekod izborna, cene so po vsej Italiji zelo nizke. Dobro seno gre pri nas po okoli 15 lir, slama tudi iz* pod 10. Otrobi so po 60 do 62. oljnate tropine po 80.
Vino: V glavnem velja zadnjič re* čeno (glej 32. številko »Novega lista«).
KI MSN? E OHMANI, OMEČI == IN OSVETLI. =r
Izdelek tvrdke „SID0L COMPANY6* - tet, via della Fonderia 3.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
» N O VI LI S T *
KWwawcwtTOwes^-tr^rewjsm«! ao*«i-arv)»ev;<jHK«B ewaenam
Bati se je bilo, da bo v deželi ostalo več vina do bližnje trgatve, a kaže, da zaloge niso tako velike, razen v par vaseh. Cene so nizke in se dobi vip a v* sko vino tudi po 90 do 100 lir za lil, seveda ne v Dornbergu. Prihodnja tr* gatev bo pri nas v splošnem mnogo-bolj pičla kot lani, to pa predvsem radi neurja. Bolj pičla bo tudi v ostalem kraljestvu, a za sedaj še ni ugotovljen no- za koliko. Cene vinu so -se v kra» Ijevini nekoliko dvignile, ali vsaj ne padajo-, 'so pa zelo nizke. V južni Ita» liji so vina v splošnem, po 5 do 7 lir za stopinjo- in hi alkohola, kar bi po* menilo za naše vino 60 do 85 lir za hi.
Mleko in mlečni izdelki: Cene do* mačernu maslu so boljše kot navadno vsako leto v tem času. Mlekarniš-ko maslo gre po 14 do 15 lir, navadno kmečko- po- 11, sir po 6 do 7, mleko po deželi po 60 do 70.
Umetna gnojila: Zanimanje je pred* vsem za Thomas o vo žlindro, ki je na debelo po 28 do 30 lir, na drobno poni do 33, superfoisfat po 22 do 24, ka* lijeva sol po 68 do 72 lir.
Shranitev fižola stročnika za zimo.
Trenutno j c velika obilica zelenega fižola stročnika, katerega, ni mogoče takoj porabiti in tudi ne -prodati. Lah* ko ga shranimo za zimo, in sicer v dveh oblikah:
1.	sušenega: fižol stročnik očistimo kot za kuho, potem ga pa sušimo na prepi h nem prostoru, kamor nimajo dostopa solnčni žarki. V par tednih bo fižol toliko suh, ti a ga lahko -shra* nimo v vreči, katero kam obesimo. V zimskem času nam je tak fižol izbor* na zelen j ad. Prejšnji večer naj gospo* dinja posušeno stročje opere v mlačni vodi, potem naj ga dene močit, drugi dan pa skuha kot sedaj stročje za solato.
2.	kisanega: stlači za kuho očiščeno stročje v velike lonce (večje količine v čebriče in kadi), zali j s 5% slano vodo, katero dobiš, če raztopiš v litru vode 5 dkg navadne kuhinjske soli. Lonec zaveži s pergamentnim papir* jem, čebriče in kadi pa tako zadelaj kot pri kisanju zelja.
Kakšno pšenico boš sejal?
Pšenica ima vedno več prijateljev, četudi zahteva sorazmerno mnogo stroškov (za seme, umetna gnojila, mlatitev, mlin, itd.). Prijatelji pa se množe zato, ker pšenica navadno ute* če suši in tudi neurju.
Izkustvo zadnjih let pravi, da mora tudi naš kmetovalec sejati predvsem zgodnje vrste pšenice, kot so Ardito, Villa, Glory, Mentana, Damiano, Chiesa, itd. Res je, da so nekateri kmetovalci še vedno zaljubljeni v svoje stare domače vrste pšenice, topa navadno le zato, ker -so napravili enkrat slabo izkušnjo z novo vpeljano vrsto. Dobre vrste pa se same hvalijo in zato nima pomena, da bi jih mi tu hvalili. Kmetovalci naj pomislijo leto, da po zgodnji vrsti pšenice lahko še vedno sejejo činkvantin ali kak drug jesenski pridelek, za kar je pozna vr* sta navadno prepozna. Kmetovalec naj ima vedno odprte oči in naj se
uči iz uspehov in neuspehov okolice in naj ga pri delu ne vodijo predsodki.
