S*. 44
Maplbop, dne 4. novembra 1809. ~
Tedaj XLIII.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora 3 pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk® dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega drnštva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi so ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 via., za trikrat 35 vin. Za večkratne 6glase primeren popust. Inserati se sprejemaj® do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Oklic na vse po suši in raznih škodljivcih prizadete posestnike.
Vsak, kdor no bo v stanu, svoje živine z lastno krmo čez zimo prerediti, naj se takoj obrne s primerno prošnjo na c. kr. okrajno glaviarstvo, bodisi potom občine aii pa sam. ¡Treba je navesti število živine in pa množino potrebne krme. Opozarjamo, da se na prepozno doŠle prošnje ne bo oziralo.
Obenem je treba prositi za travna semena, komur so različni Škodljivci .(ogrci, kobilice itd.) uničili travnike.
Kmetje, porabite ugodno priliko, da pomagate sebi in svojemu gospodarstvu!
Slovenska kmečka zveza.
Davek na vino.
Finančni minister Bilinski je naznanil nov davek na vino. Mislili smo, da dobimo do danes že cel zakonski načrt, toda načrt še ni izgotovljen, kakor nam zatrjujejo tudi naši državni poslanci. Ker pa je stvar vendar velezanimiva za naše vinogradnike, zato nam ne dostaja drugega, kakor da prinesemo do-sloven govor finančnega ministra, s kojim je naznar-nil nov davek. Tudi «iz tega govora bodo naši čitar telji že posneli temelje, na katerih bo sezidan načrt. Govor se glasi:
Sedanji davek na vino se je določil leta 18291 in je zelo neugoden. Neugoden že zaradi tega, ker je izvzemši Dalmacijo, ki je davka prosta, in izvzemši tako zvana zaprta mesta, popolnoma narobe nastavljen, posebno za vinogradnike po deželi. Obdačeno je namreč samo tisto vino, kj pride samo v majhnih merah, to je pod 50 litrov v promet. Torej so obda-čeni le ubožnl ljudje; isti, ki kupi čez staro vedro, čez 56 litrov, oiziroma proda, je docela davka prost. Davek sam na sebi pa je visok; znaša za hI 5 K 94 vin.
Na leto se uporabi vina, izvzemši Daimacijo in zaprta mesta, 3 '/2 milijona hektolitrov. Ako je obda-Čen vsak hektoliter s 5 K 94 vin., tedaj dobi država 16 do 17 milijonov. Pravzaprav pa dobi samo 6 milijonov). To pa radi tega, ker veliki uporabitelji vina
ne plačujejo nobenega davka, ampak le majhni; saj je obdačeno le tisto vino, ki se prodaja na drobno. Tako pride, da dobi država le malo davka, da je množina ljudi tega davka prosta, dočim so dežele in občine vj najhujših škripcih. Ta davek se dobiva le s pogodbo, z zakupnino. Od dejanski uporabljenih vin ni tu nobenega govora, zato ta davek ne more biti podlaga za odmero deželnih in občinskih davkov.
Lahkb rečem gospodom iz lastne izkušnje, da živimo z nekaterimi deželami, tudi z Moravsko, v najslabših odnošajih, ker jim ne moremo priznati neizmerno visokega venskega davka, in ker one z malim davkom vsled zelo male državne podloge seveda ne morejo izhajati.
Prišli smo do prepričanja, da se mora z ozi-rom na va. davek storiti dvoje; davek mora biti splošen,. mora se prirediti po splošni «porabi vina in mora se znižati, ker bi bil davek 5 K 94 vin. v resnici mnogo previsok, ako bi se vsako vino obdačilo. Predlagamo torej, da se uvede splošen vinski davek, in sicer na ta način, da nimajo pridelovalci vina pri tem nič opraviti; da se pa pridelovanje ne oškoduje, in da pridelovanje in, recimo Čisto odkritosrčno, pridelovalci vina ne bodo nasprotovali davku, damo jim vino za domaČe ljudi davka prosto, in zaicnemo z nadzorovanjem šele pri oclvažanju vina od pridelovalca ali naravnost v skladišča, kjer je tudi še dav-\ ka prosto, ali h kupčevalcu, kjer se plača davek, j Tržci na drobno, oziroma uporabitelji ga bodo mora-i li plačati. Le pri v^notržcih in takozvanih gostilnah „pod vejo" bi naj bila nekaka pogodba, ki bi zabra-njevala morebitne neprilike,
Usojamo si predlagati, da se zmanjša davek od 5 K Qj4 vin. na 4 K in menimo, da lahko na ta način, eko odračunimo od splošne uporabe 5 milijonov hektolitrov 1 milijon hektolitrov na zaprta mesta in Vi ali X milijoaa na Dalmacijo, s 3 Vz milijone, hektolitrov «in z o'iirom na izdatke, računamo z davčnim dohodkom na 13 milijonov kron, tako, da bi Še ostalo 7 milijonov kron.
Prepričan sem, da bi spadal ta davek k onim malim, ki niso tako popolnoma nepriljubljeni, ker, kakor rečeno, dežele in občine na uravnavo tega vprašanja že skoro Čakajo. Da bi se pa kdo nad tem davkom veselil, pač ne verjamem. (Veselost.)
Gospodje! Ta davfek) se opiraj na obdačenje vsakega vina brez ozira na kakovost. Znano pa je, da je ena najvažnejših zahtev pri davkih, da se ozira na kakovost pri uporabi. Hočemo k splošnemu
vinskemu davku uvesti še tudi davek na vino v steklenicah.
Vidimo pa, da je ta davek v resnici utemeljen, ako se uporaba obdači. Kakovost se zelo lahko razločuje in tudi davek se zelo lahko izterja, ako se lastnika prisili v to, da rabi etikete (napisne listke), ker se nabere davek s posebnim davčnim znakom in je davkoplačevalec pod nadzorstvom občinstva. Razločevali bi pri tem med penečim in nepenečim vinom.
r>i penečih vinih bi se moralo ozirati na to, da pridelovanje penečih vin zelo napreduje, ln bi torej ne obremenili radi preveč te industrije. Prideluje se celo pristno francoske peneče vino. ¿Veselost in medklici.) Ako se ga na isti način ijn iz istih snovi pripravi, kakor na Francoskem, potem je pač francosko. Pristen avstrijski, frafnicoski šampanjec je. (Veselost.) Imamo 25 domaČih tovarn. Predlagali bi torej tri oddelke, kolikor je pač vredno — vrednost mora biti na steklenicah označena — in sicer do 5 K 1 K, od 5 K do 10 K 2 K, in višje č K. R^unamo z uporabo 1 ft milijona, steklenic penečega vina, tako da se dobi okoli 2 /2 milijona kron iz samega penečega vina.
Kar se tiče penečih vin, se mora samoumeiv-no, ako se nooe čisto malega uporabitelja 'pretrdo in nepravično zadeti, ceslo pri maleta začeti in; potem poviševati. Napravili smo lestvico, ki začne, kolikor je pač vredno vino, s 5 vinarji. Za čisto navadno vino se lahko končno zahteva 5 vinarjev. Začne se s 5 vinarji za eno steklenico do 1 krone, 10 vin, za 1 do 2 kroni itd. Tu sedaj pride ting£tangl. Pridemo namreč tudi k steklenicam z nad 40 kron, ki sicer tega niso vredne, a se s tolikimi kronami prodajo. Gre se za to, da se dobi od najzadnjega uporabiteija davek. V z&vodih, kjer se. pije precej mnogo vina, se vzamejo silno visoke svote. Davek narašča od 5 vin. do 5 kron. Povprečno bo znašal davek na nepeneče vino okoli 20 vin. Ako se ta lestvica povprečno vzame in se uporaba 'tega vina računi z 10 milijoni steklenic, bi znašal doholdek 2 milijona kron.
Kmetje niso krivi.
Govor poslanca Raškarja v državnem zboru dne £8. oktobra.
Visoka zbornica! Nujni predlogi, ki se sedaj obravnavajo, so se od vseh strani že tako temeljito pretresovali, da je pač nepotrebno, da bi se bavil Še s podrobnostmi, in posebno sta agrarna poslanca Kotlar in Stockler stvar tako temeljito obrazložila, dia
podlistek.
Roka ob križu.
(Dalje.)
„Pojdi torej z menoj k županu, da tamkaj ponoviš, kar si meni povedal. Potem dobiš denarja, da si ga lahko zopet privoščiš, prej ne."
„Rad grem s teboj. Boš videla, govoriti znam kakor knjiga. Če je treba."
Par minut pozneje je bilo zbranih pri županu več prič in smolar je povedal še enkrat, kar Je vedel in znal. Vsi so srčno želeli, da bi se kmalu izboljšala Tonetova zadeva. Že od tega, kar je povedal smolar, so pričakovali veliko, ako bi se tudi ničesar dragega ne našlo.
Katica si jfe med tem Še tudi ves na|daljni načrt izmislila, ki ga zdaj tudi drugim pove. Danes mora itak na Brdo. Na povratkiu pojde prav blizu mimo gozdarjeye hiše. Mladi gozdar, ki je ob tem času navadno doma, jo bodfe gotovo spremil. In ona bo šla po poti nwmo križa in kapelice, ki je v bližini in tako se mora vse izkazt\ti.
„A k temu rabim pričo", meni dekle. „Nekaj mož mora biti skritih za kapelo, da vse slišijo."
£iupan in učitelj ji obljubita pomoč. Določili so Čas, ob katerem pnide z gozdarjem mimo.
Smolarja so pa med tem časom spravili v varno zavetje, da jim ne bi pokvaril podjetfa.
2e takoj opoldan se odprav? Katica na pot in pnide mimo kapelice in križa, kjer je bil umorjen gozdar. Več takšnih križev je stalo v bližini, vsi napravljeni iz lesa, s tujega je bil sestavljen mrt-
vaški oder. Kati-ca je hitra poiskala križ, ki je naznanjal gozdarjevo mesto, na kojem je bilo čitati:
„Brezbožna roka lovskega tatu ga je vstre-lila pri izpolnjevanju dolžnosti svojega stanu." Mislila je na umrlega z nemo prošnjo, naj ji pomaga razkriti pravega morilca.
Ko pride na povratku mimo gozdarjeve hiše, prihiti ta res ven in ji ponuVli spremstvo. Dasi ji je bil iz dna duše zoprn, se naredi veselo vsled tega.
Med potjo ji je hvalil svojo novo službo ter začel namigavatii, da mu ni zoperina in da bi jo vzel rad v zakon. A Katica se je naretfila, kakor bi ga ne razumela,
V bližini kapele je hotel France kreniti s pota ter napraviti ovinek — a Kaffica hoče ostati na glavni poti. Gozdar skuša ugovarjati, ko ga deklica vpraša:
„Kaj se mogoče bo.«Š mimo križa iti?" „Bal? Pred čim bi se bal?", odgovori lovec, smeje se. „Bojim se samo, da bi me ti ne imela rar da. Pojdiva po poti,' ki li najbolj ugaja." Ko prideta do križa, reče dekle: „Dajva zmoliti očenaš za tega, ki tukaj spodaj
leži!«
, Med tem ga pa natanko oj)pzuje,
France spremeni nekoliko barvo, ko pogleda na križ, a odgovori brez pomišljanja:
„■Če mu bode le kaj pomagalo. O vicah imam 1 nekako svoje mnenje. Mislim, da žge že dovolj na tem svetu, da aa onega ne preostane več veliko; se pač gre za to, kakšno vesi ima kdo."
„France, kakšno vest imaS ti? Dobro ali slabo?" vpraša Katica naglo.
„Ne slabšo kakor tisoč drugih in tudi ne boljšo. Za lovca dovolj dobro. In če postaneš mota žena, boš videla, da boš lahko shajala z menoj."
A Katica se ni hotela takoj udati.
„Ti me hočeš za žen», France? Potem mora biti vse med nama poprej na jasnem. Povej mi, ali se čutiš popolnoma nedolžnega ob gozdarjevi smrti?"
„Kako prideš do tega vprašanja?"
„Hm, tako; sanjalo se mi je, da si imel ti pri ceU stvari roko zraven. In nisem imela več miru!"
„Pa saj veš, da je Tone to storil."
„Seveda vem, da mora za zločin trpeti, moje sanje pa mi nočejo iz glave, in ne morem biti prej tvoja, dokler mi nisi prisegel," da: si popolnoma nedolžen !"
France pogleda nemirno dekle, potem se pa nasmeji in reče:
„Zakaj bi tega ne mogel priseg?"
„Potem položi roko na križ in reči: Bog me kaznuj, če lažem!"
„Kaj ti ne pride na um?" se skuša nasmejati. „Na ta križ?"
„Da! Saj veš, da pokliče morilca po imenu in bi ta tega ne storil, ker bi moral nesrečno umreti!"
Lovec zdrži pogled dekleta.
„Vraga, kakšne neumne reči ti blodijo po glavi! Naj ti bo moja prisega dovolj, kaj je treba še drugih neumnostij?
„Toraj ti ne položiš roke na križ?"
„K temu res iwnam veselja'/"
„Potem pa z Bogom!"
Katica stori, kakor bi se hdtela oddaljiti.
(Konec prihodnjič.)
nimam pravzaprav nič veö novega pristaviti. Posku- j Ako se pa hoče živinorejo povzdigniti, se mora za
sil bi samo še dokazati, tla nikakor ni t— ne prej in ne sedaj — bil ali je kmetovalec kriv ppdraženja živil.
Velecenjeni gospodje! Kmetovalec je že s tem zadovoljen, ako za svoj izdelek Koliko dobi, kolikor je sam zanj izdal — a tudi to se zgodij v najredkejših slučajih* Dokaz za to je vedno nazadovanje kmetijstva, ki je, kakor mislim, skoro v vseh avstrijskih deželah enako,
Pri podraženju živil se moramo ozirati v prvi vrsti na meso. Usojal bi si navesti razlike, ki so med cenami v naših krajih in onimi na Dunaju in v drugih velikih mestih.: Na Spodnjem Štajerskem lahko dobite tam, kjer je živinoreja sploh še mogoča — kajti velik del dežeio so suša in druge nesreče skozi ¿skoro dve leti tako uničile, da je tam živinoreja skoro nemogoča — Še danes meterski stot pol ali celo dobro rejemh živali za 60 do 70 kron — pri nas. so cene nazadovale »— in srednje* ali slabiie blago je še mnogo cenejše. Da stane n. pri. tukaj na Dunaju enaka kakovost PO do 100 kron, tega pač ni' kriv kmetovalec. S tem je že tako dokazano, 'da je tisti, ki nosi krivdo, iskati kie drugje, Žal, tega nekateri nočejo. Da pa kmatovaleo pri takih cenah ne more več izhajaiti, 3e bo pač splošno moralo priznati.
