izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazz« Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Pofitni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 8 4 Poitnina plačana v gotovini
TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka
150 lil
NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 : : Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1065	TRST,	ČETRTEK	18.	DECEMBRA	1975,	GORICA_______________LET.	XXV.
»STARI PILJ« V BAZOVICI - V OZADJU BAZOVSKA CERKEV
F.to Magajna
Ala ročnikom, bralcem in vsem Slovencem Zeli vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1976
NOVI LIST
In če bi se lezeš ne bil smel rediti?
Trst kaže za letošnji božični čas hinavsko podobo skromnosti in resnosti; nikjer ni več sijajne osvetljave z barvnimi lučkami, nikjer razkošno razsvetljenih izložb, nikjer velikih božičnih dreves na trgih in v vežah javnih poslopij. Povsod varčujejo z električno energijo za božično okrasitev, medtem ko skoro nihče ne varčuje z bencinom in nafto za avte in tovornjake — potrošnja tekočih goriv je ostala takšna, kot je bila, ali je celo narastla. In izložbe so kot vsa prejšnja leta polne jestvin, mesa vseh vrst, dragih »paneto-nov« in drugih delikates. Skoro nihče ne misli varčevati pri sebi. Trudijo se, da bi iznašli kar najbolj bogat in pester jedilnik za božične praznike in Novo leto. Varčujejo samo pri tem, kar naj bi javno spominjalo na bližajoči se Božič, sebi ne misli skoro nihče ničesar odtrgati in še manj misli velika večina ljudi na tiste, ki si ne bodo mogli privoščiti bogate božične pojedine, na brezposelne, na mlade, ki si zaman iščejo prvo službo po dolgih letih študija, na stradajoče v tretjem svetu, na vse tiste kulturne in druge potrebe, ki bi se jih dalo — vsaj kar zadeva našo tukajšnjo slovensko skupnost — pokriti z majhnim delom tistega, kar bo šlo v trebuhe. Božič — to je za mnoge, ki se iz duševne lenobe in tradicije še imajo za kristjane, a so že prestopili nevidno mejo, ki loči krščanstvo od modernega poganstva in brezbrižnosti, samo velika in dobrodošla priložnost za žrtje in za trošenje.
Letošnji Božič sovpada v Italiji tudi s propagando za prost splav. Pobudniki za proste splave prikazujejo svojo akcijo kot napredno pobudo, ki bo osvobodilo žensko seksualnega suženjstva in ji dala vso svobodo, vso odgovornost za usodo porajajočega se življenja. »Moj trebuh je moja last, zato nikogar nič ne briga!« je ge-''o žensk, ki hočejo pravico do prostega jsplava. Strastno branijo svojo dozdevno pravico do te svoje »zasebne lastnine«. Toda če ima nekdo popolno pravico, da sam razpolaga s svojim trebuhom, ali nima drugi potem tudi popolno pravico, da sam razpolaga s svojim dobičkom, s svojo materialno posestjo, s produkti svojih možgan, s svojo jahto? Ali ni absurdno da ravna socializem, ki v teoriji poudarja odgovornost človeka do vse družbe in odgovornost družbe za vsakega človeka, v praksi tako strastno zagovarja »zasebno posestno pravico« žensk do njihovega trebuha, čeprav je ravno plod tega trebuha (dalje na 3. strani)
OSIMSKA POGODBA CELOVITA ENOTA
Kot smo že omenili v zadnji številki, je bila tematika narodnih manjšin predmet velike pozornosti med uradnim obiskom delegacije deželnega odbora Furanije - Julijske krajine v Sloveniji. To ne izhaja samo iz skupnega poročila, ki so ga objavili ob koncu razgovorov, temveč tudi in predvsem iz dejstva, da je predsednik Comelli v Ljubljani uradno sprejel odposlanstvo italijanske narodnostne skupnosti, ki živi na ozemlju Slovenije. Gre vsekakor za pomemben dogodek, zlasti če pomislimo, da bo z ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo prenehal veljati posebni statut Londonskega memoranduma, ki je predvideval mednarodno zaščito za Slovence na Tržaškem in Italijane na Koprskem in v Bujščini, se pravi, da je tudi formalno priznaval obema državama pravico, da se zanimata za svoji narodni manjšini. Z novo pogodbo takšna mednarodna zaščita pade, kajti odslej bi morala vsaka država s pomočjo svojih notranjih norm urejevati manjšinska vprašanja, čeprav obstaja obveza o spoštovanju »maksimalno možne zaščite«, ki je prav gotovo mednarodne narave. Če se je torej predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine srečal v slovenski prestolnici z odposlanstvom italijanske manjšine v Sloveniji, pomeni, kako je pravica matične države, da se zanima za svojo narodno manjšino izven svojih meja, popolnoma nesporna in nekaj povsem naravnega. S tem pa je bila tudi uradno
potrjena veljavnost tesnih stikov med narodno manjšino in njenim matičnim narodom, saj si je težko predstavljati obstoj manjšine, če ta ni neposredno povezana s kulturno in zgodovinsko stvarnostjo v matični državi.
Predsednik deželne vlade Comelli je med sprejemom delegacije italijanske manj-
OBVESTILO
Naše bralce obveščamo, da bo zaradi božičnih in novoletnih praznikov prihodnja številka Novega lista izšla v četrtek, 8. januarja 1976. Naročnike pa opozarjamo, da bo uprava Novega lista zaprta od 22. decembra do Novega leta.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA LISTA
šine to načelo izrecno poudaril. Ob tej priložnosti je tudi naglasil, da bo dežela Furlanija - Julijska krajina izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz zadnje italijansko-jugo-slovanske pogodbe v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin, čeprav je pristavil, da dežela ni povsem pristojna za reševanje manjšinske tematike. Važna pa se nam zdi Comellijeva izjava na tiskovni konferenci v Ljubljani, ko je dejal, kako more odgovorno trditi, da kažejo osmi člen osimske po-
gorbe in njeni uvodni odstavki — zlasti o-memba načela največje možne zaščite — politično voljo italijanske države, da s pomočjo zakonodajnih instrumentov prične reševati vprašanje slovenske manjšine v Italiji. Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine pa bo posredovala pri osrednji vladi v. Rimu, da se manjšinski problemi čim-prej začnejo urejati.
Med obiskom delegacije iz Furlanije -Julijske krajine v Sloveniji seveda ni bil govor samo o manjšinah, saj sta tako Slovenija kot Furlanija - Julijska krajina po zadnji pogodbi med obema državama postavljeni pred mnoge in važne naloge gospodarske narave. Poudarek, ki je bil dan manjšinski problematiki, pa bi kazal, da ni mogoče ločiti gospodarske vsebine italijansko-jugoslovanskega sporazuma od njegovega političnega aspekta, pri čemer prihaja predvsem v poštev manjšinska tematika. Zadnji sporazum med obema vladama mora torej predstavljati celovito enoto, ki jo je treba tudi celovito obravnavati, se pravi, da ni mogoče izvajati njene gospodarske vsebine, če se hkrati ne uresničijo tudi obveznosti do narodnih manjšin. Mislimo, da je takšen pogled tudi jasno prišel do izraza med zadnjim obiskom odposlanstva deželne vlade Furlanije - Julijske krajine v Sloveniji.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago LegiSa ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulico Rossetti 14 - tel. 77-21-51
SKOZI		DALJNOGLED 1
		
KAJ JE LEVO IN KAJ JE DESNO?
Časnikarji italijanske televizije v nobenem televizijskem dnevniku ne pozabijo o-meniti, ko poročajo o državljanski vojni v Libanonu, da gre za »falangistično desnico« in za »mohamedansko levico«, ne da bi nam razodeli, po kakšnem kriteriju so klasificirali obe strani. Z nekoliko formalne logike bi se dalo sklepati, da jim velja »Falanga« za desnico zato, ker je krščanska in ker nosi isto ime kot španska »Falanga«, mohamedanski gverilci pa so jim »levica« najbrž zato, ker se bojujejo s sovjetskim orožjem in ker streljajo na »desnico«... V resnici sta obe strani enako fanatični, enako nacionalistični, in če lahko pojmujemo pod pojmom desnice nacionalistični in verski šovinizem, potem si pač oznako »desnica« še bolj zaslužijo mohamedanski gverilci, ki masovno pobijajo krščanske Maronite po vaseh in imajo očiten namen genocida nad majhnim maronitskim narodom. Sploh pa je popoln nesmisel — in grda razvada — nalepiti o-značbo »levica« in »desnica« gibanjem in akcijam, ki nimajo nič skunega s tema evropskima pojmoma, saj se je celo v Evropi že popolnoma pomešal njun pomen.
DOLORES IB ARRURI JEV A ?
Zdi se, da nam ne preostane drugega, kot da nemočno gledamo, kako nam neka-
teri kvarijo izraz in duha slovenskega jezika. Z neko zagrizeno vnemo, o kateri človek ne ve, ali izvira iz skritega sovraštva do slovenskega jezika ali iz škandaloznega neznanja ali pa enostavno iz afnanja. Tako smo te dni slišali po radijskih valovih, da je prišla v Italijo praznovat svojo 80-letnico znana španska komunistična voditeljica Dolores »Ibarrurijeva«, in gledališki listi slovenskih gledališč, kjer bi se morali še posebno truditi za lepo in predvsem naravno, govorno slovenščino, nam trdovratno predstavljajo igralke kot, recimo Meto Kumar-jevo, Minko Levarjevo, Ano Peternelovo, Bredo Španovo itd. namesto kot Meto Kumar, Minko Levar, Ano Peternel in Bredo Špan. Tako kvarijo in po nepotrebnem podaljšujejo njihove priimke, kar jih napravlja zlasti za tujce neizgovorljive. Razen tega pa: čigave so? V času, ko se ženske toliko borijo za enakopravnost (h kateri spada tudi pravica do lastnega priimka) in ko bi morale biti tiste, ki jo že uživajo, kot npr. Slovenke, ponosne nanjo, pa po takem izražanju sploh niso samosvoje osebnosti, ampak so nekoga last ali v nekoga oblasti. Najbrž svojih mož ali očetov. »Kumarjeva«
pomeni, da pripada nekomu, pač nekemu Kumarju, Levarjeva spada pod oblast nekega Levarja ali vsaj k njegovi hiši itd. Živ krst na Slovenskem ne bo rekel, da se piše neko dekle ali žena »Meta Kumarjeva«, ampak samo »Meta Kumar«. Tako se izražajo vsa šolska spričevala, vsi dokumenti, tako so naslovljena vsa pisma. In vsaka ženska, če ni gledališka igralka ali če nima smole, da je žena kakega časnikarja, ki ne zna dobro slovenščine, bo rekla, da se piše npr. Meta Kumar in ne Meta Kumarjeva. Tako afektirano izražanje so pobrali slovenski gledališčniki pri Čehih, Poljakih in Rusih, kjer pa je naravno in v skladu z jezikom, ker se glasijo tako vsi ženski priimki. Toda zakaj naj bi natezali slovenske priimke na tuje kopito? In še bolj smešno zveni tako izražanje pri romanskih priimkih, kot je npr. ravno »Ibarrurijeva«. Zakaj ne Dolores Ibarruri, kot jo imenuje ves svet? Če rabi Slovenec obliko »Kumarjeva«, pomeni to domače, vaško izražanje in hoče povedati, da je tista Kumarjeva iz Kumarjave hiše oziroma družine in da ni samostojna, sama svoja gospodinja, ženska, ki sama odloča o sebi in svojem poklicu, česar o igralkah ali o Dolores Ibarruri gotovo ni mogoče reči. Za vraga torej, zakaj nas izzivajo s takim pačenjem slovenščine in z vračanjem žensk v razmere nekdanje vaške očetove ali moževe avtoritarnosti? (Oprostite, toda človek spričo tega mora kleti, neglede na božični čas).
Slovenška skupnost vošči vsem Slovencem v zamejstvu, rojakom v Sloveniji in v tujini radostne božične praznike in mnogo uspehov v letu 1976.
Od besed h konkretnim dejanjem
V soboto, 13. decembra, se je v Jam-ljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo več važnejših vprašanj. Najprej je deželno tajništvo' pozitivno ocenilo obisk Slovenske skupnosti na Koroškem, kjer je bila 29. in 30. novembra v gosteh Narodnega sveta 'koroških Slovencev. Obisk, katerega glavna tema je bil problem preštevanja koroških Slovencev in samostojnega slovenskega šolskega okraja v naši deželi, je imel širok odmev tako v slovenskem kot v italijanskem tisku. Slovenska skupnost bo glede tega vpraša-nja sprožila vrsto akcij, ki naj v tem kočljivem trenutku dokažejo vsej javnosti težke boje, ki jih bijejo koroški Slovenci za svoj obstoj. V tem smislu je števerjanski občinski svet že izglasoval resolucijo, ki obsoja preštevanje manjšine na Koroškem.
V nadaljevanju seje je deželno tajništvo Slovenske skupnosti razpravljalo o obisku, ki je predsednik deželnega odbora Comelli pravkar opravil v Sloveniji, kjer je bil gost Izvršnega sveta Slovenije. Slovenska skupnost sicer jemlje na znanje izjave predsednika Comellija, da bo dežela Furlanija — Julijska krajina «v okviru lastnih pristojnosti in s pomočjo zakonodajnih instrumentov konkretno uredila tista področja, ki so pomembna za ohranitev in okrepitev jezikovnega, narodnega in kulturnega bogastva narodnih manšin.« Toda takšne in podobne izjave smo že večkrat in ob raznih priložnostih slišali. Slovenska skupnost ponovno ugotavlja, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina možnosti in pristojnosti, da stvarno in učinkovito rešuje probleme slovenske narodne manjšine v deželi v duhu izvajanja ustavnih določil, deželnega statuta in mednarodnih sporazumov. čas bi torej že bil, da se od abstraktnega formaliziranja raznih besed in načel takoj preide na konkretno reševanje slovenskih problemov v smislu globalne zaščite celotne slovenske narodne skupnosti v deželi. Deželnemu odboru ne manjka predlogov v tem oziru, naj mu je Slovenska skupnost že na prvi seji novega deželnega sveta predložila zakonski osnutek za globalnost v pravični zaščiti slovenske narodne skupnosti.