Razkuževanje žitnega semena z galico.
Z galico uničujemo snetljivost; de* lamo pa tako*le :
V	50 litrih vode raztopi V± kg modre galice (dobiš x/z% raztopino modre galice) in ta raztopina zadostuje za 100 kg žitnega semena. V raztopino stresi žito in ga pusti notri 12, največ 16 ur. Zmes večkrat premešaj in od* strani vse zrnje, ki bi plavalo na vrhu. Potem odbij tekočino. Dobro storiš, če oplakneš žito še z 6% apneno raz* topino (na 10 litrov vode po 60 dkg apna.) Zrnje v apneni raztopini par* krat premešaj in ga pusti v njej 5 mi* nut, potem ga pa razprostrl po kakem podu, da se osuši. Osušeno zrnje čim prej posej, in sicer moraš posejati eno desetino več kot navadno, ker je zrnje lahko zgubilo na kaliv osti.
Sove
postave.
IZREDNE OBLIKE OPOROKE.
V	»No-vem listu« smo žc preti ča* som pisali o rednih oblikah oporoke, in sicer o- lastnoročni oporoki, o javni notarski oporoki in o- tajni notarski oporoki.
Naj pojasnimo danes izredne obli* k e o p o r oke .
O izredni obliki oporoke govorimo tedaj, če postava ne zahteva, da sc mora oporoka sestaviti v tisti posebni obliki, ki jo postava predpisuje za redno oporoko in to zaraditega, ker sc v danih razmerah ne morejo ali se vsaj zelo težko izpolnijo. Razlikujemo tri izredne oblike oporoke, in sicer:
1. oporoko, ki se napravi ob priliki nalezljive bolezni; 2. oporoko, ki jo napraviš na vožnji po morju; 3. vo* jaško oporoko.
Bolezen.
Če vlada v tvoji va'si kuga, kolera ali druga nalezljiva bolezen, lahko n apr a* viš pismeno- oporoko pri notarju, okrajnem sodniku, ljudskem sodniku, županu ali njegovem namestniku ter pri vsakem dušnem pastirju (in ne sa* mo župniku) vedno- v navzočnosti dveh prič. Tako- oporoko mora podpi* sati notar ali sodnik ali župan ali nje* gov namestnik ali dušni pastir. Pod* pisati jo- morajo tudi oporečnik in priče, če je mogoče; oporoka je ve* Ijavna pa tudi brez podpisov prič in oporo-čnika, le da se navede vzrok, za* kaj niso podpisale oporoke priče in oporečnik. Priče pri teh oporokah so lahko tudi osebe, ki niso- še dopolnile 21. leta, če so stare vsaj nad 16 let. Take oporoke ostanejo veljavne le šest mesecev, odkar je prenehala, v do* tič nem kraju nalezljiva bolezen ; te oporoke izgubijo veljavo tudi po pre* teku šestih mesecev, odkar se je o po* ročnik preselil v zdrav kraj. Če pa je oporočnih pred potekom šestih mese* cev umrl, se mora oporoka čim p rej mogoče položiti pri pristojnem re* gisterskem uradu.
Postava ne zahteva, da mora op o* ročnik takoj podpisati oporoko, ko je razodel svojo poslednjo voljo ali ko je že napisano oporoko izročil n,, pr. duhovniku. V teh -slučajih postava ne zahteva, da se mora oporoka brez pre* trganja napraviti. Zato bi bila n. pr. oporoka veljavna, če bi recimo duhov* nik danes napisal oporoko in bi po* zneje hotel pozvati priče in oporočni* ka, da jo podpišejo, a bi ti med tem umrli. Duhovnik bi pa moral to oko!* n ost (smrt) omeniti v oporoki.
Testament na morju.
Na ladjah vojne mornarice moraš napraviti oporoko pri poveljniku la* nje in mornariškem, komisarju ali (če so omenjeni zadržani) pri njihovih na* mestnikih. Na ladjah trgovske m orna* rice pa pri kapitanu in še enem čast* niku ali če ti manjkajo, pri njihovih namestnikih. Pri teh oporokah morate biti navzoči tudi dve moški priči in sicer polnoletni Od teh oporok -se mo* rata napraviti dva izvirnika ; eden iz* virnik se izroči diplomatskemu (ali konzularnemu) zastopniku v prvem pristanišču, v katerem ladja pristane, drugi izvirnik se pa izroči mornariške* mu poveljstvu v luki kraljevine, v k a* teri ladja pristane.
dr. Rsiterf Silaoat;
v TESTO,
SE |E E»RESELIL ¥ salico CAEOOOOa SO/gl.