Vsakdo si lahko sam preračuna, ali lahko pri takih cenah' redi živino.
Ker pa je dosedaj vsaj kmetijstvo temelj države bilo in bo najbliže tudi ostalo, zato je dolžnost vlade in vseh poštenih ljudskih politikov, tla za to skrbijo, da se kmetu zagotovi obstanek.
Žalibog, ravna avstrijska vlada z nami tako po mačehovsko, zdi se, da ima za vse druge stanove več srca in smisla, kakor za nas kmetovalce.
Pač se ji dovolj pogosto pove v obraz, kako stoje naše, razmere, a ona ima gluha ušesa. Ce se zahteva kje kaka podpora, da ostane ljudstvo lahko vsaj na svoji grudi, se mora preleteti vsa ministrstva; in še potem je vprašanje, tali se je cilj dosegel. Z indu
njo tudi nekaj storiti, in v prvi vrsti se morajo doseči take cene, da moremo izhajati.	,
Ako se tega noče, ako se hoče nasproti delo-vati, potem vsa druga sredstva nič ne pomagajo, j (Pritrjevanje.)	* \
Navedel sem tudi, da našfe cene nikakor niso I previsoke. Treba je le za to skrbeti, da se enkrat j cene za pošiljanje znižajo (Poslanec Grafenauer:, Med- t kupčija!), da se medkupčija odpravi, da se pošiljat-re hitreje izvršijo, fo dozdaj* Noben kmetovalec si ne upa poslati enega vagona živine na Dunaj. Prvič so tarifi že sedaj silno visoki (Poslanec dr. Benkovič: In Južna Železnica Je Eo5e Be povišati!] in hoče se je Še povišati. Kdo naj nosi ta bremena? Drugič traja pošiljat«« več dni, in živina pride semkaj v takem stanu, da je *že Človek res ne pogleda več rad, in se torej težko proda. Ako bi se hitreje pošiljalo, bi' se gotovo tudi oddaljenejše dežele potrudile, da bi živino od tam l-važale, kar bi zelo veliko: pripomoglo k znižanju draginje ž a-) L (Medklici.)
(Konec prihodnjič.)
Državni zbor.
Zadnji petek, dne 29, novembra se je končala razprava o draginji živil. Izmed slovenskih poslancev je govoril poslaneo RoŠkar, kojega govor smo začeli danes objavljati* .Trije liberalni poslanci» Ploj, Ježovnik in Roblek se seveda niso oglasili, vendar pa njihovi listi venomer pišejo, da le oni kaj storijo , za kmeta- Govorniki, ki so zastopali kmečko stali-f BČe, so krepko odbijali napade socialdemokratov in liberalcev, ki pravijo, da so kmetje krivi draginje ži-l vil. Izvolil se je odsek 52 poslancev, ki bo preiskoval, kje je krivda draginje ip bo priporočal primer-| ne odpomočkie.
| Isti dan se je sprejel tudi predlog, da naj se odsek za ljudsko zavarovanje posvetuje tudi takrat, i kadar ni zasedanj državnega zbora.
, .-.• - - - - , A	Ur.:™OTT1 rio J Potem pa je razglasil predsednik, da tekoči te- j
stnjo pa se ravna popolnoma drugače P ™	deQ ne )lQ zborni6nih J k samo'seje odsekov.
je industrija velike važnosti za vsako državo pri- , Toda teh odsekoyiJl sej & naPrekovala skrJb za del(> znam tudi, da se mora za industrijo skrbeti, a brid- j vajljo odsekov, ampak strah Nemcev pred slovansko
; ogorčenostjo. V soboto, dne 30. nov. so namreč Nem-| ci prisilili, da sta Češka ministra Braf in Začek iz-i stopila iz ministrstva. Ker bi pa Slovani ne prenašali . mirno, ako bi prišel Bienerth ta teden s samimi Nem-; ci pred zbornico, zato so rajši odpovedali zbornične
ko se bo maščevalo, ako se bo potem kmetijstvo zar nemarjalo in samemu ¿ebi prepustilo in taklorekoč seboj pomagaljo, da se kmetijstvo uniči. (Poslanec dr. Krek: Gledati moramo na Angleško!) Gospodu, ki je napravil medklic, sem zelo hvaležen za to, da me je opozoril rarvno na Angleško, Tudi Angleška je bila svoječasno mnenja, da ni navezana na to, da bi bila agrarna država, in je podpirala le industrijo. Kaj dela Angleška danes? Danes se zopet trudi, da naseli kmete in da uvede zopet boljše kmetijstvo. Uvidela je že, da se brez kmetijstva tudi industriji ne more dobro goditi.
Naša vlada pač skrbi tudi za nas, pa v katerih' stvareh! Pride z novimi davčnimi predlogi,- katere, kakor si misli, prav lahko prenašam*). Pride z davkom na žganje in noče napraviti niti razlike med Žganjarno za Špirit in domačo žganjarno; pride tudi z ¡novim davkom na vino. ITq se Je p-zgodilo v naj-
seje in napovedali zborovanje odsekov,
*
* *
Oo?ka ministra Braf in ZaČek sta dala ostavko. Cesar je ostavko sprejel. Sedaj je Bienerthovo miriistrsivo, izvzemSi dveh Poljakov, popolnoma nem-Škto.-Tiako se na noČuven način izzivajo slovanski posl., ki imajo veČino v zbornici in v državi. Naši liberalci pa se še vkljub temu čudijo, ako tudi našim poslancem zavre kri in se branijo pred nemškim nasil-stvom. Zakaj sta Šla Braf in Začek? Nižjeavstrijski, 'gornjeavfctrfjski, solnograški in pjreidajrlski deželni! zbori >;o sklenili zakone, ki proglašajo nemščino za
neprimernejšem Času, Saj je splošno znano, da vino- t deželni jezik. Ker so pa v teh deželah, posebno p gradnikom na Avstrijskem zelo huda preda. Imamo j na Nižjeavstrijskem, nahaja mnogo Cehov, je samo-v Avstriji pač tu in tata, Har se tiče množine, kako j umevno, da se Cehi na vse kriplje branijo. Toda Bie-dobro vinsko trgatev, toda kakovost vin je, kakor j nerth se na to ni oziral, ampak predložil zaktane ce-znano, letos zopet slabša, in celo boljša lanska vina < sarju v potrjenje. Za tako postopanje seveda češka se ne dado vnovčiti. In kljub temu se še hoče sedaj | ministra ne moreta biti soodgovorna, zato pa sta od-zahtevati tudi davek od vinogradnikov. Morebiti se j stopila. Pravijo, da bodo Nemci poklicali dva Češka bo reklo, da,se pridelovalcem vina ne bo naložil,da- J—J" i'1	—
vek. Toda na to ne dam mnogo, kajti prepričan sem, da se bo pridelovalce tudi v bodoče izrabljalo, kar se Že danes godi, kajti ,vsak veletržec bo razumel stvar tako uroditi, da se bo davek navalil zopet na pridelovalca.
Ako se skoro samo pridelovanju nalagajo bremena, kako se naj potem na drugi strani dobi cen živež ? Odkod naj ga vzame in kdo ga naj sploh prideluje?
Jasno je, da so plače naših delavcev poskočile najmanj za 100 odstotkov. V tem ne stoji kmetijstvo nikakor ea mest! in industrijskimi kraji. Tudi kmetijstvo moea industriji slediti, kajti Če bi tega ne storilo, bi noben človek ne ostal več na deželi kot delavec. Saj je že samo na sebi mestno in indu.strijelno Belo ugodnejše, nego delo na deželi, zato nikdt) ne ostane rad na deželi, razven tega, M ga družinske in druge razmere k temu silijo.
Drugo pa pogrešam, in to je davek na pivo, ki ga Je pustila vlada pasti. Rad bi pa vendar rekel, da ;. . (Poslanec RadlČak: Toda mi jo dobimo na deželo za zboljšanje deželnih linano!),To Je Že mogoče, toda mi jo dtobimo tudi na Štajerskem, to ni nikakor izključeno, ako pri tem ostane, se nas bo od dveh strani napadlo.
Toda en davek bi bil posebno, rad videl, ako bi ga bil gospod finančni minister predložil, namreč da-trefc na lepotičje* Menim, da mi pač ni treba dokazovati, da je na Avstrijskem dovolj lepotičja.
V uvbdu sem rekel, da pride pri draginji, po sebno pri draginji Živil, v prvi vrsti meso v poštev. Toda no samo meso je drago, vsak predmet, ki gn mora tudi kmetovalec kupiti, jo postal dražji in so je cena bolj zvišala, nego našim pridelkom. Laihkio dokažem s številkami, da so se zvišale cene pri naši Živinoreji kvečjemu za 5, včasih tudi za 10 odstotkov, med tem ko skoro ne morem verjeti, da bi morali za predmet, ki ga moramo mi kupiti, plačati samo 25 odstotkov več, ampak pride predmet mnogo dražje.
uradnika na njih mesta, seveda taka, da bosta Nemcem ljuba.
*
* *
Pravijo, da bo začel državni zbor zopet dne 9. novembra delovati. Toda zelo dvomimo, kajti Sloi-vani se še zaradi tekih nečuvenih dogodkov tudi do tega dne ne bodo pomirili. Niso vsi kakor na,ša liberalna trcjica na Dunaju, ki si dajo tam od vlade vse dopasti, doma jo zaradi vsakega imenovanja napadajo.
* *
Poslanci RoŠkar, PiŠek in tovariši so vložili dne 29. oktobra predlog,
s katerim zahtevajo, da naj vlada prispeva primerno svoto k Šolskftn stroškom.
Nadalje so poslanci Roškar, dr. Korošec, dr. Benkovič n tovariši vložili predlog za izpeljavo železnice Purkla—Sv. Lenart—Ptuj—Rogatec—Brežice.
smejo loviti toliko za puhle besede, aimpak delati za gospodarsko okrepitev. Splošno se sodi, da bo nova stranka uživala v visokih krogih veliko zanimanje.
— Grško.- Na Grškem je upor mjornarjiev že zadušen. Salamis in otok Leros, ki so ju upornika zasedli, sta zopet v rokah vJade, Večina ubeglih upornih častnikov m mornarjev je vjeta. Dne 1. t m. je imel ministrski svet sejo, ki sta se je udeležila državna pravdnika areopaga in prizivnega sodn6ga dvora. Razpravljalo se je o zadnjih dogodkih. Sklenilo se le, da se bo sodilo upornik« po meščanskem pravu ter se jih bo postavilo pred porotno sodiŠ6e..
Mala poUttčn* naznanila.
Dne 29. oktobra: V Budimpešti, in sicer v stanovanju obolelega ogrskega trgovinskega ministra Košuta se je vršil včeraj ogrski ministrski svet, ki je bil pa brez uspeha. — V Sarajevu se je osnoval začasni odbor „Kluba Starčevičeve hrvatske Čiste stranke prava", ki je izdal oglas na narod, v katerem se obrača na rodoljube v Bosni in Hercegovini, da osnujejo po deželi krajevne klube. Stranka se postavi na zaktoniio priznan temelj, — Listi poročajo, da je prišlo med rusko in avstrijsko vlado do sporaz-umljenja glede ustanovitve ruskega konzulata v Pra^. gi, ki bo [veljal Rusijo letno 9000 rubljev, — Predsednik amerikanske države Nicarague je napovedal rojsko amerikanski drŽavi San Salvator. — Med Rusijo in Japonsko se vrše razni dogovori, ki bodo po-ložaj na Daljnem Vzhodu popolnoma izpremenili. U-morjeni japonski minister Ito Je nalašč zato prišel t Harbin, da se dogovori o temelju teh dogovorov.
Dce 30. oktobra: V dunajskih dobro poučenih krogih se govori, da utegnejo biti na HrvaŠkem volitve preje razpisane, kakor se kdo nadeja. Ban Rauch namreč upa, da Je zadal koaliciji Že toliko ndarcev, da Jo pri molitvah gotovo porazL — Cesar Je sprejel istrskega deželnega glavarja dr. Riz-zija v avdijenoi. Eizzi Je poročal cesarju o gospodarv-skih razmerah v Istri. — Ustava Bosne in Hercegovine bo razglašena v prvi polovici meseca novembra.
Dne 31. oktobra: Bolgarski kralj Ferdinand je pri svojem obisku na Srbskem tri četrt ure govoril s srbskim ministrskim predsednikom o podlar gi za srbsko-bolgarsko zvezlo. — Med grškimi častniki je nastal razpor. En del Častnikov hoče, da brezpogojna odstopi vlada, da odstopi Kralj in 9a bs t» pre konservativne poslance in konservativne politike, draga skupina pa hoče mirnega razvoja. — Gr-gki vojni minister je predložil zbornici predlog za vojaško zvezo s .Turčijo«- Večina je sprejela predlog z molkom. >— Srbski princ Jurij je povodom ministrske krize ra Srbiji pisal pravosodnemu, ministru Ri-baracu pismo, v katerem ga je pozival, naj umakne svojo ostavko, da ostane Koalicijska vlada in da se prepreči sestava Fašdčevega nihistrstva. Predvčerajšnjim so je bavil ministrski svet s to zadevo in sklenil, naprositi kralja, da princa Jurija radi njegovega nepravilnega In protiustavnega postopanja kaa-nuje.
