k ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO I ŠT. 5 NOVEMBER 1977 perutnina.!* V Jajcu se je rodila Republika. 29. november 1943 je bil in ostane v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti datum posebnega pomena. Zasedanje v Jajcu je drzno in odločno zdrobilo okove preteklosti. Vsa veličina in pomen tega narodnega dela, ustvarjenega med narodnoosvobodilno vojno, se je pokazala v vsem svojem sijaju ob vsaki prelomnici, tako pomembni za obstoj, napredek in razvoj samoupravne socialistične skupnosti — Titove Jugoslavije. Naša republika praznik slavi In ob vsakem rojstnem dnevu Republike imamo Pripravljeno darilo. Nove šole, tovarne, objekte družbenega standarda, nova spoznanja... Lani, na večer pred 29. novembrom, smo ji podarili delavsko ustavo — Zakon o združenem delu. V teh dneh zavestno u-gotavljamo, kako se je ta Republika utrjevala kot država skozi vsa vojna in povojna leta, da bi lahko u-stvarila pogoje za lastno odmiranje. Čudna so ta razmišljanja, pa vendar resnična. Obdobje administrativnega socializma in prva Petletka, prvi delavski sve-h, prvi kongres delavskih svetov, ustava, ustavni a-mandmaji, ustava, zakon o združenem delu ... in še in še. Z vsemi temi spremembami smo si krepili zavest, Prihajali do novih spoznanj, ustvarjamo nove načrte. Povsod: v družini, krajev- ni skupnosti, v temeljni organizaciji združenega dela, v samoupravni interesni skupnosti. Združujemo se z istimi cilji — zavestno. To ni več združevanje od zgoraj, temveč združevanje interesov, proizvajalnih sredstev, da bi še uspešnejše gospodarili, lažje razširjali svojo dejavnost, več ustvarjali in bolje samoupravljali in imeli oblast nad dohodkom, njegovim pridobivanjem in razporejanjem. V teh dneh intenzivno razpravljamo v vseh temeljnih organizacijah o samoupravnem organiziranju, toda vse, kar bomo na referendumu sprejeli, ne bo večno. Zavestna spoznanja delovnih ljudi in občanov bodo prispevala k še humanejšim, še bolj tovarniškim, še bolj družbeno-eko-nomsko smotrnim in socialističnim samoupravnim odnosom. Že bežen pregled vsega doseženega v delovni organizaciji, občini in širši družbeni skupnosti nam pokaže, da je ta naša Republika, pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita, zares dosegla izjemne rezultate. Ob tako bogati bilanci si lahko tudi poočitamo, da smo včasih preveč obrnjeni k trenutnim problemom in težavam, pri čemer radi pozabljamo, da smo začeli iz nič in da imamo sedaj pravzaprav vse. In ta Republika smo mi, delovni ljudje in občani. Ne damo si miru. Obletnice nas še vspodbujajo in obvezujejo. Vsa naša snovanja so povezana s samoupravljanjem. Kardeljeva študija o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja pa mora služiti kot osnova vsem za aktivnost v pripravah na XI. kongres ZKJ. Tako bo naša Republika še bolj naša, še bolj jo bomo čuvali, kajti njeno rojstvo in rast sta zahtevali preveč žrtev, odpovedovanj in delovnih naporov. LST s SPREJEMANJEM NOVIH SAMOUPRAVNIH AKTOV URESNIČUJEMO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU v 000 din v 000 din TOZD Celotni prihodek bdoks 77/76 Dohodek indeks 77/76 Konec oktobra smo v naših temeljnih organizacijah dobili o-snovne podatke o poslovanju do 30. 9. 1977. O njih so razpravljali in odločali delavci na zborih. Osnovna značilnost za poslovanje v tretjem tromesečju je, da načrtovane cilje uresničujemo, le da je stopnja rasti v tem tromesečju nekoliko počasnejša. Posamezne temeljne organizacije so v primerjavi z lanskim obdobjem dosegle naslednjo povečanje proizvodnje: TO Tovarna krmil 12,9 % TO Perutninske farme 10,4 % TO Mesna industrija 8,4 % TO Kooperacija 12,8 % TO Ptujska tiskarna 12,3 % TO Servis 2,2 % TO Commerce 5,0 % Poprečna stopnja rasti proizvodnje na nivoju delovne organizacije je 8,7 %, ob polletju pa je bila 9 %. Ne glede na to smo s stopnjo rasti lahko zadovoljni. Proizvodnja perutninskega mesa je porasla za 14,4 %. Iz tega izhaja zaključek, da je proizvodnja nazadovala na neperut-ninskem področju, kar je pa že znan pojav. V strukturi proizvodnje pri posameznih temeljnih organizacijah v tretjem tromesečju ni prišlo do večjih sprememb. Enaka so približno tudi razmerja z načrtovano proizvodnjo. Tovarna krmil je prekoračila načrt proizvodnje za 2,9 %, perutninske farme glede jajc za 7,9 odstotkov. Iizvalitev dan starih piščancev je pa še vedno manjša od načrtovane. Ob polletju je bil zaostanek 1,1 %, ob 30. 9. pa za 0,6 %. Novi ukrepi v reji piščancev v farmi so uresničiti pričakovanja. Lanski obseg reje je bistveno povečan, načrt pa za 2,6 %. Mesna industrija je povečala obseg načrtovane proizvodnje perutninskega mesa za 3,3%. Pri mesnih izdelkih smo dosegli le 76 % načrtovanih količin proizvodnje, pri drugem mesu pa le 46 %. Tovarna krmil 238.253 Perutninske farme 121.156 Mesna industrija 448.552 Kooperacija 311.918 Servis 30.748 Ptujska tiskarna 13.420 Commerce 493.985 Skupne službe 10.960 Skupaj 1.668.992 Pri oblikovanju celotnega prihodka v obravnavanem obdobju ni prišlo do bistvenih sprememb. Raven zalog se ni spremenila, niti cene. Zaradi tega je celotni prihodek v glavnem nastal na osnovi prodaje tekoče proizvodnje. Delitev dohodka TOZD Tovarna krmil Perutninske farme Mesna industrija Kooperacija Servis Ptujska tiskarna Commerce Skupne službe Skupaj Doseženo do 30. 9. 