Štev. 38.
V Ljubljani, dne 16. maja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI,
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
N0Yfl DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 6 K, ZA POL LETA 3 K, ZA ČETRT LETA 1 K 50 v.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. ^]| _ll^
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE. REKLAMACIJE. OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Volilna reforma za Kranjsko.
Kakor smo prerokovali teden prej, tako se je zgodilo. V seji ustavnega odseka v soboto, 9. t. m., je prišlo do polnega sporazuma med vsemi tremi strankami v bistvenih in poglavitnih točkah volilne preosnove. Prišlo je do tega sporazuma, ker je tako vlada hotela in ker se je opozicija — poslanci narodno-napredne stranke — po navideznem odporu podala. Obravnavalo se je na podlagi načrta, ki ga je bila predložila — vlada.
Nova zbornica bo štela 49 poslancev in 1 virilista, knezoškofa ljubljanskega. Starim trem kurijam se je pritaknila nova — „splošna“ kurija zli poslanci, od katerih se je prepustilo S. L. S. 10 mandatov, mestu Ljubljani pa enega. V skupini mest se je pa za to Ljubljani dalo še dva mandata, tako da bo Ljubljana odslej volila pet poslancev.
Po strankah razdeljeno bo torej imela S. L. S. 26, odnosno z virilistom 27 poslancev, potemtakem absolutno večino, ki bo neomejeno odločevala v vseh zadevah, ki ne zahtevajo kvalificirane večine. Gospodarstvo z deželnim denarjem je torej v njenih rokah! Nemci ohranijo svojih 11 mandatov, 10 v skupini veleposestva, 1 (Kočevje) v skupini mest in trgov. Od ostalih 12 mandatov, namreč 9 v skupini mest in trgov, 2 v trgovski in obrtni zbornici in 1 v splošni kuriji, se je reklo, da jih bo imela narodno-na-predna stranka. t
Kakšna je torej bilanca te volilne reforme?
V	narodnem oziru neznatna pridobitev — enajst novih slovenskih poslancev in tvorijo Nemci odslej najmanjšo (11) skupino. S tem, da je dobila ena izmed slovenskih strank absolutno večino, je izključena možnost, da bi Slovenci še kdaj rabili Nemce za tvoritev večine ; zakaj S. L. S. jih v to svrho ne potrebuje, uarodno-naprredni poslanci pa tudi z nemškimi poslanci vjed ne morejo doseči večine. Bilo bi jih 23 proti 27. To pridobitev je ob dosedanjem razpoloženju obeh slovenskih strank, da se druži sedaj ta, sedaj ona stranka z Nemci proti Slovencem, v etično-političnem oziru vsekakor upoštevati.
Razen te pridobitve pa pomenja volilna preosnova še vedno veliko izgubo v narodnem oziru, zakaj Nemci naj imajo v naši deželni zbornici še vedno oni vpliv, ki jim v tej skoro čisto slovenski deželi nikakor ne gre. In od slovenske strani se niti poskusilo ni, zmanjšati ta vpliv;
še več, slovenski odsekovi člani so se brezpogojno vdali zahtevi Nemcev, da se sme o kaki izpremembi deželnega volilnega reda sklepati samo ob navzočnosti 4 2 poslancev, pa tudi le tedaj, če jih je od teh 42 poslancev tri četrtine za izpremembo. Torej brez Nemcev nikake izpremembe, to se pravi, kurija veleposestva, ki imajo v njej Nemci večino, ostane toliko časa, dokler ne store Nemci nadnaravne žrtve ter denejo sebi vrv za vrat.
Upoštevamo popolnoma, da so nemški veleposestniki le s tem pogojem privolili v volilno preosnovo in ravno tako je upoštevati, da so v tej zahtevi imeli odločnega branitelja v — c. k r. v 1 a d i ; toda ravno zategadelj, ker je vlada dovolila kranjskim Nemcem to velikansko koncesijo, bila bi dolžnost slovenske večine, da si poprej izposluje od vlade resno upoštevanje v zakonih že zajamčenih pravic slovenskemu narodu, n. pr. notranji slovenski jezik v vseh slovenskih zadevah pri vseh uradih v slovenskih deželah, ali, če ni drugače, za enkrat vsaj na Kranjskem. Tako so pa Nemci čisto poceni sklenili kupčijo.
Proti nemškemu veleposestvu in veleposestniški kuriji sploh nam potemtakem ne preostaja druzega, kakor sistematično prodiranje proti postojankam te kurije. Kupujmo nemška veleposestva!
Zmagovalka iz borbe za volilno reformo je izšla S. L. S. Dobila je svojih deset mandatov, kakor si jih je spočetka bila želela. Okrožja teh deset mandatov sme S. L. S. po svoji volji poljubno razdeliti. Gotovo je, da si jih bo razdelila tako, da v nobenem okrožju zanjo ne bo uegotovosti ali celo nevarnosti — dokler slovenski kmet, ki so mu namenjeni ti mandati, tudi v politiki ne postane samsvoj gospodar. Popolnoma pravilno je, da dobi kmet v zakonodavnem zastopu oni vpliv, ki mu gre z ozirom na njegovo številnost zlasti v poljedelski kranjski deželi, z ozirom na njegovo davčno (direktni, indirektni in krvni davek) moč in z ozirom na živi jensko silo našega kmetskega stanu. Ne samo nadpo-lovična, ampak dvotretjinska večina vseh poslancev dež. zbora gre in pristoja kmetu.
S. L. S. je mnenja, da je s tem, da je pridobila toliko mandatov več, že na svojem cilju. Za enkrat seveda je, in iz triumfujočih vzklikov njenih glasil zveni, kakor da je samo povišanje števila mandatov bil njen namen.
LISTEK.
led seboj.
Spisal G. R.
Vračali so se z izprehoda. Spredaj notarski konci-pijent Franc Traven, tik njega na levi močni avskultant Matija Steska, za njim slabotni učitelj Seničar in čisto zadaj je obrezoval ravno leščevo šibo rdečebradi pisatelj Andrej Košenina. Visok je bil in suh, pri hoji se je zibal z vsem telesom z desne na levo in z leve na desno in pri govorjenju je vedno mahal okrog s svojimi slokimi in nenavadno dolgimi iokami. Po njegovem še mladem obrazu je že utisnilo življenje polno gub in jarkov in tudi rijegov hrbet je že do čuda upognilo. Na sebi je imel dolgo salonsko suknjo, ki je segala do tal in se po plečih in komolcih motno svetlikala, pod njo temnordečo vestjo z belimi gumbi in sive po dolgem odločno progaste hlače. Rezal je zelenje od šibe, strmel nekako zamišljeno vanjo in s sklonjeno glavo, kakor je stopal počasi dalje, je bil videti še daleč bolj upognjen, nego je bil v resnici. Prav kakor vijugast gaber, ki ga je polomila nevihta.
Stopali so skozi gozd. Na desno in levo je raslo še mlado bukovje, pošumevalo enakomerno nad njimi in zgi-njalo svoje sveže zeleno vejevje v rahlo in nekako ohlapno
senco, ki je propuščala na mnogih krajih svetlobo in solnčne žarke. Skoro črna, mestoma mehka in mestoma z drobnimi koreninami vsa preprežena pot se je vila daleč tja po gozdnati ravnini, se skrivala tuintam za debli in ovinki in prihajala tam daleč zopet na dan peščena in svetla kakor oživljena.
Okrog kresa je bilo. Kmetje so okopavali koruzo, ogrebali krompir in kosili po travnikih prvo mrvo. Po njivah, koder je rasel ječmen, so že čepele čokate in zagorele žanjice, govorile, se smejale in se razvnemale za skrivnosti svojih znank in znancev. Ob večerih so letale pozno v noč nad polji in njivami kresnice, obletavale grme kakor drobne lučke, ugasovale nenadoma in zopet vstajale iz njih in jih obdajale z dozdevnim, a nekako čarobnim življenjem.
Za zapadnimi gorami je zahajalo solnce, krvavo-rdeča luč se je razlila preko zelenega bukovja, ki je trepetalo in šumelo v popoldanski sapi. Daleč nekje znotraj gozda je pela sekira, v bližini so krakale vrane in s polja na desni je prihajala vesela pesem mladih žanjic.
Slabotni učitelj Seničar, ki je do tistega hipa požvižgaval nikomur znane melodije, je nenadoma utihnil, zamahnil s palico po bližnjem grmičevju in izpregovoril s svojim tenkim in visokim in čisto ženskim glasom:
„Včeraj sem vprašal v šoli Ankino sestrico, kaj dela Anka. Rekla je — he-he — da govori o Travnu."
Nič drugega ? Stranka se imenuje slovenska ljudska stranka in d e m o k r a t i z e m naj bo najspodnejši temelj njen. Toda prekipeče veselje ob zmagi je dalo pozabiti vsa ta lepa načela. Demokratizem naj ostane lepo demokratizem, mi smo na vrhu! Sedaj je prišla prva preizkušnja, da S. L. S. svojo tolikrat poudarjano demokratično stran praktično izvede. Dobila je 10 novih mandatov, naj jih vsaj deloma prepusti onim, ki doslej niso bili deležni volilne pravice. V rokah imajo razdelitev okrožij za te mandate nobena izmed drugih dveh strank se ne bo upirala temu, ako vseh deset ali recimo samo pet mandatov privoščijo njim, ki so bili doslej izključeni od sodelovanja na upravi deželnega premoženja. Toda čujemo ravno nasprotne glasove. Aristokratski kurijalni sistem hočejo napraviti še bolj aristokratski. Vsi oni, ki volijo v ostalih treh kurijah, naj volijo še enkrat v splošni kuriji. Pluralna volilna pravica! Da bodo preglasovali politične neraaniče, ki bodo v tej kuriji prišli do besede, je umevno. S. L. S. ne postopa niti iskreno, uiti politično, ko že v detinski dobi svoje moči noče kar nič več vedeti o splošno-s t i in enakosti, ki sta bili jedro vseh političnih prepovedi v polpreteklem času. Ako je to njena prava barva, prezgodaj jo je pokazala!