Dne 1. novembra: Iz Aten na Grškem poročajo: Uradni list prinaša odlok, s katerim so sprejete ostavke griVih princev z ozirom i a vojaške časti. — CeŠki narodni svet je poslal cesarjevi kabinetni pisarni brzojavko, v kateri prosi česat ja, naj bi postav, sklenjen ii od nižjeavstrijskega, gornjeav-strijskega, solnograškega in predarlskega deželnega zbora ne podpisal, ker te postave kruto žaliir čast češkega naroda. — Poljskemu klubu je podal Češki narodni svet obžalovanje, da sta dva njegova člana, Bilinski in Duleba, podpisala protičeške postave.
Dne 2. novembra: Cesar je sankcijoni* ral zakone, ki jih je sklenil nižjeavstrijski, gornje-avstrijski, solnograški in predarlski deželni zbor, — V Perziji so vzbruhnili nemiri. — Radi ostavke srbskega ministrstva sta se odpovedala podpreti ednifca skupščine svojim Častnim mestom.
politični ogled.
—	Novi) davki. Državni prdraičun za bcidoče leto kaže primankljaja okoli 42 milijonov kron. Vrhu tega je Še treba plačati stare dolgove, tako. da potrebuje finančni minister prihodnje leto okoli 400 milijonov rron za pokritje dolgov.i Za to pokritje bi naj služili rovi da/vki, ki bi se upeljali nai kislo vodo, sodavico, Žvepljenke. Zvišali bi se davki na Žganje, vino, osebno dohodnino in na previsoke obresti pri podjetjih".
—	Na Ogrskem še vedno nimajo novega ministrstva. Sedaj se govori, da se bodo Košutovci razcepili. Isti, ki na noben način nočejo skupnega gospodarstva z Avstrijo, bodo izstopili iz stranke, drii-gi bodo pa ostali zvesti Košu.tu ter v zvezi z ustanovno in ljudsko stranko zopet prevzeb vlado. Pomenljivo je, da so je zadnje dni ustanovila na Ogrskem krščaiisko-socialna stranka, koje voditelj grof Saparik je pri ustanovitvi izjavil, da se Ogri ne
Razne novice.
*	Iz pravosodne službe. Dr. Karol Petriček pri okrožnem sodišču v Celju je izstopil iz pravosodne službe in stopil ,v pisarno odvetnika dr. KI»» sewetterja v Slovenjgradeu.
*	Iz poštne službe, v viSji plačilni razred so pomaknjeni poštni podaradniki Karol Bucher v Maribora, A. Šerak v Celjn, Anton Musger v Radgoni, Jožef Gostinčič ▼ Maribora, Simon Kramer v Ptrjn, Ivan Samide, Ivan Jes, Jožef Klng, Jožef Mur&ec, Jakob Vodopivec, Matija Bole, Prokop Kilianek, Aleksander Cerner, N kolaj Boječko 1» Franc Brandstiitter v Maribora. — V pokoj je stopil poitni poduradnik Anton Kramp y Maribora.
Za sušo. RoŠkar in drugi štajerski poslanci H» bili dne 28. oktobra pri poljedelskem ministra dr. Brafu, ter mu ponovili svoje želje zaradi podpore po suši. Poljedelski minister je obljubil svojo pomoč.
* Kletarskl tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na j ako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da izvažamo vino, nujno potrebno, da so naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjonjs, ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Ka) pomaga gospodarju-vinograjdniku. Se tako lepo grozil-
je, ko ne zna pripraviti iz njega pijače tako, ka-koršna se dandanes zahteva po svetu? Ravno tako |o tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača. Da imajo ukaželjni priliko, se |v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c, kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni uzorni kleti v Rudolfovem na Kranjskem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega) teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem naldzorstvu v. Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsajk tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. .Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem, potom posebnega vabila vsaj en teden pred pri-četkom tečaja obveščen.
*	Otožni „Stajerc". Nemškutarski ptujski list ima že od nekdaj navado., da ob velikih cerkvenih praznikih povzdigne pobožno oči proti nebesom, kar ¿or kakšna, od njega tako grdo psovana ¿ercijalka, ter slovesno zapridiga in takto zopet natrosi svojim vernim baokom peska v oči, V ,„Stajerčevem" uredništvu so že bili možje, ki so znali celo bolje pridigati, nego tako zvani vižarji na nekaterih romarskih potih. Sedanji urednik Linhart ni tako dober pridigar, kar spričuje njegov „pobožni" nagovor v zadnji Številki pod naslovom: „Vsi sveti," Samo mimogrede povemo, da je naslov popolnoma zgrešen, ker v celem sestavku svetniki in njihov praznik niti omenjeni niso. Za svetnike nima Linhart nobenega smisla, ;osobito Eo pride točka o posnemanju svetnikov na vrsto. Linhart za to ni razpoložen, njegovega duha se je oprijela velika otožnost,, ker se spominja na „praznik mrličev". Vernih duš dan bi mu gotovo nudil preveliko krščanske tvarine v razmišljevanje. O čem pa on razmišlja'? Ne o neofiirljivosti Človeške duše, ne o sodbi po smrti, kjer bo čednost dobila plačilo, greh pa kazen, ne o večnem življenju, ne o nebesih, Še manj o večni kazni, ne o svidenju po 'vstajenju mrtvih <— vse te reči so prekrŠČanske in spomin na nekatere preveč neprijeten in siten. Linhart v celem svojem pobožnem nagovoru poudarja skoro samo eno misel, namreč popolno enakost ljudi po smrti — dokaz, da pridiga stari, nepoboljšljivi social"' demokrat, Jri stremi po popolni enakosti vseh ljudi že tostran groba. Sicer je lepa mijsel, da so ljudje1 po smrti vsi enaki, in dal bi se iz te misli posneti prelep opomin k vdanosti v trpljenju.in k gojitvi krščanskih čednosti, toda težkomiselni „Stajerc" se ne more 'dvigniti tako daleč, njemu je naglašanje enakosti namen. Samo ena misel je, ki se še nekoliko dviga iz te tež-komiselnosti, to je opomin: („Nikdar ne sme premagati zeleno sovraštvo krščansko ljubezen!" Ta opomin naj si pa v prvi vrsti „Stajerc" sam zapiše za ušesa. Kje je toliko zelenega, brezmejnega sovraštva, kaiior ratvno v „Štajercu"? Ravno v isti Številki, kjer tako gorko pridiga krščansko ljubezen, svoje bližnjike prav neusmiljeno napada in črni pred svetom, posebno ostudno napada duhovščino, in sicer ne samo na splošno, ampak tudi imenoma nič mn> nego pet duhovnikov. s.Stajerc," ti se sam biješ rn čeljustih. Tvoje sovraštvo je Še vedno nedopovedno večje, nego tvoja „krščanska" ljubezen.
*	Cez sodna imenovanja, ki so se pred kratk-m izvršila, piše opravičeno zelo pikro Plojeva „Sloga" ter kliče slovenske poslance, naj se z vso brezobzirnostjo uprejo tem krivicam. Ta hinavščina Plojevega lista je zares prevelika. Kadar pa naši poslanci z vso brezobzirnostjo postopajo na Dunaju proti ministrom, .ki nam delajo te krivice, potem hodi Ploj okoli in obso>a to brezobzirnost. Mi ne bomo dopustili, da bi se s taka neodkrito politiko pokvarjalo naše ljudstvo.
*	Prepir. Polna napadov na našb stranko in naše poslance je zopet zadnja Plojeva „Sloga", čeprav „Sloga" zopet pravi, da se je Ploj baje na Dunaju z drugimi poslanci dogovoril, da se prepiri o-puste. Zakaj se torej njegov list ne drži tega dogovora? Naši Čitatelji vedo, da zadnji čas Ploja in njegovega hinavskega lista nismo jemali mnoglokrat v spomin, toda; zadnji dve Številki «„,Sloge") sta pisali talko nesramno, da bi bilo krivo, ako bi molčali. Politika je boj in v boju se mora vsak udarec vrniti. To je za nas pravilo in po njem naj nasprotniki u-ravnajo svoja dejanja, če so jim naši udarci neljubi.
*	Obrekovanje. Po vseh slovenskih liberalnih listih je Šlo obrekovanje, da se je Šentrupertski župnik! g. Pajtler nasproti domačemu učitelju izrazil o smrti nadučitelja Strmšeka: Vendar je enkrat Strm-Šek strepetal. Sedaj Šentrupertski učitelj Cuček v „Štajercu" (!) izjavlja, da- teh ibesed ni nikdar slišal, niti jih komu pravil. Liberalni listi so torej obrekova-li. Zanimivo pa je, da se slovenski učitelj poslužuje za svoje izjave „Štajerca". Tukaj, naj napredno uči-teljstvo, ki s tako vnemo preganja klerikalnega zmaja, zastavi svoje moči,
, Posledice slabega berila. V Trstu so imeli pred kratkim dijaki tamoŠnje gimnazije skupno šolsko Spoved, rrihodnji dan zjutraj je pristopil k sv. obhajilu on dijak vitjih razredov. Kmalu potem, ko je sprejel hostijo v usta, in se nekoliko oddaljil od -obhajilne mize, je vzel sv. hostijo iz ust in jo hotel vtakniti v žepno ruto. To je videlo več ljudi v cerkvi; Marijina hči Tererija Zobeo pa je bila tako po-igumna, da jg hitro pristopila k dijaku, mu vzela sv.
hostijo iz rok in jo ponesla v svojem msplitveniku v zakristijo. Tu je sprejel sv. hostijo č. g. kaplan Zir ach, ki jo je ponesel v posebni Škatljici, v kakršni se nosi sveta popotnica4. v tabernakelj, kjer je sedaj spravljena, dokler se ne pokvari. Ko mu je bila sv. hostija vzeta iz rok, je rekel mladenič, da je to stvar iz lekarne. Vendar mu ta izgovor ne bo pomagal. Na sveti hostiji se dobro pozna, da je iz cerkve sv. (Antona in da je bila v ustih zmočena. Pač žalosten dokaz, kako grde brezbožneže vzgajajo nage srednje Šole. — Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Ljubljani pri zadnji Šclski izpovedi. Nek liberalni dijak višje gimnazije je pred sv. obhajilom snedel celo žem Ijo in potem prejel sveto hostijo. — To je sad liberalnega in svobodomiselnega upliva na naše dijaŠtvo. Dijaki stanujejo po stanovanjih, kjer imajo naročene same brezverske Časopise. Ni čuda, da pride mlad, neizkušen mladenič, ki uživa tako strupeno hrano, ob vero. Zato pazite, slovenski stariši, komu zaupate mladino, ko jo pošljete v Šolo,
* Liberalne surovosti. „Domoljub" poroča, da so na Cepovianskem na Goriškem liberalci zažgali nekemu trgovcu in mesarju hišo, ker ni hotel trobite v njih brez verski inl svobodomiselni rog. Nadalje so ravno tam na več znamenjih razbili sveta razpela, besni, da so pri zaldnjih volitvah takq imenitno propadli. Pač pristna liberalna osveta! Vse to je sad tamošnjega liberalnega Časopisja, kateremu na las podobni so tudi celjski liberalni list* in samo Še globokemu verskemu čutu našega ljudstva, ki je nedostopno za take stvari, se je zahvaliti, da se kaj podobnega tudi pri nas ne dogaja.
*	Na Goriškem so se vršile v soboto dne 30. oktobra deželnozborske volitve iz veleposestva Zmagali so slovenski liberalci Klančič, Franko in Rutar. Ker so se godile pri volitvah razne nerodnosti, bodo volitve iz veleposestniške skupine najbrž razveljavljene. Razmerje straok je sedaj sledeče : S. L. S. ima 9 poslancev, slovenski liberalci 5, italijanski liberalci 9, italijanski krSčanski socialci 6
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gregor Hrastelj, župnik 10 K; Simonič, stolni vikar 4 K; Cižek Jožef, dekan, 10 K; Šorn, 4 K; na godu pri gosp. Štrakljn se nabralo 30 K; Močnik, kaplan 5 K; Kunce, župnik 50 K; za kruh sv. Antona v Ljutomeru 2 K; Brstušek, župnik nahral v veseli družbi 6 K; ta kruh sv. Antona v Ljutomeru 1 K; Mora-vec, stolni župnik 20 K; dijaška predstava v „Nar. domu" 241 K 88 v; uspeh tožbe (Jager Florijančič) 100 K; jubi-lejsko darilo g. prof. Domluvil 50 K; župnik BratuSek nabral pri cenjeni družini Pihlerjevi 7 K, okrajna posojilnica Ljutomer 40 K, okrajna hranilnica, Slovenjgradeo 70 K; gospodinja Gassenburger 2 vreči krompirja, hiša Čičekova pri Sv. Magdaleni 5 vreč krompirja in 2 vreči repe. Vsem
; dobrotnikom in dobrotnicnm stoteri Bog plati!
*	Slov. kat. akad, tehn. društvo „Zarja" v Gradcu si je na svojem prvem občnem zboru dne 29. X. 1909 izvolilo za zimski tečaj 1909^-10 sledeči odbor: Predsednik tov. stud. med. Ljndevit Kramberger, podpredsednik tov. cand. iur. Ivan Bro-zovič, tajnik tovariš stud. iur. Janko Koser, blagajnik tov..; cand. iur, Miko Oberman, knjižničar tov. ,stud.
j iur. Janez Leskovec, gospodar tov. stud. iur. Anton Kodre, odb, namestnik tov. cand. iur. Ivlo Cesnik.