S tem v zvezi je deželno tajništvo Slovenske skupnosti poverilo naloge deželnemu tajniku, da pri predsedniku Comelliju posreduje za sestanek Slovenske skupnosti v zvezi s konkretnim izvajanjem nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Svoje globoke pomisleke in utemeljeno skrb pa je deželno tajništvo tudi izrazi-
V veliki dvorani teološke fakultete v Ljubljani je imel podpredsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Tope Poljšak predavanje o osnutku zakona slovenske republike o verskih skupnostih. Predavanju je prisostvovalo nad tristo profesorjev in študentov te fakultete in razvila se je živahna debata.
V Libanonu se nadaljuje strašna državljanska vojna med mohamedanskimi Druži in krščanskimi Maroniti. Nujno se zdi mednarodno posredovanje in poseg sil Združenih narodov, ker Libanonci samii niso sposobni doseči
lo glede bodoče industrijske cone na Krasu, saj bodo naši lastniki in kmetje zopet prisiljeni žrtvovati ogromno svojega zemeljskega bogastva. Na ta problem je deželna Slovenska skupnost opozorila tudi predsednika EGS Ortolija, ko se je mudil v naših krajih. Če bo industrijska cona na Krasu realizirana, bomo kot slovenska narodna skupnost ne samo ob gospodarsko izgubo, saj vemo, da nam nihče še ni plačal zemlje v njeni realni vrednosti, ampak bomo kot manjšina tudi ob nepopravljivo škodo, ki jo bomo pretrpeli z izgubo ogromnega dela svoje zemlje, za katero smo v svoji zgodovini doprinesli nemalo žrtev. Na kraju zasedanja je deželno tajništvo Slovenske Skupnosti obravnavalo še vprašanja slovenske šole in je v tej zvezi z zadovoljstvom ugotovilo, kako so se pravzaprav vsi Slo-
In če bi
(Nadaljevanje s 1. strani)
tisto, kar najbolj živo in usodno zadeva vso sedanjo in prihodnjo družbo? S tem ta socializem očitno razodeva, kako je izgubil izpred oči svoj nekdanji cilj — družbeno povezanost v eno samo celoto in odgovornost vseh za vsakogar — ali pa se je temu cilju zavestno odrekel, ker je podlegel skušnjavi potrošništva in oportunizma, da bi si pridobil kot volivce tiste številne sebičneže, ki jim godi izključna pravica do lastnega trebuha, ker odpravlja vsako odgovornost do drugih. Tako imamo paradoks, da se je znašel socializem v svojem prilizovanju potrošnikom, v svojem ideološkem oportunizmu, na isti liniji z najbolj zagrizenim in reakcionarnim liberalizmom.
Ali ima ženska res pravico, da svobodno odloča o življenju, ki vzklije v njenem trebuhu? Da ona odloča, kdaj postane tisto bitje človek in do kdaj je samo kepa mesa, ki jo lahko vrže proč, če hoče? Niti kmet niti biolog in kemik si ne bi drznili reči — saj se dobro zavedajo, kako bi bilo to zgrešeno in nesmiselno — da žito, ki ga posejejo, ni žito in ni živo, ali da preneha biti žito, ko začenja kliti v zemlji, in da je manj žito, kakor bo tisto, ki bo pri-klilo na dan ali tisto, ki bo dozorelo. Vedo, da obstajajo stopnje spreminjanja, toda žito je vedno isto. Prav tako se lahko reče za vsako drugo rastlino in sploh za vsa živa bitja, npr. za metulje ali žabe. Noben člen v verigi razvoja ni nekaj »drugega«, ampak samo ena izmed stopenj istega življenjskega ciklusa. Zakaj naj bi se ravno pri človeku ta ciklus nekje pretrgal, ko človeško bitje baje ni več ali še ni človek. Tudi primitivne religije so imele nenamerno trošenje in izgubo moškega semena za velik greh, ker so se zavedale enotnosti vsega človeškega življenjskega ciklusa. Moderni svet je postal glede tega malomarnejši, ker v posameznem človeškem življenju ne vidi več tako velike dobrine, toda zavesti o celovitosti življenjskega ciklusa le ni izgubil. Ta zavest se je začela izgubljati šele v današnjem ča-
venci, razen nekaterih majhnih izjem, spontano odločili za zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Vse slovenske organizacije in društva so se izrekla v tem smislu, prav tako nekateri občinski sveti, združenja staršev itd. Ugotovljeno je tudi bilo odločno in jasno stališče Slovenske skupnosti, ki se je na vseh forumih takoj zavzela za slovenski šolski okraj.
Deželno tajništvo je nato izreklo še svojo solidarnost dijakom, 'ki so pred tednom dni zasedli slovensko strokovno šolo v Trstu, ker je ta v nevzdržnem stanju in nikakor ne more jamčiti rednega pouka na kvalificirani ravni. O tem vprašanju je deželno tajništvo sklenilo intervenirati na pristojnih mestih, med drugim tudi z interpelacijo na odbor dežele Furlanije - Julijske krajine.
Prav tako se bo Slovenska skupnost odločno zavzela za takojšnjo rešitev vprašanja prevozov dijakov in delavcev na Goriškem.
ne bil smel
su, z miselnostjo potrošništva: da je trebuh samo zasebno sredstvo uživanja.
In če bi bila Marija splavila Jezusa, ko ga je nosila pod srcem? Danes bi na svetu ne bilo krščanstva, ljudje ne bi ničesar vedeli o Jezusu Kristusu, ne bi poznali Boga, samo ugibali bi o njem, ne bi poznali zapovedi o ljubezni do bližnjega in ne odgovornosti človeka do družbe in družbe do človeka. In tako verjetno tudi ne bi bilo socialistične ideje, saj se tudi res ni v k resa la v svetu, ki ni doživel kr-ščastva. Izšla je lahko samo iz sveta, ki je bil oplojen s krščansko idejo o ljubezni do bližnjega. In če bi si bile ženske prejšnjih dob lastile izključno pravico do odločanja o svojem trebuhu, bi verjetno človeška zgodovina izgledala čisto drugače, mnogo bolj revno in svet bi bil morda še v stadiju barbarstva. Morda ne bi bilo ne Cezarja ne Avgusta, ne Karla Velikega ne Napoleona, ne Platona in ne sv. Avguština, ne Einstena in ne Marxa, ne Danteja in ne Shakespeara, in tudi ne našega Prešerna. Ženske bi jih bile vrgle proč kot ničvredne, nezaželene kepice mesa.
Zato pomeni trkanje na pravico do lastnega trebuha strašen napuh sodobnega človeka, upor proti Bogu in naravi, zanikanje pameti in morale, logike in znanosti. Kdor noče novega življenja, naj ga ne seje in naj se ne igra z mogočnimi in skrivnostnimi silami stvarstva, naj jih ne ponižuje in podreja svoji nizkotni, potrošniški, podživalski sli. Dovolj ima na razpolago sredstev, da se izogne sejanju novega življenja brez poniževanja in razvrednotenja življenja in sebe samega. Naj ne izziva življenja, kajti uničenje človeškega življenja na tej naši Zemlji je danes v dosegi rok — dovolj je, da kak napol blazen diktator ali kak topoumen birokrat pritisne na gumb — lahko, da nam je dopuščen le še omejen rok preizkušnje. Morda bo prišel trenutek kazni, in potem bo mogoče človeško življenje najredkejša in najbolj dragocena stvar na tistem, kar bo ostalo od sveta in civilizacij po atomski in kemični smrti.
Prireditev ob 30-Ietnici obnovitve prosvetnega delovanja
V nedeljo popoldne se je še enkrat izkazala potreba po dvorani v Nabrežini. Domače društvo »Igo Gruden« je namreč imelo zaključno prireditev ob obletnici prosvetnega delovanja. Dvorana je bila nabito polna in mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Med gosti smo opazili konzula Renka, župana posl. Škerka, pokrajinskega svetovalca Brezigarja in Markoviča ter še mnogo domačih političnih predstavnikov. V začetku je predsednik društva Stanko Devetak pozdravil prisotne in orisal prosvetno delovanje v Nabrežini, katerega začetek sega v leto 1869, ko je bila ustanovljena čitalnica. Kulturna dejavnost je bila zelo bogata, 'kot smo lahko videli tudi na starih fotografijah, ki so bile razstavljene cel prejšnji teden. Med fašizmom je tudi v Nabrežini zamrlo kulturno delovanje, ker so tedanji črni »oamerati« zaprli vse sloven ske ustanove. Edino v cerkvi se je ohranila slovenska pesem, ki je v težkih časih držala visoka zavest našega Kraševca. Po vojni, je dejal Devetak, je kulturna dejavnost spet bujno zaživela. Imeli smo pevske zbore, dramsko skupino, svojo dvorano, godbo, itd. Kmalu pa je tudi to zamrlo in ostala je le še godba. Pred 10 leti pa je skupina mladih navdušenih študentov ponovno pri-
jela za delo in postavila temelje sedanjemu delovanju, ki ga podpirajo domačini vseh ideoloških prepričanj. Tako je prav je poudaril predsednik, in tako mora ostati tudi v bodoče. Društvo je last vseh in vsi zavedni vaščani so dolžni, da ga ohranijo pri življenju !
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili izključno prebivalci te naše tako ogrožene občine. Prvi je nastopil pevski zbor »Kraški slavček«, ki ga vsi poznamo in ki je vedno na visoki ravni. Zapel je »Drežniško«, »Moj očka ima konjiča dva«, »V tihem gozdu« in »Bilečanko«. Sledile so recitacije in nastop na klavirju ter s harmoniko, 'kar so podali Terčeljeva, Milič na klavirju in harmoniki ter Cinzia Auber, Tatjana Rojc, Patricija Terčič, Verenka Terčelj, Nevo Radovič in Boris Devetak kot
recitatorji. Sledil je nastop dekliškega zbora, ki se je od lanskega leta ojačil in se tudi umetniško dvignil.
Domače društvo je nato nagradilo osnovnošolske otroke, ki so se udeležili slikarskega natečaja ter srednješolske dijake, ki so sodelovali pri literarnem natečaju o domačem društvu. Nagrajeni so bili učenci Ivana Venier, Carmen Pieri, Gabrijela Ca-harija, Igor Svetlič, Niko Pertot, Peter Do-ljak in Pavel Terčon, ter III. razred srednje šole »Ičo Gruden«.
Končno je nastopil domači moški zbor, ki je danes brez dvoma eden najkvalitetnejših zamejskih zborov. Pohvala gre v prvi vrsti domačemu dirigentu Radoviču, ki vodi tudi ostala zbora, kot tudi izredni požrtvovalnosti in resnosti pevcev, ki vsi trdo delajo, kljub temu pa redno vadijo. Nabre-žinci so torej še enkrat dokazali ljubezen in kvaliteto kulturnega udejstvovanja, zato jim s samim predsednikom Devetakom zaželimo še obilo uspehov in vztrajnosti mimo vseh osebnih in strankarskih razlik!
nk
Ljubljanska TV o kongresu beneških izseljencev
STARA NABREŽINA
V četrtek, 11. t.m., je ljubljanska televizija pokazala oddajo o drugem kongresu Zveze slovenskih izseljencev iz Benečije, ki je bil pred nedavnim v mestu Tamines v Belgiji. Ker se je kongresa udeležilo veliko število zastopnikov beneških izseljencev iz mnogih evropskih držav in iz same Beneške Slovenije in ker so na kongresu sprejeli pomembne sklepe, se nam zdi potrebno nekoliko več poročati o oddaji.
Kongresa se je udeležilo čez 400 emigrantov iz Evrope, poleg teh tudi predstavniki kulturnih društev iz Benečije in zastopniki deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. Glavni referat je podal organizacijski tajnik zveze Dino del Medico, ki je tudi prebral sklepe kongresa. Na kratko jih lahko strnemo v naslednje zahteve: beneškim Slovencem je potrebno priznati nacionalne in socialne pravice, tamkajšnjim gorskim skupnostim bi morali omogočiti posebne prispevke, treba bi bilo misliti na vključitev slovenskega jezika v šole, organizirati tečaje materinega jezika in podpirati kulturne pobude beneških Slovencev.
PODELITEV NAGRAD MLADI ODER 75
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta sta v ponedeljek izročili nagrade natečaja Mladi Oder 75, ki sta ga razpisali lani jeseni, da bi povečali zanimanje za amatersko gledališko dejavnost v zamejstvu. V preteklosti si je ta dejavnost pridobila veliko tradicijo, v zadnjih letih pa je bilo opaziti resno upadanje, ki je grozilo, da bodo naše gledališke skupine povsem odmrle. Namen natečaja obeh kulturno-prosvetnih organizacij je torej pospeševati gojitev slovenske besede na podeželskih odrih in spodbujati mladino k organizacijski dejavnosti. Natečaj je lepo uspel kljub številnim oviram, saj je bilo treba pobudo najprej popula-
rizirati. Izročenih je bilo osem nagrad in ena izredna.
Za najboljšo odrsko postavitev je dobilo nagrado PD Štandrež za igro »Trije angeli«, in Aleksij Pregare, ki je isto igro zrežiral; nagrajeni so bili tudi Božidar Tabaj, Jordan Mučič in Marko Brajnik (PD Štandrež), Marijan Terpin (PD Sedej - Štever-jan), Robert Beretta (Sedej), Mauro Cesa-ri (Prosek - Kontovel), Marija Besednjak (Slovenski oder) in Slovenski oder skupinsko. Posebno nagrado za dolgoletno požrtvovalno delo pri prosvetnem društvu Prosek - Kontovel pa so izročili Marijanu Per-totu. Vsi nagrajenci so dobili lep sitotisk, delo Slikarja Edija Žerjala.
Nerešeni sta vprašanji uporabe slovenščine v javnih uradih in slovenskih priimkov. Naj omenimo, da so bila izvajanja Dina del Medica kot tudi ostalih govdmikov na kongresu v slovenščini.
Televizija je poleg samega kongresa pokazala tudi nekaj pogovorov z udeleženci kongresa, od katerih so nekateri govorili v lepi, skoraj knjižni slovenščini, nekateri pa v pojočem beneškem narečju. Morda se nekateri ne bodo več vrnili v Beneško Slovenijo, pri vseh pa je bilo občutiti željo, da bi beneški Slovenci končno lahko dobili delo doma. Eden od govornikov je izrazil željo, da bi Kmečka zveza ustanovila patronat v Čedadu, ki bi skrbel za pomoč izseljencem — povratnikom.