1976 Indeks 77/76 V strukturi delitve dohodka je prišlo do premikov. Delež prispevkov in davkov je porasel za 1,1%, predvsem zaradi pokrivanja stroškov infrastrukture železnice. Delež OD je povečan za 1,8 %, delež skladov je pa za- 128 25.218 171 123 26.562 210 110 45.867 135 115 10.102 117 133 15.322 140 155 8.094 165 120 18.347 146 123 8.220 135 118 157.732 150 Največji vpliv na dohodek je imel porast cen osnovnih surovin v temeljni organizaciji Tovarne krmil. Porast cen v tem obdobju znaša preko 5.700.000 dinarjev. Dohodki kooperantov so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem porasli za 18 %. v 000 din Osebni doh. in prejemki Prispevki in davki iz doh. Skladi 3.443 9.804 11.971 7.196 9.252 10.114 19.390 13.381 13.096 2.850 4.506 2,745 10.058 2.896 2.368 5.040 1.570 1.484 11.429 3.555 3.363 7.348 558 315 66.754 45.522 45.456 52.272 27.674 24.647 127 165 184 radi tega v primerjavi s polletno strukturo padel za 2,9 %. Delavci so na zborih ocenili, da je višina bruto skladov zadovoljiva. Če pa sklade analiziramo, ugotovima, da gre Produktivnost dela Produktivnost dela je v devetih mesecih glede na lansko raven porasla za 2,5 %. V zadnjem tromesečju beležimo torej rahlo nazadovanje v rasti produktivnosti. — za sklad za stan. izgradnjo — za sklad skupne porabe — za posojilo za nerazv. republike — za razna združenja v SRS — za rezervni sklad Skupaj 2.622.000 din 3.316.000 din 3.533.000 din 8.027.000 din 3.162.000 din 20,660.000 din Realizacija celotnega prihodka in dohodka Posamezne temeljne organizacije so do 30. 9. 1977 dosegle naslednjo višino celotnega prihodka in dohodka: Tako ostane za razširitev materialne osnove dela v temeljnih organizacijah le 24,796.000 dinarjev, s čimer pa nismo najbolj zadovoljni. Dohodkovni odnosi V omenjenem celotnem prihodku je vsebovan tudi prihodek iz dohodkovnih odnosov. V tretjem tromesečju imamo naslednje odnose iz dohodkovne povezanosti: TOZD Skupni del prihodka Dal Prejel Tovarna krmil 6.767 Perutninske farme 2.099 Mesna industrija 9.973 Servis 758 Obrat za koperacijo 349 9.973 9.973 Osebni dohodki Na nivoju delovne organizacije je bil za obdobje prvih 9 mesecev izplačan poprečni mesečni neto osebni dohodek v višini 4.463 din oz. 21 % več kot lani. Delitev osebnih dohodkov je v skladu s samoupravnim sporazumom ter zahtevo resolucije. Splošna ocena na zborih je bila, da planska predvidevanja v celoti uresničujemo. Rezultati pa so ugodni, če jih primerjamo z lanskimi. Odstopanja so le na neperutninskem področju, na kar pa delavci v večji meri niso mogli vplivati. B. M. MLADOSTNI ELAN V PERUTNINI V podjetju mladinska organiza cija že nekaj let deluje, vendar pa se v zadnjem času ni preveč odlikovala z večjimi uspehi. Da je tako, je predvsem kriva slaba organiziranost in premala zainteresiranost za aktivno poseganje v družbenopolitična dogajanja članov osnovnih organizacij. Mladinska in sindikalna organizacija bi morali hoditi z roko v roki na vseh področjih, ki se tičejo našega delavca v ožjem in širšem smislu besede. Mladi delavci so člani tako ene kot druge organizacije. V interesu vseh delavcev bi bilo, če bi obe organizaciji čim bolje delali in dajali čim več iniciative za akcije, ki bi se jih potem obe lotili skupno, neglede na to, ali je bila ini-ciator ena ali druga. Če se spomnimo 3 do 4 mesece nazaj vidimo, da je v okviru tekmovanj za 6. dan perutninar-jev sodelovalo okrog 50 % mladih. To je za pohvalit. V mesecu avgustu je bil organiziran izlet »hoja na Triglav«. Čeprav so bile v TOZD poslane podrobne informacije glede izleta, mladih ni bilo na seznamu prijavljenih. Vzrok je morda cena, pomanjkanje časa, premala seznanjenost o lepoti planinskega sveta, krajih, koristnosti svežega planinskega zraka. (O teh stvareh podrobneje v naslednji številki našega glasila.) Kot vam je znano, je bilo v soboto 24. 9. 1977 športno srečanje med podjetji KOKA iz Varaždina, PODRAVKA iz Koprivnice ter našega podjetja. Mladi so zastopali našo DO v vseh športnih disciplinah, predvsem v nogometu, pikadu ter namiznem tenisu. Moramo jih pohvaliti, ker so podjetje zelo dobro zastopali in dosegli lepe rezultate. Letonja Drago lavna rasprava o samoupravnih sporazumih in statutu TOZD Po več mesečnem intenzivnem in široko zasnovanem delu pri izvajanju in uresničevanju zakona o združenem delu smo prešli v delovni organizaciji do prvih konkretnih rešitev. Izdelani so samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev in statuti TOZD, oziroma delovne skupnosti skupnih služb ter še dva sporazuma in sicer: samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih ter samoupravni sporazum o osnovah plana in smernicah za plan. Vse navedene dokumente smo razmnožili in jih razposlali v delovne skupnosti v takem številu, da je lahko prišel do njih sleherni delavec. Javna obravnava o predlogih splošnih aktov bo trajala do konca novembra, nakar jih bomo sprejeli na referendumu 5. 12. 1977, razen sporazuma o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih, ki ga sprejme delavski svet, po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi. O pomenu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev smo dosti pisali že v prejšnjih številkah glasila. Tokrat bi samo ponovili, da je to nov samoupravni akt, ki ga je določil zakon o združenem delu. Ta akt je v temeljni organizaciji osnovni, oziroma temeljni, saj morajo biti z njim vsklajeni vsi drugi samoupravni splošni akti. Za njega je predpisan pri sprejemanju tudi poseben postopek, saj se poleg predhodne obravnave na zboru delavcev in sprejema na referendumu podpisujejo še posebne pismene izjave delavcev. To pomeni, da je ta sporazum tudi osnova za sklenitev delovnega razmerja. Če delavec sporazuma ne podpiše, mu preneha delovno razmerje ali ne more postati član delavne skupnosti, če gre za novega delavca. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikalna organizacija. Zato sporazum ne sme v javno razpravo, preden se ne izreče o njem sindikalna organizacija in preden ne pristane, da ga bo podpisala. S statutom TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb se podrobneje urejajo tele zadeve: — o imenu, sedeže in dejavnosti temeljne organizacije oziroma DSSS — o notranji organizaciji in delitvi dela TOZD oziroma DSSS — o sestavi, volitvah oziroma imenovanju, odpoklicev oziroma razrešitvi in pristojnosti delavskega sveta, njegovih izvršilnih organov ter individualnega poslovodnega organa (direktorja) — o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo m ° načinu osebnega izjavljanja ter odločanja — o obveznostih samoupravnih organov do sindikata — o načinu volitev in odpoklicev delegacij — o zastopanju in predstavljanju temeljne organizacije ter o razpolaganju s sredstvi — o sestavljanju in sprejemanju planov — o delu delavske kontrole — o obveščanju delavcev in kooperantov — o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — o poslovni tajnosti — ter o načinu sprejemanja in spreminjanja statuta m drugih samoupravnih splošnih aktov. ! Samoupravni sporazum o osnovah plana temeljne in celovne organizacije je tudi novi samoupravni akt, ki se Po določilih zakona o združenem delu sprejema z osebnim izjavljanjem potem referenduma. Z njim naj delavci lrj združeni kooperanti določijo osnove samoupravnega Planiranja in skladen razvoj vseh temeljnih organizacij. Samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih je v okivru nove normativne dejavno-cd eden od ključnih predpisov. Z njim se urejajo ekonomska in dohodkovna razmerja in odnosi med temeljnimi organizacijami v pridobivanju dohodka. Zaradi tehnološke povezanosti in soodvisnosti med temeljnimi organizacijami se ti odnosi postavljajo tako, da bodo temeljne organizacije pridobivale dohodek po dogovorjenih internih cenah v medsebojnem prometu, razlika do dejansko dosežene prodajne cene pa se porazdeli na temeljne organizacije na osnovi doseženega družbenega produkta. Prihranki na stroških direktno povečujejo dohodek temeljne organizacije in bodo kot taki vplivali tudi na višino osebnih dohodkov. Cilj in smoter fazno povezanih taemeljnih organizacij je prav gotovo v takih dohodkovnih odnosih, da se dosežejo maksimalni učinki in dohodek na nivoju reprodukcijske celote. Zaradi tega sporazum predvideva vrsto rešitev, da se ta cilj tudi doseže. Javna obravnava o navedenih normativnih aktih bo potekala oziroma se naj zaključi do 28. novembra 1977. Do tega časa se morajo izvršiti zbori delovnih ljudi na katerih bo oblikovan dokončen predlog, ki gre nato na referendumsko potrditev. V dneh pred referendumom je potrebno razviti široko aktvniosti okrog obravnave sporazumov in statuta. Pri tem ne gre le za spoznavanje obravnavanih določil, temveč za tvorno vsebinsko sodelovanje, da bi prišli do pravih vsebinskih rešitev, ki jih bomo lahko v praksi uporabljali. Komisija o izvajanju ZZD Darujmo kri za sočloveka, za sebe Kako hvaležni znamo hiti, če nam kdo podari nekaj, kar si trenutno najbolj želimo, pa četudi je to še taka malenkost. Ali ste ob tem pomislili, kako nam bo hvaležen nesrečnež, ki se zaradi take ali drugačne nesreče bori za življenje, pa smo mu prispočili na pomoč in darovali del sebe. Podarili smo mu kri, ki mu lahko vrne življenje — najdražje kar ima človek. Perutninarji že vrsto let organiziramo krvodajalske akcije, vendar je odziv vse prej kot dober. Doslej je darovalo kri le 77 članov našega kolektiva. Mnogi jo dajejo izven naših organiziranih akcij. O teh nimamo podatkov. Med perutninskimi krvodajalci pa je potrebno omeniti, da so: Grahrl Ivan, Mikša Martin in Zemljič Mihael darovali to žlahtno tekočino že 8 krat, Kosi Janko 13 krat, Galun Terezija in lljevec Ivan 16 krat, Kosec Ivan in Štraus Marija 19 krat, Krajnc Bruno 20 krat in Ga-vez Ivan kar 37 krat. Iskrene čestitke tem, vendar ali je to dovolj za tako številni kolektiv? Prepričan sem, da bi bil pripravljen vsak darovati tudi več krvi kot je to običajno, če bi videl ob sebi umirati poškodovanega sodelavca, toda kdo bi se opomnil, da bi šel na odvzem, ko ne ve komu je namenjen del njega. Ali ste pomislili, da so že nekaterim našim sodelavcem rešili življenje neznani krvodajalci. Spomnite se tudi, koliko je naših šoferjev vsak dan na cesti, tudi pri naši tehnični opremljenosti nikdar ne moremo dovolj predvideti kaj se nam lahko, kljub varnostnim ukrepom, pripeti. Spomnite se tega 9. decembra, ko vas spet vabimo, da se masovno udeležite krvodajalske akcije, ki bo izvedena v ptujski bolnici. Pridite in darujte za upajočega neznanca, za sodelavca, za sebe. Na svidenje 9. decembra 1977! Hvala, da ste se odzvali! Urednik Uredniški odbor se vam predstavlja 1 JAKOB BUTOLEN, sekretar splošnega sektorja (Foto: arhiv - Butolen) Perutnina Ptuj je dobro organizirana firma z razvitimi oblikami medsebojnega komuniciranja. Interno glasilo, ki smo ga ustanovili, naj to aktivnost še okrepi. S pisano besedo bomo informirali bralce o vseh najvažnejših dogodkih iz življenja in dela kolektiva ter kooperantov. Glede na velikost delovne organizacije in njeno lokacijsko razčlenitev, ter še posebaj zaradi ustvarjanja trdnejših vezi med delavci in kooperanti, je pomen časopisa še večji. Poleg informiranja naj glasilo tudi vfzgaja in usmerja. Z njegovo pomočjo se medsebojno spoznavajmo in koristno dopolnjujmo, da bo naše delo in samoupravljanje še bogatejše. Delavci na svojih delovnih mestih nismo le proizvajalci