*	Društvom! S. K. S. Z. ponovno 'opozarja vse one Članice, ki še niso poslale Statističnih podatkov,
' ki jih rabimo za društveni koledarček, da to blago-i volijo v kratkem, izvršiti. Vsem tistim društvom, ki Še i niso te svoje dolžnosti storila, pošljemo še enkrat ] trebne tiskovine«
*	, Zemljevid Slovenske Mat'ce." Vsi tisti, ki jim je j do tega, da pridejo na zemljevid imena naših krajev v I pravilni obliki, naj blagovolijo upravi „Mat ce Slovenske"
čim preje poročiti, kako impnuje narod sledeče kraje na I Štajerskem (oz. kako se imena teh krajev običajno pišejo) Altenbach, Adebdorf, Haag. Wnggau, Kitzelsdorf severno od Remšnika; O. Fanenbacb zapndno od Gomilice;
■	Urlkogel (524 m) južno od Gomilice; Otrenbe^g, Gersdorf | Dri Spilfeldu; Lind pri Strassu; Pongratzen, Komriegel,
Puohholz, Wuggitz, O. Latein, Sterglegg, Stammeregg, Fei I sternitz, Hornsdorf, Haselbach, Bischcfegg, Pitschgau, Aichberg, Staritsch, Aibl, Percbtold, Mitterstrassen, Mauthneregg | (1014 m), Hadernigg, Hadernigg— Kogel (1183 m) pri I Ivniku; Lan pri M i žici; Schelsboden, Wnndsam, Mauerbaeh, Frauheimerb»ch pri F r a m u: Strasegang pri Spodnji Polskavi, Devina pri Čre š nje v cu ;"Pokoše pri Slovenski Bistrici, Kohberg, Pulsgau Bach pri Gornji Polskavi; Bacher Berg (1345 m), Bachem (občina) proti jugozapadu od Maribora, St. Heinrich, St. Primen, St. Ursula, Weschning, Dfttschaz, Petverschegg, Flaschitsch, Franmihof, St. Ulrich, Friedrich, St. Hermagoras, Angenbach, (tudi na Pohorja jugozapadno od Maribora); Kalle pri Pol vel i, Grumberg pri črni, istotam Sidowa; Rudnik (908 m), Janko pri Velenju; Kleinberg, Struha, Obramje pri Sv. Martinu na Tab i; St Johannes-Paul pri Braslovčah; Oračak, Slonek, Gnilovčan, Star, Tosti Vrh (1077 m), Planine, Tomaš pri Str. Martinu'; Kom Vrh pri Gruševlah, Krencez pri Radomirju'; Rognica, potok pri Tiru; Hoinigg, St. Nikolai in Rostoke, Attelšek, Kameni Vrh (1695 m), Kernes Vrh (1611 m) pri f Planini; Skerno Vrh (123 m) Skerno Bach, Bečeminka Bach pri Šoštanju; Orlov, Mori, Redeški Vrh (866 m), St. Helene, Faitzberg (877 m), Schottel*, St. Ruprecht, Krivec, Tisniker, Hartenstein, Mesnik, Radusch Baoh, Vreenik, SašelI, Seydnik, Suhodol Bich, Smolenik, Krivanek, Plesučnik, Liednik, Raunčak na Petorju severno od Šoštanja; Bejlina pri Framn; Grosskogel (1347 m) n« Pohorju; Modriö pri Tinjah jna Pohorju, Cigona pri Slor. Bistrici istotam Gießhübel in Visole; Juritschen-
■	dorf pri Tinjah; Ograja pri Laporju; Foržt vzhodno od
Konjic; Serzewiza pri Ponikvi; Landturmberg (1014 m) zapadno od Konjic; Vankan, Kasjak, Schuster, Slepnik, Kačnik na Pohorju; Lasniz Bach pri Grobelcah; Kresswetz zap. od Zibike; Tinsko Bach pri Zibiki; Košnica pri Podčertku; Pušča pri Golobinjaku; Gubno zap. od Prevorje; Krenioa (1613 m) jugozap. od Uršule; Fresenbach pri Brez nem; Wildoaar severno od Mute; Hübner Kogel severno od Spodnjega Dravograda; Saggau, Saggenbach severno od A r v e ž a, Vrakašč, Weley, Werder severo-zapad od Laškega; Kamnec (360 m) pri Motni k u; Spiek (954 m) pri Špi-klun, istotam Karan; Burgskel, Leskarnig pri Motniku; Barje pri K ander šah.
* Za S. K. Z. je daroval g. Ivan Cesar, Mozirje 8 K. Hvala lepa!
Mariborski okra).
m Somišljeniki, v nedeljo, dne 7. t. m. vsi k
predstavi „V Ljubljano jo dajmo", ki jo priredi Slovenska kiščanska socialna zveza v Mariboru v prostorih katoliškega delaivskega društva, FDoBergasse štev. 4. Vstopnina: 1. do III. ¡vrste ,1' K, IV, do VI, vrste 30 vin., VII. 'do IX. vrste 60 vin., X, do XIV. vrste 40 vin. Stojišča 20 vin. Začetek ob 8. uri zvečer, Pričakujemo najobilnejše udeležbe iz Maribora in okolice.
m Maribor. .Izpred sodišlča. 171etni koičarski sin Ferdinand Janžekovič v Mezgovcih je začetkom avgusta tega leta grdo ravnal s svojo materjit» in jo s kamnom občutno ranil na glavi. (Bil je obsojen na 4 tedne ječe, — Dne 16. avgusta t. 1. je opazil posestnik Ivan Plohi v Vinskem vrhu, da je hotel njegov 28'letni sin Anton Plohi nesti vino iz hiše in mu je to prepovedal. Sin, k?, je hotel nesti1 vino svoji ljubici, je bil vsled tega tako razkačen, da je začel pretepa-vati očeta. Anton Plohi je bil obsojen na 6 tednov ječe,
m Pred mariborskim okrožnim sodiščfm je stal dne 2. t. m. učiteijiščnik Maks Kocbek iz Gornjega grada, kije dne 21. junija t. 1. po noči napadel mariborskega kleparja Wiedemanna ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v prsa. Bil je obsojen na 18 mesecev težke ječe, poostrene s temnico in postom vsak Četrt leta.
m Maribor. Dramatično društvo priredi v nedeljo 14. t m. v Narodnem doma veseloigro „Krasna Lida".
m Razvanje. HoČki č. gospod kaplan Leben, ki je dosedaj podučeval veronauk ,v razvanjiski Šoli, je izjavil, da v novem šolskem letu ne gre več v to šolo. Tu sta namreč šolski načelnik in župan Pukl ter mladi učitelj Legat ustvarila neznosne razmere. Vse si je v sovraštvu, tožijo se križem. Učitelj toži svojega nadučitelja in krčtnarja Trinka. In Pukl pa mu pomaga. Zadnjemu sploh ni nič prav. Ker mora mesto č. gospoda Lebena iti poučevat č. gospod kaplan Krajnc, hoče Pukl napraviti protest. Dobri pismonoša Hoffer mora letati od hiše do hiše in pobirati podpise — zoper fcateheta Krajnca. Kaj si vsega ta razvanjski župan ne izmisli ? Zdaj bi še rad tudi katehete nastavljal! To je pač zastonj, gospod Pukl! Iz te moke ne bo kruiha. [Kolikor nun jo znano, gospod kaplan Kragnc Še ni nikogar požrl, tudi menda RazvanjČanov ne bo. In kaj ima zoper gospoda Krajnca? Kakor je pokazala skuSnja iz veronauka, so njegovi otroci v Hočajh ija pri Jf. Mariji dobro odgovarjali. Prepričani smo, da Judi naših ra^vanjskih ne bode zanemarjal, ampak jih bode lepo učil, kar je poštenemu človeku kot kristjanu potrebno za življenje. In to je glavna Mvatj Tako je, gospod Pukl! Tisti protest pa le vtaknite y žep, sicer boste dobili dolg nos.
m Razvanje. Zadnja volitev krajnega Šolskega sveta je razveljavljena, Ker so Puklna, ki je slovenski steber razvanjskega nemštva, domačini sami — izbacnili. Da, da, Puklnofva zvezda zahaja že za Pohorje.'
m Razvanjčanom svetujemo, naj pobirajo podpise ne zoper kaplana, ampak profi učitelju Legatu. Zdaj hoče celo tretji razred imeti in pravi, da se mora ta na novo zidati. Na eni strani dela ta mlar denii zgage in prepire, na drugi pa bi §e rad občini naložil velikanski davek za novi Šolski razred. Kmetje, s tem mladeničem pjroč, pa bo mir!
m Slivnica pri Mariboru. Občnega zbora zadružne mlekarne v Hočah, ki se je vršil v nedeljo, dne 31. pretečenega meseca, so se udeležili zadružniki skoro polnoštevilno. Bil je pa tudi tako važen, kot še nobeden doslej, !Na dnevnem redu je bilo: 1. Prememba pravil. 2. Poročilo o zidanju nove mlekarne. 3. Volitev načelstva ia nadzorstva. 4. Prosti predlogi. Predsednikom'se je soglasno izvolil g. dr. Kari Tausch, Predlagal je, naj se izpremene pravila v toliko, da se podaljša rok za odpoved od 3 na 18 mesecev. Se je sprejolo. Živo je priporočal, da se zida nova mlekarna, ker 1. Stroji so bili prirejeni pred 10. leti, ko se je osnovala mlekarna, za pridelovanje 800 litrov, sedaj pa pride že blizu 3000 litrov mleka na dan skupaj. 2. Nimamo lastnega poslopja, zato pa moramo plačevati visoko najemnino, vrhu tega je še na nepripravnem prostoru, da se ne da ogniti niti z vozom, 8, Stroje je gnala sedaj voda, ki nam ie pa vedno nagajaia, ker po letu je je bilo premalo, pozimi pa je zamrznila; v novi mlekarni pa ne bo teh nedostatkov, ker se bo vi njo spravil parni Btroj. Stala bo približno 50.000 kron, katerih se nam ni treba ustrašiti, ter nam bo dala tudi driava in fle-
žela podporo. Ko so je dal predlog na glasovanje, je
bil ¡enoglasno sprejet. Za načelnika predstojništva je bil z vzklikom izvoljen g.'dr. iTausch, njegovim na-mestnikom g. dekan Adam Grušovnik, (načelnikom nadzorništva pa g. Kari Novak, Omenimo naj še, da je bilo zelo netaktno, da je g. nadučitelj Moder pred-bacival 6, g. J.-'Krajnc, da bi se bil vrival kateremu koli članu mlekarne1 da bi bil on tajnik pri mlekarni, kar - je tudi g. K. Novak izjavili pod Častno bese-Ho, da ni res, ampak je on sam č. g. kaplana prosil za sodelovanje, ker so ga nameravali vsi zapustiti. 'Zahvaliti' se pa no moremo zadosti bi. g. dr. Tau-schu, ki posvečuje vse svoje moči naši mlekarni. Ne straši se ne truda, ne potov, ne stroškov, samo da s svojo železna energijo, kar je v procvifc naše mlekarne, doseže. Zatorej hvala mu,'prisrčna in Bog ga naj nam Še ohrani mnogo let!
Slivničan, zadružnik mlekarne, m Hoče. Občni zbor mlekarske hočke zadruge je zopet osvetlil in odkril lajžnjlvpst in hudobijo „Štajerca" in njegovih dopisnikov. Z ozirom na napade hočkega dopisnika glede č. gospoda Krajnca ni ^Štajercu- ¡e vprašal načelnik zadruge vse navzoče, ali vejo:« 1, da je gospod kaplan kateremu članu zadruge prigovarjal, da naj načelnika dr. Tau-scha (ki je pošten in pristen Nemec), več ne volijo v odbor; 2. ali je Č. gospod kaplan sploh kaj govoril zoper sedanje vodstvo mlekarne; 3. ali se je res Vsiljeval za ¡tajnika? In vsi so molčali, nihče se ni oglasil. Torej je vse tisto, kar je bilo v „Štajercu" glede mlekarne in č. gospoda kaplana — laž in dopisnika imenujemo tukaj javno, lažnjivca. Oglasil se je pač nadučitelj Moder, ki je bil že dolgo tajnik na papirju, ter se je nekaj skliceval na načelnika g. K. Novaka; toda ta mu je pod častno b|psedo izjavil, da vse to njegovo govoričenje — ni res. In tulil nI» Pač pa Je prišel gosood nadučitelj s tem na sum, da je on dopisnik tistega Članka ali pa Je saj sodeloval. Lep nadučitelj na slovenski Šoli, ki je dopisnik „Štajerca", najgršega lista na svetu!.
m Hoče. HoČka mlekarna se bo na novo zidala, in sicer na tako zvani „gmajhi" ;■ iza to je bil 14. novembra shod vseli volilcev in davkoplačevalcev za radi prodaje tega občinskega .prostora.
m Hoče. Gattijeva nezgoda. »Učitelj Gatti misli, da bo zoper domače stare kmete in druge posestnike s samimi pooblastili zmagal pri volitvi. Pa imel je že v začetku nesrečo. Trgovka gospa Polz ima trgovino ,v Scherbaumovi hiši. )Tu si Gatti misli:' Gospodar je mariborski Nemec, torej mora dati najemnica poobla^ stilo za volitev tovarniško-nemčurski stranki. In res, dobil je pooblastilo pred par dnevi. Toda ne za dolgo časa. Gospa Polz si je premislila. Svojemu gospodarju plača tako najemnino, drugače pa ni od njega odvisna. Pač pa je odvisna od svojih strank, ki so večinoma — in ravno najboljše — vse slovenske in domače; in proti njim bi naj volila? Kaj bi rekel sosed Rojko, ki ji da skupiti na leto (5 do 600 kron. če ne več, kaj ŽupniŠČe, kaj gospa Wieser, kaj drugi bogati domačini, če bi proti njim volila? Ti bi gotovo vsi izostali in se ogibali njene trgovine. Spoznala je menda tudi, da bi ne bilo nemogoče, da bi si Ho-čani lahko ppskrbeli za slovenskega narodnega trgovca — na Andraža Schijanetza se v narodnem oziru ni zanesti — in njena trgovina bi trpela veliko, veliko Škodo. Zato je storila edino pametno, da je Gattiju pooblastilo — vzela nazaj. Takih blamaž bo ta mož doživel še več. Največjo pa na dan volitve!
m Rače. Kmetijska zadruga v Račah naznanja, rda ima že sedaj v zalogi Tomaževo «žlindro in kalijevo sol. Zato si lahko vsi tisti, ki sft so jo naročili, kakor tudi drugi, pridejo po njo vsak čas, ker Čin> prej se poseje, tem -prej se v zemlji razkroji.
m Pri Sv. Križu nad Mariborom se bo obhajal od 13. do 21. novembra t. 1. sv. miaijon v spomin SOletnice zidružitve te župnije v Lavantinsko škofijo. Pričakovati je, da se bodo zlasti domaČi župljani, zavedajoči se velikega pomena tega dogodka za župnijo, pa tudi verniki sosednih Župnij tega sv. misijona z veliko gorečnostjo udeleževali. Vodila ¡ga hodeta slavno znana čč. gg. Franc Kitak in Vinceiic Krivec iz misijonske hiše pri sv* Jožefu v, Celju« Bog daj prav obilnega uspeha!