Končno narodno-napredna stranka! Podala se je močnejšemu nasprotniku. Vso deželo razen mest in trgov mu je prepustila brezpogojno! Pustila je na cedilu vse one napredne elemente po deželi, ki so se doslej šteli za njene pristaše, tako da le-ti niti več prilike ne bodo imeli, udeležiti se volitev. Umaknila se je za varnejša obzidja kranjskih mest in trgov prepuščajoč svoje pristaše na deželi brezobzirnemu nasprotniku. Kaj to pomenja, t§ga gospodje v beli Ljubljani niti ne pojmijo in ni jim mari, kaki usodi gredo nasproti učitelji, obrtniki, trgovci in samostojuo misleči kmetje po deželi. Kam? Nazaj v tabor tako nesrečnega kakor nehvaležnega vojskovodje ne smejo in ne morejo. Prepovedujeta jim čast in ponos. Torej kam — o tem naj resno premišljujejo.
Ljubljana dobi tri mandate več,' to je vse, kar je mogla izbiti iz volilne reforme jiarodno-napredna stranka. Cernu so bili obstruirali ? T o b i b i 1 i dobili tudi brez obstrukcije. Z obstrukcijo so hoteli preprečiti, da bi kurija kmetskih občin dobila v zbornici absolutno večino in da bi oni z nemškimi poslanci vred ne
„Kaj to učiš v šoli?“ — ga je vprašal Steska in se ozrl vanj, kakor bi ga hotel udariti s pogledom.
„Kaj te pa briga!“, se je oglasil za njim z mogočnim glasom Andrej Košenina in ga ošvrknil s šibo po hrbtu.
Kadar se je čutil učitelj Seničar užaljenega, je dobil njegov obraz čisto posebno obliko. Kakor bi razmazal po njem limono, se je vse na vse strani zategnilo. Obrvi navzgor, ustne navzdol, nos se je pobesil, lica so se nekam razblinila, da so bila še daleč puščobnejša kakor ponavadi. In ves, kakor je stopical z drobnimi koraki dalje, ozke hlačice na nogah, prekratek suknjič na sebi in čisto nizek ovratnik na posebno dolgem vratu, je bil videti, kakor parodija na mlade čase.
Pisatelj Andrej Košenina je pospešil korake, se pridružil prvima dvema in pričeli so govoriti neuvaževaje učitelja, ki je sledil jezen in zaljubljen.
„Poglejte“ — je rekel Košenina — „kako je s to žensko ! Mlada je in lepa in ker je mlada in lepa, se ji je laskal in prikupoval vsakdo, ki je prišel v njeno bližino. Mogoče je verjela prvemu, ki je govoril iz navade, mogoče pozneje drugemu, ki je imel pošteno nagnjenje in nazadnje mogoče tretjemu, ki je imel nepošteno. Saj je v življenju tako, da človek posluša nauke, a preizkusiti jih hoče vedno sam.“
Traven, ki je šel na sredi, se je nekako prebudil, dvignil glavo in se ozrl v Košenino. Njegov obraz je bil
bili potisnjeni v absolutno manjšino. Tega sadu jim obstrukcija ni prinesla. Ne zadaviti se pustiti, to je bil namen obstrukcije, a sedaj so se pustili zadaviti brez boja. Sklenjeni kompromis je kakor moreča slana poparila pristaše narodno - napredne stranke. Njeno glavno glasilo molči v upravičenem srdu, le temu in onemu vernemu njenemu pristašu se izvije pridušen vzdihljaj iz prsi: nizdol, neprestano nizdol! In tudi tu se čujejo glasovi: Kam, kara sedaj ? Pokora za grehe njenih voditeljev, pokora za greh breznačelnosti in neiskrenosti!
To torej je bilanca volilne reforme za deželni zbor kranjski. Nas, ki stremimo za pravim napredkom dela, dela na kulturnem in gospodarskem polju, ne navdaja niti s skrbjo, niti z žalostjo. Ena stopnja je, kamor je v naravnem svojem razvoju morala stopiti kranjska domača politika. Nad to stopnjo jih je še mnogo, ki vodijo kvišku, na svetlo proti jasnemu solncu prave svobode in pravega napredka naroda slovenskega. Naprej!
Občinske volitve v Ribnici.
(Dopis.)
Kakor je že znano širom slovenskega sveta, ki se zanima za ribniško dolino, so se končale občinske volitve za ribniško občino, ki obsega trg in sedem okoliških vasi, s popolnim porazom kandidatov kaplana Orehka. Le ta piše v »Domoljubu" št. 19 od 7. t. m. doslovno: „Vo-lilni odsek S. L. S. za te volitve je imel še dva dni poprej popolnoma gotovost, da prodre njegova lista na celi črti, razen v I. razredu." — In čez dva dni tak polom !!
Orehek in njegovi priganjači so se trudili in potili 5 mesecev ne samo podnevi nego tudi pozno v noč ter obletali vse hiše in lovili kaline. Zgodili so se slučaji, da so se volilci skrivali pred kaplanom. In vzlic silnemu pritisku zmaga naprednih volilcev na celi črti!
V	tretjem razredu, ki je bil dozdaj izključna domena klerikalcev, je dobila Orehkova lista 19 glasov, napredni kmetje pa 146. Trški volilci tretjega razreda so volili kot en mož okoliške kmete ter s tem jasno pokazali, da ni trg sovražen kmetom, kakor hočejo kmetom na vsak način natveziti različni Orehki, ki se silijo v ospredje v ribniškem župnišču na žalost miroljubnega g. dekana in v preklinjanje faranov — tudi klerikalnih 1 Prišli smo že tako daleč, da se celo tercjalke zgražajo nad pridigami, ki se vrše le še v znamenju hujskanja in politike.
Vsled vednega hujskanja raz prižnico, vsled vedue gonje proti »liberalcem", kakor imenujejo Orehki vsakega, kdor ne trobi brezpogojno v njihov rog ter se predrzne tudi sam misliti, so se kmetom vendar odprle oči. Večina kmetov je še vedno mislila, da je vera in politika »ena" ; ko se je pa pri zadnjih deželnozborskih volitvah s strani farovža agitiralo proti katoliku g. nadsvetniku Višnikarju, katerega so postavili Eibničanje kot protikandidata odpadniku katoliške vere luterš-doktorju Egerju
—	tedaj je pa tudi med kmeti zavrelo. Uvideli so, kak grozen »švindel" počenjajo klerikalci trdeč, da se gre za vero. Pred leti polomi v konzumih, prepir neteči kaplani, agitacija za luteranca itd. itd. — ljudstvo uvideva, sicer počasi, a vedno jasneje, da ni nekaj v redu! Pri zadnjih volitvah že ni bilo treba tiste grozne agitacije »liberalcev", o kateri sanja Orehek v »Domoljubu". — S. L. S. se je s svojim delovanjem sama ubila v ribniški in dolenjevaški občini.
Orehek se jezi na voditelje Goričevasi, Gorenjevasi, Lipovca itd. ter jih imenike odpadnike. Gospodu kaplanu zakličemo le: »Lok, preveč napet, poči! — Imenuje tudi v ..Domoljubu" več »liberalcev" z imeni, seveda same
obrtnike in trgovce z namenom, da bi jim škodoval. A »liberalec", to nekdaj tako strašno ime, ne vleče več. Imenuje med drugim tudi Andreja Podboja, »katerega hiša je bila do zadnjega časa dobra, odkar je pa Andrej zmeraj bolj liberalen, je tam zmeraj več plesa, tam se dobi »Narod" (ni res!) tam so liberalni shodi" — (doslovno po Domoljubu!) Na to očitanje vprašamo g. kaplana: Kaj pa je z Vovkom, njegovim (Orehkovim) kandidatom? V njegovi hiši se je na veliki četrtek plesalo, iz Vovkove gostilne švigajo vsako nedeljo razgreti devičarji in drugi »somiljeniki" med dopoldansko službo božjo, čakajoč konec pridige. Seveda, to je kaj drugega, kaj ne gospod kaplan? On je zvest somišljenik S. L. S. — vse drugo je postranska stvar!
V »Domoljubu", oziroma »Slovencu" g. kaplan milo tarna, da so napadali tržanje duhovnike na cesti, da je moral gospod somišljenik Lojze Klavs bežati po ovinkih domov itd. No, stvar ni tako resna, to je bilo le bolj za „špas“. Sicer pa, kar ste sejali, to žanjete, prepir ste hoteli imeti in obrnilo se je vse, kar pošteno misli, od vas, tistih par priveskov, kar jih še imate, je pa sram!
Ivoljeni so bili sledeči gospodje:
Odborniki: Za podobčine Eibnice: Podboj Andrej, Ribnica, Lovšin Franc, Goričavas, Ilc Franc, Gorenjavas; za III. volilni oddelek: Henigman Andrej, Lipovec, Ilc Fr., Goričavas, Nosan Peter, Goričavas, Oberstar Ivan, Gorenjavas, Prijatelj Ant., Dol. Lazi, Pucelj Fr., Hervača, Šmolc Ign., Otavice; za II. volilni oddelek: Arko Ivan, Ribnica, Burgar Marko, Ribnica, Drobnič Franc, Ribnica, Križman Franc, Ribnica, Lovšin Anton, Ribnica, Pirker Franc, Ribnica, Šilc Franc, Gorenjavas; za I. vol. oddelek: Ančik Josip, Arko Anton, Fabijan Anton, Lovšin Ivan, Tomšič Štefan, Višnikar Franc, vsi v Ribnici in Pucelj Josip, Goričavas. Razen teh prišli so v občinski odbor kot virilisti gg.: J. Klun, Fr. Picek, Anton Rudesch in dr. Anton Schiffrer.
Namestnikom so bili izvoljeni gg.: Bartelj Ignac, Ribnica, Gerčar Viktor, Ribnica, Ghderer Peter, Ribnica, Ilc Karol, Goričavas, Juvane Avgust, Ribnica, Knavs Anton, Goričavas, Lovšin Ivan, Goričavas, Mihelič Franc, Gorenjavas, Petek Ivan, Ribnica, Prijatelj Anton, Goričavas, Spende Anton, Ribnica in Šmolc Ivan, Breg.
V soboto, 9. t. m. je imel novi občinski zastop svojo sejo, pri kateri je bil izvoljen g. dr. A. Schiffrer županom, svetovalcem pa gg.: Ivan Lovšin sen., Andrej Podboj, Franc Pirker, Marko Burger, Ivan Arko, Franc Ilc (Goričavas) in Franc Ilc (Gorenjavas).