Olì sredab in sobotah »ititoSr* y POSTOJ MI
Gostilna „Alle CORRIERE"
(tik Caffè Fabbris)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
MSTBB ZB» VIH8 5 Trstu Viale U Sstt. 94
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR.
Centralna
Posojilnica,
rep. zadr.	z omejeno zavezo
j	O	GORICI,
| CORSO VERDI št. 32 (I. nadstropje).
{ Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po j 4"/,°/e čisto, večje oziroma vezane vloge po do* | govoru. Davek plača posojilnica sama. i Posojila daje na vknjižbo po 6'U%, na menice j po 68/i°/o. Od vseh posojil se zahteva plačilo j	davka	in primernega upravnega prispevka,
j Prosilci za posojila naj se obrnejo direktno na |	urad	posojilnice,	kjer dobe brezplačno	po*
|	trebile informacije.
) Uradne ure: vsak dan razen nedelj in prazni* | kov od 8.-12. Popoldne od 3.- 5. ure. Ob sobotah popoldne je urad zaprt.
Pomorski testament morajo podpi« sati »poročnik, priče in častniki, pod vodstvom katerih se je oporoka na« pravila.
Pomorski testament ni veljaven, če j ni bil napravljen pod vodstvom po« obla.ščcnih oseb, a'ko isc nista napra« vila dva izvirnika, če niso bile navzo« j če sposobne priče, če ga niso podpi« j sali oporečnik, priče in pooblaščeni < častniki ali če ni bilo v oporoki orne« j njeno, zakaj je niso podpisali oporoč« j nik in priče. Pomorski testament je j veljaven, če umrje oporečnik na mor« j ju, drugače obvelja le tri mesece, od« j kar je oporečnik dospel v kraj, v ka« j tereni lahko napravi redno oporoko. !
Vojaška oporoka.
Vojaki in druge osebe, ki so uvr« j sceme v vojsko, napravijo lahko v slu« j čaju vojne oporoko pri majorju ali pri ! drugem višjem častniku, pri vojnem Ì komisarju ali vojaškem intendantu in če gre za ločene oddelke tudi pri ka« jntanu ali nižjem častniku, ki ima po« vcljstvo; če je vojak bolan ali ranjen, napravi lahko oporoko tudi pri sani« tetskemu častniku. Tem oporokam \ morate prisostvovati dve polnoletni ; priči. Oporoko morajo podpisati opo« | ročnik, priče in častnik, ki prevzame \ oporoko. Če priče in oporočnik ne zna« ! jo ali ne morejo pisati, je treba v opo« j roki navesti vzrok, zakaj niso mogli ! podpis at i op or ok e.
Vojaška oporoka izgubi veljavo po preteku treh mesecev, odkar je prišel vojak v kraj, v katerem lahko napravi redno oporoko. Vojaško oblastvo po« skrbi, da se vojakova oporoka položi pri registerskem uradu, v katerega okolišu je imel vojak svoje zadnje bi« vališče ali v katerega okolišu je vojak prej običajno bival.
Izredna oporoka je javna oporoka.
Poudariti moramo še tole, da je oporoka, ki se napravi v izredni obliki, vedno javna oporoka, ki ji pritiče pol« na verodostojnost. Zato ni treba de« dičem dokazovati, da jo je v resnici napravil prizadeti zapustnik, kakor mora to storiti dedič, ki se sklicuje na zasebno lastnoročno oporoko. Iz tega sledi, da morajo zakoniti dediči doka« zati, da je bila izredna oporoka po« tvorjena, če jo hočejo izpodbiti. Če se oporočnik nahaja v razmerah, v kate« rib dovoljuje postava, da se lahko na« pravi izredna; oporoka, jo lahko na« pravi, čeprav bi zamogel napraviti red« o o oporoko, predvsem lastnoročno oporoko.
Izredna oporoka, ki bi ne bila iz onega ali drugega razloga veljavna, obvelja lahko kot lastnoročna, če jo je oporočnik lastnoročno napisal, da« tiral in podpisal. Tudi izredna oporo« ka mora biti datirana.