Zanimiv je bil tudi pogovor v družini beneškega izseljenca, ki že vrsto let živi v Belgiji in si je tam postavil lastno kavarno ter ji dal ime »Matajur«. Oba starša sta brez strahu izjavila, da sta Slovenca in da bi svoje otroke, če bi imela možnost, pošiljala v slovensko šolo. Ob to izjavo naj navežemo besedo župana mesta Tamines na kongresu, ki je omenil, da so si italijanski izseljenci v Belgiji ponekod že izposlovali ure pouka v materinem jeziku in je zato pozval beneške Slovence, naj tudi oni zahtevajo od belgijskih oblasti pouk slovenskega jezika.
Oddaja je še enkrat nazorno opozorila na pojav, da si beneški Slovenci v tujem okolju, ki ni obremenjeno s preživelim na-cionaizmom, upajo javno manifestirati svojo pripadnost k slovenskemu narodu, kar ima nedvomno ugodne posledice tudi za rast slovenske narodne zavesti v njihovi ožji domovini Beneški Sloveniji.
—o—
ČESTITAMO Mladi par Desanka in Voijmir Tretjak v Trstu sta dobila hčerko prvorojenko, Tamaro. Srečnim staršem naše prisrčne čestitke, mali pa voščimo veliko sreče na življenjski poti.
Uredništvo in uprava Novega lista
C ECI LIJ A IM K A 1975
V soboto, 22., in v nedeljo, 23. novembra, je bila v Katoliškem domu v Gorici tradicionalna pevska revija »Cecilijanka 1975«, ki jo vsako leto prireja ZSKP. Na reviji nastopajo številni pevski zbori iz mesta in okolice, zato nam omogoča, da si ustvarimo pregled nad delovanjem in njihovo u-metniško rastjo. »Cecilijanka« je včasih obsegala samo en dnevni nastop, sčasoma pa je število nastopajočih zborov raslo in tako že več let traja kar po dva dni.
Na prvem, sobotnem nastopu, je najprej zapel mešani cerkveni zbor Rupa - Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki se nam je predstavil z mnogimi mladimi močmi. Sledil je moški zbor iz Štmavra, ki ga vodi Gabrijel Devetak, za njimi pa »Fantje izpod Grmade« z dirigentom Ivom Kraljem. Tone Kostnapfel je vodil mešani cerkveni pevski zbor iz Zgonika, Lojzka Bratuž pa je dirigirala in spremljala na klavir dekliški zbor Marijine družbe iz Gorice. Večer je zaključil moški zbor prosvetnega društva »Jezero« iz Doberdoba, ki ga vodi Silvan Križman čič.
Že v soboto zvečer je bila dvorana skoraj polna, še več ljudi pa je prišlo v nedeljo popoldne. Peli so mešani cerkveni pevski zbor iz Podgore pod vodstvom Hermana Srebrniča, isti dirigent je vodil tudi mešani zbor SKPD »F.B. Sedej« iz Števerjana. Zdravko Klanjšček pa je dirigiral moškemu zboru »Krmin - Plešivo«. Nastopili so tudi mešani zbor iz Štandreža pod vodstvom Iva Bolčina, cerkveni pevski zbor iz Doberdoba, ki ga vodi Karlo Lavrenčič, mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice (dirigent Stanko Jericijo) in moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Iz Skednja je prišel cerkveni mešani pevski zbor (vodi ga Dušan Jakomin), nastopil je tudi mešani zbor iz Lje-še v Beneški Sloveniji pod vodstvom Antona Qualizza, letošnje »Cecilijanke« pa se je udeležil tudi cerkveni zbor iz Drežnice (di-
rigent Alojzij Rakušček), tako da je bila zastopana vsa Primorska od Julijskih Alp na severu do morja na južni strani in do Nadiže na zahodni strani, kot je poudaril tud napovedovalec prireditve.
Ni namen tega sestavka, da bi ocenjevali dosežke posameznih zborov, vendar se nam zdi potrebno podčrtati nastop nekaterih, tako predvsem obeh goriških, »Lojze Bratuž« in »Mirko Fiej« v nedeljo, in moškega zbora PD »Jezero« iz Doberdoba v soboto. Pohvaliti je potrebno tudi prizadevnost dveh dirigentov, Srebrniča in Klanjščka, ki sta se predstavila kar z dvema ah celo s tremi pevskimi zbori, saj vsi vemo, kakšen trud zahteva ta zvrst kulturne dejavnosti. Naj še omenimo, da je letošnja »Cecilijanka« bila posvečena spominu goriškega skladatelja Emila Komela, ki se je rodil pred sto leti, umrl pa je leta 1960 v Gorici, zato so nekateri zbori uvrstili v spored njegove skladbe.
MOTIV IZ PADRIČ
Natečaj	za	ljudska	stano
Goriški zavod za ljudske hiše je razpisal natečaj za podelitev štirih stanovanj, ki so zgrajena v števerjanu in bodo kmalu vseljiva. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki imajo stalno bivališče oziroma delovno mesto v števerjanski občini in katerih skupni družinski dohodek ne presega 5 milijonov lir. Prošnje in potrebno dokumentacijo je potrebno poslati števerjanskemu županstvu in ustanovi IACP v Gorici, Ulica Pitteri 4, najkasneje do 9. februarja 1976. V poštev bodo prišle tiste prošnje, ki bodo
V soboto, 20. decembra, bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo proslavo ob tridesetletnici obnovitve. Prireditev bo v Prosvetni dvorani na Korzu. Proslava bo obsegala kulturni program in razvitje društvenega prapora.
KD in slovenski prosvetarji
V Vidmu je bilo v torek 16. decembra 1975 srečanje med delegacijami Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenske prosvete iz Trsta ter deželnega vodstva Krščanske demokracije. Krščanskode-mokratsko delegacijo je vodil deželni tajnik Tonutti, poleg njega pa so bili še predsednik deželnega odbora Comelli, načelnik krščanskodemokratske skupine v deželnem svetu Rigutto, odbornik Coloni in tržaški pokrajinski tajnik Rinaldi. Slovensko delegacijo so sestavljali Humar, Terpin in Pavlin za Gorico ter Maver in Pahor ža Trst. Odposlanstvo je spremljal in predstavil deželni svetovalec Drago Štoka.
Ta sestanek je spadal v okvir posvetovanj med političnimi, sindikalnimi in kulturnimi silami v deželi za rešitev krize deželnega odbora. Slovenska kulturna delegacija je prikazala splošna pereča vprašanja na kultumo-prosvetnem področju s posebnim ozirom na samostojni šolski okraj, ustanovitev slovenskih televizijskih oddaj
in reformo Radia, pomoč slovenskim šolam zaradi dvojezičnega poslovanja ter na pripomočke splošnega kulturnega razvoja. Med plodnimi razgovori je prišla do izraza soglasnost glede pomembnosti kultumo-pro-svetnih vprašanj za razvoj slovenske skupnosti. V zvezi s šolskimi okraji se je krščan-skodemokratsko vodstvo strinjalo s potrebo po zagotovitvvi maksimalne možne avtonomije slvenskemu šolstvu. Glede vprašanja slovenske televizije pa so bili slovenski predstavniki obveščeni, da se v smislu reforme radiotelevizijske ustanove pripravlja dodatna konvencija glede eksperimentalnih oddaj televizije v slovenščini.
Posebej je bil na videmskem sestanku med deželnim vodstvom KD in ZSKP ter SP govor o uvedbi pouka v slovenščini v Slovenski Benečiji. Predsednik Comelli in odbornik Coloni pa sta poročala o nekaterih vidikih sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in o obisku deželnega odbora v SR Sloveniji.
do omenjenega datuma imenovanim uradom tudi izročene. Interesenti lahko dobijo podrobnejša pojasnila na števerjanskem županstvu ali v pisarni IACP v Gorici. Pisarna IACP je odprta vsak delavnik, razen sobot, od 10. do 12.30.
ODŠEL JE ZAVEDEN KOROŠKI DUHOVNIK S Koroškega je prišla vest, da je na Dek-šah umrl tamkajšnji dolgoletni župnik Ignac Muri. Pokojnik se je rodil na Jezerskem pred 85 leti, gimnazijo je obiskoval v Kranju, bogoslovje pa v Celovcu. Služboval je v Ravnah na Koroškem, Pliberku, Ločah in Borovljah, v Bilčovsu, Gorenčah v Podjuni in končno 29 let na Djekšah med Borovljani. Znano je, da je gorska vas Djek-še najsevernejše slovensko naselje na slovenskem etničnem ozemlju. Če je do danes ohranila slovenski značaj, je v veliki meri zasluga prav pok. župnika Murija, ki je v tej vasi, kjer tako kot drugod ne manjka odpadnikov in nasprotnikov Slovencev, veljal za enega od stebrov slovenstva. Redno je dopisoval v slovenske liste in drugim celo sam plačeval naročnino zanje, udeleževal se je vseh važnejših kulturnih prireditev koroških Slovencev, podpiral je slovenske redovnice na Koroškem.
Na pogrebu je govoril prošt Franc Bru-mnik iz Dobrle vasi, mašo zadušnico je daroval prelat Zechner iz Celovca, pogrebni obred pa je vodil celovški škof Kostner.
Skupina nekdanjih dijakov klasičnega liceja v Gorici se je ob desetletnici smrti pok. Milana Bekarja zavzela, da bi ohranili njegov grob na goriškem pokopališču. Za odkup parcele so potrebna denarna sredstva, zato naj tisti, ki želijo pri tem pomagati, izročijo svoj dar blagajniku Kmečke banke v Gorici.
V kratkem bo v Gorici izšel Trinkov koledar, ki ga je dolga leta požrtvovalno urejeval pok. prof. Rado Bednarik.
LIK JOSIPA
Po Kocbeku in Kidriču je bilo petkovo predavanje Tarasa Kermaunerja v Kulturnem domu v Trstu v nekem smislu nadaljevanje njegovega obračuna s svojimi duhovnimi očeti. Povod za to je bilo praznovanje 80-letnice Josipa Vidmarja, ki pa, vsaj sodeč po priložnostnih člankih, ki so izšli v Sloveniji, ni prineslo kakih osebnej-ših soočenj z jubilantom. Delovanje častitljivega, a nikakor starčevsko nemočnega Josipa Vidmarja, je Kermauner razdelil v štiri obdobja. Začel je s tretjim in četrtim, to je z medvojnim in povojnim obdobjem, končal pa s prvima dvema, to je z začetkom in hkrati vrhom Vidmarjevega snovanja. Kljub nesoglasju in zameri ni bil predavatelj do jubilanta enostranski in v vsem odklonilen, saj mu ni odrekal zaslug med vojno (Vidmarjevo tretje obdobje), ko se je vedno bolj približeval komunistom (več njim kot komunizmu) in sicer zato, ker je v njih zaslutil socialno moč in akcijo, zmo-
BOŽIČNI KONCERT V PODLONJERJU
Ob prvi obletnici nove cerkve v Pod-lonjerju prirejajo božični koncert. V nedeljo, 28. decembra, nastopi v tem našem kraju cerkveni zbor iz Skednja. Pod vodstvom dirigenta Dušana Jakomina bo izvajal daljšii spored božičnih pesmi. Začetek ob 16. uri. V Podionjer vozi avtobus štev. 35.
žnost spremeniti besede v dejanja. Takrat je Vidmar poosebljal in zastopal evropsko kulturo in jo branil pred izrastki dogmatično zarobljenega vzhodnjaštva. V spominu ga ima Kermauner, prek prijateljstva z njegovim sinom Titom, iz dobe ustanavljanja OF, kot privlačno osebo, brez današnje
OBČNI ZBOR SKK
V soboto 13. decembra smo v prostorih Slovenskega kulturnega kluba imeli letni občni zbor, ki je tako potekal:
Uvodni govor je imela predsednica Marija Brecelj, ki je nakazala težave, s katerimi se je odbor srečaval v teku leta. Sledilo je kratko tajniško poročilo, v katerem je Veronika Brecelj orisala delovanje SKK. Nato je Marija Besednjak prebrala blagajniško poročilo. Maja in Barbara Lapornik sta nam na kratko prikazali, zakaj je prvič v zgodovini kluba prišlo do izobčenja nekaterih članov, ki se s svojim obnašanjem niso skladali z nekaterimi točkami statuta. Sledile so volitve, izvoljeni so bili: Predsednik: Robi šturman Podpredsednik: Maja Lapornik Tajnika: Marija Besednjak in Marjan Brecelj Revizor: Tomaž Simčič Blagajničarka: Anka Peterlin Ostali odborniki: Aleksander Pertot, Eva Fičur, Miriam Koršič, Rudi Košuta in Marko Jevnikar.
Vsem novim odbornikom želi bivši odbor SKK veliko uspeha v bodočem delu.
V soboto 29. t.m. bomo imeli razgovor s predstavniki dijakov slovenskega oddelka strokovne šole Galvani.
Vabljeni vsi! Vstop prost!
VIDMARJA
vzvišenosti. Tudi iz srečanj z njim po vojni ga ima v spominu kot razumevajočega, širokogrudnega do idej njega in njegovih sovrstnikov (Tit Vidmar, Primož Kozak, Dominik Smole). Tedaj je bil prav Josip Vidmar najbolj zaslužen, da je takratne mlade literate in intelektualce odvrnil od socialističnega realizma, da je zasejal v njih dvome v vsakršen pozitivizem, da jih je učil, kako naj se posmehujejo skojevskim preprostežem. Vidmarjeva včlika zasluga v povojnih letih je bila, da se je odločno postavil po robu ždanovščini in torej stalinizmu v kulturi. V polemiki z Ziherlom se je zavzel za čustva in fantazijo zoper ideologijo. Njegovo stališče ni pomenilo samo estetske zmage, ampak hkrati tudi usmeritev literamo-kultumega razvoja na Slovenskem. Vidmar se sicer nikoli ni opredelil za mlade, a z njimi je sodeloval, celo s takrat najbolj bojevito revijo Perspektive. Ko so se Perspektive zapletle v spor z oblastjo, se je Vidmar, 'ki se je nekako (če pustimo ob strani literamo-kritični obračun s Kocbekom) skušal ohraniti vmes in je torej sodeloval z obema stranema, od njih silovito odvrnil in s tem praktično opustil stike z mladimi rodovi in sodobnimi težnjami v umetnosti. Od tedaj naprej se začenja njegovo četrto, za Kermaunerja hudo zoprno obdobje, ki traja še danes. Obdobje sovpada tudi z njegovim predso dovanjem Slovenski akademiji za znanost in umetnost. Od takrat živi Vidmar v drži moralno čistega in jasnega ter pravičnega Razsodnika, ne meneč se za to, ali je človeku sploh dano biti zares pravičen in objektiven. Zadnje Vidmarjevo obdobje je za Kermaunerja zato tudi neustvarjalno, nihilistično, izdajstvo nad intelektualstvom, ki išče, sprašuje, dvomi, spreminja, išče svobodo, izdaja torej vsega tistega( kar je Vidmar bil v svojem začetku in ustvarjalnem vrhu v dvajsetih letih. Vidmar je avtonomni položaj prosto stoječega, do vsega kritičnega intelektualca zapustil in ne kaže — primer julijskega obračuna s Kocbekom —, da
Ansambel »Consortium musicum* iz Ljubljane, ki je pred nedavnim gostoval v Gorici, je izdal ob letošnjem božiču že drugo gramofonsko ploščo s starimi slovenskimi božičnimi pesmimi iz prejšnjega stoletja. Plošča je del zbirke »Musiča sacra slovenica«, v kateri je doslej izšlo več plošč s slovenskimi nabožnimi pesmimi raznih obdobij cerkvenega leta.