Raz streho občinskega urada je vihrala ponosna trobojnica v znak zmage naprednjaštva proti nazadnjaštvu. Pri seji so soglasno sprejeli predlog obč. svetnika Andreja Podboja, da se naj predlaga občespoštovani tržan g. Ivan Lovšin sen., ki je že nad 35 let nepretrgoma v občinskem starešinstvu, v najvišje odlikovanje.
Novo in zopetizvoljenemu županu je prišel častitat v imenu cele vasi O t a v c e neki vaščan od tam, tistemu dr. Schiffrerju, katerega slikajo Orehki v blaženem »Domoljubu" za tako strašnega bau-bau-»liberalca“. Beseda »liberalec" ne vleče več, nikdo ji več ne verjame, gospod Andrej.
Politični pregled.
Avstrijski državni zbor.
V četrtek je zbornica po daljši razpravi sprejela nujni predlog grofa Kolovrata zaradi zvišanja števila brambovskih rekrutov z 280 proti 136 glasovom. Dvotretjinska večina je bila torej jako neznatna. Ako bi bili prišli so-cijalni demokratje in Malorusi polnoštevilno k seji ali pa če bi bila le dva poslanca več glasovala proti nujnosti,
doživela bi bila vlada poraz, da bi takoj nastala ministrska kriza. Odsotnih je bilo ravno sto poslancev raznih strank. Sedaj seveda vlada gotovo dobi tudi navadno večino za predlog. Veliko ogorčenje je izzval pri Čehih domobranski minister Georgi, ko je odgovarjal na izvajanja češkega radikalca Klofača proti častnikom v tonu, kakršnega se lahko poslužuje v vojašnici, ne pa v parlamentu. Odgovarjala sta mu Klofač in dr. Kramar, ki sta izjavila, da bo vsa zadeva prišla še v delegacijah na razgovor, kjer bodo Cehi obračunali z vojnim ministrom radi njegovega skrajno surovega in izzivajočega nastopa proti Čehom. V nadaljnem svojem govoru je našteval minister, kake ugodnosti dobi vojaštvo deželne brambe, ako se dovoli zahtevano povišanje rekrutnega kontignenta, in sicer podpiranje rodbin potrebnih rezervistov za časa orožne vaje, dopusti ob žetvi, stalna predčasna odpustitev 500 vojakov itd. — Po glasovanju o nujnosti Kolovratovega predloga se je takoj začela meritorna razprava.
Ogrski državni zbor.
Zbornica stoji pod vtisom ostrih govorov hrvatskih poslancev proti krutemu obsolutističnemu vladanju bana Raucha na Hrvatskem. Dr. Popovič je ostro bičal Rauchov vladni zistem in naglašal, da Rauch ni prodrl pri volitvah niti z enim svojim kandidatom. Na Hrvatskem se ne spoštujejo več zakoni, temveč se vlada s cesarskimi patenti iz Rauchove absolutistične dobe. Ob viharnem odobravanju hrvatskih poslancev je zavrnil govornil Rauchova nasil-stva proti vseučiliščnim profesorjem, dijakom in uradnikom. Z ogorčenjem je slednjič osvetlil Rauchovo delovanje, ki stremi za tem, da označi vsakega neljubega mu človeka za veleizdajalca. Istotako je ostro kritikoval Rauchovo delovanje bivši sekcijski šef M. Rojc, ki je končno predlagal, naj se proračun umakne ter se predložita dva ločena proračuna, eden za Ogrsko, drugi za Hrvatsko. Tretji govornik, poslanec dr. Magdič, je posebno krepko zavračal Rauchova sumničenja proti hrvatski koaliciji in zahteval priklopljenje Reke in Murskega otoka Hrvatski. Nato so vsi govorniki izjavili, da odklanjajo proračun.
Gospodarska povzdiga Dalmacije.
Vlada pripravlja veliko akcijo v pospeševanje industrije v Dalmaciji, ki naj bi tam dvignila in izkoristila velike naravne zaklade dežele. Na poziv trgovinskega ministrstva se bo podal v kratkem na informacijsko potovanje v Dalmacijo tajnik dunajske trgovske zbornice, da natanko preišče predpogoje za ustanovitev industrijskih podjetij. Rezultat se bode nato objavil industrijskim krogom, katere se bode skušalo pridobiti za to jako obširno akcijo. Na jesen odidejo v Dalmacijo člani industrijskega sveta in odlični finančniki, da se na licu mesta prepričajo o praktični izvedljivosti vladnih načrtov.
Vnanja politika kneza Nikole.
Ako smemo verjeti vestem, razširjenim v diplomatskih krogih, tvori tajna pogodba med Avstro-Ogrsko in Orno goro eden novih elementov nove faze, v katero stopa balkansko vprašanje. Tajna pogodba je bila sklenjena ob priliki zadnjega poseta prestolonaslednika Danila na Dunaju. Pariški list »Le petit Bleu" ve poročati celo o podrobnostih te pogodbe, in sicer se je Avstro-Ogrska obvezala, da bode varovala nasledništvo na prestol dinastiji Petrovič, da bode dajala vsakoletno podporo kneževi civilni listi in da bode eventualno vstopil knez Nikola 'V ustroj naše države na ta način, da mu Avstrija podeli naslov kralja Bosne in Hercegovine, Dalmacije in vseh onih dežel, katere si Avstro-Ogrska v bodoče na Balkanu osvoji, črna gora bode pa
Dalje v prilogi. *»■
še bled, še se je poznala na njem prestana bolezen, v temnih in nekoliko vlažnih očeh so ležali spomini na dolge in prečute noči.
»Ti misliš" — je dejal — »da je ona precej živela. Glejte, jaz sem tako naglo zašel v vse te razmere, padle so name kakor iz neba, ni bilo časa, da bi bil mislil. En sam večer se je zgodilo."
Tudi njegov glas je bil še slaboten, nekoliko hripav.
Avskultant Steska se je smehljal, gledal v tla in zdelo se je, kakor bi govoril sam zase.
„Ne“ — je odkimaval z glavo — »ne: S tako žensko je križ. Prideš sem, prideš tja, pride ta, pride oni in pove tako in tako. Tu je bila, to se je dogodilo takrat, nerodna zadeva namreč — kakor stara omara pravim: Tu potegneš predal in se usujejo neprijetnosti iz njega, tam zopet ravnotako in spodaj in zgoraj ravnotako — No, jaz nisem Nehljudov!"
Traven se je skoro vznemiril.
»To vem, da je ponekod služila. Ti si občeval z njo svoje čase in pravil si včasih, da so ti spomini nanje prijetni. Kaj je bilo takrat?"
»Nič ni bilo" — je odgovoril Steska in skoro ironija je zvenela iz njegovega glasu. »Nič ni bilo in mogoče so zato spomini prijetni, ker ni ravno nič bilo!"
Počasi se je mračilo. Od vseh strani je prihajal mrak, videti je bilo, da se plazi izpod grmov, da vstaja
komaj opažen iz grap in jarkov	in se razliva	po tleh
kakor težek dim. Iz bližnjega trga je odmevalo zvonjenje, troje glasov je bežalo mimo ušes, kakor bi drug drugega lovili.
Ko so prišli v trg, so že gorele po oglih stare petrolejke, neenaki in svetlorumeni zublji so se razživljali in zopet pomežikavali, kakor bi se jim dremalo.
Stopili so na vrt prve	trške	gostilne in sedli pod
kostanji, čisto v drugem kotu je sedela družba starih trža-nov, govorila vsevpreko in se šalila na nezanimive malenkostne načine.
Košenina je	pil naglo, kakor bi	se mu	mudilo.	In
ko	se je vpijanil,	je govoril skoro tiho,	nekako pridušeno
kakor človek, ki je žalosten.
»Saj je laž" — je rekel — »saj je laž! Saj nima razum nobenega posla s srcem. Kdor dela s samim razumom je hinavec, Žid, kujon!“
Tudi Steska je mnogo pil, glasno govoril in trkal vsak čas s kozarcem.
»Primeroma tako je"	— je	ugovarjal — »a	natanko
tako	ni. Minulost se ne da	izbrisati, ne pozabiti.	Vse živ-
ljenje hodi za teboj skrivoma kakor senca. Včasih se plazi že	čisto nevidna,	a vstane nova luč, in	senca	je, glej,	odločno začrtana in	večja od tebe."
Traven je pil malo, sedel nazaj naslonjen in poslušal kakor v sanjah. Nekaj novega je nosil v svojih prsih,
nekakšno sveže in mlado in do takrat še nikoli okušeno življenje. Kakor bi	padel v dušo val	morja in bi	se tam
zibal	in penil in zaganjal kvišku, hrepenel više in	više in
hotel bogvekam.
»Pijmo" — je rekel, sam je skušal piti in poznalo se mu je, kako se sili. »Pijmo, zakaj v čašah spijo čarodeji. Vse breme življenja vzamejo z ram, tudi nepotrebne skrbi nemudoma uničijo in veselje dajejo za žalost!"
Pozno v noč	so sedeli še krog	mize in po	polnoči
so se razstajali.
Ko je šel Traven sam po ulici, je nenadoma pozabil vse opazke prijateljev o Anki. Proti hiši je stopil, kjer je v pritličju stanovala, potrkal na okno in kmalu je prišla k njemu — še vsa vroča in zaspana.
»Kaj govore	o tebi!“ — ji je	rekel. »Ia	jaz te
imam vseeno rad!"
Zdelo se je kakor bi se sam sebi čudil.
In ona ga je komaj čula. Peljala	ga	je	v	uto	na vrt
in	mu sedla tam v	naročje.
»Saj sem že imela koga rada" — je dejala — »a tako še nikogar kakor tebe!“
In privijala se je k njemu in pritiskala svoje ustne na njegovo lice, da je bil omamljen kakor v sanjah.
»Ti boš moja	ženal" —	je šepetal, in tako se	je	pri-
godilo tisto noč, da	je morala	biti.
Priloga k 38. štev. „Nove Dobe“, dne 16. maja 1908.
podpirala prodiranje Avstro-Ogrske v sandžak Novibazar, in se obvezuje, da fie stopi v nikakršno sporazumljenje s Srbijo, Italijo in Rusijo brez privoljenja Avstro-Ogrske. Slednjič bode Avstrija tudi podpirala kandidaturo kneže-viča Mirka za guvernerja Macedonije, ako bi se to mesto po predlogu Anglije vstvarilo.