m Selnica ob Dravi. „Sloga" poroča v ladnji Številki o vinski trgatvi, ki so jo baje priredili pri nas narodni mladeniči dne 24. vinotoka t prid droibe sv. Cirila in Metoda. Čudimo m le, kako da so v očeh ,Sloge8 tisti fantje, ki jih je 5e pred par leti imenovala nemčnrie in razbojnike, postali naenkrat tako „vrli narodnjaki". Če nima „Sloga* boljših pristašev kakor so ti „vrli narodnjaki", ki se redmo bahajo s svojo nemščino, jo moramo pač pomilovati.
m Sv. Trojica v Slov, gor. Tudi od nas bod0 nekateri zapeljani starši pošiljali svoje otroke v nemško Šulverajnsko Šok) pri Sv. Lenartu. Zaslepljeni starši pač ne premislijo, da je napredovanje v tujem jeziku nemogoče. Ker je število učencev še vedno majhno, hoče si Golobov Feri pomagati na drug način. Gospod Župan "pa so dali nabiti nove samonem-Ske kažipoti. Otroci, ld bodo hodili v nemško šolo, ne bodo več zmožni slovenskega jezika, in lahko bi zašli na poti iz Šole. Pa nesreča! Cemu bi tudi treba-lo nemške Šolo. Kažipoti imajo vsi »,Nah« in druge pogreške.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Sliši se, da so Et. lenartstei agentje precej otrok zbobnaii skupaj v svojo poneumnjevalnico. Seveda, nova stvar vleče; toda zapomnite si, Čez dve ali tri leta, če Že na prej, se bodo vsi stariši tesali, da so sploh kedaj ,* ta nem-
ško Šolo: zapisali svoje otroke. Le poglejmo si po drugih krajih, kjer imajo že tudi šulferajnske šole, kakor n. pr, m St, Ilju. Tam je bila tudi šullerajnska Šola (v, začetku nabito polna, a že Čez, eno leto so stariši spoznali, da se v takih Šolah njihovi otroci prav ničesar ne nauče. Kaj dobrega imate od t» šole pričakovati, to vprašajte onega kmeta iz Voličine,, ki je za to Šolo veliko kamenja navozil, a mesto plačila je pa moral Še veliko sto kron sodnijskijh stroškov plačati! Pravi, da se je že spametoval, predno se je še šola začela»
m Sv. Lenart v SI. g. Začetek šole. Ker se je že začela šola, dragi stariši in davkoplačevalci, še nekaj opominov! 2krat sem vas že opominjal, ne dajte svojih otrok v nemško šolo3 in prepovejte to tudi svojim najemnikom in viničarjem.. Nekateri, ki ¡so ^e dali vpisati svojo deco v nemško Šolo,, so me! ubogali, njihovo ime jo v nemški äoli že prečrtano, tako je prav. Druge nerazsodneže pa, ki me nočejo poslušati ter delajo sebi in nam drugim davkoplačevalcem ne le samo sramoto, ampak tudi škodo, svarim zadnjikrat, dobro si' zapomnilo Še fco-le: Vaša sveta dolžnost je, da se va-ši otroci naučijo najpotrebnejše za življenje* To je .pa mogoče le v taki šoli, kakoršnla je naša, kjer se učijo otroci slovenski m nemški, kjer razume otrok učitelja, učitelj otroka. Ali vias ni sram, da ste tako nespametni in verjamete,, da blodo otroci, ko izstopijo iz šole, znali nemški govoriti? Ne, ne bodo znali nemški govoriti, pa tudi drugih za življenje potrebnih reči se ne bodo v tej Šoli naučili, kerj'učitelja ne bodo razumelL Kaj bi ti, ki siliš otroka v nemške šole, rekel, ko bi mora! v frajncosko äolo? Dobiček od nemške šole bodo imeli sama tisti tržani, — vsi tudi ne — k'ateri govorijo nemški s svojo deco; ti otroci se bodo naučili lepše govoriti, kajti to, kar slišijo od svojih starišev, ni pravdna nemščina^ Naši tržani — izjem je zelo malo — so sami hamavci, zajmavci, tumavci, gomavci in sermavei. Soli bomo imeli dve, ali šolska oblast pa ostane ena, ki bo pazila na redni obisk! na obeh šoiah. Ali si res itako zabit in misliš, da ima nemška Šola druge postave, ali da jih sploh nima? Nekateri se tudi tolažijo s tem, da bodo naši gospodje učili krščanski nauk. /To je res. Kaj mislite, zakaj so pa prosili našega gospoda župnika? Ali so naši tržani, ki nikdar ne gredo v cerkev, res naenkrat postali tako vneti katoličani? Kaj še! Imajo že svoje namene, obenem pa gotove, zdaj še prikrite želje! Ne pozabite, da se tik nemške šole stoječa dvorana lahko nekega dne spremeni v lutrs-ki tempa!. Le prosite Baldeka, naj vam pokaže dvorano. Notri imajo svetnika, katerega vi niti ne poznate. 10. oktobra so otvorili nemško šolo, blagoslovljena pa ni, kaj pomeni to? — Kaj pa vi Trojičani in Rupercani! Ali se vam je kaj zvrtelo v glavi? Ali ni škoda za daljno pot in za Šolnino? Kdo se ne bi smejal? Nemška šola vam ne prinese sreče in blagostanja v hišo. Ali se morda tvojemu sosedu, ki brbra par nemških besed1, bolje godi nego tebi 2 Mu li ni treba delati in plačevati davkov? Poglej si naše tr-Žane! Oni vendar precej nemški kvlasijo, pa to jim nič ne pomaga. Ko bi ne bilo Südmarke, bi nekatere že davno slana pobrala z njihovo slabo nemščino vred* Mnogo je takih v trgu, ki so deutsch geboren, kakon so sami rekli, znajo tudi nemški govoriti, pa morajo vendar težka, dela opravljati in se jim slabo godi; tedaj nemščina ne pomaga nič, ampak le bistra glava in pridna roka. Uboga deca, ki ima tako nespametne stariše, da jo silijo namesto v učilnico, Iv mučilnico!, Prazne glavice bodo itak med poukom spale, ali škoda bo za nadarjene otroke; mučili se bodo, ali ves njihov trud bo zastonj, ker ne bodo razumeli učitelja. Sentle.nartska mučilnica ne bo vzgpji-la bistrih glavic, ampak duševnih revežev, ki bodo od dne do dne več pouka zaspali, nazadnje pa nič zmali. Ako mi ne verjameš, dragi sotrpin, vprašaj kmete, H so pošiljali bvoJo 3eco v ormoško nemškb Šolo. Kako se boš pogovarjal z nemškim učiteljem, kako ga prosil za to ali onto, Če pa ne znaš dovolj nemški, učitelj pa slovenski ne. rAko vas, dragi kmetje, v par dneh ne sreča pamet, potem ste vi krivi, da se bodo naSa in va9a fe itaM prevelika plačila Be povečala* In ko se bo to zgodilo, potem se bomo pogledali, pa ne prijazno!
m Sv. Lenart. Otvoritev) (firoratzredne nemške Bolflu Kda pa je scdoloval v različnih Šotorih, kjer so radi slabe udeležbe pod ceno, tedaj1 v Škodo prodajali vino, pivo, kavo, Iranklurtarioe itd.? Ako ti rečem, v trgu biva samo eden Nemec, potem pa že veš, kdo. Seveda tega edinega Nemca tudi nimajo posebno radi, ker jim večkrat v obraz pove: „Ich bin ein Deutscher" (Jaz sem Nemec). «To naše plosilinemce jezi, posebno, ker je dotičnik navaflen sluga, ki ima pa v mezincu več, nego večina njegovih posilibratov v gla-vi. Dragi bralec, nekatere sodelovalke pa vendar hočem omeniti. Neka, po imenu bogata gospa je svoj Šotor, kakor so nemški listi pohvalno poročali, opravila na svoje stroške. Ce imate, milostljiva, na razpolago toliko denarja, zakaj pa prosite za milostno povišanje svoje pokojnine, češ, da vam je trtna uš uničila vinograd? Gospod P» vedno bridko tožite, da so Vam Slovenci vzeli dobro službo, in ne veste, Maj sto Btonlil Gotova niste nič storili za naß narod, s a* mo naš denar vam je dišal, in da ste bili v tem oziru res sumljivi, je pokazala vaša hčerka prodajalka dne 10. oktobra. 'Ali uviidite gospod N., ki ste poslali rs« svoje hčerke ▼ Botore, da smo Imeli prav, da Vam nismo pomagali,, ker smo Vas skozi in sltezi dobro pomali, Gospodje obrtniki šalah, H ste pomagali pri
otvoritvi, sedaj pa le gledite, da vam dado gospodje iz rajha zaslužek. Sosed, ako Česa potrebuješ, le pojdi k sosedu v rajn, jaz, te ne poznam, tebe, nemški šulverajn, pa tudi pomilujem!, Kar ti končno ostane v .fcrempljih, to so naši odpadniki» ki so pozabili svojo ljubo mater, to so brezznačaflneži, in vsak brezzna-čajnež je nehvaležnež. Kdor je mlačen v narodnem oziru ter ne pozna narodnega ponosa, je'mlačen tudi v verskem oziru.:. kdor ne spoštuje svojih starišev, pluva v svoja lastno skledo, Za nas je tak človek ve-i lika ničla^	y, , f
m Slov. Bistrica. Tukajšije Slov. kat. izobraževalco društvo priredi dne 21. t. m. v hotela Austria veselico. Ker je ¿isti dobiček namenjen ubogim otrokom okoliške šole, se prosi za obilno udeležbo. Uljndno vabi	odbor.
m Kat. bralno in gospodarsko društvo pri Št. Lenartu t Slov. goricah je preložilo svoj redni občni zbor na nedeljo 14. listopada 1.1. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
m Sv. Andraž v Slov. gor. Vojaško veteransko društvo priredi v nedeljo dne 14. novembra t. 1. slavnost. Vspored: 1. Nastop društva na zbirališča ob 8. uri zjutraj v Trebetincih. 2. O i pol 9. do 9. ur« zjutraj sprejem društev. S. Korakanje v vojaškem redu z godbo k pozni službi božji. Po složbi božji v Pošovi gostilni: a) koračnica, D) pozdrav predsednika, c) overtura, d) r»čun slavnostne veselice, e) prosta zabava s petjem, z godbo in govori. Pri celi slavnosti sodeluje sloveča KocmHtova godba. Posebna vabila se ne razpošiljajo. SoBedna bratska društva in druge uljudno vabi	odbor.
ptujski okraj.
p Načelnik ptujskega mestnega urada je kar čez noči izginil. Govori se, da so se o pl. Jetmaru sli-Šate mnoge pritožbe, ki so g. Graika nagnile, dati svoji „desni roki" slovo! Tudi s prejšnjim jnaičelni-kom Ebtenhartingerjem ni bilo sreče. Noben nemški list ni prinesel kako vesti!
p Staroslovenske izkopine so našli pred kratkim na ptujskem gradu: odkopali so nek izid in tu našli doslej 15 človeških' ogrodij; po najdenih okras, kih sodijo veščaki, da so to Slovenci iz 7. stoletja; mrliči so vsi z obrazi obrnjeni proti vzhodu. En meter pod tem pokopališčem pa so našli rimsko tudi z mnogimi ostanki. Opozarjamo naše slovensko zgodovinsko društvo» da pošlje kakega veščaka na lice mesta!
p Hajdin. Ptuj in okolica, zlasti pa Še, Hajdin je znan daleči po svetu po svojih starorimskih izkor pinahi Pred nekaj' časom je nek Hajdinčan (prihodnjič povemo ime), ki ga ljudje sicer štejejo zaviednim Slovencem, prodal dva jako lepa in znamenita starorimska spomenika grolu Herbersteinu, dasiravno se jo Zgodovinsko društvo že menda pred poldrugim letom potegovalo zlasti za en kamen in ponujalo primerno vsoto! Res žalostno, da domačini oddajo rajši tate znamenite zgodovinske reči tujcem, ki nas potem „smešijo po svetu, da nimamo za nič višjega zanimanja, kakor domačemu slovenskemu muzeju!
p Nenavadno lepo vreme je bilo letos ob Vseh svetnikih* Ljudje pridno spravljajo zadnje poljske pridelke.