^rugi teden izide
»DRUŽINSKA KUHINJA«.
Sestavila Marta Uršieeva.
la nova, 500 receptov obsegajoča knjiga stane PET LIR.
Katoliška knjigarna v Gorici.
Nekateri primeri:
Ženske nogavice:
Ženske nogavice bombažaste, močne .
»	»	cvirnate, pajčolanaste ...................
»	»	svilene, perfektne, prej L 3.50
»	» svilene, piramidalna peta.....................
»	»	»Chemnitz« (Seidenflor)..................
»	»	mušlinaste, pajčolanasti schiffon .
»	■	»	napol pajčolanaste, znamke »Oehlersilk«	.
»	»	»Chemnitz«, znane znamke »Gloria«,	»Mi«
raflor«, »Golda« in »
Lido« ....	L
»	»	svila Bemberg, izborne vrste .	.	.	.	L	1
»	»	svila Bemberg, znane znamke »Farfalla«,
izvanredno močne, namesto L 22.—-	.	.	L	J
»	»	razkošne, naravna svila, znamke: »44«,
»Zanzara«, »Venezia«, »Gallo d’ Oro« .	.	L	2
Posebej prodajamo celo zalogo različnih najfinejših ženskih
gavie z neznatnimi pogreški po smešnih cenah.
Moške nogavice:
Moške nogavice iz pisan, bombaža (fantazija), trpežne barve L »	»	cvirnate in napol svilene, krasnih barv .	.	L
»	»	iz	škotskega	cvirna,	moderne barve . .	L
»	»	iz	škotskega	cvirna,	najfinejše, raznobar«
vne ali enobarvne.........................L
Nogavice za šport ali potovanje od L 7.50 naprej.
Otroške nogavice:
Velikanska izbera vseli vrst po ugodnih cenah. IZRABITE' PRILIKO!
IZRABITE PRILIKO!
Corso 1 E. HI št. IB
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE!


ilpraiaaja is eogniiiL
Vprašanje št. 614: Kaj pomeni beseda fili« ster? — Odgovor: Filister je človek, omejen v mišljenju in delovanju, nasproten vsakemu napredku, ki zahteva žrtve, sitnosti in razbur* j en j a. Besedo so nemški visokošolci vzeli iz sv. pisma starega zakona, ki govori o Filistrih ali Filistejcih, ter jo začeli rabiti za označbo ncdijakov. Potem pa so z njo označevali ozko* srčne ljudi. Ta pomen je ostal in tako jo rabi tudi dr. Prijatelj v svojih kritikah in opom» bali.
Vprašanje št. 615:	Ali ima hiš-ni gospodar
pravico, zase obdržati več stanovanj? — Odi govor: Noben državni zakon mu tega ne pre* poveduje, pač pa božji: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, kar pomeni, da bi lastnik moral iti na roko takemu, ki nima nobenega stanovanja.
Vprašanje ši: 616: Imam 45 let in plačujem 116 lir samskega davka. Ali je prav tako? — Odgovor: Ne vemo, ker višina davka odvisi od let in premoženjskega stanja. Po letih spadate med tiste, ki morajo plačati najvišjo svoto samskega davka (od 35. do 45. leta).
Vprašanje št. 617: Sem vojni pohabljenec in mislim, da je osem kategorij, po katerih nam izplačujejo vojno pokojnino. Rad bi vedel, ko» liko dobi pohabljenec vsake posamezne kate* gorije: — Odgovor: Pohabljenec prve skupine dobi na leto kosmatih 2916 lir, na mesec čistih 219; druge skupine 2160 in 162; tretje 1998 in 151; četrte 1836 in 139; pete 1566 in 119; šeste 1296 in 98; sedme 1026 in 77; osme 756 in 57. Poleg tega mora vsak pohabljenec plačati od mesečnega čistega zneska par lir za udruženje vojnih pohabljencev. To so temeljne pokoj; nine. V posameznih težkih slučajih dobijo po* hnbljenci še posebno doklado.