Nova črnogorska prestolnica.
•	Dne 10. maja je knez Nikola v navzočnosti vsega dvora, diplomatičnega zbora in vlade položil v Baru temeljni kamen za novo prestolnico. Pri tej priliki je knez imel govor, v katerem je naglašal, da bode vedno in z vsemi sredstvi deloval na to, da osredotoči v novi prestolnici trgovino in industrijo. Toplo se je spominjal ruskega prijateljstva in poudarjal, da je zadnji obisk v Petrogradu v njem utrdil prepričanje, da car Nikolaj in Rusija nikdar ne pozabita črne gore. Obenem je tudi izrekel nado, da bode kneževina tudi v bodoče deležna trajne podpore mogočnega soseda Avstro-Ogrske, ki je vedno pospeševala gospodarski razvoj črne gore. Posebno hvaležno pa se je knez izrazil o Italiji, ki je poslala svoje kapitaliste, kateri so črni gori zgradili železnice in moderno urejeno pristanišče.
Nemiri na Kitajskem.
V	kitajski provinciji Jiinanu je izbruhnila zelo resna vstaja, ki ima namen, vreči sedanjo dinastijo. Generalni guverner je brzojavil po vojaštvo in je vlada ukrenila vse potrebno, da se upor zaduši v kali in prepreči eventualno vmešavanje velevlasti.
Maroko.
Kakor posnamemo iz najnovejših poročil iz Maroka, bode v boju za maroški sultanat podlegel sultan Abdul-Azis. Svoje prodiranje proti Marrakešu je moral ustaviti, ker mu okolica in mesto nasprotujeta in ker se tudi njegov poveljnik Buchta Ben Bagdadis brani, da bi se vrnil s svojo vojsko v Rabat in od tam spremljal Abdul-Azisa v Marrakeš. Krožijo tudi že govorice, da se je Buhta Ben Bagdadis že napotil proti glavnemu mestu Maroka, Fezu, da ponudi svojo vojsko, ki šteje 7000 mož sultanu Mulej-Hafidu, kateri tudi koraka proti Fezu. Slednjemu se pripravlja svečani sprejem in je šel marekeški paša in mnogo odličnih mož iz Feza in Marakeša Mulej-Hafidu nasproti. Ker se je tedaj ves položaj obrnil na korist Mulej-Hafidu, pričakujejo domačini v Kasablanki, da bo Mulej-Hafidovo poslanstvo v Berolinu od nemškega cesarja kmalu sprejeto, kar bi seveda njegov položaj še bolj utrdilo.
. Sploh kaže v zadnjem času Nemčija veliko nagnenje se zopet v maroške zadeve vmešavati in že itak nerodni položaj Francozov v svoje svrhe izkoristiti. Povod za to mu zna dati tudi sledeči slučaj. Francozi so baje, kakor poročajo nemški listi, nekemu Nemcu odvzeli legitimačne papirje od nemškega konzulata in ga opljuvali. Nemci v Kasablanki in baje tudi domačini so zelo ogorčeni nad tem in pričakujejo, da bode nemška vlada izvajala posledice iz tega koraka. Kakor je ta dogodek malenkosten in gotovo tudi pretiran, vendar zna, če hoče nemška vlada, izvajati diplomatični konflikt, ki bo le še poostril že sedaj neznosne razmere v Maroku.
Dnevne vesti.
Kranjsko.
— Mestna občina in slovensko gledališče. Ker se
godi slovenskemu gledališču posebno v finančnem oziru vrlo slabo, pričakovati je bilo, da mu merodajni faktorji priskočijo na pomoč. V prvi vrsti je vsakdo pričakoval od ljubljanskega mesta oziroma magistrata izdatne pomoči, ker pride ravno Ljubljana v prvi vrsti pri tem vprašanju v poštev. In res je magistrat po svojem reprezentantu in županu s precejšno emfazo obljubil dramatičnemu društvu podporo, ki bi menda potegnila na mestu slovensko gledališče iz mizerije. Končno pa kot rezultat vsega razpisal je občinski svet službo ravnatelja z letno plačo 7200 K. Imenoval ga bo občinski svet ljubljanski (torej župan Hribar). Ravnatelj mora bili Slovenec. Prednost ima pisatelj, ki pozna praktično gledališče in tehnično stran predstav (torej g. Govekar). Da s tem, če se razpiše službo ravnatelja z bogato plačo, ki naj stopi na mesto dosedanjega neplačanega intendanta, za finance gledališča še ni nič storjenega, bo vsakdo uvidel, če bo pomagano gledališču s tem, da bo sedaj odločal neomejeno in brezpogojno o njem „veščak“ župan Hribar, je jako dvomljivo. Dramatično društvo se pa lahko razide, ker je postalo popolnoma brezpomembno. Tudi ni sigurno, da ne dobi sedaj gledališče namesto neplačanega intendanta še slabejšega plačanega vodjo, to pa zato, ker se ne bo oziralo na kvalifikacijo, temveč bodo po stari na vadi pri našem magistratu odločali familjarni, prijateljski in drugi podobni oziri, čast tako bridko žaljene Krpanove kobile je torej rešena, in magistrat prišel je zopet na lep način, do nove službe ker je preje sinekur za žlahto in razne protežeje že zmanjkalo. Uboga slovenska Talija 1
— Naši poslanci za pravice slovenskega naroda. Pred tednom smo v članku BZa pravice slovenskega jezika poudarjali", da leži rešitev slovenskega jezikovnega vprašanja pri naših državnih poslancih. V zrak s takozvanimi
državnimi potrebščinami, smo dejali, dokler mojemu narodu ne privoščijo najprimitivnejših pravic. Za tako državno potrebščino je šlo v sredo. Vlada je potom nujnega predloga v zbornico spravila zakon za povišanje novincev za deželno brambo za 5000 mož. Da se zakon pripusti k takozvanemu „prvemu čitanju“, treba je dvotretjinske večine vseh navzočih poslancev. Od 516 poslancev jih je bilo navzočih le 416. Odstranilo se jih je torej ravno 100. Od 416 jih je glasovalo za nujnost 280, proti nujnosti 136. Dvetretjinska večina je znašala 278. Samo treh poslancev bi bilo treba, da bi glasovali proti nujnosti in zakon bi bil odklonjen. Vlada bi padla, ministrstvo bi moralo odstopiti. Z veliko razburjenostjo so vsi pričakovali izida glasovanja. Glasovali so tudi vsi ministri, ki so poslanci. Klavrno vlogo so igrali slo venski poslanci. Poslanci južnoslovanskega kluba ter štajerski in koroški poslanci slovenskega kluba so se odstranili. Naravnost za pa so glasovali kranjski (klerikalni) poslanci slovenskega kluba. Ali se ne pravi to norčevati iz vsega slovenskega naroda? Mal slovenski narod ne more imeti dosti močnega orožja proti vladi, ali še takrat, kedar jim ga srečen slučaj potisne v roko, ga vržejo v koruzo. Samo trije slovenski poslanci naj bi proti glasovali in danes bi lahko rekli, Slovenci so vrgli vlado in ministrstvo, ono ministrstvo, ki nam je naklonilo že toliko krivic, kakor ne kmalu katero. Torej proč ž njim. Slabše ne more biti, kakor je. Namesto, da bi bili napram vladi, ki ne spoštuje niti naših v zakonu zajamčenih nam pravic, v najostrejši opoziciji, pa se odstranijo pred odločilnim glasovanjem, se hodijo k ministrskemu predsedniku še opravičevati, da ne govorimo o onih, ki so naravnost glasovali za vlado. Kar vemo, kaj je ministrski predsednik odgovoril deputaciji južnoslovanskega kluba. Par lepih, tolažljivih ,fraz in rešena je bila — vlada. Slabo so branili pravice slovanskega naroda oni, ki jih je ta narod poslal na Dunaj prav zato, da branijo njegove pravice pred nasilnostjo in krivičnostjo vlade napram nam. Ubogi narod, ki te varajo prvi tvoji mandatorji. Kmalu bo zopet prilika, ko bo vlada potrebovala dvetretjinske večine. Ali se bodo naši poslanci izpametovali dotlej? Pa Bog ve, če bo takrat dana tako lepa priložnost kakor je bila minolo sredo, da bi naši zastopniki pokazali vladi, da ne uživa zaupanje od nje sovraženega naroda slovenskega. Narod, pokliči svoje poslance, ki so te izdali, na odgovor!
— Ljubljanski vodovod. Iz krogov ljubljanskih davkoplačevalcev se nam piše: Ker dosedanja dovodna cev k rezorvarju ljubljanskega vodovoda ni zadostovala, položili so novo cev. Sicer bi se moralo že pri napravi misliti malo več let naprej; pa pri nas je navada, da se vse vstvari samo za danes. Posavci (iz Kleč, Ješče) so se sedaj obrnili na mestni zastoj ljubljanski s prošnjo, da bi se tudi do njih izpeljala stranska cev in bi bili tako deležni dobrote vodovoda. Pogajanja so se zvršila tako srečno, da bo Posavcem ustreženo in bodo dobivali vodo izdatno ceneje kakor pa Ljubljančani sami. Zato ker nosijo ljubljanski davkoplačevalci vse investicijske stroške za napravo in popolnitev vodovoda, morajo plačevati svojo vodo izdatno dražje kakor pa Posavci, ki ne nosijo nobenih stroškov! Kako more to zagovarjati slavni magistrat pred ljubljanskimi davkoplačevalci ?
— Nemška nesramnost. Nemci nam niti na Kranjskem ne privoščijo kakega zaslužka, vsako najmanjšo drobtinico hoče ta lačna nemška druhal sama požreti in zato^ ji je vsako sredstvo dobro, samo da more naša podjetja in naš narod sramotiti in blatiti pred svetom. Tako so zopet nemški listi, na čelu jim denuncijantska graška „Tages-post“, porabili obisk Angležev v Postojni v svoje nesramne svrhe. Predzadnjo sredo je namreč obiskalo 90 Angležev postojnsko jamo. Pripeljali so se s posebnim vlakom, obstoječim iz 6 voz prvega razreda. Neki dopisnik se v graški „Tagespost“ pritožuje, da so obedovali v slovenskem „Na-rodnem hotelu" in dolži angleško svetovnoznano tvrdko za prirejanje potovanj Th. Cook, da ni dovolj — nemška. Edini odgovor na tako predrzno provokacijo bi bil bojkot nemških tvrdk, potem bi pač hitro nehali s takim hujskanjem.