materialnih in duhovnih dobrin, ampak smo hkrati in istočasno »proizvajalci« osnovnih in temeljnih informacij. Vsak lahko prispeva takšno ali drugačno informacijo o sebi ali o svojem delu zato ne hodimo eden mimo drugega ne da bi se opazili. S pomočjo časopisa pa naj se te informacije spet vračajo kjer so nastale in kjer jih drugi proizvajalci in upravljale! tudi dejansko potrebujejo vendar v jasni obliki, da bodo imeli nadzor in pregled nad gibanjem dohodka in v proizvodnjo. Zato naj bo naš časopis stalen stik med TOZD, zbir novic iz cele delovne organizacije, pregled uspehov, kriz in pokazatelj novih poti. IVAN CIGLAR, tehnolog Zasnova glasila Ptujski Perutninar Izdajatelj glasila je delavski svet Mesokombinata Perutnina Ptuj. Kot izdajatelj mu določi tudi ime. Glasilo je namenjeno delavcem, kooperantom in učencem v delovni organizaciji, z namenom informiranja o delu, nalogah in uspehih ter problematiki vsake TOZD, kot delovne organizacije v celoti. V njem bodo objavljeni sklepi in poročila o delu organov samoupravljanja kot posebna priloga pa tudi samoupravni akti delovne organizacije. Brez obveščanja delavcev ni pravega samoupravljanja. Vsi moramo skrbeti, da bodo delavci seznanjeni z rezultati dela, plani, nalogami in tekočimi obveznostmi. Interno glasilo je zato najprimernejša oblika. FRANC POTOČNIK, vodja pravne službe ANGELA ANREJEK, obratna administratorka Glasilo Ptujski Perutninar je po mojem mnenju zanimivo in pestro, saj seznanja delavce z vsemi tekočimi problemi in u-spehi. Želim, da bi bili članki v tem glasilu tudi v bodoče aktualni in da bi pritegnili k sodelovanju še delavce Jz neposredne proizvodnje. V kolektivu je časopis Ptujski perutninar naletel na ugodno o-ceno. Informiranje v delovni organizaciji bo po mojem mnenju le po tej poti uresničeno. Moram povedati, da si delavci želijo novic, vendar napisanih v lepi tekoči slovenščini, brez nepotrebnih tujk. Upam, da bo v bližnji prihodnosti več prispevkov tudi iz vrst neposrednih proizvajalcev. MARIJA GLASER. skupinovodja v sort. jajc Glasilo ureja 9-članski uredniški odbor. Ta sprejema prispevke od avtorjev in jih razvršča v običajne rubrike: aktualni uvodnik, gospodarsko področje, delo samoupravnih organov, dejavnost družbenopolitičnih organizacij, delovanje kooperacije, standard naših delavcev, strokovne novice ter razvedrilo. Prispevki morajo biti v zvezi z delom in proizvodnjo, predelavo ter tehnologijo perutninarstva. Glasilo bo izhajalo praviloma kot mesečnik, vendar najmanj vsake 3 mesece enkrat. Vsi prispevki bodo objavljeni v slovenskem jeziku. Normalne, običajne številke bodo obsegale 12 strani. Farmat bo določil uredniški od- bor. Glasilo bo tiskano v črnobe-li tehniki, jubilejne in praznične številke pa tudi v barvi. Razpečevanje glasila opravi vsaka TOZD za svoje delavce. Stroške za tiskanje glasila in plačilo honorarjev za objavljene prispevke in zunanje sodelavce pokrivajo vse TOZD z združevanjem sredstev po finančnem planu tako, da ga bodo delavci prejemali brezplačno. Glasilo mora imeti tudi glavnega in odgovornega urednika. Uredniški odbor dela v skladu z zakonom o javnem obveščanju, smernicah in navodilih izdajateljskega sveta ter sklepih delavskega sveta. Pri urejanju glasila je uredniški odbor samostojen. Uredniški odbor ima pravico zadržati prispevek, če smatra da ni primeren za objavo. Objavlja tudi odgovore na prispevke in popravke v soglasju z izdajateljskim svetom. Glavni in odgovorni urednik imata tiste pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon in akti organov samoupravljanja delovne organizacije. Glasilo mora imeti poseben družbeni organ — izdajateljski svet. Sestavljajo ga po en delegat iz vsake temeljne organizacije in skupnih služb, po enega delegata pa delegirajo konferenca ZK, konferenca sindikata in konferenca mladine, dva delegata pa delegira uredniški odbor. Izdajateljski svet zlasti: — sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove glasila, — obravnava spremembo zasnove glasila, spremlja urejanje glasila in obravnava druga vprašanja ter daje o tem mnenja in predloge delavskemu svetu kot izdajatelju glasila, — daje soglasje k pravilniku o delu in urejanju glasila ter k tem določenim pogojem, pod katerimi se objavi javni odgovor oziroma sporočilo v smislu zakona o javnem obveščanju, — skrbi za neposredno povezovanje glasila z delavci in da imajo ti možnost vplivati na deio in razvoj glasila, MARTIN MLAKAR, referent za kadrovsko službo Delavec mora biti pravočasno, resnično, popolno ter po obliki in vsebini dostopno obveščen o celotnem poslovanju delovne organizacije in njenem materialno-finančnem stanju ter o drugih oblikah delovanja. Zahteva in pravica delavca, ki preživi večji del življenja na delovnem mestu v delovni organi-zaciji, po obveščanju mu je približana z glasilom, ki je eno izmed 1.500 giasil OZD v SFRJ. Istočasno je dana možnost, da sleherni delavec sodeluje s svojimi prispevki in s tem pripomore, da bo glasilo osnova obveščanja o življenju naše delovne organizacije. — obravnavati druga vprašanja po sklepu in smernicah izdajatelja. Zasnova glasila mora biti objavljena. Sklepi, mnenja in predlogi izdajatelja in izdajateljskega fveta morajo biti prav tako objavljeni v glasilu. Sedež uredništva glasila je na sedežu delovne organizacije v Ptuju, Potrčeva 8. Glasilo bo tiskala Ptujska tiskarna kot nova temeljna organizacija Mesotkom-binata Perutnine Ptuj. Poseben pravilnik določa način urejanja glasila, glavne zasnove, naloge in pravice uredniškega odbora ter glavnega in odgovornega