Vprašanje št. 618: Ali bi lahko kot gospodar in oče številnih otrok zapisal v notarskem pismu ali pa v lastnoročni oporoki zapustil tu* j emu človeku, ki mi pomaga pri delu, stano* vanje in postrežbo pri hiši do njegove smrti? — Odgovor: Prav lahko zapišete bodisi v la* stnoročni, bodisi v notarski oporoki pravico (legat) do- hrane, stanovanja in postrežbe na korist tuje osebe in do njene smrti. Če znate pisati, je najbolj pametno, da napravite lastno* ročno oporoko, ki Vas nič ne stane. Opozarja* mo Vas, da napišete lahko oporoko na nekol* kovanem papirju, da jo morate v celoti sam lastnoročno napisati, da morate- navesti dan, mesec in leto, ko oporoko, napišete in da o-po* roko ob koncu podpišite s svojim imenom in priimkom.
Vprašanje ši. 619: Umrl mi je svak. Pustil je nekaj premoženja, otrok nima. Ali deduje vse žena ali pa se mogoče da deliti? Nekaj mi je bil dolžan. — Odgovor: Če je svak umrl brez otrok, staršev, bratov in sester in drugih so» rodni kov do šestega člena, dobi žena vso za* pušč ino. Če pa je zapustil svak starše, dede ali brate in sestre, dobi žena le eno tretjino celotne zapuščine. Dolg Vam morajo- seveda njegovi dediči plačati.
Vprašanje št. 620: Kedaj se zaliva radič, so* lata in druga vrtnina? Ali je bolje zvečer ali zjutraj? — Odgovor: Vrtnino zalivamo sponi* ladi in v jeseni zjutraj, v poletnih mesecih pa zvečer ob solnčnem zahodu. Mnogi zalivajo radič v najtoplejših opoldanskih urah in pra* vijo-, da se le tako dobi v resnici nežen radič.
Vprašanje št. 621: Čitam v Novem listu, da je v Severni Ameriki huda vročina. Kako je to mogoče, ko bi vendar morala biti sedaj tam zima? — Odgovor: Motite se. Severna Arne* rika (Zedinjene države, Kanada) in vse dežele


Twi'dka Te@iL Hribas* « Geriča, gj
CORSO G. VERDI št. 32.	gg
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemske blago vseh || vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših	v®®
potrebno zn njihovo popolno opremo. m BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. .
® mm ss» «se mm mm s $ m	e« mmttm s
m
m
s
m
m
m
KABINET ROENTGEN
Primarij
dr. DE FIORI AUG.
EB6IC J, Eira Viti Ema«.111.it.It-ll
od 9. — 12. in od 2. — 4.
EHESHIJIME SE IFEOHO
VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki
S. LEVI, Triesti, sa S. kwo 9.
Madapolam.........................à	L 1.80
Platno »Madonna«	.	.	.	.	à L	2.—
Platno »Irlanda«	.	.	.	.	à L	2.50
Širting »Milano« .	.	.	. '	. à L	2.50
Širting »Sposa«...................à	L 2.90
Platno za rjuhe	visoko	150	cm	.	.	à L 3.90
Dovias za rjuhe	visoko	150	cm	.	.	a L 4.40
Dovlas težji......................à	L 5.80
Svila za perilo...................à	L 1.90
Svila za obleke	.	.	. od L	3.30 naprej
Prtenina na meter	.	.	.	.ài.	4.—
Prtiči............................à	L 0.90
Brisače platnene na meter .	. .ài. 2.90
Popelin za srajce .	.	. od L 3.— naprej
Velika izbera perila za neveste Posteljna pogrinjala .	. od L 11.— naprej
Gaj h za moške hlače .	. od L 6. naprej
in vse drugo po zelo nizkih cenah.
Za krojače so posebni popusti.
Patite n$. številko!
TOLill
ZtovitiK - idruri - “zateol zdravnik
dr« P. Ugo Netzbandt,
izvežba» aaklinikah naDnziajain vMonakovem (na Bavarskem)
sprejeme
v Tolminu vsako soboto in nedeljo
(pri dr ju Bussi ju),
^ y Sorici druge dneve v tednu (via Dante 10).
VZORČNI VELESEJEM
v Ljubljani
AÌ£ù.
GOZDARSKA in LOVSKA RAZSTAVA.
31. avgusta — 15. septembra 1930.
Znižanja: v Italiji 30°/o, v Jugoslaviji 50"/o na običajnih železniških listkih.
Konzularni vizum dinarjev 20.—.
Stanovanje preskrbi posetnikom na željo odbor.