Za najnovejšo in tudi prejšnjo ploščo z božičnimi pesmimi je značilno, da se je dirigent dr. Mirko Cuderman, po svoji izobrazbi tudi muzikolog, odločil za izvedbo v izvirni obliki, ne pa za novejše priredbe iz tega stoletja, ki jih običajno slišimo v naših cerkvah. Tako nam sicer znane skladbe zazvenijo v nekoliko drugačni, včasih kar poskočni in na valček spominjajoči obliki, kar jih približa značaju ljudske pesmi, na katero so se starejši slovenski cerkveni skladatelji radi naslanjali. Posebno zanimive so orgelske predigre in medigre pri posameznih pesmih, ki zvenijo kot kakšna ljudska instrumentalna skupina. Ob teh značilnostih se še bolj zavedamo, da je cecilijansko gibanje, ki je sicer prispevalo h kvalitetni rasti
bi se hotel sploh še kdaj vanj vrniti. Vidmarjevo delovanje si je Kermauner skušal razložiti kot poskus uresničevanja čezčlo-veka, zato ni hotel Vidmar pristati na svojo izrinjenost na rob, zato njegova težnja biti na površju, nadomestitev intelektualnega razcepa z monolitnostjo, samote z voditeljstvom, socialne nemoči s socialno-moral-no močjo. Toda ne iz kake banalne koristoljubnosti, pač pa iz razlogov, ki izvirajo globoko iz njegove duhovne narave. Vidmar torej kot zagovornik čezčloveka, nemočen, a poveljujoč moč, z voljo, da do zadnjega obvlada oder slovenske kulturne politike. To še ne pomeni, je sklenil Kermauner svoje predavanje, da mu gre odrekati veličine.
Vladimir Vremec
Op. :Kritiki p.g.-ja v nedeljskem Primorskem dnevniku na rob sledeče: res, da ni bilo na Kermaunerjevem predavanju v organizaciji Kulturnega združenja »Most« veliko poslušalcev, a ni jih bilo dosti manj kot na Koroškem večeru, ki ga je dan kasneje organizirala z velikim propagandnim naporom SPZ. Povrh je literarni večer sledil otvoritvi likovne razstave.
SLIKARSKA RAZSTAVA V SKEDNJU V četrtek, 18. t.m. zvečer so odprli v društvenih prostorih prosvetnega društva »Ivan Grbec« v Skednju (Škedenjska ul. 122/1) slikarsko razstavo, na kateri razstavljajo svoja dela u-metniki Grimalda, Kravos, Švara, Vecchiet in Volk. Odprta bo do 6. januarja od 10 - 14. ure Pri odprtju razstave je govoril pesnik Miroslav Košuta, predvajali pa so tudi film o teh umetnikih, ki ga je posnel Altjoša Žerjal.
Ob odprtju razstave so predstavili mapo, izdano za 30. obletnico osvoboditve. Mapa je tiskana v sititisku v 50 izvodih. Vsebuje 5 grafik, poezijo Miroslava Košute in uvodno besedo Mare Debel j uh. Cena je namenoma nizka,
50.000	lir, dostopna širšemu krogu odjemalcev; izkupiček prodaje je namenjen skladu za postavitev padlim Škedenjcem v narodno osvobodilni vojni.
slovenske umetne nabožne pesmi, napravilo tudi veliko škode, ko se je tako trdovratno borilo proti ljudskim pesmim v cerkvi, češ da so preveč vesele in poskočne in da zato ne ustrezajo značaju prave cerkvene glasbe. Ansambel »Consortium musicum« je z izdajo obeh dosedanjih plošč z božičnimi pesmimi opravil zato tudi pomembno kulturno poslanstvo, saj je otel pozabe zanimivo obdobje slovenske cerkvene glasbe, jo populariziral in na ta način nakazal pot tudi sedanjim cerkvenim pevskim zborom.
Najnovejša božična plošča ansambla »Consortium musicum« vsebuje skupno enajst pesmi, ki so jiih napisali skladatelji Levtčnik, Hribar, Vavken, Cvek, Zupan in dva neznana skladatelja. Na koncu je dodana še Gruberjeva »Sveta noč«. Pesmi so bile posnete v trnovski cerkvi v Ljubljani septembra letos, na orgle pa spremlja pevce Tomaž Negode. Naslovno stran plošče krasi reprodukcija slike Matija Plainerja z naslovom »Poklon treh kraljev«, ki je nastala leta 1605 in visi v župnii cerkvi v Petrovčah pri Celju. Plošča je vsekakor primerno darilo za bližnje božične praznike.
Slovenske	božične
Knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe
Te dni so izšle knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1976. Najobsežnejši je koledar, ki vsako leto pomeni nekakšno zrcalo prosvetnega in sploh javnega življenja v slovenskem, zamejstvu v Italiji, še posebej na Goriškem. Koledar je opremil in izdelal znamenja za posamezne mesece Edi Žerjal, v zaglavju vsakega meseca pa so poleg tega objavljene še fotografije nekaterih Kraljevih slikarij v primorskih cerkvah, ki jih je posnel Sergij Pahor.
Prvi članek v koledarju je politične vsebine im opisuje spremembe na Goriškem v letošnji pomladi, ko je bila razpuščena Slovenska demokratska zveza im je bila tudi v tej pokrajini po tržaškem vzgledu ustanovljena Slovenska skupnost. Dokumentarno vrednost ima prispevek »Sprememba na tržaškem škofijskem sedežu«, v katerem je objavljen govor, ki ga je imel msgr. Cocolim v Trstu ob prevzemu dolžnosti apostolskega administratorja tržaške škofije, zatem pa še izvajanja nekdanjega tržaškega škofa msgr. Santima ob slovesu od slovenskih vernikov v rojanski cerkvi julija letos. Martin Jevmikar se v rubriki »Iz kulturne zakladnice« spominja obletnic raznih osebnosti predvsem iz slovenske kulturne zgodovine, tako npr. 200-letnice rojstva Matevža Ravnikarja, ki je bil med leti 1830 - 1845 tržaški škof, 100-letnioe smrti goriškega politika Karla Lavriča, krajši prispevki so posvečeni tudi lani u-mrli pisateljici Mariji Kmetovi, skladatelju Karlu Pahorju, literarnemu zgodovinarju Francetu Koblarju, pesniku in literarnemu zgodovinarju Janku Glazerju, filozofu Francetu Vebru, kiparju Borisu Kalinu, zgodovinarju Dušanu Kermavnerju in drugim. Dušan Jakomin objavlja kroniko z dveh proslav ob tridesetletnici osvoboditve, ki 60 ju priredili Slovenca 25. aprila 1975 v Gonarsu in 8. junija 1975 v Rižarni. Ferdinand Kolednik piše o nekaterih prevodih knjig Goriške Mohorjeve družbe v tuje jezike in nas tako seznani z novimi dejstvi v zveza s širjenjem sllovenske kulture tudi na tuja jezikovna področja. Mirko Mazora nas opozarja na 70-letmioo Gregorčičeve smrti, ki jo bomo obhajali prihodnje leto, Angel Kosmač pa nas seznanja z delovanjem škofijskega konvikta, malega semenišča, ki je delovalo v Trstu med leti 1883 - 1913 in je imela važno vlogo tudi pri vzgoji bodočih slovenskih in hr-vatskih duhovnikov.
Koledar objavlja vrsto spominskih člankov, ki 60 posvečeni naslednjim možem, pomembnih za slovensko in še posebej primorsko zgodovino: mskr. Albin Kjuder, msgr. Leopold Cigoj, lani umrli dr. Alfonz Čuk, glasbenik Emil Komel, dr. Anton Brecelj, dr. Henrik Tuma. Dr. Rudolf Klinec v daljšem članku podrobno opisuje življenjsko pot letos umrlega dr. Rada Bednarika, dolgoletnega sodelavca našega lista, koledar se spominja tudi časnikarja Dušana Černeta, ki je umrl letos spomladi.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi omenjali prav vse članke, zato naj opozorimo le še na nekatere. Za slovensko literarno zgodovino je pomembna objava korespondence med Bevkom in Finžgarjem im objava pisem, ki sta jih Finžgar in Pogačnik, urednika Mladike, pošiljala Bevku. Jožko Kragelj nadaljuje z objavo beležnice Vinka Vodopivca, Anton Prinčič pa piše o neustrašnem vojaku Josipu Tomšiču, ki je u-mrl januarja leta 1916 pred rojstno hišo v Bo-škinih pri Zagmju, ko je kot avstrijski vojak branil po naključju prav lastno hišo pred italijanskimi napadalci. Pretežna večina člankov
v koledarju je zgodovinske narave, v njem pa sodeluje tudi nekaj mlajših avtorjev, ki se dotikajo v glavnem sodobne tematike, tako Bernard Špacapan, ki piše o psihiatriji v Gorici. K. Mučič o radioamaterjih, Harjet Dornik pa o kultumo-prosvetni dejavnosti v Ukvah, kjer imajo svoje društvo »Planinka« in izdajajo v okviru župnije v slovenščini in italijanščini pisan list »Ukve«. Naj na koncu omenimo še vsakoletni pregled prosvetne dejavnosti katoliško usmerjenih društev na Goriškem in Tržaškem.
Koledarju so dodane še tri knjige. Jožko Kragelj je napisal zbirko novel z naslovom »Moja Tolminska«, ki pomenijo pisateljev knjižni prvenec izvirne proze. V črticah se odraža predvsem avtorjievo doživljanje rodne Tolminske v otroških letih (rojen je na Modrej -cah pri Mostu na Soči 4. februarja 1919), zelo posrečeno pa jih je opremil z risbami pok. Tone Kralj, kar je menda njegovo poslednje ilustratorsko delo. Mohorjevi bralci bodo gotovo z zanimanjem prebrali tudi drugi del knjige Andreja Kobala »Svetovni popotnlik pripoveduje«. Ker je tiskanje takih del, kot je »Primorski slovenski biografski leksikon«, zelo zahtevno, se je izdaja drugega snopiča zavlekla, zato ga bodo udje dobili nekoliko kasneje. Cena celotne zbirke Goriške Mohorjeve družbe je 3000 lir, dobi pa se v sloveskih knjigarnah v Gorica in,Trstu. Goriške Mohorjeve knjige je skrbno natisnila tiskarna Budin v Gorici.
Nova, 50. in 51. številka revije »Zaliv« je bila od slovenske tržaške javnosti težko pričakovana.
Boris Pahor in Alojz Rebula sta objavila v njej uvodnik z naslovom »Po nevihti«, ki obsega celih 10 strani in na čelo katerega sta postavila 19. člen Splošne deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah, ki se glasi: »Vsak ima pravico do svobode misli in besede: ta pravica obsega pravico, da nihče ne sme biti nadlegovati zaradi svojega mišljenja, in pravico, da vsak lahko išče, sprejema in širi sporočila in ideje s kakršnimikoli sredstvi im ne glede na meje.«
Na uvodnem mestu pa prinaša revija članek »Ob obletoM osvoboditve«, ki ga lahko smatramo za uredniški uvodnik. V njem piše med drugim: »Nobenega smisla namreč nimajo proslave na čast osvoboditve izpod ene diktature, če naj take slovesnosti opravljamo ob taktirki totalitarnih akterjev«.
Zvonko Prelog je objavil v tej številki prvo polovico eseja »Ustvarjanje je svoboda«, ki se bo končal v prihodnji številki, v katerem se dotika zelo aktualnih problemov slovenskega narodnega obstoja, čeprav le bolj z moralnega in teoretičnega kot pa s političnega, oziroma praktičnega stališča. Tako piše mied drugim: »Majhnost naroda, kot je slovenski, je samo po sebi le za površne oči izvirni greh naše ogroženosti, toda ker je gola količina, številčnost pač najotipljivejši, preproščini najbližji vidik neke moči ali nemoči, se naša majhnost naravnost ponuja za porabno vlogo izvirnega greha te vrste, za tisto, ki kliče po rešitelju od drugod, iz nekega velikega okrilja nove obljubljene dežele. Samo lovci na ljudi s svojim nezgreš-yjivim šestim čutom, s katerim v hipu zaznajo
Vsakoletni izid Mohorjevih knjig je za Goriško pomemben kulturni dogodek, saj se na ta način tudi ta slovenska pokrajina na samem zahodnem robu slovanskega narodnega ozemlja na izviren način vključuje v splošno slovensko literarno oziroma kulturno snovanje.
ZA SAMOSTOJNI ŠOLSKI OKRAJ
Člani zavodskega sveta državne srednje šole Fran Levstik, zbrani na seji dne 12. decembra 1975, soglasno zahtevajo, da se ustanovi samostojni slovenski šolski okraj. Zahteva po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja izhaja iz naravne potrebe slovenske šole, da se samostojno jezikovno in kulturno razvija, ter iz vsebine pooblaščenih odlokov, ki poudarjajo nujnost, da se šola poveže s svojim domačim kulturnim in gospodarskim okoljem. V prepričanju, da tolmačijo želje in zahteve vsega šolskega prebivalstva srednje šole Fran Levstik, zahtevajo člani zavodskega sveta omenjene šole, da deželna uprava upošteva zahteve in potrebe slovenske šole po lastni kulturni samostojnosti in ustanovi slovenski šolski okraj.