urednika, sestavo organov glasila ter druge naloge v zvezi z izdajanjem glasila. Posebej mora biti določen postopek glede pbjave popravka članka in vskia-jevalni postopek o tem. Pravilnik mora biti v skladu z zakonom sprejet v 3 mesecih od dneva Prijave glasila. Glasilo mora biti namreč uradno registrirano pri Izvršnem svetu SR Slovenije, Sekretariat za informacije. Šele Po prijavi izda omenjeni sekretariat odločbo o oprostitvi plačila prometnega davka. Delavski svet kot izdajatelj mora tako določiti ime glasila, imenovati organe glasila ter glavnega in odgovornega urednika ter sprejeti zasnovo glasila. Kot član uredniškega odbora glasila Ptujski perutninar, ki je letos prvič izšel v mesecu juliju večkrat povprašam sodelavce, kaj menijo o listu in vedno dobim pozitivne odgovore. Vsi člani našega kolektiva ga radi prečitajo, ker vsakdo najde nekaj zase. Delavce in tudi kooperante obvešča o stanju in deiu podjetja. Želja uredniškega odbora pa je, da bi v glasilu sodelovalo čimveč delavcev. JUSTIKA KRISTOVIČ, saldakontistka JOŽE ICOVŠEK, referent za predajo Mislim, da je Ptujski perutninar v TOZD PP Commerce zelo priljubljen in to še zlasti med delavci našega TOZD, ki živijo in delajo izven Ptuja. Predstavlja jim nekakšno vez s sedežem delovne organizacige. Pogosto slišim tudi, da ga zelo radi čitajo tudi naši delavci v drugih republikah in da ga dovolj lahko razumejo, kljub temu, da jim slovenščina ni ravno lahko razumljiva. Vsem skupaj pa prinaša novice iz naših TOZD. Še posebno pa je pomembna vloga Ptujskega perutninarja pri informiranju delavcev o stanju v delovni organizaciji. Pred petimi meseci ste prejeli prvo številko Ptujskega perutrti-narja. Pri večini je bila že ta pozitivno ocenjena. Takrat smo si v uredništvu začrtali pot s programsko zasnovo, ki je sedaj pred vami. Po tej poti hodimo že pet mesecev in po mnogih pripombah, predvsem pozitivnih, skepamo, da smo na pravi poti. Zavedamo se, da bo potrebno še marsikaj dodelati, popraviti. V uredništvu smo prepričani, da nam bo z vašo pomočjo to uspelo, saj smo deležni močne podpore organov upravljanja, kakor tudi vodstva delovne organizacije. (Vse fotografije L. C.) LOJZE CAJNKO, referent za informiranje IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na 9. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Me-sokombinata Perutnina Ptuj, ki je Mila dne 2. 11. 1977, so Mii Sprejeti naslednji sklepi: Ustanovi se interno glasilo MeSokombinata Perutnina Ptuj z imenom Ptujski perutninar, ki bo izhajal kot mesečnik, najmanj pa vsake tri mesece. m Imenuje se Izdajateljski svet, ki ga sestavljajo: 1. Franc RIBIČ, TOZD PP Tovarna krmili 2. Cirili MURŠIČ, TOZD PP Perutninske farme 3. Andrej BOŽIČ, TOZD PP Commerce 4. Jože SELIH, Kooperant 5. Silva ROGINA, TOZD PP PtujSka tiskarna 6. Janko BEOENIK, TOZD PP Servis 7. Hedvika MOTALN, TOZD PP Mesna industrija 8. Dragto SOK. delegat Konf. sind. Perutnine Ptuj 9. Drago LETONJA, delegat ZSMS Perutnine Ptuj 10. Drago ČATER, delegat CDS in Konf. ZKS Perutnine Ptuj 11. Janko PODLESNIK, DS SS 12. Jakob BUTOLBN, delegat Uredniškega odbora 13. Alojz CAJNKO, delegat Uredniškega odbora Imenuje se Uredniški odbor, ki ga sestavljajo: 1. Angela ANDRlEJEK, TOZD PP Mesna industrija 2. Ivam CIGLAR, TOZD PP Ptujska tiskarna 3. Marija GLASER, TOZD PP Perutninske farme 4. Jože ILOVŠEK. TOZD PP Commerce 5. Justa KRISTOVIČ, DS SS 6. Martin MLAKAR, DS SS 7. Franc POTOČNIK, DS SS ® Imenujeta se glavni urednik in odgovorni urednik, in sicer: — za glavnega urednika Alojz CAJNKO, DS SS — za odgovornega urednika Jakob BUTOLEN, DS SS Sprejme se stroškovnik za izdajanje internega glasila Ptujski perutninar kot sledi: Ob upoštevanju naklade 1.600 izvodov glasila po 12 strani, znašajta stroški: 1. Stroški tiskarne — stavek, tisk, pregib in obrez 11.720,—din — papir 1.600,— din — klišeji 3.000,—din 16.320,— din 2. Honorarji — zaprispevke 1.990,— din — za foto g rafij e 640,— d in -—za križanko' (pol strani) 300,— din .— za lektorsko delo 400,— din 3.330,—-din 3. Stroški poštnine (za upokojence) 100,— din Skupni stroški za eno številko 19.750,-—din Skupni stroški 'za leto 11977 118.500,—din Cena enega izvoda 12,35 din Ob posebnih slovesnostih oz. obletnicah Mesokombinata Perutnina Ptuj se lahko izda glasilo Ptujski perutninar s prvo stranjo v -baTvnem tisku. • Sprejme se predlog hontarira-nja prispevkov za glasilo Ptujski perutninar in sicer: 1. Za objavljene prispevke, ki imajo karakter informiranja o delu strok-ovnlilh služb -in organov upravljanja (po službeni dolžnosti) za vrstico teksta tipkan e-g a na listu formata A-4 0,75 din (Nadaljevanje na 7. str.) Število kooperantov in kraji vhievljanja v letu 1978 V 4. številki tega glasila je bil objavljen predlog vhlevitev DSP v kooperacijski reji piščancev po proizvodnih okoliših in območjih ter kooperantih, ki vzrejajo preko posrednih organizatorjev. V današnji pregledni shemi je podan tudi nazorni prikaz številčnega stanja kooperantov in proizvodnih kapacitet po proizvodnih oikoliših. Iz sheme je možno ugotavljati in pri- merjati »velikost« proizvodnega okoliša po številu kooperantov kot po predvideni proizvodnji. Ker se vso delo meri po rezultatih dela, je vrstni red po predvideni proizvodnji za leto 1978 naslednji: 1. proizvodni okoliš: Dravsko polje 2. proizvodni okoliš: Haloze 3. proizvodni okoliš: Ptujsko polje 4. proizvodni okoliš: Slovenska Bistrica 5. proizvodni okoliš: KZ Slovenska Bistrica 6. proizvodni okoliš: Koroška 7. proizvodni okoliš: Slovenske Konjice 8. proizvodni okoliš: Kozjansko 9. območja: KZ Lenart 