p Sv. Urban nad Ptujem. Naš zadnji dopis pod tem zaglavjem moramo popraviti v toliko, da je banka „Slavija", pri kateri je zavarovan Martin Bru-men, v Pragi, in ne v Ljubljani, kakor se navadno misli in kakor se je tudi zadnjič poročalo. V Ljubljani je le njen generalni zastopnik Ivan Hribar, znani vodja kranjskih liberalcev, kojega liberalno ljubezen do ljudstva pokaže v prav lepi luči imenovani dogodek, za katerega je le on odgovoren, ker spada tudi Štajerska pod njegov zastop. V resnici pa ima svoje vodstvo v Ljubljani samo Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov, katero pa moramo radi njene pravičnosti v primeri z drugimi kar najtopleje priporočati. Njen glavni zastopnik za Štajersko Je g, Fran Pograjc v Mariboru.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pred enim mesecem smo v Mlademški' zvezi klicali občinstvu: Na svidenje v ^izobraževalnem društvju"!. To svidenje je kmalu prišlo; v nedeljo, dne 31. oktobra vršil se je tukaj ustanovni shod ¡Izobraževalnega društva. Shod jo bil prav obilno obiskan, našteli smo do 200 udeležencev. Govoril je podpredsednik S. K. S. Z. \ ta Štajersko, bogoslovni profesor dr. Hohnjec. Dokazoval Je, kako važen namenN ima za nas izobraževalno društvo. Vsakemu človeku je dan neki namen, pa tudi vsakemu narodu. Poleg splošnega namena, ki Je lasten vsem ljudem, in to je doseči duševno in telesno blagostanje na tem in na onem svetu, imajo posamezni narodi Šo svoje posebne namene. Stari Grki n. pr. so imeli namen, svetu pokazati, kaj premore 'Človek s svojim razumom, ako ga uri in izob-razu je g Ddtod slavna dela njihovih modrijanov, govornikov in umetnikov, s katerimi so si postavili trajen spomenik za vse čase. Rimljani so nam pokazali, kaj pramore človek s svojo energijo: priča temu je l njihova drŽava, £ki je obsegala ob Kristusovem času sktoro ves takrat znani svet, kar je obenem tudi olaj-Balo in pospeševalo razširjanje krščanstva. Tudi Slo-renoi Imamo od božje previdnosti določen poseben namen, in s tem namenom tudi pravico do obstanka. Naš namen je 1. braniti in hraniti krščansko vero, 2. biti predstraža južnim Slovanom proti tujim narodom. Slovenci so že nekdaj branili sveto vero (proti Turkom, ustavljali se luteranski krivoveri ter branijo katoliško vero še dandanes. Kako izvršimo to dvojno nalogo P Potom izobrazbe. (Treba nam je 1, strokovne, stanovske izobrazbe. Svet napreduje, mi moramo z njim; 2. treba občne izobrazbe, poinati tudi politiko, namen in ustroj političnih naprav itd. Vse to nam pooujajo izobraževalna drušiva a primernim iii-
.vom, s predavanji, shodi'itd, pred očmi moramo ime-ii posebno izobrazbo naše mladine; ona je naša bodočnost. Zatorej v izobraževalno društvo vsi, katerim je za izobrazbo in za blagor slovenskega naroda, — Ko je g. dr. Hohnjee dokončal svoj govor, vstane domači župnik g. duh, svetovalec Sinko, in se v prisrčnih besedah zaihvali govorniku za njegove besede in pravi: „Zborovalci, kaj naj rečemo k temu drugega nego: Po}di sedaj, pa stori tako! — Potem je sledila volitev odbora. Izvoljeni so bili: Matija ¿Tikvič, predsednik;; župnik in duh, svetovalec Jože! Sinko, podpredsednik; Franc Horvat, tajnik; Martiu Zlodnjak, blagajnik; Janez Cuš, Martin Stebih, in Jianez Pi^nar, odborniki. — H koncu je nastopil iše mladenič Lovrenc Horvat, ki je v izbranih besedah kazal namen izobraževalnih društev; izobraževalna društvo naj nam bo sredstvo, s katerim si utrjujemo značaj, naj nam bo Šola — saj s Šolami, zlasti s strokovnimi smo Slovenci malo obdarovani —, naj nam bo pa tudi kakor vaška lipa, pod katero si oddahnemo od truda, — Tako je tedaj Izobraževalno društvo pri Sv, Lovrencu iv Slov. gor.' obhajalo svoj prvi rojstni dan; da bo pa tudi prospevaJo, zato bo treba, da vsi zavedni Lovrenčani pridno sodelujejo in obiskujejo društvene sestanke, in seveda tudi denarno podpirajo društvo (članarina iznaša ¡na leto 1 krono). Torej „Viribus unitis" (Z združenimi močmi.)
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križi na Murskem polju. Umrl je dne 25. oktobra pri Sv, Križu na Murskem polju g. Franc Križianič, posestnik in dolgoletni cerkveni) ključa>r. Pokojni jo bil brat pokojnega preč. g.' stolnega de-fcana Ivana Križanič-a< Bil je priljubljen povsod, to je pričal tudi njegov pogreb. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
1 Vojaško veteransko društvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi dne 7. t. m. zabavni večer. Svira nova veteranska godba. Vstopnina za osebo BO vin., katera je namenjena za uniformo nove veteranske godbe. K udeležbi vabi vsa sosedna veteranska in druga narodna društva	odbor.
SlovenJ£raškI okraj.
s Šmartno pri Velenji. Ivan Lahovnik, po domače Kokošinek,l je umrl dne 28^ oktobra po dolgotrajni, mučni bolezni. Ranjkega je pač poznala cela Šaleška dolina. Rojen na Paiki nad Velenjem, kjer Še sedaj vodi vzorno domačijo njegov brat, veleposestnik po domače Košan, se je priženil na Ko-košinekovo pod cerkvijo Smartinsko. Poleg svoje kmetije je vodil gostilno, v katero je ranjki zvab-Ijal s svojo izredno zgovornostjo tržane in kmete, ki so se prav radi obirali pri njem na vrtu.' Kmetom je bil ranjki v vsaja zadevi dober svetovalec; bil je namreč trezno misleč, skušen mož, ki je presodil vsako zadevo z izredno treznostjo in premišjljenost-jo. Lahofvnik je v prostem časai mnogo čital; bil je vedni naročnik „Slovenskega Gospodarja",, kateremu je bil vdan do zadnjega zdihljeja. V mladosti je prišel precej po Bvetu in si ogledal vse reči; kamor je prišel, je odprl oči in spoznoval vso okolico. Ponosen je bil na svoja vojaška leta. Bil je tudi pri okupaciji Bosne in Hercegovine. VEasih je cele popoldne pripovedoval svojim znancem z nekakim navdušenjem in pogumom o bbjih, Matere so imeli avstrijski vojaki s Turki .v Bosi». Kadar se je razgo-varjal o teh zanimivih dogodkih* si lahko opjazil, kako mu žarijo oči samega veselja, Češ, da je bil on tudi med tistimi junaki, ki so prelivali kri za domovino. Nikdar pa nisi slišal od njega kako slabo stran vojaškega življenja, kako trpljenje in pomanjkanje; le vse dobro pozna srčen vojak, bridke ure mora pozabiti. Zares, KokoŠinek je bil vojak domovine v pravem pomenu besede. Dasi priprost kmet, je imel povsod mnogo ugleda. Ljudje so ga spoštovali, mu izkazovali svoje zaupanje povsod tudi v javnih zastopih. Dolgo dobo svojega bivanja naKo-košinekovem je bil vestni cerkveni ključar. Kdo se ne spominja velike, možate postave, dan pa dnevom pred glavnim oltarjem v župnijski cerkvi?! ¡Velika velenjska občina ga je Štela med odbornike; bil je celo več časa prvi svetovaleo tržkega odbora v Velenji. Začetkoma je bil ranjki Koktošinek tudi glavni steber, slovenske posojilnice velenjske. Uradoval |§ tudi pri tem denarnem zavodu. Ko je pa prešla K liberalne rote, p Je pokasal hrbet, kakor drugi fatoliSki možje. In od tiste dobe ni v posojilnici več pravega dela; ne vodijo je namreč več domačini, temveč iz Šoštanja notar In pa GorSek, za katere se pač to ljudstvo, katero je zaupalo Lahovnikju in drugim pristašem K. Z., mnogo ne zmenL Z velikim veseljem pa moramo še omeniti, da Je ranjki BM&I seboj v grof) n©omadeževan svoj narodni zna-Gaj in narodne svetinje. Dasi priprost Hmet, ga bi vendar toplo priporočali vsem tržanom v zgled ra-01 njegovega neomajenega slovenskega mišljenja. Čast mu, možu, ki je vedel certiti p^-avo narodnost In tolikokrat Razkrinkal laiži-narodnost ttržafhov in bičal predrzno nastopanje prolčletega nemškutarja. 6veta jeza ga Je popadla, Be Je govoril o njihovem početju. Grajal Je s pikrimi besedami mlačnost slovenskih tržanov in neodločno njihovo nastopanje: večkrat jim je zabrusil v obraz, da jim je narodnost le žen! To Je bil moi, Jeklen fn odKritoerčen, ka-WWB Je treba vefi % 6aleSki dojinl. kjer tako pro-
dira nemškutarija radi neodločnosti Slovencev samih. Prehitro je preminil mož, marsikaj bi Je bil lahko dosegel; toda bolezen ga je mučila nad dve leti. Junaško jo je prenašal: nikdar ni tožil, temveč le upal in upal na boljše dni svojega življenja. Dragi Kokjšinek, te boljše dni si j>ašel! toda iie na tem svetu, onkraj sveta v grobu. Tu je večni mir, katerega si si zaslužili Počivaj v miru! Mi se bomo pa s hvaležnostjo spominjali svojega dobrega enanoa In prijatelja, svetovalca in dobrotnika^ Spomin v prebivalcih gornje Šaleške doline ti je zagotovljen ! Bog ti plačuj vse, kar si hudega prebii med nami na trnjevi poti skozi trudajpolno življenjih Kličemo ti le.a Na svidenje nad zvezdami!,
s Šaleška dolina. Prodajalna Valenčakova v Velenji ponudi vsem ljudem najboljega in najcenejšega blaga. Vsak kmet, vsak teržan naj gre le k Valenčaku kupovat. On bode vsem prav dobro postregel.
s Velenje. Kje so slovenske gostilne v trgu? Saj jih vendar vsi poznamo; pri Špenku ali pri županu, pri Vajdetu in pri Hudoverniku. Kmetje, dovolj imamo tri gostilne; le-te obiskujmo.
Konjiški okraj.
k Konjiška okolica. OdbDijniki občine Konjiška okolica so si pri volitvi župana dne 2. novembra izbrali za župana gospoda Ignacija Potnik, posestnika v Gatyrovljah. Dobro so izbrali, t— 15 glasov je dobil od 18 — saj to je res mož, vrl pristaš S, K. ter ob Bnem iudi načelnjik Ikrafinega Šolskega sveta in cerkveno-skladnega odbora. — Ziviol
Celjski okraj.
c Hotel .„Pri belem volu" v Celju. .Vsi Slovenci brez 'razlike strank so bili veseli, da je prišlo to podjetje v ¡narodne roke: prvi in edini slovenski hotel na Štajerskem! Zato so radi aajiajali ¡v ta hotel. Le gg, Lesničarju in Spindlerju tO ni bilo in Še ni kaj Všeč, Bojda jima tudi ni nič na tem ležeče, če bi se od tega podjetja prodala izvenmestna posestva. Ce se pa to zgodi, izgubi podjetje veleposestniški glas, ki je vendar pri volitvah v okrajni zastop tako potreben, Sta res Čudna ta dva „narodna politika"!
c Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. Urednika obeh listov v Celju, gospoda Lesničar in Spindler, data napadati /v obeh pvojjih JistjiSh isto-besedno gospode župnike, jki bojda agitirajo za Ljudsko posojilnico s tem, da ima ta že 20 milijonov hranilnih vlog« Mi smo prepričani, da noben gospod župnik tega ni rekel.- ¡Vsak ve, da v teh 2 letifi, Ddkar posojilnioa obstoji! to ni mogoče, Ce je pa res ta govorica kje razširjena, je za posojilnico to lepo znamenje, da ja na tato dobrem glasu. Po naših informacijah je ta posojilnica računski zaključek za leto 1908 posjlala v par sto izvodih po pelem SppdnjeŠtajerskem,, gg.- Lesničarju ¿n Spindlerju pa ne. Kar je res, je res: Toliko kirlantni pa bi že lahko bili pri Ljudski posojilnici, da bi tudi tema dvema gospodoma vsakemu po en izvod lahko podali, da ne bi sanjala d dvajseti|h milijonih li
c Odvetnika sta postala dne H. novembra t. 1. predsednik in podpredsednik „Narodne stranke", dr. Kukovec in dr. Božič. Prvi je odprl lastno odvetniško pisarno pred kolodvorom v Celju, drugi pa je stopil kot družabnik v odvetniško pisarno?dr. Filrpiča.
c Galicija pri Celju. Obsojen je bil dne 30. oktobra t« L zaradi težke telesne poškodbe sin tukajšnjega najhujšega pristaša liberalne Narodne 'stranke, Jernej'Narekš na Štiri mesece ječe In povračilo vseh troškov, ker je km, sinu Martinu Križan vrgel kamen v obraz. Pri obravnavi navzoči oče je bil lahko vesel svojih sinov, ko je bral sodnik Jerneju cele li-tanije „vzglednih- dejanj, 'ki kažejo krasen sad liberalne vzgoje in omike.
c Kmetijska šola v št Jurju ob juž. Žel. Razne okoliščine so zadržale izvršitev stavbe novih poslopij. S tem se pa otvoritev zakasni sedaj še na nedoločen Čas. Prošenj za vstop je foliko, da se mora zato večji del prosilcev odkloniti. VpoŠtevajo se v prvi »vrsti i starejši, mlajši pridejo lahko prihodnja leta na vrsto. Nove prošnje se ne morejo več upoštevati. Sprejeti bodo pravočasno obveščeni, kedaj se bode začel redni poduk, kedaj .morejo vstopiti*
Ravnateljstvo, c St. Jur ob juž. Žel, Naše liberalce silno pe-da se je njih naklep, povzročiti našim pristašem vsled konkurza Konzumnega društva velike izgube, izjalovil. V svojih listih lažejo, da je groza. Ža danes samo nekaj odgovora, Konkurz kfcnzumnega društva eo zakrivili liberalci. G, Drofenig In drugovl sporo-fcite Javnosti, kako so na sodišču nasprotovali vaši prijavi, kako so izjavljali, da ni povoda za konkurz. G. Drofenig, opišite resnično dogodke na občnem zboru! Poročajte, če Je bilo odobrenje računskega zaključka na dnevn9m redu, poročajte, kaj je govoril g. Pušenjafi, izjavite, da „Narodni List* laže! Posredoval je g. dr. BenkoviČ in zastopniki Z, Z., da se ustavi predaja „pod roko" in z uspehom. Debela laž je, da jo bil "dr. SnsterSič pri celi zadievi udeležen, lažnjiva so tudi vsa poročila o grozni izgubi. Ce bi liberalci „pod roko" prodajali blago, bi bila huda izguba, ker so hoteli uprav oves prodati svojemu pristašu Q. za 13 K, a vsled licitacije naših mož se Je prodaj za 10.23 K. O „delov&nju* liberalcev y, zad&.