—o—
Na Hrvaškem so počastili 400-letnico rojstva pisca prve slovnice hrvatskega jezika (izšla je leta 1604 v Rimu) Bartola Kašiča. Glavna slovesnost je bila na njegovem rojstnem otoku Pagu. Kašič je tudi prvi prevedel celo sveto pismo v hrvatski jezik. Bil je jezuit.
dražljivi vonj naših slabosti, samo ti lahko vedo, kako zna biti psihoza ogroženosti porabna, kako je moč iz njene bolečine izvabiti bes in kako je samousmerjena zaradi svojega skrivnega hrepenenja po svojem nasprotju, po brutalni sili, sprejemljiva za nasilje nad svobodo.
Igor Mislej nadaljuje svojo obširno razpravo »Fiziognomija totalitarizma«. Jasminka pa objavlja v tej številki nadaljevanje svojih kratkih novel »Magnetofonski trak«. Sindikalist Boris Gombač piše o Zvezi slovenskih delavcev, ki je v načrtu, medtem ko Boro Ban začenja e-najsto poglavje svojega romana »Moč v belem«. Odličen je esej »Cankar kot nacionalni ideolog«, v katerem avtor Ferdo Kos zavrača tendenčno prikazovanje Cankarjeve politične dejavnosti kot pripravljanje današnje jugoslovanske federacije. Avtor, ki se je podpisal z J.S., pa razpravlja v eseju »Narod, naivnost in anarhija« o našem gledanju na narodno zgodovino.
Boris Pahor je objavil več strani zapiskov »Iz dnevnika«, medtem ko je prispeval Matija Ribič razmišljanje idejno-političnega značaja »Zdravo, tovariši!« s podnaslovom »Izpričevalo tridesetletja«. Aktualen je tudi Jošt Žabkar s spisom »Fragmenti o tem, kaj je pisal evropski tisk o Edvardu Kocbeku. Objavljeno je tudi odprto pismo Borisa Pahorja slikarju Lojzetu Spacalu.
Kar pa zadeva poezliijo, jo zastopa v tej številki Irena Žerjal s ciklusom dobrih pesmi. Marija Kacin pa je prevedla esej »O filozofiji jezikov«, ki ga je napisal Melchiorre Cesarotti.
Tako je tudi ta številka »Zaliva« resnično zanimiva itn aktuaJlna. Iz nje diha naša resničnost. »Zaliv« je 'ena tistih revij, ki orjejo globoko, in njihovo plužno železo brezobzirno spravlja na dan skrite probleme.
Izšla je nova številka »Zaliva«
Rado Bednarik:
Božična legenda
Lev Detela:
Trije modri častijo Jezusa
Sredi neke temne in vetrovne noči so imeli trije modri privid; podoba je bila, kot da se je pretrgalo nebo, za trenutek je mesečina zavalovila po stenah sobe in slišali so lahno trkanje na vrata. Ko so jih odprli, jih je sprva obdajala tema. Veter je bučal okoli hiše, svečo je na pragu upihnilo, in vendar, modrim se je zdelo, da vidijo pred seboj obraz otroka, nežen in spokojen. In zdelo se jim je, da slišijo glas, ki jim veleva: »Pojdite na pot. Pridite in spoznajte me!«
Tako so modri stali na hišnih pragih, vsak v svoji deželi, vsak v svoji hiši, vsak v svojem življenju, ki je delo in trpljenje. In obdajala jih je tema in nikjer ni bilo obraza otroka in nikjer ni bilo skrivnostnega glasu, ki neizogibno veleva.
Modri so stali in strmeli v temo. Čudili so se in prisluškovali. Kljub nočni temi in tišini je v njihovi notranjosti zvonil glas, ki ni glas, in videli so otrokov obraz, ki ni obraz.
Zjutraj so se odpravili na pot. šli so čez puščave in preko visokih gorovij, prebrodili so reke, se prebili skozi gozdove, utrujeni so hodili preko travnikov in žitnih polj.
Zima je bila, ko so prišli v nepoznani kraj. Veter je zavijal okoli voglov, s streh so visele ledene sveče, vendar jih ni zeblo.
Svetloba je bila v treh modrih, čutili so, da so prišli na cilj potovanja, upali so, da bodo zagledali otrokov nežni in spokojni obraz.
Kraj je bil velik. Ko že niso vedeli več, kam bi se naj obrnili, jih je prešinila neznana slutnja. Čutili so ulico in hišo, kamor so bili namenjeni, prešinjala jih je nerazumljiva sila, ki jih je vodila na kraj, kamor so morali priti.
Ulica, po kateri so zdaj hodili, je bila karseda revna. Po njej so hitele blede, siromašne ženske in raztreseni, umazani otroci. Koraki so se trem popotnikom ustavili pred neznatno zgradbo, umazano od dežja, vetra in starosti. Vendar so se vrata v hišo odprla sama, ne da bi jih kdorkoli odprl, in stopali so čez zapuščeno dvorišče v skromen, mrzel hlevček.
Tu je na slami ležala neka žena in v naročju zibala otroka. Trije modri so gledali in spoznali obraz nežnega in spokojnega otroka, ki so ga že videli, ne da bi ga videli, v temni vetrovni noči preden so se podali na pot.
Sedaj so modri pokleknili v hlevu na mrzlo prst in govorili so v jeziku tistega kraja, čeprav niso še nikoli govorili na način, ki je tamkaj vladal. Slapovje še nekoliko preje nerazumljivih besed je bilo v njih, niso se mu mogli ubraniti, v njih je gorela skrivnostna sila, vse so razumeli in vse so videli.
(nadaljevanje na 9. strani)
Hudo dolgo je že od tega, kar so hodili po svetu Gospod, sveti Peter in Juda. Zeblo jih je, noč je legla že na zemljo. Zveri so tulile, da je šlo skozi mozeg. Peter je u-lomil debelo gorjačo. Juda je pa pobral težek kamen. Po redkih kočah naokrog je še svetila luč. Družine so bile zbrane okrog ognjišč. V dolini je zvonilo in naznanjalo sveti božični praznik.
Trije sveti popotniki so prišli do prve hiše in so upali, da dobe topel kot in malo večerje.
Ljudje pa jim niso hoteli odpreti vrat. Svetega Petra je pograbila taka jeza, da je hotel že udariti z gorjačo po durih. Gospod pa je dejal: »Potrpita, če še ne zmenijo se za nas lačne in v snegu premrle.«
Šli so dalje in so prišli do obcestne krčme.
»Vstopimo,« je rekel Gospod, »morda so še pošteni ljudje na svetu.«
»Toda, saj nimamo denarja. Juda morda ima še nekaj v malhi.«
»Samo en denar,« je jezno odgovoril Judež.
»Daj ga,« poprosi Gospod, »vsaj tistega,« čeprav je vedel, da laže in da ima dva.
»Dobra žena,« so poprosili, ko so vstopili, »polni mraza in lakote smo. V kot bi se stisnili in bržkone je tudi od kosila kaj ostalo?«
»Kako naj vam kaj dam, ko so nocoj za sveti večer že vse božični koledniki pospra-
vili. Če bi pa plačali bi vam mogoče petelina spekla.«
Judež se je popraskal za ušesi in je po-tehtal petelina. »Ej, suh je, zame bi ga bilo še dovolj, za vse tri pa...«
Gospod je pomislil na tisti sveti večer, ko sta njegov Oče in Mati iskala prenočišče v Betlehemu, a sta našla trda srca.
»Speci petelina za ta denar, morda se bo našla tudi skorja kruha. Mi bomo legli na peč, dokler ne bo petelin spečen. Snedel ga bo pa tisti izmed nas, ki bo imel najlepše sanje.«
Čez eno uro je Gospod poklical: »Vstanita! Kaj si sanjal, Peter?«
»Sanjalo se mi je, da sem imel ključe od skednjev polnih žita in do tvoje ljubezni, Gospod, in da sem ti zato služil.«
»Dobro, ti boš moj pastir! Meni se je pa sanjalo, da sem se vrnil k Očetu, ker na svetu ne bo več nadlog in hudobije. Kaj se je pa tebi sanjalo?« je vprašal Juda, ki je pravkar zehajoč lezel s peči?
»Ej,« je Juda tiho odvrnil in gledal v strop, »sanjalo se mi je, da sem vstal in pojedel petelina.«
Krčmarica se je oglasila: »V peč poglejte, tistile je petelina tako obral, da ni niti koščica ostala.«
Gospod je Juda milo pogledal: »Sanjalo se ti je, kar si že prej v samoljubju storil.«
Gospod in sveti Peter pa sta odšla dalje iskat toplo zavetje in poštene ljudi.
Izvor božičnega panja in badnika ter besede malik
Znani, zdaj že rajni slovenski etnograf Boris Orel je zapisal v svojem pregledu »Slovenski ljudski običaji« (Narodopisje Slovencev, I, 1944): »Prastar slovenski božični običaj je zažiganje drevesnega panja ali čoka, o katerem so po starem verjeli, da ima veliko obrambno, zdravilno in plodonosno moč. Goriški Slovenci so še okrog I. 1850 dajaii na ogenj panj ali čok, ki so ga imenovali »božič«, ter ga zažigali. Okrog ognjišča so posedli gospodar, gospodinja in vsa družina, se greli pri ognju, tolkli orehe in lešnike, prepevali ter božiču ponujali vina iz majolike, kakor da bi bil živo bitje. Ostaline tega starega božičnega običaja so se ohranile tudi drugod po Slovenskem. Tako mora v Krki pri Stični na sv. večer vso noč goreti v peči panj, debela grčava klada, ki se odbere za to že jeseni, ko se napravljajo drva za zimo. V okolici Velikih Lašč na Dolenjskem dajo na božični večer v peč debel panj, ki mu pravijo zglavnik. Na Kozjaku na Štajerskem pa hodijo v drvarnico na klado poslušat novice, ki se bodo prihodnje leto uresničile. Ponekod pa je hišna luč, ki mora vso noč goreti, nadomestila ogenj božičnega panja, ki ga v Beli Krajini in sosednih južnoslovanskih deželah nazivajo badnik ali badnjak.«
Odkod ta navada in odkod izraz panj, čok. badnik, badnjak? Svoj čas so v evropski etnografiji slabo podkovani pisci razlagali to kot »staroslovanski« običaj, ki so ga Slovenci in drugi južnoslovanski narodi prinesli s seboj iz svoje pradomovine. Toda ta božična navada je doma tudi pri mnogih drugih evropskih narodih, tako na vzhodu kot na zahodu, in izvira še iz poganskih časov. Verjetno je v zvezi s pradavnim kultom dreves, ki je segal od severne Evrope do srednje in vzhodne Azije. Ljudje so verjeli, da v drevesih domujejo duhovi in duše prednikov in da posedujejo zato čarovne čudežne moči (glej poslušanje novic na kladah v drvarnici!). Iz šumenja listja na drevju so prerokovali, odtod do novejšega časa tudi razne božične navade »prerokovanja« oziroma ugibanja, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu.
Slovenci in drugi južnoslovanski narodi tako s svojimi panji in badniki samo nadaljujejo prastaro tradicijo. Pogansko Novo leto se je v njej povezalo s krščanskim Božičem. Tudi izrazi panj, čok, badnik oziroma badnjak pomenijo vsi samo »drevo« ali »drevesni čok, štor ali panj«, kar pomeni krajši, odžagan kos debla, klado ali iz zemlje odkopan štor debla. Badnik ali bandnjak je dejansko gotska beseda bagm-s (drevo), v stari švedščini bagn, kar pomeni, da so južnoslovanski narodi prevzeli ali podedovali navado kurjenja »badnjaka« za božič od Gotov na Balkanu, odkoder se je razširil ta izraz na Belo Krajino. Možno je, da pride tudi slovenski panj iz istega debla, vendar iz oblike, ki je bližja švedščini (bagn), po redukciji besede iz bagn v ban; tako skrčenje besed je pogost pojav. Iz istega korena pa je tudi švedski izraz kupa, ki pomeni če-
belni panj (prvotno izžagan iz drevesnega debla), najbrž iz kubb-bagn (votel kos debla, bagn — drevo). Besedi panj in badnik (badnjak) imata v bistvu isti, pradavni izvor. Tudi slovenski izraz Božič pride najbrž iz besede božič (panj), ta pa iz gotske besede bagm-s (drevo, panj).
Beresa čok je v sorodu s švedsko besedo tjok, ki pomeni debel, močen, gost, v prenesenem pogledu pa »omejen«, isto kot slovenska beseda štor (neroden človek je štor, štorast).
Da gre pri besedah badnik, badnjak res za gotsko dediščino, potrjuje še mnogo drugih gotskih besed, ki jih je najti v hrvaščini in srbščini, pa tudi v slovenščini, kot npr. beseda malik, iz gotske besede man-leika (m., izgovori man-lika), ki pomeni podoba, dobesedno: človeku sličen. Vse to daje sklepati, da so prihajali k Slovencem že v 5. ali 6. stoletju tudi gotski (arijanski) misijonarji.
-o	f'
Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič je odpotoval s spremstvom na uradni obisk v Moskvo, kjer ima pogovore s sovjetskim, zunanjim ministrom Gromikom. Pogovori potekajo, kot poročajo, v »prijateljskem in delovnem o-zračju« in se tičejo tako dvostranskih kot mednarodnih odnosov v celoti.
Napisal Pierre UErmite
»Kaj ne bi razumela! Jaz razumem vse. Vsekakor pa ste dovolj videli. Vi pravite: to ni odločilno!... A jaz vendar ne morem... !«
Tu se Melanija zasmeje s peklenskim smehom. Nato se rezko udari po čelu:
»Čakajte!... Mogoče vam kmalu najdem kaj odločilnega... Imam novo misel... In jaz sem iznajdljiva v mislih. Ne res, Celestin?« pritrjevanje. Tedaj ga Melanija ostro po-
Celestin zamomlja nekaj, kar naj bi bilo gleda in ponovi:
»Ne res, Celestin?«
»Kar se tega tiče, Melanija, ni, da bi rekel: ne.«
Gospa Hughe se še pomudi, opazujoč sina, ki se zdaj zamišljen sam sprehaja ob robu valov...
»Ubogi fant,« šepeta... »Če je to točno, ga moramo vseeno braniti proti njemu samemu... Oh, me nesrečne matere...«.