10. območja: KZ Gornja Radgona Že danes pa lahko uagotav-Ijamo, da bo navedeni vrstni red za leto 1979 spremenjen. Nove proizvodne kapacitete bodo v prihodnjem letu zgrajene v večjem obsegu pri kooperantih na področju okolišev Haloze, Ptujsko polje. Dravsko polje in Koroška, z manjšim »tempom« pa na ostalem področju. Jože Reisman TOZD »KOOPERACIJA« HAJDINA Število DSP Živa teža kg ko oper. vOOO v 000 386 13,571 22,204 HALOZE 67 | 1,961 | 3,087 PTUJSKO POUE 48 | 1,704 j| 2,823 DRAVSKO POLJE 54 j 2j1i15 l 3,474 SLOVENSKA BISTRICA 63 j 1,614 | 2,743 KZ RADGONA 1 110 l 167 KZ LENART 8 | 169 l 288 KZ SLOVENSKA BISTRICA ■47 l 1,509 | 2,587 KOROŠKA ■18 | 1,967 } 2,547 KOZJANSKO ■35 [ '1,100 | 1,789 SLOVENSKE KONJICE ■45 1 1,622 l 2,699 Legenda: Prvo Okence — število kooperantov Drugo okence — letni plan vhievljanja DSP Tretje okence — letni plan oddaje živih piščancev v kg POPRAVEK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Predlog fizične proizvodnje v letu 1978 v kooperacijski reji piščancev (v 000 kom, v 000 kg) I. II. III. IV. 7. VI. VII. Vlil. IX. X. XI XII. Skupaj Proizvodni okoliš §! oddaja kg 1! oddaja kg 8> | O.* oddaja kg DSP kom oddaja kg S ° o.* oddaja kg c/5 o O-* oddaja kg §j 1 Q oddaja kg § ° O J* oddaja kg 3j | O J* oddaja kg « o O-* oddaja kg P O.* oddaja kg DSP kom to čo DSP kom oddaja kg Haloze 156 131 120 221 152 259 140 ■185 190 275 170 294 160 280 180 285 170 310 170 287 170 259 183 301 1.961 3.087 Ptujsko polje 130 208 130 ■197 140 222 130 198 125 255 253 250 150 194 191 257 170 280 145 254 140 252 140 256 1.704 2.823 Dravsko polje 155 268 164 258 150 264 200 248 150 285 236 364 125 248 220 367 130 278 215 320 145 219 225 355 2.115 3474 Sl. Bistrica 120 231 140 214 120 208 130 215 140 221 140 256 134 212 145 233 155 257 130 240 130 227 130 229 1.614 2.743 SI. Konjice 160 180 80 207 150 257 130 124 135 273 140 254 135 205 156 233 131 264 150 243 120 203 135 256 1.622 2.699 Kozjansko 70 128 60 112 90 116 100 95 90 108 100 189 100 138 100 170 100 185 100 163 90 152 100 173 i1.100 1.789 KK Sl. Bistrica 142 210 97 196 130 231 100 149 120 231 120 203 150 180 153 212 100 282 180 228 106 173 111 292 1.509 2.587 Koroška 46 135 92 114 180 86 90 143 101 313 114 215 182 256 115 212 195 310 137 222 190 280 145 261 1.667 2.547 Območja: Lenart 58 34 33 58 34 56 58 34 34 58 169 288 Gor. Radgona — — 22 19 — — — 37 22 — — — 22 37 — — 22 37 — — 22 37 — — 110 167 Skupaj: 979 1.549 939 1.112 1.053 1.153 1.207 1.158 1.220 1.207 1.227 1.147 1.169 1.538 1.643 1.452 2.021 2.081 1.750 2.027 2.203 1.957 1.860 2.123 13.571 22.204 Blagovna menjava s tujino Iz dela samoupravnih organov Naša organizacija združenega dela je registrirana tudi za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti in sicer za izvoz lastnih proizvodov in za uvoz za lastne potrebe. Zunanjetrgovinsko dejavnost združujejo naše temeljne organizacije združenega dela na nivoju delovne organizacije v okviru skupnih služb. Ker predstavlja vrednost zunanjetrgovinske menjave že pomembno postavko, bo prav, da člane celotnega kolektiva, ki jim je omenjena dejavnost manj znana, seznanimo vsaj z grobih obrisih z njenim obsegom in pomenom. Kot izvozno blago prihajajo v poštev valilna jajca, dan stari piščanci, perutninsko meso (če se ukine začasna prepoved izvoza) in divjačina. Pred leti smo izvažali valnilna jajca, zadnja leta pa je izvoz odpadel ker so se povečale potrebe valilnice po valilnih jajcih oziroma potrebe vzreje brojlerjev ter potrebe drugih pogodbenih odjemalcev valilnih jajc. Stalen in skoraj edini izvozni artikel je divjačina, Odkup in s tem izvoz divjadi je zadnjih 8 let v stalnem porastu in to povprečno za preko 10 % letno oziroma za cca 120 % v vsem obdobju. Z vztrajnim in prizadevnim delom je tak trend mogoče obdržati. Ker spadamo med tako imenovane pasivce (po vrednosti več uvažamo kot izvažamo) je in bo tudi v bodoče važno, da se nam vrednost izvoza povečuje vsaj v sorazmerju s povečanjem vrednosti uvoza. Uvažamo neobhodno potrebni repromaterial, ki ga ni dobiti v zadovoljivih količinah ali kvaliteti na jugoslovanskem trgu, dalje predvsem opremo in rezervne dele. Spričo občutljive proizvodnje v perutninarstvu ter zaradi pravočasnega dohitevanja napredne in moderne proizvodnje in tehnologije, smo precej odvisni od zunanjetrgovinske menjave. Poleg kritičnih komponent krme je predvsem pomembna uvozna oprema, ki naj nam omogoča nadomeščanje iztrošene, z njo pa sproti uvajamo tudi novo tehnologijo ter omogočamo povečevanje storilnosti dela in gospodarnosti. Zaradi velikega obsega uvožene opreme in njene intenzivne izkoriščenosti obstoji tudi stalna Potreba po rezervnih delih. Brez redne oskrbe s tem blagom bi lahko nastale velike motnje v proizvodnji in gospodarska škoda. Medtem ko je izvoz blaga že stalno skoraj izključno neposreden, se je Perutnina v prejšnjih letih posluževala tudi drugih pooblaščenih uvoznikov. Postopoma smo se vedno bolj osamosvajali, tako da trenutno uvažamo skoraj vse neposredno razen soje in ribje moke, katerih uvoz je z obstoječimi predpisi še močno centraliziran. V letu 1977 bo vrednost celotne zunanjetrgovinske menjave, upoštevaje uvozne dajatve, znašala cca 140.000.000 din, vključno s sojo in ribjo moko. Če upoštevamo uvozniško provizijo, ki jo posamezni uvozniki zaračunavajo v višini 2 do 5 % od devizne protivrednosti, znaša prihranek na tej proviziji letno do 2,500.000 din, če neupoštevamo soje in ribje moke. Ker je obseg proizvodnje pri nas v stalnem porastu, je s tem računati tudi na istočasno povečevanje potreb po kritičnem