— Nemška predrznost. Nemški „napredni“ poslanci iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega so izročili ministrskemu predsedniku „spomenico‘‘, v kateri opisujejo narodne izpade in poseganja Slovencev v nemško področje. V tem nad mero nesramnem pamfletu ali spomenici, kakor jo imenujejo, opisujejo ti čudni agentje vsenemštva ogorčenje, ki se je baje polotilo vsega nemškega prebivalstva vsled neprestanega prizadevanja Slovencev priboriti svojemu jeziku čedalje večjo veljavo v državni upravi. Ministrski predsednik je spis sprejel in gospodi obljubil, da bo vso stvar natanko proučil. Njegova dolžnost J)i pa bila, gospodom njih pamflet vrniti z resno pripomnjo, naj „nemško napredni" gospodje zbijajo pač svoje neslane šale med sabo, naj si* pa ne drznejo več s podobnimi stvarmi nadlegovati načelnika avstrijske vlade, kateremu je le predobro znano, da je resnica njih trditvam naravnost nasprotna in da če se govori o ogorčenosti, je mogoče govoriti samo o ogorčenosti zatiranega slov. naroda.
— Sokolstvo. L. 1912. bo VI. vsesokolski zlet v Pragi. Nameravajo tudi prirediti sokolsko razstavo v širšem obsegu.
—	V češkem sokolstvu sistematično širijo agitacijo za a b-stinenco in za boj proti alkoholu in nikotinu. Ne bilo bi napačno, tudi v slovenskem sokolstvu vsaj pričeti o čem enakem; kakor bi bilo sploh potrebno postaviti slovensko Sokolstvo na — sokolsko podlago. — Na olympiado v Londonu pošlje češko sokolstvo dva izmed najboljših telovadcev br. Erbena in br. čada, oba zmagovalca v mednarodni tekmi na lanskem vsesokolskem zletu v Pragi. V Londonu nastopita v tekmi posameznikov. Tekme se udeleži 2000 telovadcev pripadajočih 20 narodnostim. Londonski „stadium“ (telovadišče) bo izmed naj-grandijoznejših dosihmal poznatih stavb. V „stadium“-u je posebno dirkališče za kolesa in motorje ter basin za tekmo v plavanju.
— Odborova seja „Matice Slovenske" dne 13. maja t. 1. — Predsednik javi, da bo občni zbor dne 25. maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bo izdelan do sredine avgusta t. 1. — Ekscerpiranje Pleteršnikovega slovarja, glavna priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršena do konca oktobra. Pravdo z g. prof. Jesenkom radi Knezovih delnic „Narodne tiskarne" je „Matica“ v drugi instanci izgubila, a je sprejela ponujeno ji poravnavo; g. prof. Jesenko prepušča „Matici“ tožno vsoto 1110 K ter plača svoje stroške. Sprejme se nekaj rokopisov, drugim se določijo ocenjeva-telji. Na podlagi došlih ofertov se določijo tiskarne za tisk publikacij, za katere je bil razpisan natečaj; za eno knjigo se naknadno razpiše natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarino že 781 članov, na novo jih je pristopilo 84 in en ustanovnik.
— Opekarna z električnim obratom v Gameljnlh.
Kakor že zadnjič omenjeno, oplodila se je naša domača industrija zopet z novim podjetjem na Gorenjskem: nova opekarna z električnim obratom t Ga-m el j n i h. OBležna zgradba stoji v takozvanih ^Brezovcih", v prijaznem doliču pod Rašico, blizo okrajne ceste med Sred. in Gor. Gameljni. Material za opeko je bil v Gradcu preizkušen in spoznan kot material prve vrste; uporaben je tudi za izdelovanje peči in drugih sličnih predmetov. Količina izbornega materiala obsega vso bližno okolico in se razteza celo daleč in visoko v Rašico. Stavbeni prostor napaja več izvirkov; vir „Prdež“, kateremu se pripisuje tudi zdravilna moč, se nahaja tik pred opekarno. Oče podjetja, oziroma prvotne ideje, je bil g. Fr. Juvan, lastnik valjčnega mlina v Sred. Gameljnih. Nameraval je zgraditi ©pekarno v manjšem obsegu. Pozneje pa sta se mu pridružila še gg. Jeras (znana gostilna pri Šraju v Dol. Gameljnih) iu Mallj (posestnik in občinski svetnik v Ljubljani). Z združenimi močmi teh podjetnih mož je iz prvotno nameravane navadne opekarne nastalo podjetje, ki zavzema ne samo prvo mesto gorenjskih podjetij, ampak tudi odlično mesto med tostrokovno industrijo na Kranjskem. Električna moč, opravljajoča glavno delo obrata, je izpeljana iz bližnjega potoka Gameljšice, in sicer od valjčnega mlina g. Juvana. Skoro neverjetno je, koliko gonilne moči ima ta nezdevno skromna Gameljšica v sebi. Nič manj nego pet žag in blizo trinajst mlinov goni v komaj uro hoda dolgem teku. Pa pravijo, da bi se dala še za kako večje podjetje uporabiti, če bi se odkupilo nekaj manjših mlinov. Novi opekarni nudi Gameljšica 30 konjskih moči. V novi opekarni se bo dobila po jako ugodni ceni: strešna in zarezana opeka, opeka za tlakovanje in zidanje; pozneje tudi takozvani „Pressziegel“, t. j. pod velikim pritiskom izdelana opeka, ki se rabi pri zgradbah v naravnem slogu. Izdeluje se lahko 7—11.000 kosov opeke na dan; peč pa je zmožna žgati do 3 milijone kosov na leto. Podjetje uporabi sedaj 40—60 delavcev. Naslov podjetja: Mally&dr. opekarna v Gameljih. Pisarna se nahaja v Ljubljani, Resljeva cesta 2. — Pozdravljamo to novo domače podjetje in želeč mu obilega vspeha, ga splošno priporočamo, zlasti še našim somišljenikom 1
— Dvoje slavnosti v Gameljnih. Pretečeno nedeljo sta se vršili v Gameljnih dve slavnosti; obe ob veliki udeležbi domačinov in oddaljenih izletnikov. V Dol. Gameljnih so praznovali cerkveno slovesnost v podružnici sv. Lenarta. Ob 4. uri popoldne pa se je v Sred. Gameljnih vršilo blagoslovljene nove opekarne. Vsa opekarna je bila primerno svečano okinčana z zelenjem in slovenskimi trobojnicami. Že pred določeno uro je mnogobrojna množica čakala slovesnega akta blagoslovljenja. Ta za celo okolico znameniti akt je izvršil domači župnik preč. g. Lesar iz Šmartna, z vznesenim, namenu in pomenu primernim nagovorom. Gospod govornik je med drugim novo podjetje označil kot veseli kulturni napredek v prid in blagor za vso okolico. Po nagovoru se je vršilo blagoslovljenje. Nato so pričeli stroji svoje delovanje za poskus, čemur je sledila množica z napeto pozornostjo. Zaključujemo svoje poročilo po besedah g. župnika: „n a j bi cel okraj imel blagoslov od tega novega podjetja!
— Predrznost nemškega postajenačelnika na Jesenicah. Učitelj Ziherl na Jesenicah je dne 7. t. m. na javnem koncertu priložil zaušnico znanemu denuncijantu Wallandu. Načelnik jeseniške postaje
Koller je nato v službeni obleki naskočil Ziherla in povzročil pretep. Res lep načelnik, kateremu pa gotovo ne izostane nagrada od pangermanskega ministra Derschatta.
— Imenovanje častnih občanov v Tržiču. Pri občinski seji dne 12. t. m. je nemška večina zopet imenovala več častnih občanov; imenovanje pa se je izvršilo tako hitro in nedoločno, da slovenski odborniki niso razumeli ne imen, ne število kandidatov za častno občanstvo. Kakor se čuje, se bode slovenska manjšina iz tega vzroka na pristojno oblast pritožila. — Značilno pa je pač za toli hvalisano tržiško nemštvo, da si mora na ta način pomagati in si skuša z imenovanjom častnih občanov, ki bi skoraj gotovo sami prišli v zadrego, če bi se jih vprašalo, kaj so storili za Tržič, še nekaj časa umetno vzdržali svojo nadvlado. Toda tudi tukaj pridemo v najkrajšem času do veljave in potem malo posvetimo v Augijev hlev nemšku-tarskega gospodarstva v Tržiču.
— Nemška šola v Tržiču. Nemški šolski kuratorij je ustanovil nemško enorazrednieo, ki bo nastanjena v Klofutarjevi hiši v Tržiču. Nastavljena bo učiteljica Bor-tolotti.
Štajersko.
— Ustaeovni občni zbor telovadnega društva „Sokol“ V Šoštanju se vrši dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v kavarni hotela „Avstrija" v Šoštanju.
Pripravljalni odbor.
— Kot skrajno narodno zanikrnost se mora ožigosati postopanje onih slovenskih trgovcev, ki vodijo svoje knjige in svojo korespondenco s trgovskimi tvrdkami nemško, če prav to store v dobri nemščini, kot pravo hlapčevsko klečeplastvo pa moramo smatrati, če opravlja tak posel slovenski trgovec, ki nemški ne zna dobro. Da bodo čitatelji videli, kako se tako pismo glasi, navajamo trgovsko pismo trgovca v največjem indu-strijelnem kraju na Spodnjem Štajerju, ki se tako glasi (natančen prepis): Herr N.! Herr: Ich gebie ihnen beekant, das kan ich nicht, ject die Ware auslesen, zwar ich hab fon alen zeiten auf einmal ware beckomen fon Triest, fon ihnen, und fon Wien, und ales beider, Nach-name, mich ist das lat, aber ich kam nicht helfen, ich bitte ichnen, wen wolens Sie Nachname nachlasen, tan Ubernemi schon Ware und weri ich ihnen um 30 tagen žalen wen sein sie mit deren fersprechen einferstanten, dan gebens gleich beider Stidban in Marburg bekant und mich. N. — Rdečica sramu mora politi vsakega količkaj zavednega Slovenca, če bere tako kolobocijo, uprav satansko zadoščenje pa navdaja spodnještajerske renegate, ko vidijo take sadove proslule nemške kulture.