Cena izkaznice Din 30.—. Izkaznica je na prodaj v Trstu, Pubblicità G. Čehovin, Viale XX Settembre 65/1, — tel. 83—34.
ZotooasdbravraiSlci
ambulatori]
TEST - - Tm delie Sette Fontane 8.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.— H) Ob nedeljah od 10.—12.
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega, Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
«.DIABOLO^.
KMETJE!
Ne izbirajte, kar je poceni, marveč, kar je dobro ! ! !
Za pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4«II. (Casella 25).

na svetu, ki leže severno od ekvatorja, imajo letne čase kakor mi, vse dežele pa, ki leže južno od ekvatorja, imajo letne čase, ki nasprotujejo našim. V južni Ameriki so Bra« zilija, Argentinija, Čile, Peru in nekaj drugih držav, ki imajo v dobi našega poletja zimo, pomlad med našo jesenjo] in jesen med našo pomladjo.
Vprašanje št. 622: Na vrtu imam bučice, ki so skoraj usahnile. Listi so beli, kakor da bi jih posul s pepelom. Kaj je temu razlog? — Odgovor:	Vsihanje Vaših bučic zavisi lahko
od različnih vzrokov: od pomanjkanja vode, pokvarjenih koreninic, zalivanja s pregosto gnojnico, gnojenja s preveliko količino umet« nih gnojil, itd. Belota listov bo najbrže posle« dica neke glivične bolezni, katero uničujemo oziroma onemogočamo kakor peronosporo na trtah, to je s škropljenjem apnenosbakrene brozge (l°/o).
Vprašanje št. 623: Ali je urad »Novega li« sta« odprt ob praznikih? — Odgovor: Ne!
Vprašanje št. 624: Ali je po zakonu predpi« sano, da mora zdravnik vršiti mrliški ogled, in v kolikem času je dolžan to storiti? Ali ima pravco to kar tri, štiri dni odlašati? — Odgo« ver:	Zdravnik mora izvršiti mrliški ogled v
vsakem slučaju in ga ne sme na dolgo odlašati. Sicer pa se morate informirati o tej zadevi na« tančno pri občini, ker ima vsaka občina toza« devne lastne predpise. Za slučaj, da bi Vam ob« čina ne hotela dati pojasnil glede troskov in časa, se obrnete lahko na prefekturo.
Vprašanje št. 625: Moj sin edinec, brez se« ster, letnik 1909., je pod orožjem. Prošnja za skrajšanje vojaške službe je bila odbita, ker ni obiskoval predvojaških vaj. K ponovni proš» nji je občina priložila izjavo, da ni mogel obiskovati predvojaških vaj, ker je bil preveč oddaljen. Koliko časa bo moral služiti? — Od« govor: Ako imate 65 let ali če Vas je uradna zdravniška komisija priznala za vsako delo nesposobnega, bi moral sin služiti šest mese« cev ne glede na to, ali je dovršil predvojaške vaje ali ne. Če ni mogel dovršiti predvojaških Vaj, bi moral služiti le tri mesece. Če ste pa mlajši in če Vas ni zdravniška komisija pri« znala za delo nesposobnega, sin nima pra« vice do skrajšane vojaške službe, ako nima sester, čeprav bi predvojaške vaje dovršil z dobrim uspehom.
Vprašanje št. 626: V Brda napeljujejo elek« točno razsvetljavo in stavijo kole brez vsake« ga dovoljenja posestnikov kjersibodi, sredi yrta, vinogradov, itd. Ali imajo posestniki Pravico, da to zabranijo? Jim li pritiče odškod, nina? Ali morejo zahtevati premestitev posa« 'ueznih kolov, če jim delajo posebno škodo? —• Odgovor: Posestnik ne more zabraniti po« stavljanja električnih kolov, ker ima tvrdka dovoljenje za napeljavo elektrike in se smatra elektrika za splošno, javno korist. V vsakem slučaju pa ima posestnik pravico do odškod« nine, Zaprosite podjetje, da premakne kol na mesto, kjer Vam ne povzroča tako občutne škode.
Vprašanje št. 621: Preteklo leto sem se po« Ic,čil. Ali sem dolžan plačati samski davek za Celo leto ali le do časa, ko sem se poročil? —• Odgovor: Samski davek morate plačati še ce«
0 tisto leto, v katerem ste se poročili, v dru« gem letu plačevanje odpade, seveda morate davkariji javiti, da ste se poročili.