re-promaterialu, sodobni opremi za povečan obseg proizvodnje in za nadomestitev iztrošene opreme, ob tem pa prav tako na povečevanje potreb po rezervnih delih. Celotne potrebe po uvozu bodo rastle ne glede na to, da bomo v bodoče nekatere materiale skušali nadomeščati z domačimi. Iz vsega navedenega je mogoče dobiti bežen pogled v obseg in pomembnost zunanjetrgovinske menjave v okviru ustvarjenega celotnega družbenega proizvoda v naši OZD. Ob tem ni težko sklepati na potrebo po povečanju izvoza vsaj po stopnji iz zadnjih nekaj let. Z rezultati, ki jih ugotavljamo ob koncu tretjega četrtletja, smo lahko zadovoljni. Lahko predvidevamo, da bodo odkupljene količine divjadi ponovno presegle lanskoletne in se bo izvoz tako po količini in vrednosti povečal. Obstajajo realne možnosti, da ob primerni budnosti spremljamo in proučujemo gibanja na trgu, doma in v tujini, ter ukrepamo temu primerno ob pravnem času in učinkovito. Pobuda mora biti v naših rokah in uspeh ne bo ogrožen. Cvetko Ivan ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ IZPOSOJENI HUMOR BOLNIŠKI DOPUST V poletju ob košnji pride Jože k zdravniku in potoži: »V prsih me boli.* Zdravnik: ‘Prav, pet dni dopusta." Jože gre ven, v veži pa zagodrnja: ‘Samo pet dni dopusta. Ali misli zdravnik, da bom lahko v petih dnevih pokosil vse seno na travniku." ZAKONSKE — Že dva tedna ne govorim s svojo ženo. — Kako to? Ali sta skregana? — Ne, ne. Zmeraj govori samo ona. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 2. Za ostale objavljene pri- spevke za vrstico teksta tipkanega ma ilistu formata A4 4,50 din 3. Za objavljene fotografije do 40,— din 4. Za objavljeno 'križanko 'in humor — pOI strani do 300,— din —- cela stran dto 500,— din 5. Za lektorsko delo po številki 400,— din Potrdi se osnutek pravilnika o izdajanju internega glasila Ptujski perutninar. 'Pravna služba pripravi prečiščeno besedilo pravilnika do konca tega leta. • Sprejme se Samoupravni sporazum s SOZD 'Mercator Ljlublija-na o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovskih organizacij. Podpishik Samoupravnega sporazuma je tov. Ivo TOMAŽIČ, gen. direktor. • Sprejme se Samoupravni sporazum s »SRBIJANKO« Valjevo o združevanju dela in trajnem sodelovanju v proizvodnji perutninskega mesa. 'Podpisnik samoupravnega sporazuma je tov. Ivo TOMAŽIČ, gen. direktor. • Sprejme se Samoupravni sporazum s Poslovno skupnostjo »NAMA« Ljubljana o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvajalnimi delovnimi organizacijami in Poslovno Skupnostjo »NAMA« Ljubljana. Podpisnik Samoupravnega sporazuma je tov. Ivo TOMAŽIČ, gen. direktor. • Sprejme se Samoupravni sporazum z delovno organizacijo »Centroprom« Beograd o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev. Podpisnik Samoupravnega sporazuma je tov. Ivo TOMAŽIČ, gen. direktor. Delavsko športne igre občine :Ptifj so oblika združevanja delavcev delovnih organizacij na športnem polju. Organizacija in izvedba je zaupana komisiji pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj. 'Po dVeh letih »počitka« so športne igre zopet dobile »zeleno luč« za sezono 1977/78. Določen je program iger, vodij za posamezne panoge in termini za 'izvedbo. Po programu Iger je tekmovanje ekipno in sicer v odbojki, streljanju, šahu, košarki, kegljanju, namiznem tenisu, pikadu, plavanju, malem nogometu, rokometu, atletiki m mini golfu. Tekmovanja bodo v ženski in moški 'konkurenci, s tem da ženske ekipe nastopijo le v streljanju in kegljanju. 'Pričetek športnih iger je v drugi polovici novembra in sicer v odbojki in streljanju, nato tekmovanja decembra v košarki, šahu in kegljanju vse ostale discipline Sprejme se Samoupravni sporazum z GZS Zadružne zveze Slovenije za dograditev objektov Biotehnične fakultete v Ljubljani s tem, da se sprejme obveza za delovno organizacijo kot celoto za znesek din 197.505,—. Za jamstvo in obveznost vračanja sprejemajo TOZD PP Tovarna krmil, TOZD PP Perutninske farme, TOZD PP Mesna industrija in TOZD PP Kooperacija. Podpisnik Samoupravnega sporazuma je tov. Ivo TOMAŽIČ, gen direktor. • Sprejme se Samoupravni sporazum z GZS Odbora za samoupravljanje In pravna vprašanja o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev v poslovne enote v tujini. Podpisnik samoupravnega sporazuma je tov Milan LONG LINO, pomočnik gen. direktorja. • OD'S vzame na znanje 9-meseč-no poročilo o fizičnem obsegu proizvodnje in zbirno bilanco uspeha za delovno organizacijo Mesokombinata Perutnina Ptuj. • CDS pooblašča Odbor za gospodarstvo, da da v razpravo pripravljen predlog fizičnega obsega proizvodnje za prihodnje leto. Prošnji tov. Martina KOSTA-njevca za izredno dodelitev dolgoročnega kredita se ne ugodi, ker s'o v letošnjem letu zadevna sredstva že izčrpana, vendar se prošnja da Odboru za delovne pogoje in družbeni standard v pristojno reševanje. Prošnji tov. Otona KAMPLA, ki prosi za sofinanciranje razlike v ceni med dvosobnim 'in dvo in pol sobnim stanovanjem v višini 50.000,— dim, se ne ugodi, ker v letošnjem letu tozadevnih sredstev .rti na razpolago, vendar se prošnja odstopi Odboru za delovne pogoje in družbeni standard v pristojno reševanje. pa do konca meseca aprila. Ustrezni program iger je posredovan predsednikom komisij za šport in rekreacijo v delovnih 'organizacijah, ki bodo preko vodij posameznih panog skrbeli za izvedbo programa delavsko športnih iger. Komisija za šport in rekreacijo v naši delovni organizaciji je prijavila sodelovanje v vseh panogah. Zato je potrebno, da se vsi Vodji podrobneje informirajo o času in mestu tekmovanja pri predsedniku