Obe ženski stopata nato počasi dol. Pri oknu prvega nadstropja pokaže Melanija na vrt.
»Poglejte... že zopet ona!«
Marija je bila počenila na pete in meče z ljubkimi kretnjami školjke in ribe galebu, ki skaklja ob njej. Ko je pitanje pri kraju, vzame dekle ptiča, mu pogladi perje, ga poljubi in ga zopet spusti...
»Jezičnica! Komedijantka! Hinavka!... Jaz ti ga bom požgaokala, tvojega umazanega krokarja...,« krikne Melanija in ste-
TRIJE MODRI ČASTIJO JEZUSA (nadaljevanje z 8. strani)
Rekli so: »Končno smo prišli, da bi ga videli in spoznali.«
Otrokova mati pa jim ni nič odgovorila. Gledala je otroka in ga hrepeneče zibala.
Končno so videli, da je prepogibala ustnice in slišali so zvok besed, ki jih preje še niso slišali.
Žena je govorila »Trpka sladkost«, »sveta rezkost«, »o sveta samota«, »o ti otroška bridkost«, »o ti božja strašnost«.
Še so se pripogibale materine ustnice, vendar je seglo nekaj težkega in bridkega na tri modre popotnike. Oči so se jim zaprle, na čelo jim je legel teman oblak, na prsi jim je padla siva skala.
V temi so videli silen privid. Nežni o-trok v hlevčku se je nenadoma razrasel v vsemogočnega Boga in vedeli so, da je božji otrok prišel, da bi ljudem podaril upanje in ljubezen.
Ko so se spet pomirili in postali običajni utrujeni popotniki, so še vedno klečali na mrzli in vlažni zemlji. Sedaj so potiho molili. Vdano so dvignili pogled k božjemu o-troku, ta pa se jim je smehljal.
Rekli so: »Tvojo slavo bomo peli in o-znanjali!«
In so šli v svet in nad njihovimi glavami je valoval modri plašč božje matere in božji otrok je stal v vsej moči nad njimi. Šli so čez pokrajino in na njihovih ustih je bila božja beseda in krožila je med ljudmi in duhovi sveta in neba.
gne proti tihemu vrtu pest, obteženo z vsem njenim sovraštvom.
ENAINDVAJSETO POGLAVJE
V resnici je prišla Melaniji nova misel al bolje: obnoviti hoče znan korak, ki ji je prešel že v navado, le da zdaj v širšem obsegu. Še isti večer govori o stvari s Celestinom:
»Tako ne gre več; brezpogojno moramo zvedeti, kaj je ta Marija Durand... in zvedeli ne bomo drugače, kot če prebrskamo njen kovček. Zame je postalo to jasno ko beli dan.«
»Mogoče, ampak to je mnogo nevarnejše!...«, ugovarja Celestin, čigar oče je bil orožnik in čigar žena je kljub vsemu slej-koprej zelo poštena in preprosta duša.
»Nevarno ali nenevarno..., vino teče, piti ga moramo! In pila ga bova skupaj... Vabim vas!...«
»Če hočete prebrskati njen kovček, ga morate najprej odpreti..., odpreti s silo!...«
»No, in kaj potem?...«
»Ampak ta stvar ni kar tako! če bi moja žena kdaj zvedela!...«
»Saj ji ni treba praviti!... Jaz se že obvežem, da dobim ključe...«
»Na kak način?...«
»Ne vem, toda dobila jih bom... Ah, Melanija je ženska in kar ženska hoče!...«
(Dalje)
Dekle z zaprtimi očmi LS2.
Prevedel Lovro Sušnik
Boris Pahor:	Evropska
Valkenburg, 12X11.1975
Sedim v naslanjaču hotelskega atrija in srebam vodeno holandsko kavo, ki mi že četrti dan splakuje želodčni epitelij. Ozračje je razgibano, ker se razhajamo, a kljub nemiru, ki ga zbudi v človeku vsaka ločitev, mi je ia\t da je teh nekaj dni že mimo. Navadil sem se na družbo mladih ljudi, ki se tako resno zavzemajo za svetovno in zato predvsem evropsko federacijo. In si mislim, kako sem bil, ko sem dobil njihovo vabilo, nekoliko v dvomu, ali naj odgovorim ali ne. Nič namreč nisem vede^ kdo je resnični pobudnik gibanja, kdo podpira to World Federalist Youth ali Jeunesse Federaliste Mondiale ali po naše Mednarodno federalistično mladino. No, a saj mi to tudi zdaj ni dosti bolj jasno kot takrat, vendar sem bil te dni priča tako neome|eni svobodi lzražan|a in tako mnogo-barvnemu spektrumu pogledov, da mi je nazadnje vseeno, kako so nas ti trezni in odločni mladi ljudje zbrali na ti belgijsko-nemško-holandski tromeji. če vzamem v poštev, da so se kot govorniki razvrstili pomembni predstavniki evropske skupnosti, bretonski sindikalist^ ki je nastopil v imenu petih levičarskih strank (Galicije, Bretonske, Valesa, Euskadija in Irske), včeraj pa celo princ Karel Hugo Burbonski, ki je govoril za karlistično stranko Španijej potem moram priznati, da se ob takem pluralizmu mišljeni človek zdravo sprosti.
In ko si v mapi urejam referate, ki so se mi nabrali, čutim, da me bo že na poti domov prevzemalo rahlo domotožje po ti zgledno urejeni deželi, kjer znajo ljudje ceniti sleherno, tudi še tako nepoudarjeno lepoto. Saj, predvčerajšnjim popoldne je bil na programu kratek izlet po Valken-burgu. Mesto brez izrazitih posebnost^ če izvzamem, da je v njegovi okolici nekaj gričev, ki so s svojimi nekaj sto metri višine edino »višavje« celotnega holandskega ozemlja! A to, kar me je naravnost presunilo, niso bile ne zelene, skrbno pristrižene trate ne v hotele spremenjeni gradovi, ki nam jih je voznik sproti omenjal, ampak njegova preprosta in hkrati živahna skrb, s katero nam je prikazoval zanimivosti domačega kraja. In čudovito |e bilo prav to, da se mi tiste zanimivosti niso zdele prav nič zanimive. Pri nas, sem si rekel, bi noben voznik avtobusa ne oddajal v mikrofon opozorila za ogled takih objektov.
Tisti neverjetni Holandec pa ni pozabil ne stavbe, na kateri so bile vidne značilnosti starega sloga> ne mlina, ki je nekje zapuščen razpadal. S težavo je obračal svoje vozilo na ozkih vaških tržičih, da bi ja mogli od blivu videti to.kar je ocenil kot vredno, da pokaže tujcem. In priznati moram, da mi je njegovo skrbno naštevanje sprva presedalo. Razen stare hiše z belimi štirikotnimi oblogami na stenah se mi je vse drugo> kar nam je kazal, zdelo čisto nezanimivo. A počasi se mi je začelo svetlikati. Ocenjeval sem moža z mentaliteto nemirnega, neučakanega evropskega človeka, ki se je odvadil ceniti drobno lepoto in požrešno hlasta za novim. Mož pred mikrofonom pa je razbiral dragocenosti, ki so sestavljale njegov življenjski univerzum, kakor kmett ki pozna vsako ogrado, vsak grm in vsako stezo. In razodelo se mi je tudi, da mladina, ki se zavzema za regionalizacijo Evrope, za združevanje onkraj mej in kljub mejam( da se ta mladina pravzaprav bojuje za zopetno vrednotenje majhnega, za identiteto pristnega.
Tako je bila tudi tista kratka popoldanska vožnja z avtobusom po okolici Valkenburga zame lekcija skromnosti. Na mlade Holandce, ki so nas vsakikrat tako zaverovano opozarjali na začetek seminarskega dela, pa sem začel gledati z naklonjenostjo, Mogoče je, sem si mislil, da jih bo kdo instrumentalizira^ a njihova zavzetost je prvinska In če so srečanje, ki bi moralo biti že oktobra, a zanj niso mogli nabrati zadostnih sredstev, morali prenesti na december, potem to pomeni, da nimajo za sabo prebogatih mecenov.
In o tem so me prepričali tudi ciklostilirani list^ ki sem jih našel v dobljeni mapi, saj je bil poleg članka profesorja Guya Herauja o etnijah (članka, ki ga je pred časom v prevodu objavil Zaliv). tudi izvleček knjige Le Marchš Commun contre l'Europe (Evropska gospodarska skupnost proti Evropi). Zelo pomembna knjiga, v kateri trije avtorji odklanjajo kapitalistično Evropo, odklanjajo mnogonacionalne monopole, predlagajo socializem kot edino izbiro za jutrišnjo evropsko domovino.
To, kar me je najbolj skrbelo, je bilo, koliko vrednosti bodo v diskusijah določili etničnemu, narodnemu vprašanju. A ko je Bretonec v svojem dolgem referatu prikazal boj dobršnega števila še ujetih narodov zahodne Evrope za narodno samobitnost in hkrati za socializem, so tudi ti pomisleki padli. Seveda sem predavatelju izrazil bojazen> da bo njegov socializem s poudarjanjem ljudske oblasti najbrž socializem brez pluralizma, a poglavitno je bilo v tistem trenutku to, da so se mladi ljudje v dvorani spoznavali z nacionalnimi vprašanji v Španiji, v Franciji, Angliji. Ko je potem nastopil še prof. Petrella In govoril o kulturi nesvobodnih evropskih narodov, mi je ozračje postalo povsem domače. In profesorju Petrelli sem tudi priznalf da bi brez njegovega referata seminarju manjkala bistvena nota. V odgovor na mojo ljubeznivost je on zaželel, naj mu preskrbim material o naših skupnostih, ki živita zunaj matične dežele.
Zdaj, ko se bliža ura odhoda in obnavljam stike in vtise teh dni, čutim še posebno zadoščenje, ker sem na zaključni seji predložil dve resoluciji: eno namenjeno italijanski vladit da bi izdala zakone za uresničitev zaščite manjšin, ki jo obljublja 6. člen italijanske ustave; drugo namenjeno avstrijski vladi, ki naj uresniči zahteve državne pogodbe glede slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Sprva |e bilo v dvorani precej negotovosti, ker so bili nekateri za vključitev mojih dveh resolucij v skupno resolucijo. Vztrajal sem,, da bi naj bili ločeni od skupine. Odločilo je glasovanje; ker
je večina glasovala za moj predlogi je ta prodrl. Seveda sem poprej moral na kratko nekemu Angležu raztolmačiti, k|e in kako živi slovenska skupnost v Avstriji, zakaj še nikdar ni bil slišal o njenem obstoju.
Bretonski prijatelj je glasoval proti mojima ločenima resolucijama, in ker sem mu to očital, je pribil, da bi se bilo moralo napisati resolucijo> ki bi se zavzemala za vse manjšine.
»Dobro,« sem rekel, »a kaj morem za to, če take resoluci|e ni bilo?«
»Saj, vesel sem zatet da ti je uspelo,« je rekel. »Glasoval sem proti, ker sem načelno proti taki odločitvi.«
In mogoče ima prav, pripraviti bi bilo treba tekst, ki bi man|šlnski problem obravnaval v celoti. Mogoče bi ga moral kot član mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur predlagati jaz, a zavzel sem se za manjšinske
VSEM SVOJIM GOSTOM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 7976
HOTIL
BLED
RIM - ROMA
Via S. Croce in Gerusalemme,40 Lastnik:
V. LEVSTIK
skupnost^ ki jih bolje poznam, tiste, ki živijo v italijanski republiki, In pa tiste v Avstriji.
Kmalu po kosilu bom zdaj sčdel v vlak in se odpeljal proti AAchnu in Kolnu. Nekaj časa mi bo še ostalo, da se bom sprehodil po kčlnski Hohe Strasse in se ujel v pisane svetlobne okraske, ki napovedujejo bližino božiča. Mogoče bo še zmeraj čepel ob vratih samopostrežne trgovine starec, ki je pred štirimi dnevi Igral na orglice mimoidočim, a se nihče ni zmenil zanj. A kajt saj se nobeden iz množice pešcev, ki so jih obsvetljevali večbarvni neonski napisi, ni ozrl na mladeniča, ki je ves poglobljen vase z lokom potoval po krotki violini. Tak je bil, kot da je stopil iz devetnajstega stoletja, sem si mislil. In poti nazaj ni> o tem ni dvoma.
A vendar.
Vendar, si pravim zda|, če nočemo propasti, moramo najti neko novo pot.
Mogoče se bo mladim posrečilo.
To sem jim zaželel včeraj, to jim bom še enkrat zaželel ob slovesu.
DOBER VIC JE NEKAJ VREDEN
V »Napreju«, ki ga je izdali Samo Pahor, najdemo tudi tole: »Po Barkovljah kroži vest, da je znani pisec pamfletov in agent bogsiga-vedi koga Boris Pahor sklenil preseliti se na jugoslovansko ozemlje v smislu 3. člena nove jugoslovansko-italijanske pogodbe. Običajno dobro informirani znanci trdliijo, da ga je prevzel duh iz Helsinkov in se noče več vtikati od zunaj v jugoslovanske notranje zadeve.«
MOTIV IZ TRČMUNA
Sodobno kmetijstvo
Škoda zaradi slabih trt in praznih mest
Pridelovalni stroški naraščajo tudi v vinogradništvu, zato je potrebno odpraviti vse tisto, kar zmanjšuje pridelek in njegovo kakovost. Glede na to, da pri nas povprečni pridelki niso posebno visoki (pri čemer bi lahko govorili tudi o slabi kvaliteti pridelka), ampak da se dogaja nasprotno, to je, da 90 pridelki sorazmerno nizki — okoli 40-50 hi na ha, je nujno razmišljati o tem, kako doseči količinsko in kakovostno najboljši pridelek. Osnovno dejstvo je v vinogradništvu to, da je pridelek najdražji tam, kjer je rodnost posameznih trt različna, tam torej, kjer je dosti hiravcev, sla-borodnih trt in praznih mest. Zimski čas je primeren, da stanje v vinogradu zboljšamo. Premalo se namreč vinogradnik zaveda, da je škoda, ki jo povzročajo taki vinogradi, precejšnja, pa tudi kvaliteta vin iz takih vinogradov je zelo nizka. Idealno bi bilo, da bi vinogradniki redno nadzirali rodnost svojih trt in le-te delili v tiste, ki odlično in dobro rodijo, in tiste, ki srednje, in v tiste, ki slabo rodijo.