— Nemške denuncijaclje. Južnoštajerska poslanca Markhl in dr. Hofmann-Wellenhof sta si zadnjo nedeljo na shodu v Gradcu zopet privoščila veselje, da sta po svoji stari navadi zasramovala slovenski narod, naše uradnike, naše šolstvo, sploh vse, kar je slovensko, vrhutega pa sta ta dva poštenjaka še na prav pobalinski način denuncirala slovensko uradni š t v o. Posl. Markhl je slikal v najtemnejših barvah „žalostni“ položaj spodnještajerskih Nemcev, katerim ne grozi nevarnost samo od slovenske strani, nego tudi od Jugoslovanskega panslavizma". Že to je prav pristna denuncijacija, vendar ker je splošna in tako neumna, nam ne more dosti škodovati, veliko bolj umazana in podla je pa ona, ki se tiče predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča, g. sodnega svetnika Einspielerja. Označil pa je g. Hofmann-Wellenhof imenovanega gospoda tako-le: ,Nekaj dni po debati v proračunskem odseku sem dobil velik poštni paket, v katerem se je nahajala tale slika: v sredi gospod predstojnik in okoli njega njegovi zvesti podložniki. Pri sliki je bilo pismo v katerem se gospod deželnosodni svetnik zafrkljivo zahvaljuje, da sem se ga spominjal; obenem se pripominja, da se lahko po tem prepričam, da on ni rjoveč lev, ampak pohlevno, ponižno jagnje. To postopanje sem napram justič-nemu ministru dr. Kleinu označil kot breztaktnost in skrajno neokusnost." Da je ta pošijjatev, o kateri govori dr. Wellenhof, apokrifna, o tem gotovo ne bo nihče dvomil, in dr. Wellenhof gotovo sam najbolje; politična strast pa in naravnost blazno sovraštvo štajerskih poslancev napram Slovencem pa tako vpliva na sinove nemškega „Edelvolka“, da pozabijo tudi najnavadnejši takt in se poslužujejo tudi najpodlejših sredstev, samo da nam zamorejo škodovati. Zapomnili pa si bomo ta slučaj, kadar bodo Nemci nam očitali, da denunciramo nemške uradnike, ako zahtevamo, da ne gazijo zakonov, ki namjamčijo enakopravnost.
—	»Nezaslišana nesramnost" slovenskih gimnazijcev. Celjska »vahtarica" čaka na vsako priliko, da obgrize kakega Slovenca kakor pes na kost. Zadnjo sredo se je zakadila v slov. gimnazijce, ker so baje v torek nosili narodne trakove, prišedši z izleta v Hrastnik. Ali je celjsko nemštvo tako trhlo, da mu je nekaj slovenskih na-
rodnih trakov nevarnih? Ali pa so celjski Nemci tako otročji, da se dado event. od tako mladih fantov izzivati? Mi ne branimo nemškim gimnazijcem kazati svojo narodnost (in to ti v polni meri store) zahtevamo pa za naše dijake isto prostost. Sicer pa se pametni pretežni del celjskega meščanstva nad takimi stvarmi ne razburja; ostalih par renegatskih hujskačev po poklicu pa skoraj ni vredno upoštevati.
— Steklarna v Ribnici na Pohorju je prišla pred cratkim v slovenske roke. S tem bo uničeno gnezdo nemškutarije v Ribnici.
Koroško.
— Od koroških nemških sodnikov so se šli učit pra-vosodstva ljubljanski nemški sodniki, ki — mimogrede omenjeno — tvorijo vodstvo kranjske deželne sodnije, dr.Wagner, Luschan in pa sodni odvetnik" dr. Egger. O tem „izletu“ je poročala v edni zadnjih številk tudi naša „Laibacherica“, in sicer tako, takor bi se bili zgoraj omenjeni gospodje kar slučajno našli s svojimi pangermanskimi bratci ob vrbskem jezeru, kamor so jih bili slednji povabili. Med tem pa, ko nemški državni uradniki vseh kategorij prirejajo po Koroškem in Štajerskem demonstrativne shode, so pa naši odvetniki — o naših sodnikih niti ne govorimo, kajti izmed teh je do-sedaj v narodnostnem boju samo eden šele napravil častno izjemo in se ofenzivno zavzel za pravico slovenskega jezika v pravosodju — niti ne ganejo in spe spanje pravičnega, ne meneč se za to, da nam tujci grabijo kos za kosom naše lepe dežele. Kaj ni v naših vrstah res nič več odpornega duha proti takemu nemškemu nasilju?!
— „Schulverein“ podkupil slovensko občino na Koroškem. Krajni šolski svet v Ziljski Bistrici je sklenil, da sprejme od „Schulvereina“ 3000 K podpore. Seveda bo za judežev denar tamošnja dvojezična šola-trirazrednica odvisna od tega ponemčevalnega društva. Šola se mora zavezati, da ostane v njej za vedno nemščina učni jezik. Na ta način bi izgubili najvažnejšo utrakvistično šolo v zapadnem delu Koroške, če pa pade Ziljska Bistrica, po-dejo bržčas ž njo vsi Ziljski Slovenci, ki so že sedaj ločeni od ostalih slovenskih Korošcev po Podkloštru in Žilici. Ta dva kraja pa sta člena nemške verige, ki vodi od Beljaka proti Trbižu. Severno od Ziljske Bistrice leži Oojna Noč, ki je tudi precej ponemčena. Od tukaj pelje cesta v čisto nemške Rute in Plajberg. Zato je Ziljska Bistrica Nemcem prav zelo na poti, dokler je slovenska, če bi postali njeni gospodarji, so najvažnejši kraji med Karavankami in Do-bračem v njihovih rokah in bi bila s tem zapečatena usoda 10.000 Slovencev. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo v tem kraju poleg 695 Slovencev samo 16 Nemcev. Žalostna resnica je, da Slovenci na Koroškem nazadujejo. Zato je pač že skrajni čas, da se postavimo z vsemi silami v bran nasilnemu potujčevanju.
Primorsko.
Slovensko učiteljišče v Gorico I Kakor se čuje, se je vlada vendar odločila, da premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, laško pa v Gradišče ob Soči. Ako se to zgodi, potem se izpolni ena najnujnejših zahtev primorskih Slovencev in se obenem napravi konec nezdravim in za Slovence skrajno sramotnim razmeram v Kopru. Pribijemo pa z nova, da v Gorico in edinole v Gorico mora priti slovensko učiteljišče. Vsak drugi kraj je izključen. Kajti edinole v Gorici zamore pro-spevati večji učni zavod, v tem narodnem in geografskem središču goriških Slovencev, kjer je polovica prebivalstva slovenska in vsak drug kraj na Goriškem mora odkloniti in bode tudi slovesno odklonil vsako mešetarenje in usi-ljevanje. Ako bi se pa vdali, da bi postavila vlada učiteljišče v kak naš trg na deželi, potem bi Lafii s pomočjo vlade kmalu pregnali iz Gorice žensko slovensko učiteljišče, in kadar bi se delila gimnazij in realka, bi nas pognali zopet na deželo, češ, kakor s slovenskim učiteljiščem, tako mora biti z drugimi slovenskimi srednjimi šolami.
Šulverajnska šola v Škednju se misli razširiti v trirazrednico. Sezidati si nameravajo tudi novo poslopje. Plačevanje voditelja je prevzela država. Kdaj se neki podržavi slovenska sola pri Sv. Jakobu v Trstu?
—	Kraško vinarsko društvo v Tomaju priredi dne 17. maja ob 10. uri dopoldne vinarski shod. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Kake vrste trt naj sadimo in cepimo po Krasu, poroča g. Anton Štrekelj, vodja dež. kmet. šole v Gorici. 3. O zboljšanju kletarstva na Krasu, poroča g. Josip Štrekelj, dež. poslanec v Komnu. 4. Kako pospešiti prodajo terena, poroča g. Franc Gombač, vinarski komisar v Ljubljani. 5. Slučajnosti. Vinska poskušnja in semenj. Dne 16. maja ob 3. uri pop. sestane se posebna za to ustanovljena komisija za odlikovanje vin. Dne 17. maja v nedeljo ob 1. uri pop. se otvori vinska pokušnja z vinskim sejmom, ki traja do 7. ure zvečer. Dne 18. in 19. maja nadaljuje se ista od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer.	------------------------ t
*	Siczynski v ječi. Miroslav Siczynski, morilec ga-liškega namestnika grofa Potockega, se v nekem pismu pritožuje svojemu zagovorniku dr. Rodeju, da ima v ječi tako slabo hrano, da mora stradati. V začetku preiskovalnega zapora se mu je sicer dovolilo, da si sme trikrat na
dan kupiti priboljšek k hrani v skupnem znesku za — eno krono. Ker je pa nekemu tovarišu podaril cigareto, odvzela se mu je ta dobrota in Siczynski je sedaj navezan samo na jetniško hrano, ki je pa tako slaba, da povžije samo kruh in enkrat na dan porcijo leče. Po preteku 8 dni se mu je zopet dovolilo, da si sme hrano iz-roljšati. Siczynski poudarja v pismu, da se radi tega ni hotel nikomur pritožiti, prvič ne zato, ker bi mu itak nič ne pomagalo, in pa radi tega, ker bi šovinistični Poljaki sklepali iz tega, da hoče s stradanjem doseči prostost.
* Bombe proti pruskim Poljakom. V Poznanju na pruskem Poljskim so imeli Poljaki dne 27. aprila zvečer v „hotelu de France" veselico, katere so se udeležili vsi zavedni in odlični poznanjski Poljaki. Opolnoči pa, ko je prikipelo veselje do vrhunca, je nekdo odzunaj zagnal proti vhodu bombo, katera je z velikim hruščem eksplodirala, razbila vrata in eno okno, in neko damo znatno ranila; dva pasanta sta bila vsled detonacije vržena ob tla in zadobila lahke poškodbe. Tak sad je torej rodilo brezmejno fanatično društvo »hakatistov" ; isti Nemci, kateri sedaj, ko je član zatiranega maloruskega naroda umoril najhujšega sovražnika svojega rodu, niso mogli najti dovolj besedi, da bi izrazili svoje ogorčenje nad „ruskim“ atentatom, pa molče kot grob o zakotnem napadu na udeležnike poljske veselice, kjer je le srečni slučaj hotel, da ni brezvestni napad zahteval več nedolžnih žrtev.