? vi konzumnega društva v St. Jurju bomo še obširno pisali, sedaj le poudarjamo, da se bo cela zadeva rešila brez znatne izgube,. mogoče v obče izgube ne bo. Kmetje! Iz dogodkov "pri konzumnem društvu uvi* dite, kaki ljudski" prijatelji so vaši šentjurski libe-! ralci.
c Sv. Jurij ob juž. železnici., V nedeljo, dne 31. oktobra nam je naše vrlo kat. bralno društvo priskrbelo užitka polno zabavo. Ob) popolnoma natlačeni dvorani, vkljub slabemu vremenu, je priredilo kar dve igri: „CaŠica kave" in „Kazen ne izostane". — Prva je bila dokaj smešna ter so jo naša vrla dekleta res izborno rešila. Čast njim! A tudi naši iantje so prav dobro igrali. Posebno zahvalo zaslužijo: brat F. Cmok, vaditelj Orlov, Zličar Franc in tudi Ungar-jevi mladeniči. Pevski zbor s tamburaši nam je zapel par pesmic pod vodstvom vrlega g. RaztoČnika. ¡Nazadnje smo se razšli z Željo, da društvo kmalu Še kaj enakega priredi, mi se bomo Že mnogobrojno ude-ležili. Nazdarl	M. S.
c Braslovče. Tukajšnje orožništvo je izročilo vojaški oblasti v Celju prostaka 26. domobranskega pehotnega polka v Celju, Ivana Plankota, ki je pred nekoliko dnevi pobegnil. Hotel je uiti v Ameriko.
c Šmarje pri Jelšah. Pred kratkim je umrl pri nas v najboljši moški dobi, neustrašen katoliški mož, Franc Petauer. Blagi pokojnik je bil vnet za vse dobro ter vedno odločno na katoliški strani. Ob času raznih volitev ni le sam storil svoje dolžnosti, da bi samo svoj glas oddal za pravično naša stvar — ampak vse sosede daleč na okolu je spravil tak dan skupaj ter jih pripeljal po deset na volišče! Slava njegovemu spominu! Svetila mu večna luč!
c Kat. bralno društvo pri Sv. Jurija ob juž. žel. naznani, da bo na željo slav. »bčinstva v aedeljo dne 7. novembra ponovilo igri -Za eno čašico kave" in „Kazen ne izostane". Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina znižana. Posebnih vabil se ne bo razpoiiljalo. K obalni udeležbi vabi	društvo.
Vestnik
mladinske organizacije.
Središče. V nedeljo 31. okt. se je vršil pri nas liberalni mladinski shod, kterega so se udeležili v prvi vrsti Obrežani, Jastrebčani, Bolfenčani in deloma tudi Središčani. Vseh zborovalcev je bilo nekaj nad 100, med temi okoli 50 mladeničev, iz Središča samo okoli 10. Namen shoda je bil ustanovitev Sokola in mladinske organizacije. Toda smol», ta presneta smola, ki jo imajo liberalci. Za sokolski in mladinski odbor go se vpisali trije mladeniči iz Središča in nič članov, glede na žensko odbornico pa je vladala taka suša, da je sploh niso našli v Središču in bodo sre-diške tržanke zastopane po jaatrebčkih in obrižkih odbor-nicah. Posebno smolo je imel predsednik Dogša, kateri je shod tako slabo vodil, da so ga vsi pomilovali. Glavni steber shoda je bil šentjurski učitelj Čulek. Seveda tudi šentjurskega Oseta in Ferleža ni manjkalo, katera sta de-klamirala svoja brezvplivna govora. Posebno Ferlež je kaj naglo bral svoj govor. Ljudje so po shodu govorili: dr. Sernec iz Maribora je še nekaj povedal, vse drugo je bilo mlatitev prazne slame. Toraj s Sokolom in mladinsko napredno zvezo ne bo nič, vsaj v Središču gotovo ne, ker je popolnoma izključeno, da bi središki mladeniči sledili Kočevarju in Baumanu. Mladeniči in dekleta središke župnije, varujte se liberalne mreže! Liberalna gospoda hoče le, da njim služite v njihove dmazane namene. Izobrazba vaša je njim deveta briga. Za izobraževanje vam najbolj služi, dokler še nimate kake boljše organizacije, čitanje dobrega časopisja in knjig. Stariši, pazite da vam liberalna klika ne okuži duše vaših otrok! Človek, kateri vero izgubi in se posmehuje ter norčuje iz oerkve in božjih zapovedi in vsega, kar je verskega, tak človek je nevaren sebi, svoji družini in svojemu bljižnemu. Toraj še enkrat čujte in pazite, dokler je še čas. Pristojne činitelje pa opozarjamo, naj veadar obrnejo večjo pozornost na našo mladino.
Mladeniči pozor! Dne 8. novembra ob 5. uri zvečer se začnejo duhovne vaje za mladeniče pri sv. Jožefu nad Celjem. Udeležite se jih prav v obilnem številu. Naj se kdo imenuje kakorkoli, nobenemu ne bodo škodovale goreče pridige g. misijonarjev. Zlasti mladeniči iz bližnjih župnij kakor Teharje, St. Jur i. t. d. ste vabljeni vsi, da nas ne bodo osramotili Prekmurci, ki pridejo 20 in 8e reč ur daleč. Stariši, ne branite svojim sinovom k tako potrebnim naukom. Vse se dandanes izobrazuje, kar je vse hvale vredno, pa kakor je duša več vredna kot telo, tako naj nam bo tudi naša duševna izobrazba prva. Torej na veselo svidenje mladeniči, pri sv. Jožefa! Eden izmed mladeničev.
Sv. Lovrenc v Slov, gor. Izobraževalno dru-Btvo pri Sv, Lovrencu si namerava osnovati poseben dekliški Ddsek; aato, vabimo dekleta in Žene na ustanovni shod Dekliške zveze, ki Be bo vršil v nedeljo dne 14, novembra po večernioah, kakor po navadi v stari šoli. — Dne 21. novembra ob istem Času se vrši II, letni občni zbor MladBniŠke zveze pri Sv. Lovrenou; natančnejše naznanilo sledi v prihodnji številki „Slov. Gospodarja.*

NajnovejSe novice.
Katoliško politijčna društvo za ormoški okraj priredi v nedeljo, dno 7a novembra t, 1. popoldne ob 3. uri javen političen shod pri Sv. [TomaŽu. Govori deželni 'poslanec MeŠko in drugi.
Listnica uredništva.
Viek dopisov nam ni bilo mogoče spraviti v to številko. Za prihodnjo številko imo torej odložili: Vitomari, Celje, Dobrna, 8v. Ema, Hoče, Zibika, Sv. Peter, Dfamlje, Šmarje pri Jeliak, Veriej, Sv. Vid, Sv. Miklavž pri Slovenjgraden, Ljabno, Tepaaje. — Sv. Lovreo« v Si g.: Preveč oaebno, sicer pa re* aelo poučno, kako Stajer« pakujilivo npliva ma ljudi.
Našim rodbinam priporočamo
cKolinsko cikorijo.
290
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien rizituva Dunaj 1906: Državna od-:: lika in čast a i diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravail®, c. kr. dvorni
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v «teklenicah po pol 1 i K'2"60 ia po 446	1 1 6, K 4-80.
N
R
H ►t ►t ►t ►t
Pojasnila o Inseratili daje
"i
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko ss 10 vinarjev.
Gospodična, 18 let stara, izolira" žena, imožna slovenščine in nemščine, z dobrimi »pričevali želi nastopiti v piiprosti trgovini na deželi, kot prodajilka. Več se lave pri gospej K*rolini Černej pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 884
Loterijske Številke.
Dn» 30. oktobra 1809.
Gradec . 47 38 42 55 6 Dunaj . 83 78 2 19 54
Oretae, suhe gobe, fižol smrekove storže, divji kostanj sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleuc v Celjn.	834
Pozor I Trgovci in trgovski pomočniki, prav lepa priložnost se vam nudi, lepa zidana hiša, polovico novo stavljena, s prav lepim sadonosnikom, ob dveh okrajnih cestah. 3 minute od kolodrora in 2 minute cd nove slov. kmetijske šole, v tej hiši je že bila več iet dobro obiskana trgovina g. Matija Kavčič & in se je prodala le zaradi starosti posrstnika, več se izve pri Avgust Kncl-nu v Št. Jurji ob juž. žel. Plačilni pogoji so piav lahki, da si lahko vsak z nekoliko premoženjem srečo najde.	843
Spreten, zanesljiv viničar s kolikor mrgoče mnogimi delavci se takoj ali kolikor mogoče kmalu sprejme pri Ribardu Ogrizek, Stnraiberg pri Mariboru, občina Leitersberg.	848
Dekla, krepka, poštena in marljiva d( bi stalno službo pri boljšej družini na lepem malem posestvu. Razumeti se mora posebno pri svinjah, delati mora vsa potrebna dela' v hiši in na polju Prednost ima kako starejše dekie, ki ni še služilo, ali kaka vdova. Dobra hrana in prijateljsko ravnanje. Plača po dogovoru. Franjo Počkaj, posestnik, Šmarje pri Jelšah. 818
T slniba hišnega hlapca želi vstopiti fant srednjih let. Nastop lahko takoj. Naslov v upravništfn Slov. Gospodarja.	870
Knharlca išče službe v kako žup-nišče. Naslov v upravništvu. 873
Planino v najboljšem stanju se proda za 120 kron. Kje, pove upia>ništvo.	878
Preda se lepo posestvo, 10 minut cddaljeno od mesta Maribor, obstoji iz nadstropne hiše, 6 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, vinska preža, 2 živinska hleva, 2 kravi, svinjski hlevi in s<inje, 13 oralov zemlje in sicer 2 orala vinograda, 6 oralov sadonosnika, 2 orala njiv, 3 orali gezda, 18 polovnj»kov vina, 12 polovnjaikov jabolfnika, pohištvo, se proda zaradi smrti žene; ceDa je 16.000 K; 4400 K se o-brestuje po 47«% > drDg° pa mora takoj plačati. Več Be izve pri posestniku g. Jožefu Koss, Mellingberg št. 46 pri Mariboru
876
18 do 20 oralov posestvo, 10 minut od postaje Pesnica, so zidane hiše, s op> ko krite, 7 oralov sa-donosnika, drugo so njive in les in pol orala novega vinograda, je pripravno tudi za mlekarijo, se proti Uhkemu plačilu proda Več pove Svejmir Selinšek, Wilden-rainergaBte štv. 14, Maribor. 894
Klidenič, pošten in priden, ki is-v>ši b 1. decembrom viničarski teči.j želi vstopiti v službo za ša-farja ali kako drugo službo. Oglasi at, pustijo pri uredništvu Slov. Gospodarja.	881
HUa se proda t Studencih pri Miriboru Vpraša a* pri Jaaem Mramor, Sehalgata« štv. t. 888
Veleposestvo i.a Spadnjsm Štajerskem v obsegu 108 orale (77 oralov njiv, 20 or. travnikov in 6 or. gozda), vse arondirano, v bližini mesta in mlekarne, z velikimi poslopji in z najrazličnejšimi g?-podarakini stroji, se zaradi lastnikove bolezni ceno proda. Ponudbe pod „rentabel" na uprav, lista.	887
Sprejme se en krojaški pomočnik, in en učenec takoj pri Ivanu Pod-hostnik, krojaškem mojstru, Jur-šinci pri Ptuju.	882
Slnžba crgmlsta in ccrkvenika pri Sv. Kunigundi na Pogorja, p. Zreče pri Konjicah, je razpisana do 16. novembra 1909. Stanovanje brezplačno v kaplaniji. Prednost ima cecilijanec, ki je izurjen v tajništvu.	881
Na prodaj je zaradi starosti posestnika v Ojsterski vasi v Savinjski dolini mlin in žaga ter 5 oralov zemljišča in lep sadni vrt zraven, na lepi legi, na zadosti močni vodi; cena je 18.0C0 kron. NadaJjna pojasnila daje Fran Čakala, Gomilsko.	883
Učenca iz dobre hiše, močnega, z dovršeno ljudsko šolo sprejme takoj v trgovino mešanrga blaga Franc Ightsch v Ptuju.	889
Priden viničar s 4 do 5 delavci se sprejme ptd zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se naj pri oskrbniku Scherbaumovih goric v Frama. 890
Na Bohovi so travniki in lesi na prodi j; kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Janezu Damijan v Bohovi štv. 6, p. Hoče.
Učenka se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom, v začetku na mesec plača 8 K. Šivilja ima prednost. Vprašanje na upravništvo tega lista.	891
Poiorl Proda se 1 hram, zraven lep vrt, 5 minut od mesta Ptuj, med tremi glavnimi cestami, pripraven za vsako trgovino, posebno za deželne pridelke in tudi za obrt. Kovačija obstoji že 60 let, tudi se zraven proda kovaško orodje, če kupec želi; dalje se prodata 2 travnika in 1 njiva, ki se tudi prav lahko v travnik 'spremeni. Vse leži v mestnem logu. Dalje 1 hosta (borovje), ležeča Zuaečja ve a, župnija Sv. Lovrenc na Drav. p., Be pod ugodnimi pogoji skupaj ali vsako posebej proda. Zve se pri lastniku Vida Dobič, Breg, Ptuj.
877
K štev. 40.126 II 6.084
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1910 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gojenja in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	na deželni viničarški šoli v Zg. Radgoni,
4.	na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in
5.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1910.
V	Mariboru se sprejme........14
V	Ljutomeru se sprejme........12
V	Gor. Radgoni se sprejme.......16
V	Lipnici se sprejme.........24
V	Skalcah pri Konjicah........12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do zadnjega decembra 1909 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je freba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1910 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, 12. oktobra 1909.
Od štajerskega deželnega odbora.
864 Edmund grof Attems.
Štefan Kaufmann
trgovec s železo»
v Radgoni,
priporoča svojo veliko salogo lepo potlačenih nagrobnih kriJer po jako nizki oeni.
Zima "sms
I
je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega j manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri
Valentinu Gorenšek,
trgovec na FRANKOLOVEM, p VOJNI K.