Škoda zaradi slabih trt in praznih mest Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem problemom, so ugotovili, da pri praznem mestu sicer odpadejo stroški za rez, škropljenje in obdelovanje ter trgatev, da pa je izguba zaradi izpada pridelka, gledano navi-nogradno površino, občutna, zlasti v daljšem časovnem obdobju. Tudi škoda pri hi-ravcih in slabo rodnih trtah je velika, saj moramo opraviti vsa dela. Da je problem vreden razmisleka, naj zadostuje podatek, da je v vinogradih nasplošno vsaj 20 odst. praznih mest, hiravcev in slaborodnih trt. Vsak si lahko sam izračuna škodo, ki jo tako utrpi. Prav tu je zato največja možnost za pocenitev pridelka in torej za večji dohodek.
Vpliv neenakomerne rodnosti Škoda, ki jo povzroča neenakomerna rodnost trt, je tudi precejšnja. Vzrokov za to je več, od mehaničnih poškodb, poškodb zaradi voluharja in raznih bolezni, fizioloških motenj, slabe nege v mladosti, slabih oepljenk, pa tja do nesorazmerja med buj-nostjo in rodnostjo trt. Slednje je odločilno za kakovost pridelka. V določenem trenutku se zgodi, da prihaja do velikega nesorazmerja med bujnostjo in rodnostjo. Ko začne trta hirati, se zmanjša tudi kakovost. Nesorazmerje med bujnostjo in rodnostjo je opaziti pogostokrat že v mladosti. Tudi temu problemu bi morali slediti in torej posvečati nekoliko pozornosti trtam, ki ne kažejo enakomernosti med bujnostjo in rodnostjo.
Hiravci in slabo rodni trsi so navadno večje zlo kot prazno mesto. Prazna mesta vidimo, za hiravce in slabo ali nesorazmerno rodne trte pa ne poskrbimo dovolj, ker mislimo, da jim bomo z boljšo nego in gnojenjem vendarle prisilili, da bodo začeli prav roditi. To pa le redko dosežemo.
Nadzor in ukrepi v prvih letih Vemo, da pri vsakem novem nasadu ali obnovi v mladosti propade določeno število trt in da je potrebno podsajenje. če ne uspe
vsaj 95 odst. posajenih cepljenk, moramo proučiti, kaj ni v vinogradu v redu. Najbolj sumljivi so eno in dvoletni vinogradi, kjer poteka razvoj posameznih trt zelo neenakomerno. Nujno je, da po prvem letu vse slabe trte podsadimo z dobrimi cepljenkami, saj nam pozneje podsajenje povzroča težave pri delu v vinogradu. Podsajenci zahtevajo boljšo nego kot enoletni vinograd, saj je vzrok tudi v zemlji okrog sadilnega mesta (suša, prevelika moča, vrsta zemlje, morebitna prevelika kislost zemlje ipd.) Podsajencem navadno ne posvečamo dovolj pozornosti. Morali bi jih posamič obravnavati, sicer ne mobo imeli uspeha z njimi.
Premalo pozornosti se posveča tudi izvoru cepljenk in podlagam. Brez lastne trs-nice (zlasti za kraško področje) in tudi stalne posvetovalne in nadzorske službe ne bo moč bistveno zboljšati stanje. Tudi vinogradniki, oziroma njih predstavniške organizacije bi morale odločneje zahtevati od deželnih oblasti preobrat na področju vinogradništva.
Novi španski krailj Juan Carlos previdno krmari med Scilo še trdnega sistema Francovega režima in Karibdo nestrpne opozicije. Ob-pluti bo moral še mnogo čeri.
PETER NI PURA...
Mali Peter je star tri leta in pol in se rad igra (če mu pustijo) s stričevim pisalnim strojem. Zato že pozna nekaj črk, zlastti P — to je zanj Peter. Ondan so njegovi starši spet prišli na obisk k stricu in so prinesli v dar puro. Ko je Peter spet »pisal«, mu je milada botrca rekla, naj napiše »Peter«. Peter je udaril s prstkom po črki P. Potem mu je rekla, naj napiše »pura«. Peter je iskal, prstek mu je za nekaj hipov obvisel nad črko P, toda udaril je po sosedni črki O. »Saj to ni P-pura«, je rekla botrca in mu skušala naravnati prstek na črko P. Toda Peter se je uprl, rekoč: »Peter ni pura!«
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA
Maksim Gorki BARBARI prizori iz okrajnega mesta
v nedeljo, 21. decembra ob 16. uri - Abonma red C - prva nedelja po premieri v ponedeljek, 22. decembra ob 20.30 - Abonma red D -mladinski v sredo v torek, 23. decembra ob 20.30 - Abonma red E mladinski v četrtek v petek, 26. decembra ob 16. uri - Abonma red G . okoliški
11
S A H
B&BŽBKBKBi
V tretje gre rado! Tudi danes bomo bralcem postregli (in — upajmo — tudi ustregli) s študijo, resda grozno težko, a zato tem poučnejšo.
Študija (Bron, 1948) je tale:
Beli: Ke8, Se3, h5
Črni: Kh8, Sg8, h7
Beli na potezi zmaga.
Za prve poteze ni potreben podroben načrt, zadostuje le splošni premislek: če kaj, potem samo prostorska prednost pripelje lahko belega do zmage. Zato bi ne smelo biti dvoma o prvi potezi belega:
1. Kf7.
Od vseh ta najbolj stisne črnega in mu dopusti edini odgovor:
1. .. Sh6 + .
Na 1. .. h6 bi namreč Sledilo 2. Kg6 S kamorkoli, 3. Kh6:
2. Kf8 Sg8
Beli nadaljuje z blokadno politiko in igra:
3. Sg4 h6
Na edino alternativo 3. .. Sh6 ne igra beli 4. Sh6:: pat, temveč 4. Se5 S kamorkoli, 5. Sf7 mat.
4. Kf7 (Dosledno: kralj prevzame skakaču nadzorstvo nad f6 in ga s tem razreši za druge naloge. To je sedaj možno, ker ne more črni skakač več na h6).
4.	.. Kh7 (edina)
Sedaj, ko nadzoruje beli vse izhode iz črne zanke in je črni primoran na ponavljanje potez: Kh7-Kh8-Kh7 itd., je čas, da izdelamo za belega zmagoviti načrt. Kazno je, da ne more ta matirati niti pojesti kmeta. Kot edina mu preostane možnost, da prisili črnega skakača k
potezi in torej k žrtvi. Zato je treba pripeljati belega skakača na f8. Beli kralj bi ostal brez poteze, igrati — in umreti — bi moral črni skakač. Vse lepo in prav, toda neizvedljivo: ko namreč pride (po treh potezah) beli skakač na f8, se črni kralj ravno nahaja na h7; od tam krene na h 8 in beli ne zna kaj igrati. (V podrobnostih: 5. Se5 Kh8, 6. Sd7 Kh7, 7. Sf8-f Kh8). Torej mora beli izgubiti tempo: s skakačem to ni mogoče, ostane le kralj. Manever (tkim. triangulacija) bi lahko bil: Kf7-Kf8-Ke8-Kf7 in bi se ponovila ista pozlieija, v kateri pa bi bil na potezi črni. Toda to spet ne gre: ko bi beli kralj šel iz f8 na e8, bispustal iz vida polje g7; beli bi ga, poln hvaležnosti, s Kg7 zasedel.
Zato: edino če beli skakač zopet nadomesti belega konja pri nadzorstvu polja g7, si ta lahko privošči triangulacijo. Toda tudi tako še niso vsi problemi rešeni. Obstaja namreč še tale: odkod naj beli skakač nadzoruje g7? (od i5, od e6 ali od e8?). Jasno je, da ima e8 velike prednosti: od tam ne nadzoruje beli skakač samo g7, temveč tudi f6. In ravno še to je potrebno, sicer zbeži med belim manevrom črni skakač.
Skratka je načrt belega naslednji: 1) pripeljati svojega skakača na e8, 2) izvesti s kraljem triangulacijo, in sicer precej oddaljeno, ker je e8 zasedeno, e7 in f6 pa nadzorovani; 3) pripeljati skakača na f8.
Vse nadaljevanje je sedaj na dlani:
5.	Se5 Kh8, 6. Sc4 Kh7, 7. Sd6 Kh8, 8. Se8 Kh7 (konec prve faze), 9. Ke6 Kh8, 10. Kd6 Kh7,
11.	Kd7 Kh8, 12. Ke6 Kh7, 13. Kf7 Kh8 (konec druge faze), 14. Sc7 Kh7, 15. Se6 Kh8, 16. Sf8 (konec tretje faze).
Črni nima sedaj druge poteze kot žrtev skakača. Beli jo seveda sprejme, nakar mu je lahko osvojiti črnega kmeta in forsirati promocijo lastnega. Te zaključne faze prepuščamo bralcu.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo:
URARNA - ZLATARNA
TRGOVINA ČEVLJEV
Anton MALALAN Marcel
Proseška 6 (pred pošto) Tel. 211-465
OPČINE
Proseška 18 (pri cerkvi) Tel. 212-136
GOSTILNA
VETO
Proseška ulica 35 - Tel. 211.629
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakor koli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
»TRANS-TRST. IMPORT - EXPORT
TRST- Lesno pristanišče Telefon 820.460 želi vsem mnogo uspehov v novem letu
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
» A U R O R A «
TRST- Ulica Cicerone, 4 TEL. 60261
tržaška knjigarna
vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele praznike
AVGUST GREGORIČ
TRGOVINA JESTVIN
TRST
Ul. Commerciale, 25 - Tel. 418.392
GOSTILNA S I M O N IČ
Najemnik ERNEST PRIŠČEK
OPČINE - Narodna ul. 39 Tel. 211.053
t
vošči vsem vesele praznike
TRST- Ulica Carducci 15 Telefon 62.515
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov toplomerov in fotografskega materiala
GOSTILNA KOBOL (JADRAN)
TRST - Ul. delTIndustria 16 (Sveti Jakob) Telefon 744.505
želi vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA IN MESNICA
P E T A R O S
BORŠT, 60 - Tel. 228.151
vošči gostom in odjemalcem plodno
novo leto 7976
VODNI INŠTALATER CENTRALNA KURJAVA
BOGOMIL ZOBEC
BOLJUNEC 195 - Tel. 228.188 vošči vsem srečno in uspehov polno novo leto
TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO
TRST- Trg S. Giovanni, 1 - Tel. 35.019 Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, likalniki, sesalci za praht pralni stroji grelci nerjavečega (inox) jekla, itd. Električni za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električne luči klasične in moderne oblike.
GOSTILNA
Ostrouška
TRST - Ul. S. Nicolč, 1 Tel. 37-918
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
GRILANC IVO
NABREŽINA, 109 - Tel. 200.231 želi vesele praznike
IMPORT - EXPORT
T E C H N A - KAFOL TRST - Ul. Ghega, 2 Tel. 35.907
Gostilna »PRI STUDENCU«
DOLINA, št. 40 Tel. 228.116 vošči cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto 1976 in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST- Ulica Cicerone št. 8 Tel. 38.136 - 37.725 - Telex 45372 Telegram : lmpexport - Trieste Skladišče: Ulica del Bosco št. 20 Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
Vsem slovenskim poslovnim ljudem, gospodarskim organizacijam in zlasti še svojim članom želi
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA DEŽELO FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO
mnogo uspehov v letu 1976
TRAD-TRIESTE
od S. BOLE
TRST, Ulica Cicerone, 10 TEL. 68.812 - 30.336
Telegr.: Trad - Trieste - Telex 46187 TRADEX CC TRIESTE 60217 M/851624
vošči vsem srečno novo leto
»Intermares«
S. PERTOT
IMPORT - EXPORT
TRST - Ul. Cellini 2/II - Tel. 35.922 Telegr.: Intermares - Trst
želi srečno novo leto
HOTEL
»Pri Pošti«
TRST - Trg Oberdan, 1 Telefoni 35.786 - 36.877 - 68 397
vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
TRST, Capo di Piazza, 1 Tel. 36-478
HOTEL ADRIA
želi vesele praznike
Mehanična delavnica s karoserijo
GRGIČ
CESTNA POMOČ
Padriče št. 43 Telef. 226-161
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
Karlo Čok
LONJER 236 TELEFON 910.124
vošči vesel božič in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČINE, Narodna ulica 194 - Tel. 211.241
GOSTILNA
EMILIJA SOSIČ - VREMEC
OPČINE - Narodna ulica, 65
vesel božič in uspeha polno novo leto 1976
RESTAVRACIJA
FURLAN
REPENTABOR, Tel. 227.125
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK (Center)
TELEFON 225.137
Vsem cenjenim gostom in prijateljem srečno in uspešno novo leto
E D I L M A
PERTOT ZVONIMIR
s.a.s. di PERTOT
TRST
Barkovlje - Ul. Boveto 24, Tel 416.635
ZLATARNA
SPLENDENTE (Škerlj)
TRST, Ul. Filzi> 2	Tel. 68.374
vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto
Cvetličarna RIVIERA FIORITA
IVANKA
TRST, Via dellTstria 19	Tel.	795	052
TRGOVINA
FRANČEŠKIN F.
NABREŽINA, 105 - Tel. 200.238
RESTAVRACIJA
LOCANDA MARIO
DRAGA 22 - TEL. 228.173
Vse kraške specialitete in divjačina
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
HOTEL »KRAS«
REPENTABOR, 1 - Tel. 227.133 vošči vsem cenj. gostom uspešno novo leto
ZNANA TRGOVINA
MASE’
TRST, UL G. Gallina, 4	Tel.	727.346
GASTRONOMSKE SPECIALITETE
GOSTILNA
GUŠTIN
ZGONIK 3/A	Tel.	229.123
vošči vsem odjemalcem uspešno novo leto
TRGOVINA ELEKTRO-GOSPODINJSKIH PREDMETOV IN POSODE
ZVONKO RADOVIČ
NABREŽINA, 77 - (kamnolomi)
vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA ŽELEZNINE
ROŽICA TERČON
NABREŽINA 124 - TEL. 200 122
RIBARNICA
PERTOT MARČELA
TRST-Barkovlje, ul. Perarolo 2, Tel. 410.330
želi vsem vesele praznike!