J prašan j c št. 628: Pred sedmimi leti sem bil Pri vojakih in sem dobil tam »kilo« in še drugo 0 le z en. Ali je mogoče delati prošnjo za od« škodnino ali pokojnino? — Odgovor: Če bi takoj napravili prošnjo, bi mogo - dobili en« ratno podporo. Dvomimo, da bi imela proš«
nja kak uspeh, če jo vložite sedaj. Sicer pa lahko poskusite. Prošnjo morate vložiti na voj« no ministrstvo.
Vprašanje št. 629:	Moja svakinja sc je po«
rodila v hišo in njen tast je bil zadovoljen ter drd sinu polovico premoženja in hišo. Pozneje je pogodbo preklical in dal nevesti premalo za življenje. Sina —• moža moje svakinje — ni do« ma. Kdo mora vzdrževati mojo svakinjo? — Odgovor: Ne moremo odgovoriti, ker nam ni«
ste doposlali prvotne pogodbe. V tej zadevi se morate že osebno obrniti na odvetnika, ker takih stvari tu ne moremo reševati.
Vprašanje št. 630:	Orožniki so dobili pri
meni lovsko puško, za katero nisem imel orož« nega lista. Bil sem kaznovan. Ali bi sedaj kljub temu lahko še dobil orožni list za lovsko pu« ško? — Odgovor: Posk. site vložiti prošnjo za orožni list na kr. kvesturo, a dvomimo, da bo ugodno rešena.
f TRSTU,
VIA MIBORG© 25,
EM T10M GEVL3EV
(25) nmmmREEMXšk CULZUTURE," (25)
(TEKMA ČEVLJEV)
Nekaj primerov našega	O JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44. par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par.	; '
Razveu tega imamo v zalogi sellilo izbero čevljev za otroke go cenah, ki pobijalo vsako konkurenco.
M
«
m
m
m
m
m
m
«
m
m
m
«
m
m
m
«
m
m
m
4M
m
m
m
J9G9ZZINI DEL POPOLO."
L. CHIEDO.
MANUFAKTURA
TRST, GORICA,

Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini 8-
(prej via Municipio).
Mili PRESELITVE NH PO
VSAKI CERI OSE BLA50 « ZALOGAH.
Izrabite priliko!
TRST,	GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini štev. 8.
(prej via Municipio)
»
m
m
m
m
*
m
s**
m
m
m
»
m
m
m
m
m
Valuta — tuji denar.
Dne 2. septembra si dal ali dobil za 1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.95	»
1 (K) dinarjev	33.92	»
100 šilingov (avstr.)	270.--	»
100 čeških kron	56.6/	»
100 nemških mark	455.90	»
100 švic. frankov	371.35	»
100 franc, frankov	/5.12	»
100 belga	266.85	»
Beneške obveznice	76.05 »
«Consolidato«	81.15 »
Loterijske številke
dne 30. avgusta 1930.
Bari	73	44	15	61	53
Florenca	71	46	53	77	53
Milan	25	71	83	10	80
Neapolj	82	77	21	41	74
Palermo	8	36	57	20	13
Rim	26	14	22	88	36
'Furin	55	73	38	33	90
Benetke	74	25	90	55	i
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 8. sept.: Trenta, Pod» grad, Buje, Završje.
Torek, 9. sept.: Oprtal j, Bale, De* kani.
Sreda, 10. sept.: Ajdovščina, Št. Pe==
ter. Škofije.
Četrtek, 11. sept. : Gorica. Petek, 12. sept.: Sežana.
TOKiMIM.
PreiasSàiuSeni
zobni zdravnik ROBEFIY BEMU
SPREJEMA Ite o i dl o s i. e j
ssaks ledeii® prj
drjju See*jmtM v T
ostale dni pa v ©OB1GS, O©ra0 Werdli 36.
PREKLIC.
Podpisani Anton Kasosnik iz Idrije št. 155 preklicujem vse žaljive besede, katere sem go« voril proti Ivanu Kavčiču iz Idrije pri sv. An« tonu, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni.
Idrija, dne 26. avgusta 1930.
Anton Kasosnik.
Doti. GIUS. DUEL,
speclatHst za bolezni v
isšesih, fìssa® in gr»S^s
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne i n ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4, pop.