Roj a ki!
»Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju", ustanovljeno ob vladarski štiridesetletnici 1. 1888., slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka.
Tiho in brezhrupno bo to slavje, kakor je tiho delovanje tega prepotrebnega društva. A to slavje naj bi bilo vsaj povod, da bi se ga rojaki v domovini in drugod spominjali z obilnimi darovi v izdatnejši meri. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost.
V	vseh strokah namnedostajadu-š e v n i h delavcev in na merodajnih mestih se često izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, ako . zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu visokošolcu upade pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker gaje potlačilo in oslabilo uboštvo. Zakaj poleg vseh težkoč, s katerimi se borijo slovenski visokošolci, poleg preziranja s strani drugorodnih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih je uboštvo najhujši sovražnik, ker slabi duševne in telesne sile.
In ubožna ter potrebna je pretežna večina slovenskih visokošolcev! Vsak mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, dragiuja v velikem mestu pa je vedno večja.
Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vse tiste, ki so svoj' čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma, ker tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. [Okolo 1500 poročil in položnic smo razposlali v Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo vporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarnici blagajnika g. dr KI. S e s h u n a , dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, I., Singer-strafie 7.
Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce.
Ker to važno in prepotrebno društvo slavi svojo dvajsetletnico, bode naš list izvanredno prejemal in objavljal prostovoljne prispevke, namenjene »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju."
Uredništvo in upravništvo.
Gospodarstvo.
„Zveza slovenskih zadrugi je imela minuli teden v »Mestnemu domu" svoj občni zbor. Zastopanih je bilo od 90 članic 61. Dr. Žerjav je poročal o uspehih in namenih zveze. Ivjin Rožman je poročal o splošnem stanju zveze in o denarnem prometu. Iz tega poročila povzamemo, da je znašal denarni promet v teku polletnega obstoja zveze 4,800.000 K. Zveza šteje 90 zadrug, med njimi 59 posojilnic (21 sestava Schulze-Delizsch, 38 zadnji čas ustanovljenih Raiffeisenovk); ostala so gospodarska društva (7), mlekarske zadruge (12), 2 vinarski zadrugi, 1 vodovodna, 2 tiskarni, 1 konjerejska zadruga itd. Štiri zadruge so v registraciji na trgovskem sodišču v Trstu, 6 pa v Ljubljani. Po deželah razdeljeno je članic na Kranjskem 63, na Primorskem 27. Za časa denarne krize je zveza dajala posojila največ po 51/, odstotka, kar je bilo mogoče
le s pomočjo »Kmečke posojilnice1'. Revizije, ki naj bodo natančne in poučne, vršila bo zveza po tri dni brezplačno. Dosedaj izvršene revizije, — do katerih pa zveza še nima pravice, — niso pokazale posebno velikih napak v poslovanju. V bodoče posveti zveza vso pozornost blagovnemu prometu, ustanovi po potrebi podružnice, stopi v poslovno zvezo z bankami, ustanovi lastno glasilo ter razširi delokrog na Dalmacijo. V odbor in nadzorstvo so bili voljeni tudi zastopniki izvenljubljanskih članic, tako iz ljubljanske okolice g. Tribuč, z Goriškega Mrmolja in Andrej Gabršček, Istrani Dominco iz Kopra, Pečarič iz Pobegov in Kuret iz Ricmanj, potem nekaj Gorenjcev in Dolenjcev. Pravila so se premenila v smislu zakona, da bo mogoče doseči avtorizacijo za revizijo. V pokritje upravnih stroškov bo treba 20.000 K.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Z ozirom na državne investicije se je borza pečala posebno z dvema kategorijama industrijskih vrednot, in sicer s produkcijo železa in z akcijami onih	podjetij, ki dobavljajo za državo.	Vendar se	pa	železne	vrednote niso mogle popolno vzdržati, ker	so	se
raznesle govorice, da se v zbornici pripravlja agrarna interpelacija proti železniškim družbam. — Notirale pa so kreditne akcije 632'—, ogrska kreditna banka 746 50, bančno društvo 521*75, zemljiška banka 431*75, državne železnice 694*35, lombardi 13525, alpinske montanske akcije 658'—, ruska renta 95*45. Mesečni eskompt neizpremenjen, bančna obrestna mera 4 V2 % > privatni diskont, 4 daljši 41/* do 5 Vs%*
Promet s pridelki.
Z ozirom na trajno dobro vreme se vobče pričakuje, da se bode razvoj setev normalno razvil. Navzlic temu pa se niti v pšenici niti v rži niso ponudbe pomnožile, ampak so še vedno pomanjkljive. Temu vzroku je tudi pripisati dejstvo, da so cene tem pridelkom še vedno precej visoke. Za rž je prišlo nekaj naročil iz province, oves in koruza sta notirala nespremenjeno.
Cene za vsakih 50 kg so notirale	ab Dunaj:
Pšenica, tiška 76 do 79 kg K	12 45 do K 12	85,
slovaška 77 do 81 kg K 11*80 do K 12*38; nižeavstrijska in moravska, K 1160 do K 11-90.
Rž, slovaška 72 do 75 kg K 10 70 do K 10*95; peštanska 72 do 75 kg K 10 65 do K 10*90; avstrijska 72 do 7-5 kg K 10*70 do K 10 95; ogrska 72 do 74 kg K 10-60 do K 10 85.
Ječmen slovaški K 7*40 do K 8 60.
Koruza, ogrska K 6 45 do K 7*15.
Oves, ogrski izjemne vrste K 810 do K 8 45; prve vrste K 7*85 do K 8*10.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 62*40 D, K 62-80 BI.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 97-—D, K 98*—.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 67*75 do K 68*—.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11*50 do K 12*— B.
Meso. Gene za kilogram so sledeče:
goveje meso prednje		K	0*68 do K	1*52
rt »	zadnje	rt	0 88 „ „	1*70
telečje „		Tt	0-50 „ n	1*70
svinjsko „	ogrsko	n	1*36 „ n	1*60
ovčje „		T)	0*72 „ „	1*20
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 68*— D, K 69*— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 33*50 D, K 34*— B ab Dunaj. Slanina, bela brez zaboja prompt K 58*— D. K 59*— B ab Dunaj. Cena nespremenjena.
Sladkor, v kockah za 100 kg: brutto K 79 25 B K 80*25 B, kristalni sladkor prompt K 69*50 D, K 70*—, ab Dunaj.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Good Average B 47*— D; K 48*— B; Santos Perl Good K 51*—D; K 52*— K prompt od Trsta. Tendenca mirna.
Glasovi odvetniških in notarskih uradnikov.
Naša brošura.
(Konec.)
Sicer pa naj se mi nikar ne hodi s trditvami, da so bili stari odvetniki idealnejši od novih. Naj se le pregledava poslovanje po starih sodnih redih, pa se gotovo pride do prepričanja, daje tam mnogo več obrti in skoro sama obrt, in da nasprotno ravno moderno življenje za-
hteva tudi idealnejšega odvetnika, seveda odvetnika, ki ne odklanja od sebe vseh danih predpogojev socijalnega življenja, marveč stremi le po tem, da se krivice socijalnega življenja odpravijo, in da tudi pri izvrševanju svoje obrti čuti vso neenakost razredov in krivice, ki iz tega izvirajo, in posebno naj odvetnik nikdar ne pozabi videti obrt v izvrševanju sodstva in delati na to, da sodnik idealno vrši svojo nalogo. Morda je ravno največja krivica dandanašnjega odvetništva to, da od sodnika v prvi vrsti ne zahteva idealnega izvrševanja njegove dolžnosti, ker lahko bo potem tudi slediti njim. Temeljni razlog pomanjkanja idealizma v odvetniškem stanu danes, je pomanjkanje idealizma sodnikov. Tudi oni ne vrše, dasi bi mnogo lažje nego odvetniki, ki imajo skrb za materijalno bodočnost svojo in svoje družine, le idealno svojega poklica, ampak ga vrše mašinalno, mehanično, z vsemi malenkostmi vsakdanjega življenja, pogled uprt v stranko, ljudi, razred, masečno plačo, avancement in končno visoko pokojnino. Vsa različna konkurenčna sredstva pri odvetniku in sodniku, pri industrijalcu in trgovcu so pač le izraz krivičnega socijalnega položaja.
Glede podrobnosti načrta bi šel deloma preko zahtev uslužbencev. Na pr.: 6 tedensko plačo za slučaj bolezni in nesreče, za slučaj izvrševanja vojaške dolžnosti za 4 tedne, pravica do najmanj tedenskega dopusta pri nižjih uradnikih in tritedenskega za voditelje pisarn. Tu pa takoj dostavljam, da je neobhodno delati na to, da se razširijo sodne počitnice na dva meseca in da se uvedejo popolne sodne počitnice, t. j. da naj poslujejo sodišča tekom počitnic le v dejansko nujnih stvareh, ne pa morda v bagatelah, v nepotrebnih kazenskih pravdah in enako. Kaj je nujno in potrebno, naj sodnik po svojem zdravem razumu spoznava od slučaja do slučaja, in takih nujnih zadev je v poletnih vročih mescih tako malo, da bi zadoščalo za izvrševanje sodstva 20 ali 15 % uradništva.
Odpovedna doba bodi najmanj 6 tedenska za stalno nameščenega uradnika za vsako koledarsko četrtletje ter je v odpovedni dobi pustiti v svrho iskanja službe prostega časa vsakih 14 dni najmanj en dan.
Konkurenčno klavzulo bi bilo po mojem mnenju sploh odpraviti.
Izpričevalo bi moralo obsegati vse, kolikor se tiče zmožnosti in znanja uradnikovega. Seveda je najtežja stran v izpriČevalu ravno zadeva psihološkega in moralnega vprašanja. V največ slučajih bi resnično izpričevalo bolj škodovalo nego koristilo. Sprejeti bi se morala torej glede izpričevala le prepovedna določila, kaj se v izpričevalo ne sme postaviti. Danes velja izpričevalo, ki potrjuje le dobo službe, za slabo izpričevalo.
Brez druzega sem za to, da je dati prostost službenemu osebju za izvrševanje vseh državljanskih pravic, torej posebno za izvrševanje volilne pravice.