TRGOVINA JESTVIN
MARCEL NADLIŠEK
TRST - Ul. Pascoli, 27 - Tel. 722.351
vošči vsem prijetno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ŠTOKA RAFAEL
PROSEK, 1 - TEL. 225.121
URARNA IN ZLATARNA
M I K O L J
TRSTf Čampo S. Giacomo, 3 - Tel, 795.881
BOGATA IZBIRA ŠVICARSKIH UR IN LIČNO IZDELANE ZLATNINE
GIACOMO VATOVEC Succ.
TRST - Ulica Torrebianca, 19 TEL. 69.077 - 37.561
IMPORT - EXPORT
vošči vesele praznike vsem znancem in prijateljem
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN J.
DEVIN 50 - TEL. 208.139
vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH
z. z o. p.
OPČINE, Alpinska ulica 85 Telefon 211.054
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE - Narodna ul. 42 - Tel. 211.026
se vljudno priporoča svojim odjemalcem tu in onkraj meje
URARNA IN	ZLATARNA	
GRUDEN		KAREL j
TRST - UL	Battisti, 13	TEL. 796.306
TRGOVINA JESTVIN
V I D A U A.
OPČINE - BANI 72 - TEL. 211.387
TRGOVINA JESTVIN
KANTE V.
PROSEK 152 - Tel. 225 223
TRGOVINA Z JESTVINAMI	
MILAN	BEVK
TRST - Ul. D’Annunzio, 9	Tel. 741.572
DROGERIJA	
	Č E K E T
TRST - Ul. Foschiatti - Tel.	795.442
želi odjemavcem	vesele praznike! j
BIFE'
»PINO«
TRST - Ul. Ghega, 3
vošči vsem
srečno novo leto
Od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
POSEBNI POPUSTI!!! OBIŠČITE NAS!!!
Serijsko pohištvo Pohištvo po meri Preureditve
Anton Koršič
Vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič in uspeha polno novo leto 1976
TRST Prodajalna: ul. S. Cilino, 38 telefon 54390 Dom in delavnica: ul. Damiano Chiesa, 91 telefon 725757
GRADBENI IN MIZARSKI LES VEZANE PLOŠČE, FURNIRJI itd.
S. Jazbar
TRST, ulica Valdirivo 6 Telefon 61.065 - 779
Vsem svojim partnerjem srečno in uspešno novo leto
INDUSTRIJA KAVE
»Cremcaffe«
di Pri mo Rovi s TRST, ul. Pigafetta št. 6-1 Tel. 820.747 - 810.351
vošči vesele praznike svoji zvesti klienteli
ZALOGA PAPIRJA
GUIDO ZIDARIČ
NABREŽINA 97 - TEL. 200.232
vošči vsem cenj. odjemalcem mnogo uspehov v novem letu
CVETLIČARNA
SAVINA
VIA DELLMSTRIA, 10 - TEL. 755.590
vošči vsem vesele praznike
MLEKARNA
MARTELANC VIDA
TRST, Ul. Miramare, 50	Tel.	410.423
vošči vsem cenjw odjemalcem vesele praznike
FRIZER	
STANKO DEVETAK	
	NABREŽINA 156
želi srečno novo leto	
STOP!
TRST
Via Carducci 39 - Tel. 794.160
ZALOGA TEPIH PAPIRJA	
T. PANJEK GODINA	
TRST - Ul. Mazzini. 7	Tel. 37.636
BUFFET TRST
Ul. Cassa di Risparmio 3 - Tel. 35.301
Tomažič
kranjske klobase in kraški teran dobiš pri TOMAŽIČU vsak dan
GRADBENO PODJETJE
petra
TRST - Ul. Carducci, 8
Telefon 732.681
Pohištvo PUPIS
Vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič in uspeha polno novo leto 1976
Sesljan, 59/B - Tel. 209.269
PEKARNA
L E G I Š A
SESLJAN 41 - Tel. 209.147
GLASBENA MATICA
ieli vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gojencem Glasbene šole in njihovim staršemt obiskovalcem njenih koncertov ter vsem, ki so kakor koli podprli njeno delovanje.
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S.	p. A.
GLAVNICA L. 600.000.000 - VPLAČANA GLAVNICA L. 300.000.000 VSE BANČNE OPERACIJE IN USLUGE MENIČNA OBRTNIŠKA POSOJILA E.S.A.
PETLETNA HIPOTEKARNA POSOJILA NEPREKINJENA BLAGAJNA - VARNOSTNE SKRINJICE MENJALNICA BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE S TUJINO
TRST, UL. F. FILZI 10 TELEX: 46264 TELEFON: 61-446
vesel božič in uspeha polno novo leto 1976
Bogata izbira obutve za moške, ženske in otroke - škornji, čevlji za smučanje in po smučanju
pri CALZOLERIA VIALE
Viale XX Settembre 18 Tel. 796.333 (poleg Stande)
TVRDKA
Giuseppe Sila
IMPORT - EXPORT
TRST, ul. Burlo,1 - Tel. 60.959-68.298
vošči vsem uspešno novo leto
pohištvo
VABIMO cen/ene odjemalce nal obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhin/ Podjetja CUMINI,
Vsem cenjenim odjemalcem želimo vesele božične praznike in mnogo uspeha v novem letu 1976
GOSTILNA	
D O L E N	C
PROSEK - DEVINŠČINA 3 -	Tel. 221.214
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
CELESTIN DANEU - DANIELI
OPČINE - Narodna ulica, 77 - Tel. 211.034
Hotel COLOMBIA
TRST
Ul. Geppa 18 -Tel. 31.083 - 69134
želi svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1976
RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI
želi vsemu osebjut sedanjim in bivšim gojencem, obilo uspeha v novem letu 1976. Topla voščila vsem staršem, dobrotnikom in prijateljem naše mladine.
SUPERMARKET OBUTVE
KOŠIČ BENEDIKT
SORICA - RAŠTEL 5-7	Tel. 51.62
3ogata izbira čevljev in obutev vseh vrst
Zaloga vina, likerjev Uvoz - Izvoz
Miran Kuret
TRST - Riva Gulli, l/e - Tel. 60.948
želi svojim odjemalcem uspešno novo leto!
Trgovina kmetijskih strojev in orodja MARINAC VLADISLAV
TRST, Str. Vecchia dellMstria 64 - T. 810.211 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadiket vrtnice	vošči	vesele	praznike
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA SESLJAN 27/a - TELEFON 209.259
ANDREJ TERČON
vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
tiskarna CpmSpIhCirt
trst - rossetti 14 tel. 772151
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA SOVODNJE
vošči vsem obilo uspeha v novem letu
PODJETJE ELIJA ČUK GORICA Trg Cavour, 9	Tel.	83.536
vošči vsem srečno in veselo novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
»ALPINA« od G. Krpan et C.
GORICA - Korzo Verdi 78 - Tel. 25.17
vošči vsem srečno in uspešno novo leto
TISKARNA
GORICA- Riva Piazzutta 18
UDIN
Telefon 26.76
Moderno sodobno opremljeno podjetje sprejema vsa tiskarska dela po zmernih cenah ter jih točno izvrši
VOŠČI VSEM CENJ. NAROČNIKOM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
Kmečka banka
R.Z.ZO.J.
Ustanovljena leta 1909
GORICA Ulica Morelli 14 - Tel. 22-06
IMPORT	EXPORT
JOSIP KERŠEVANI
di B. KERŠEVANI e C. Soc. n. c. GORICA - Korzo Italia, 90 - Tel. 83.954
Katoliška knjigarna
GORICA - Piazza Vittoria 25 (Travnik) Telefon 04.81 - 2407 NA DROBNO IN NA DEBELO PAPIRNICA - KNJIGARNA NABOŽNI PREDMETI VSE ZA ŠOLO IN PISARNO vošči vesele božične praznike in srečno novo leto
ZNANA URARNA IN ZLATARNA ZLATO ZA ZOBE - ŠPORTNI POKALI
ŠULIGOJ
GORICA - Ul. Carducci, 49 - Tel. 56-57
TRGOVINA JESTVIN
TEODOR VELIŠČEK
GORICA, Svetogorska 123	Tel. 83.285
vošči vesele praznike in srečno novo leto
TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA
Grafica	G
GORICA - Via Favetti 9 - Tel. 57.66 vošči vesele praznike in srečno novo leto
AGRARIA pri Darkotu
GORICA Ulica Carducci 45 - Tel. 81.900
Trgovina vsakovrstnih kmetijskih vrtnarskihf kletarskih, in hlevskih potrebščin, semen in gnojil vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 1975
NOVA TRGOVINA
poljedelskih strojev, priključkov, kmečkega in vinogradniškega orodja z vsemi nadomestnimi deli znanih znamk BCS, FERRARI NOBILI, GOLDONI, S.E.P., CASTOR, ACHE, LOMBARDINI
AGROFOREST
G O R I C A - UL. CARDUCCI 30 - TEL. 87.154
BOGATA IZBIRA UGODNE CENE
NAKUP PRI NAS POMENI PRIHRANEK
TOVARNA POHIŠTVA - PETDESET LET DELOVANJA
Prin'’'
CIC
Viale Venezia Giulia, 6 Krmin (Cormons) Tel. 61.32
VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM. DOBAVITELJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Sitespress
GORICA - ul. D’Alviano 56 PONTEBBA - ul. Mazzini 13 TRST - ul. Geppa 4
Specializirano podjetje za suho-zemno in pomorsko špedicijo in za uvoz živine želi svojim zvestim komitentom vesel božič in srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN (RESINOVIČ) NAJEMNIK
GIANNI TAUCER
TRST Trg C. Giotti 8 - Tel. 761-948
GOSTILNA
«POD TABROM»
Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) št. 8 - Tel. 227.120
GOSTILNA
GRGIČ
PADRIČE 36 - Tel. 226.112
TRGOVINA JESTVIN
ŠČUKA
TRST, Ul. Commerciale 94 Tel. 418-767
TRGOVINA JESTVIN
JERKIČ ALOJZ
TRST
Strada Vecchia delTIstria 64 Tel. 810.210
KMETIJSKA ZADRUGA - TRST
Ul. U. Foscolo 1 - Tel. 794.386 Ul. Flavia 62 - Tel. 812.397 MILJE - Trg Curiel 1 - Tel. 272.394
vošči vsem uspešno novo leto
KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠAJO V NOVEM LISTU
OBISKUJTE GOSTILNE IN RESTAVRACIJE KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU
RADIO TRST A
NEDELJA, 21. decembra, ob: 8.00 Koledar.
8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja.
9.00 Sv. maša. 9.45 Maurice Raveli: Uvod in Al-legro za harfo, godalni kvartet, flavto in kla-ret. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder »Na Mars za vsako ceno«. Napisal Nikolaj Slast-nikov, prevedel Cvetko Zagorski, dramatiziral Aleksij Pregare. 3. del. Režija: Lojzka Lombar.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.
13.30 - 15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Izbor iz operete »Gejša«. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Veronika Deseniška«. Tragedija, napisala Marica Gregorič. RO. Režija: Jože Peterlin. 18.50 Nedeljski koncert. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dnli v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu.
PONEDELJEK, 22. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Peli so jih moja mati«. 12.00 O-poldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). l‘8.50 Scenska in baletna glasba. 19.10 Odvetniik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Pianist Primož Lorenz. Blaž Arnič: - Slike iz mladosti - Odmevi verskih resnic in konstroverz v slovensiki cerkveni pesmi - Slovenski ansambli liln zbori. 22.15 Glasba za lahko noč.
: :	TOREK, 23. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže 'im popevke. 12.50 Revija glasbil. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Igor Strawin-sky: Italijanska suita po '(Pergolesi#u). 18.50 McOoy Tyner z jazz ansamblom. 19.10 Drevo ob Soči - srečanje 'z gorniško pesniilco Ljubko Šorli. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba.
: :	SREDA, 24. decembra, ob: 7.00 Kolledar, 7-05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Schubert: Auf dem Strom, za tenor, rog in klavir. 19.30 Jazz trio »The Ca-bildo’s Three«. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 VVestem-popHfolik. 20.00 Šport. 20.30 »In vsepovsod nas druži ista streha hlevčka« (Zora Tavčar). 22.00 . 24.00 Ob jaslicah. 24.00 Polnočnica iz župne cerkve v Mačkoljah.
: :	ČETRTEK, 25. decembra, ob: 8.00 Koledar.
8.05 Božično jutro v glasbi. 9.00 Sv. Maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 10.15 Harmonije z vsega sveta. 11.15 Mladinski oder: »Srečen božič, majma!«. Napisala in režirala Lojzka Lombar. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30-
1.5.45 Glasba po željah. 15.45 Zvonovi naših cerkva oznanjajo sveti večer (Jože Peterlin). 16.45 Pojeta Mahalia Jackson in Frank Sinatra. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Orkestri in zbori-19.10 Božična novela: Framc Jeza: »Stopinje v snegu«. 19.30 Za najmlajše: »Pisani balončki«, (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.30 »Eno je dete rojeno«. Božična igra, napisal Mirko Mahnič. RO. Režija: avtor. 21.55 Glasba za lahko noč.
PETEK, 26. decembra, ob: 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 J.S. Bach: 1. in 2. kantata iz Božičnega oratorija. 10.10 Praznična matineja. 11.15 Mladinski oder: »Pig, Peg in čokoladna torta«. Napisala Bruna Per-tot. 11.35 Opoldne z vami. 13.30-15.30 Glasba po željah. 15.30 »In vsepovsod nas druži ista streha hlevčka«. (Zora Tavčar) (ponovitev).
17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Fagotist Vojko Cesar, violončelist Rodolfo Repi-ni. 18.45 Waldo De Los Rios in Arturo Manto-vani z orkestrom. 19.10 »Religiozna lirika Vla-dimira Kosa« (Martin Jevnikar). 20.00 Šport.
20.30 Zbor »Consortium musieum« iz Ljuibljane.
21.00 Glas‘bena fantazija. 22.00 Nocoj plešimo. SOBOTA, 27. decembra, ob: 7.00 Koleda*--
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. l3^0
15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušalce. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantična simfonična glasba. 18.45 Glasbena zlepljenka. 19.10 Liki iz naše preteklosti »Josip Abram« (Martin Jevnikar). 19.20 Glasbene diagonale. 19.40 Pevska revija. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska« (Adri-jan R ust ja). 21.20 Jazz trio Martina Josepha.