Stoica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Odgovorni urednik dr. Engclbezt Besednjak TitMa Katoliška tiskarna v Gortel,
gin ’t1!»®:.««# »rit* 1*
Hali oglasi.
Vsaka beseda Stasi« 50 stot,, debelo tiskana I liro, najmanj 5 lir..-- Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite potčtadba ali odgovore v zaprtem ovitka, na katere k? je navedeno gesto.


Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Pohištvo nL,di širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne .zamudite prilike'
Učenca za trgovino železnine, zdravega, močnega, 14—16 let starega, z dobrim izpri« če valom sprejmem. Pošljite ponudbe na M. Križe; — Postojna.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga).
i Radi selitve razprodajam po znižanih | cenah šivalne in kmetijske stroje:	stiskalnice
j (preše), grozdne mline, pluge, brane itd.
; Franc Saunig — Gorica, via Carducci 25.
| Posnemalnik »Vega«, najboljše vrste in j .pirijo »Astra«, oboje malo rabljeno, prodam po j nizki ceni. — Gorica, via Formica 1 (Koren).
I Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki | množini po najvišji dnevni ceni L. Komel, Go« ] rica, trg sv. Antona 5.
i Kupim rabljeni šivalni stroj in žensko ko« i lo. Naslov pri upravi (Gorica).
Gospodinjstvo v župnišču prevzame vdo« va z, materjo za samo hrano in stanovanje; obe voljni obdelovati zemljo. Naslov pri podupra« vi v Trstu.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokuiat, Gorica, Corso Vitt. Eman. HI. štev, 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Naznanilo: dne 5. septembra t. 1. ob 16. uri sc bo vršila pri tolminski preturi dražba posestva hiše štev. 162 v Volčah, ki obstoji iz nove, po vojni sezidane hiše, obširnega vrta in dvorišča. Vse je ob deželni cesti. Cenilna vrednost:	Lit 18.000, najmanjši por.udek
Lit 9.250.
Andrej Vidmar, Gradišče pri Vipavi št. 30, prodaja vsakovrstne kadi od 100 do 700 litrov in en bedenj (plavnik) za grozdje. Vse iz dobrega hrastovega lesa, domačega ročnega dela. Tam se dobi mizarska stružilnica (hobcl« bank) in ribežen za zelje. Zelo nizke cene.
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte« vajte cenik!
Blizu Tolmina oddam v najem hišo s 4 sobami in kuhinjo. Hiša je na lepem prostoru tik državne ceste, najemnina zelo nizka. Na« slov pri upravi.
Neveste pozor! 2 omari,. 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in mramorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet« nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova di Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po« družnici v Postojni, zraven cerkve.
Dva vajenca za čevljarsko obrt sprejme čevljarski mojster Anton Bratuž, Idrija. Va« jenca morata sama skrbeti za hrano.
Kapljice Minerva za želodec, Desni:
kov izvleček in druge zdravilne rastline) st: najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali n a dve hi in poapneni» žil. . Čibejeva lekarna « Tr-
stu, Piazza S. Francesco.
j Proda se tovorni avto (kamjon) 18 HP v i najboljšem stanju. Gorica, via Dante 24.
| Dijakom se odda stanovanje in hrana v j Trstu. Geržina, Tor Sanpiero 4.
• čevljarski pomočnik išče dela v mestu ali | na deželi. Naslov pove uprava.
P
P
>
P
►
b
i
4
4
4
4
4
4
t
i
i
^ JOP. <4*.	-.A,	il-U. ->/31. »rf»,
SDRAVNICA
dr. VILMA DOMINCO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 10. - 12. in 15, -18. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 5»$>. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnimi žarki.
POSHEmHLHIKI
O > H CZ)	CENE:	Vs>
s	za 85 litrov na uro 410'— L,	k» a
<	za 120 litrov na uro 510'— I-,	
O Z H	JUST UŠAJ,	6 H S
ti ti	Gorica,	§ 1
© wsj	Piana delia Vittoria 4.	
SO NAJBOLJŠI !N KLJUB TEMU NAJCENEJŠI		
ZDRAVNIK
Tl
I
«ir. O. GREGORIO
za notranje bolehni
sprejema vsak dan
od 40. - 12. in od 3. « 4. ure
u GORICI Viale XXIV- Magg. (prej via h «umni, Tre Re) štev 9 v pritličju.