Šolske knjige!
vse
v
vrste zvezkov, različni papir, ■ svinčnikov, kamenčkov, radirk, peres s | in pnšic, kakor drugo različno šolsko Š« * orodje, priporoča trgovina s papirjem S : galanterijskim in drobnim blagom : •
« s
v t»
J. N.PETERSICÍ
■
Na debelo!
v PTUJU. 799
Na drobno!
m
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, puljenega K S —, pol belega K i-80, belega K » - prima
r je mehkega kakor puh K 6'—, veleprima oglajenegu najboljlo vrste 8 —, mehkega perja (puha) sivega K 6-—. belega K 10-—, pitnega puha K IS«—. od 6 kg naprej poštnin** pros'n
Narejene postelje
ii gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega uuota (nanklnga) pernica, velikost 170X1X6 cm z dvema zglavnieama, te dve 80X68 t» sadoBti napolnjeno, z novim, sivim otMičcnlm, koiattm in stanovitni* perjem K 16 —, napol maha K SO —. maha K S4-— pernica sama F tr 14-—, 16-—, «rlavnics K 8-—. 8'50, 4-— pernice 180 om V140 cm velike K IS —, 18-—, SO---, zgiavnlee 90x'0 ali I«XM cm, K 4'iO, 5'—, iio, blazine ia gradla 180+116 om K is-—, K 15 — razpošilja po povzetju, u-vu.tnl» zajstanJ, od S 10.— naprej poitninf prost
Maks Berger v Dešenicu štev. 1015, Snsava.
Same ugaja, se zamen! ali polije denar nazaj Ceniki o blazinah, odejah, pr»-
i Njive, travnike in gozde
grajščine Bežigrad pri Celji
I
I
se bodo dne 8. novembra 1909 ob 9. uri dopoldan v grajščini na drobno, pod u-godnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, prodalo. — Kupci si naj zemljišče pred prodajo ogledajo, tudi naj pred prodajo iz posestnih listov v grajščini parcelne številke vzamejo (zapomnijo. — Več se izve pri
■v
- Anton Belec-u v St. g Vidu nad Irjubljano. j
I
I
I
«»»»»»»
Trgovci, pozor!
819
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
a
I I
Dobln se porsotl.
138
Fredno si svilen papir
oskrbite, naroči si naj vsakdo vzorce, kateri se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Cene barve in kakovost brez konkurence!
Izvoz svilenega papirja s
J. N. Peteršič,
PTUJ. t»g ,98
lian HoSevar-CelJe
Glavni trg štev. 10.
Priporoča sa napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrat žganja in likera. «■+»■»»	«•■»»»«'»»»>
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg •d S K naprej, rogateko in radajnako kislo vodo, galico, žveplo in rafije. •
180
Jučii za dobro in solidno poMo.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrd
tvrdke:
M. E. SEPEC
Grajski trg- S MARIBi)R Bargplatz 32,
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
I
v veliki zalogi, kakor Udi na trace, dlvanl, otročja posteljo tar oglodala po najnižji eanl.
Frise Pleteržek, Maribsr
KoroSkc eests It. 10.
Isrodisa gostilna
um Pri pošti mm
fl\«r5&®f, T-etbefovs wats 4«
priporoda vedio n«ži ptro, IsrratBu domin visa tar mrzle in topla Jeii.
Bu. HeiM.
Tovarna za glinske izdelke
zdelaj« i parnimi (troji ix najboijie, «¿brsti pmisivtc gline prianane najbolj*«- izdelke, kakor: paUstovaao rarezno S» «nakovTitno drago ¡tiidrao opeko, v.feka. bss sid i» obok», dimnike, rebontra - opeke, ploSie m tlak, lončes« cevi Itd. po najnižji «eni.
Zaloga tu« v «zrtkors, CiMrsS» »»ste ?ri kanottaf<s k, IBtsat-fiKi
.mi angeijv Nova trgovina
z mednim in manufakturnim blagom
Š O Š T A R 1 6 H MARIBOR,
Glavni trg štev. 19.
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja »i prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvane in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA MU T lAMBORO,
Tegetthoff-ova eests štev. 21.
Največja zatopi 364 Največja zaloga!
Slovensko gospodinja!!
„Zvezdna" cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-j delek.
Varstvena znamka.
Na drobno! Na debelo!
Nova slaščičarna v Mariboru.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvcril v Maribo u v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan ST6Ž0 in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandito. — Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem	_	-
E.ms9n llicn«

Edina narodna steklarska trgovin»
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. IV« debelo — I^Ta dSrob»o
Slavnemu slovenskemu p. n. občinstva olju dno naznanjam, da sam otvoril t Maribora, Šolska alica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno briraico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BERGLES, brivec.
jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se je že začela v vele-trgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20'— franko. Posebno po ceni je: garnitura za 2 postelji in mizo skupaj samo K 9 40.
"H- O J I le
o i i na l
itova frfovlna
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
w Hariboru
Tqitno!hii cbsIb 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih is niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki aa t*«ino :. hitro JsTržijo. :
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
»prejema vloge na kajiiiee ia sa t«- M |¡~ 0|ft koči raía» ter je obrestuje po čistila
®«imi* In ppsiSaJa sre¿ba In va« mta mdno««nlli p&plr-Je» |M» dnnaicm hnrzn.
Delollka glavnloa K 3,000.000. — Beierrol fond K 300.000.
Podružnice Spljet, Celo se :: m Trst ::
SLAVIJA
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
w V slov. bistriškem okraju se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: :: HScfja Pinter-ja pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. On Vam ponndi mnojovrstno dobro blago po zanesljivo niiki ceni. V zalogi ima tudi novo že prepričaao najmočnejše redilno sredstvo sa svinje „Luculla«". — Bartelnovo klajno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, posodo, barvo, steklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, ovea, sobe gobe, vinski kamen, maslo, jajce itd.	Že cela zimska obleka s podlogoj za ženske wr 6 Kron pri Druškoviču Slovenjgradec.
IVAAI PAVNIH A D trgovina s špeo. blagom, IVMil nnfllllVHn barvami In dei. pridelki. Celje, Graška, cesta. Kupujem po najvii^i dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam živinorejce na „Lucullus", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zslogi na drobno in debelo po najnižji ceni. Z odličnim spoštovanjem Ivan Ravnikar.	Kemična prai«f&B «felek H. Volk, Šoštanj se priporoča n pranje ia barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavie itd Ližpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste. Kablralnlea v Mariboru pri J. Tezjak, krojač, šolska nlloa i.
Južnostajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge TBak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po I «tri	ter pripisuje obresti vsa-
kega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter g „ ne odteguje vlagatelje®. Za varnost vlog jamčijo okraji: Starnjigrad, Sevnica, SMirje, SoitasJ In Vransko ln rezervna zaklada, katera " našata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške uitaneva 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šol 2.400 K, sa podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.0 =0 S. Slovenci, poslužujte se
¡Sl^nnefsia^filra h^snilnspa P11 nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate dsaar m mladoletne ali IlfdlllllliUS Ta?0TanB9 ,„ „utevajte ?ri ¡ii*nnSfaioi*eirn hranilnim «odličlh, da se naloil denar za mladoletne ln varovance iikljntao le v JUZiHISlajUrSlUJ nraflllrll^U.
Za bresplaiaa do?JŠiljater denarja so položnice c. kr. oošta )hraailaičnega računa št. 18.818 vsakemu na razpolago._
Ifilvsn «nnn z a'' brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obraze jMlilu MS8 8n8Penzorije. Podloge za nogo, bergle, pokončne držaje, r ) ra*ne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka F RAK G Podgoršek, bandažist in rokavi (Sar Maribor, Grajska ulica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko apad*ječih zdravilnih ia drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbii i. —----------------------
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prv a bsrovska tovarna orožja peter Wcrnll
druiba a omejeno zaveso t Borovljah (Koroško).
„CROATIA
ii
t>@H6 krvaika «avaroTninjea, otgovana obilne ivobod-nega in kr. glav, mesta Zagreba
,0H0 AT1A', osaovaaa d» temelju vz».j«iDooBti, sprejema v «avarovanje proti Doiatn ia vpj^elitrl po bliska m-premičnine vsake vrste: hišo, (ospodarska poslopja, tvoisici), cijine itd. ter premičnine, kak«r: Mino opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. j« Jaka agednlh pogojih ln ntaklh eonah.
r» pojasnila daje: Fodrninica ,C?lOATIA' v trstn, Oarso it. 1.
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboro 100 kg po 25 K.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneia in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
dobijo zelo po nizki ceni vse šolske in pisarniške potrebščine | v trgovini Tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Dijaki
Slampilje
is kavčuka ee dobijo v tiskarni
rt. Cirila v Mariboru.
'j
l i
uto Dosoiiinica v

}
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
mmr Stolna uSica št. 3 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flraniine vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestojejo: navadne po 4n/o> proti 3 mesečni odpovedi po 4l/a. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. jenuarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, se da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolagc (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 47/7,, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 Vs°/o in na osebni kredit po 69/«. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne are
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne.	6
Posojilnica Ima tudi na rBipalac» domače hranilne nabiralnike.
Slamoreznice vseh vrst, vse druge poljedeljske stroje, izvrstne peci, štedilnike, kotle za žganje
dobite pri	836
Peter Majdič-u,
t X
X X
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Žfflje proti trganju: : J™ ¿¡¡¡¿KH"
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
rt
9
SaznaniSo.
Posestnikom vinogradov naznanjam, da imam letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prodaj in sicer: šipon, laški rizling, silvanec, žlahtnino belo in rudečo in muškat. Trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene in od toče nepoškodovane. Cena je 100 kom. I. vrste 12 kron, ako se odvzamejo v jeseni. Naročila za te trte sprejemam do konca novembra t. 1.
Oglasiti se je pri francu /TVuršii, po-sestniko ln trtnarjn v Senčakn, Sv Lovrenc t Slov. gor., pošta: Juršincl pri Ptuju.
869
liatečajni razpis.
Pri c. kr, kmetijski dražbi za Štajersko v Gradcu je razpisano novo ustanovljeno mesto
drugega tajnika
za oskrbovanje konceptnifc del, ki so v delokrogu tajništva, s 1. januarjem 1910. Prejemki in pokojnina so isti kakor c. kr. državnih urad nikov 9. čin. razreda in sicer znaša plača K 2800'—, aktivitetna do-klada K 960-— in pravica na 4 trienije po 200 kron, pri sluibenih potovanjih dnevna dij«ta 10 kroD, pristojbina od kilometra 51 vinarjev, železniška vožnja II. razreda s pri- in odvoznimi pristojbinami na kole dvor po državnopotovalnem normalu. Stolno nameščen postane po enoletnem zadovoljivem službovanju
Za to mesto se zahteva znanje slovenskega in nemškega je sika v besedi in piBavi, redno dovršene študije in izpiti na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo, učni izpit za poljedeljske šole oz. obveznost, da prinese to dokazilo tekom prv»ga leta, kakor tudi večletna p aksa v ^ poljedeljBtvu.
Prošnje se morajo vložiti do
najkasneje 30. novembra
pri oBrednjem odboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu.
Predsednik: Attems m. p.
876
Generalni tajnik: Javan m. p.
oooooooooo
o
ág
*H -2 t»
a® s
co C
c4 j0
e >
>w i:
e
„ a!
•S M
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manuiakturna trgovina	116
Franc Souvan, slo
7 stari Sauvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
<XXXXXXXXXXXXXXXX
Takoj se proda
:xxxxxxx> «xxxxxx
Zelo dobro idoča gostilna
z lepim poslopjem, 4 velikimi in eno malo sobo, ledenico, gospodarskim poslopjem in vso gostilniško opravo ter 4 orale travnika in njive pri veliki farni cerkvi ob okr. cesti brez konkurence se zavoljo starosti takoj za 22 000 K proda.
Ena gostilna s trgovino In kovačijo
na zelo dobrem prostoru v veliki vasi, kjer se nahaja tudi šola, ob okr. cesti, se zavoljo preselitve takoj z vsem za 10.000 K proda.
prav veliko posestvo
z lepim zidanim z opeko kritim poslopjem, 32 oralov zemlje, obstoječe iz velikega sadonosnika, njive, travnika, gozda ter vse gospodarske oprave, s 6 glav goveje živine, 9 svinj, 3 vozov, 2 pluga, brane, 15 velikih sodov, seno, slame itd. v Raz-vanju pri Zgornji Iloči se takoj zavoljo preselitve proda za 24.000 K.
Lepo posestvo
ob okrajni ceati '/t ore	v veliki vasi,
kjer se tudi šola nahaja, obstoječe iz novozi-danega 5 let starega poslopja, z opeko krito, 4 njive, 4 travnike, lep vrt in sadonosnik se takoj za 17.000 K proda.
Tudi 2 mlina In 2 žagi
imam na prodaj. Vse natančnejše o zgornjih posestvih pove Franc Peteline, „Rotenhof Zgor. Polskava pri Pragerskem.
Zahvala.
Povodom smrti našega preljubega nepozabnega soproga ozir. očeta, gospoda
Janeza Galun
iirekamo javno vsem srčno zahvalo, ki so spremljali pokojnega k zadnjemu počitku. — Posebno zahvalo pa še izrekamo slivniškemu č g. kn. duh. svetovalcu Fr. Hirti za, blaga tolažila ob bolezni kakor tudi za vodstvo pogreba, potem č. g. katehetu Št. Belšak. Nadalje se zahvaljujemo bi. g. c. kr. stražmojstru Miilleret in gospej, rodbinam: g. Lob, g. Živko, g. Wregg, itd., kakor tudi v«em darovateljem krasnih vencev. Še enkrat vsem : Bog plati!
SLIVNICA, dne 26. oktobra 1909.
885 Žalujoča rodbina Galun-Ramiek.
g Nagrobne venee iin trakove
v veliki izberi =
K K .V
Jf.
o
priporoča
797 „
x J. N. Peteršič v Ptuju.
Razpošiljanje tudi po pošti po predpisu barve in približne cene.
o
en
B
K
y.
N K K
886
Prva štajerska
trsničarska zadruga
pošta (Juršinci pri Ptuju)
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
Letos so znižane cene.
Ceniki so brezplačno na razpolago.	857
I«iaf»UÍ¡ ta udciai* : KfttolHk« tító.rao druitv..
CMger«wi wnKUbk : Fru ftak««1i.
ibkam II Otila « fefttUMffc.