Glede dopusta imam pomiselk, ali je mogoče uradniku nastopiti dopust, ako tudi nima primernih sredstev. Po mojem je dopust jako draga stvar tako za šefa, kakor za uslužbenca. Tako dam v svoji pisarni za slučaj dopusta stalnim uradnikom tudi nagrado, ako ni že pri določitvi plače mišljeno tudi na dopust. Ako naj dopust služi za to, da uslužbenec nabere novih moči, si mora dati telesnega in duševnega odlastka, priložnost telesne in duševne reakcije, torej premembo zraka, hrane, gibanja v prosti naravi, potovanje itd. Dopust kot brezdelje je nezmisel. Uradnik, ki svoj tedenski dopust ubije s tem, da zjutraj leži do desete, ali kolikor mogoče veliko, čez dan poseda po kavarnah in gostilnah in zvečer zopet leže zgodaj spat, ali pa si privošči krok ali ponočevanje, ima ravno nasprotno od dopusta. Jaz bi želel, da bi vsi naši uslužbenci za časa dopusta privoščili letovišče sebi in družini, gibanje in telesno delo, ker le tako je mogoče iznebiti se vse more celoletnega pisarniškega dela in z njim združene otrplosti živčevja. Za uživanje takega dopusta pa je treba seveda regulacije plač, in najbolj se ustreže sedanjemu položaju, ako določi šef svojemu odgovornemu voditelju pisarne za dopust toliko nagrade, da ga more uživati, ne da bi si nakopal dolg. Dopust bodi nepretrgan v dobi sodnih počitnic. Zahtevam pa, da bi se zakonitim potom določila pravica do dopusta ne glede na premembo službovanja v eni ali drugi pisarni, ker bi se tako počitnice in dopust po vseh pisarnah docela izednačil. Voditelj pisarne, ki je že več let služboval pri enem šefu in prestopi k drugemu, bi moral biti pri drugem šefu takoj tudi deležen dopusta.	j
Glede poskusne dobe je 14 dni premalo za duševnega delavca in posebno za voditelja pisarne. Največkrat se spozna uradnika takrat, kadar je izredno delo, ko mora imeti uradnik v redu svoje živčevje in mora znati intenzivno pokazati svoje znanje. Odvetniške pisarne imajo itak svoje sezone. Zaraditega je po mojem mnenju za spoznanje sposobnosti uradnika tudi 4 tedne premalo. Zase bi zahteval najmanj 6 tednov. Vestnemu šefu pa tudi po šesttedenski poskušnji ni mogoče izreči svoje sodbe. Mnogo je značajev, ki se počasi privadijo na delo kake pisarne, potem pa tem vestnejše in trdnejše vrše svojo službo. So pa drugi, ki prve dneve vsled novosti položaja pokažejo vso svojo pozornost in razbujenost, potem pa še
nagleje opešajo in potrebujejo vedno nove izpodbuje. Zaraditega šesttedenska odpovedna, pa tudi šesttedenska vzprejemna doba.
Veseli me, da se na 33. strani vendar-le priznava, da dobremu delavcu ni treba mnogo čakati na službo, to se pravi, da vsak šef dobrega delavca drži kolikor mogoče v svoji pisarni in ga zaraditega tudi dobro odškoduje. Dolga odpovedna doba je pač nepraktična povsod, ker dobremu delavcu ni težko dobiti drugih poslov, krivično pa bi bilo vezati slabega delavca za daljšo dobo. Ne bi imel pa tudi nič proti temu, da se uvede trimesečna odpovedna doba, le da bi potem zahteval trimesečno vzpra-jemno dobo.
Preveč je zahteva na 35. strani, naj šefi varujejo svoje uslužbence pred slabim ravnanjem od strani drugih uslužbencev. Vsaj stilizacija bi morala biti tukaj jako previdna. Niti šefu c. kr. pisarn, še manj pa šefu privatnih pisarn gre, vtikati se v stvari razžaljenja časti in ravnanja med uslužbenci v pisarni. Sicer pa vsak količkaj izobražen šef ne pusti sirovosti v svoji pisarni. Najbolje bi bilo, ako se prepusti stvar sodstvu.
Kar se tiče odpovedi zaradi zapora, bi morala biti seveda dejansko stvar omejena toliko, da tudi najmanji zapor zaradi nečastnega ali nepoštenega ravnanja veljaj kot razlog takojšnjega odpusta. Odvetniški stan mora pač gledati v prvi vrsti na zaupanje in poštenje.
Prav pa je, da se omeji odškodninska zahteva na majhno dobo, dokler je še škoda [evidentna in bolj dokazljiva. Tako je tudi po drugi strani prekratka doba treh dni za takojšnjo odpoved, ker vsaka važna stvar zahteva tudi svojo dobo pomisleka, ali naj odpustim uslužbenca zaradi posebnega razloga iz službe, ali ne. Imam takojšnjo odpoved za preresno stvar, da bi se kar tako meni nič tebi nič dalo o tem izreči.
Glede nedeljskega počitka sem za to, da se uvede popolen nedeljski in prazniški počitek. Nepotrebni prazniki naj se sploh odpravijo, dokler pa veljajo za obrtnika in kmeta, pa naj veljajo tudi za odvetniške pisarne. Zato sem uvedel popolen nedeljski in prazniški počitek v svoji pisarni in uvedli so ga vsi slovenski odvetniki v Gorici. In danes lahko javno potrdimo, da to ni imelo nikakih zlih posledic, dasi je tukaj nasprotstvo med italijanskimi in slovenskimi pisarnami, in kolikor se sploh more govoriti o konkurenčnem boju, bi se v prvi vrsti pokazal posebno pri tem vprašanju.
Toliko torej od moje strani v kratkih potezah, kolikor sem mogel na prvi mah slediti brošuri. Najbolj bi me pa veselilo, ako sem s svojimi opazkami kaj dosegel v tem pogledu, da pridejo odvetniški uradniki do spoznanja, da je v samoizobrazbi in skupni organizaciji edini njihov spas. In še nekaj bi povdarjal končno ravno k temu svojemu zadnjemu odstavku. Bolj ko je voditelj pisarne podučen in spreten v poslovanju, bolj ko dobi vpogled v različne eksekucijske, zemljiškoknjižne, posojilniške, menične in enake manipulacije, bolj se zapeljuje v iskanje posebnih virov poleg plače, in najtežje stališče ima navadno šef z nadarjenim uslužbencem ravno od te strani, da se lahko reče, da je prava bela vrana voditelj pisarne, kij e v s e stra n s k o sposoben, obenenem pa tudi ponosen, da izvršuje voditeljstvo pisarne, se pa nebaviz različnim nabiranjem provizij, administracij, s posredovanjem pri posojanju in prodajanju, da se sam ne udeležuje dražb, da ne postane „Bauernfiinger“ itd. In glavna težava, da šef ne dobi tovariša v svojem voditelju pisarne, je ravno moralna stran. Kadar bi se tega zavedli odvetniški uslužbenci, bi se njihov položaj že po sebi zboljšal, kajti imeti v svoji pisarni za navadno delo zanesljivega človeka, ki je tudi sicer čist, to je pač največja dobrota in blagor za vsakega šefa. In klical bi tukaj uslužbencem: Hic Bhodus, hic salta.
Jurist
vešč nemške stenografije, išče primerne službe v kaki pisarni. — Ponudbe s pogoji na upravništvo tega lista pod „G. 40.“
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vino, vodo in gnojnico, naj se obrne na trgovino z železnino
Fran Stnia v Liljani
Harije Terezije cesta št. 1 (zraven Figabirta)
in Valvazorjev trg št. 6 (nasproti Križ. cerkve)
Edino tam se dobi vedno sveži Portland- in Roma licem en t i* slovečih tovarn dovike in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic ln ge* pelJnoT. Stroji za košnjo in obračanje sena vedno v zalogi.
iPtee*e§pIpleM
»M
Izdelovatelja kirurg, instrumentov
atelje za ortopedične aparate in bandaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in parauka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Gralvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
»Učiteljska tiskarna1' v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
- .	-...— Gradišče št. 4 =====
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Spominjajte ne Družbe sv. Cirila in Metoda!
Svojo bogato zalogo
VOZOV
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
iV*ViVi^Vi94Vx^VA9XVA9XVxira7^A91\^V^VX^4VXViVXVxViVJLVXVi'J|'a7JVJL?JL\
aasasisgs^^
Učiteljska tiskarna priporoča vizitke in kuverte s firmo.
  AVGUST BELLE -
Unec pri Rakeku,
prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.
novih in že vabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS J AN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in firneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“.
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno KI'— lit III.	„ 110	„
II.	n 1'30	„
I.	* 1-50	„
Drožnik III. „ 1'30 „
II.	„ 150	„
I.	„ 1'80	„	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K
Tropinovec navad. K 1-— lit.
III. n 110 „
II. „ 1 20 „
I. n 1-40 „
III. n 1 40 „
II. „ 1-80 „
I „ 2 - n
litra.
narodna grenčica narodni liker
SpecijaliU-ta jSlOVGflGC*
od K .110 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1‘— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorei brezplačno!
Etika in politika,
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba. ====== Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Fr. P. Zajec
Ijubljana, Stari trg: 26
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, šoipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago In separatni ceniki ur in zlatnine se razpošiljajo ranko.
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Spljetu
_____  :_________T7"	Xj	j\lblj £133.1
priporoča: proiuese na 3% z eni.
M
»»
llentui davek plačuje banka sama.
~^7~
kred. srečke II. eni. po K 5*50, žrebanje 5. maja, glavni dobitek K 60.000-— 3% zem. kred. srečke I. eni. p« K -v-, žrebanje 15 maja, glavni dobitek K 90-000-— 4% o g. hipotečne srečke po K 4-—, žrebanje 15. maja glavni zgodltek K 70.000-— og. premijske srečke, cele po K 12-—, polovice po K 7—, žrebanje 15. maja, glavni dobitek K 200.000--
Reservni fond:
200.000 kron.
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 41!2°!o
Rentni davek plačuje banka sama.
r •• | crtiittt! Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-OVOJI K aVUJimi čajte blaga pri protislovenskih tvrdkah!	---
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Iidaja konzorcij „Slov. gosp. stranke*
Lastnina * Slov. gosp. stranke*. Tisk .Učiteljske tiskarne- v Ljubljani.