komisije tov. CIG-LARU Francu. Delavci 'delovne organizacije pa bodo preko informativnih sredstev pravočasno obveščeni o času posameznih tekmovanj, da bodo lahko prispevali sVoj delež v Obliki tekmovalca ali gledalca in s tem pripomogli da naša delovna organizacija v delavsko športnih igrah 77/78 zasede mesto, ki Ji po vrednosti pripada. Martin Mlakar DELAVSKE ŠPORTNE IGRE — PTUJ 77/78 Nekatere novosti, ki jih prinašajo teze novega zakona o poslovanju hranilno kreditnih služb Zveza HKS Slovenije je poslala v razpravo vsem Hranilno Ikred. službam teze novega zakona o njihovem poslovanju. Teze so' prilagojene zakonu o združenem delu, predvsem glede združevanja kmetov, istočasno pa temeljijo na dosedanjem delu in uspehih HKS. Izhodišče tezam je Zvezni zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki predvideva ustanavljanje HKS in tudi njihovo delovno področje. Po dosedanjem zakonu so HKS bile samostojne organizacijske enote v okviru ustanovitelja, teze novega zakona pa predvidevajo, da mora HKS biti pravna oseba s pra-vizami, obveznostmi in odgovornostmi ki jih ima po zakonu in samoupravnem sporazumu o ustanovitvi. Razlog za takšno stališče je v tem, da bi naj HKS v bodoče bile ustanovljene v okviru več TOZD oz. TOK posamezne OZD z enakopravnim položajem teh do HKS. Nasprotno je doslej bila ta služba povezana samo z enim TOZD — navadno' z ustanoviteljem. Drugi razlog, ki upravičuje zakaj naj bi HKS bila pravna oseba, je v tem, da najdemo poslovanje z vidika družbenega knjigovodstva obravnava kot denarno in mora zato HKS voditi svoje knjigovodstvo po kontnem planu, ki velja za banke Iz tega razloga se periodični obračuni in zaključni račun v bodoče ne bodo več združevali z obračuni ustanovitelja oz. OZD, ampak jih bo morala HKS predlagati SDK ločeno. Ustanovitelji HKS so v os- novi kmetje, organizirani v možnih oblikah združevanja, ki jih omlagoča zakon o združenem delu, kot soustanovitelji pa ostale TOZD oz. OZD, ki so na podlagi samoupravnega sporazuma povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo. To je nujna potreba v procesu povezovanja dela in sredstev preko proizvodnje, predelave in prodaje. Teze novega zakona o poslovanju HKS razširjamo njihovo dosedanje delovno področje. Tako naj bi kmetje mimo hranilnih vlog pri HKS združevali svoja sredstva tudi za določene skupne naložbe oz. za sovlaganje s svojimi organizacijami. Prav tako naj bi se HKS posluževale pri svojem, finančnem oz. denarnem poslovanju vrednostnih papirjev. Pri tej službi se lahko žbirajo tudi sredstva drugih civibKMpravnih oseb, kot so razna društva, odbori tid. Upravljanje HKS temelji na delegatskem sistemu, kjer imajo odločujočo večino vlagatelji oz. deponenti sredstev, v vsakem primeru pa morajo kmetje imeti proti ostalim delegatom Vi večino'. Kolikor ima OZD ustanovljeno interno banko, katera ima prav tako pravico zbirati hranilne vloge, je zaželeno, da se zbiranje v celoti odstopi HKS, ki ji je to osnovna naloga. Ta odnos se uredi s posebnim sporazumom med HKS in interno banko. Obstoječe HKS bodo morale svoje poslovanje prilagoditi novemu zakonu v šestih mesecih od uveljavitve zakona, ki bo objavljen v UL, Marija Pešec Največji nakup koruze v zgodovini Perutnine Ptuj Izgradnja novih silosov za žitarice v TOZD Tovarna krmil s kapaciteto 10.000 ton je omogočila večji nakup koruze ob trganju kot v prejšnjih letih, ko smo razpolagali s skladišči 2.0-00 ton. Stari silosi niso zadostovali niti za redno obratovanje, saj je mesečna poraba pri današnji proizvodnji cca 3.200 ton koruznega zrnja. Z novimi Skladišči se uvrščamo med kupce koruze, ki so sposobni prevzeti večje količine na zalogo in s tem razbremeniti proizvajalce ob konicah, kot je trganje, ko teče bitka s časom in prostorom zaradi setve pšenice. Uvrščamo se tudi med redke proizvajalce krme v Jugoslaviji, ki so zgradili večje silose ob tovarnah krmil. Glede na dobro letino in novo zgrajene siiasne kapacitete nam je uspelo kupiti večjo količino koruze s prevzemom v času trganja iz nam zelo ugodnega paritetnega področja — Slavonije. Z nakupom ob trganju smo si zagotovili koruzo po ceni, ki je ne bremenijo skladiščni stroški in obresti od vezanih sredstev. Večino' kupljene količine Vsakodevno se v tovarni krmil izmenjajo proge kompozicije vagonov, ki prevažajo koruzo (Foto: L. C.) bomo prevzeli v mesecu oktobru in novembru Le del kupljene kolčine je bil zaključen s terminsko dobavo v decembru in januarju. Kot kaže nam bo uspelo prevzeti kupljene količine v času trganja s tem, da smo organizirali prevoz po železnici na najsodobnejši način v silosnih vagonih in s formiranjem mar-šrutnih vlakov. O takšnem načinu prevoza smo se s predstavniki ŽTP v prejšnjih letihže večkrat pogovarjali, vendar do realizacije ni prišlo, zaradi premajhnih količin in možnosti odpremljanja vagonov. Pri omenjenem nakupu je to uspelo in smo formirali tri garniture silosmih vagonov, od katerih ima vsak nosilnost 33 ton tovora v razsutem stanju. Tako uspemo z eno garnituro v eni turi prepeljati 500 ton koruznega zrnja. To količino izpraznijo v tovarni krmil v 8 urah in se vagoni še isti dan vračajo k dobavitelju. Takšen tempo praznjenja omogočajo silosni vagoni, katerih prednost je razen v veliki nosilnosti tudi v tem, da jih enostavno polnijo od zgoraj in praznijo z izpusti spodaj v jaške z miinimaln^im angažiranjem delovne sile hi maksimalno kapaciteto, kolikor pač prenesejo elevatorji, ki nosijo lkaruizo> v silose. Za formiranje kompozicij smo uporabili silosne vagone, ki jih ima Perutnina v zakopu, eno kompozicijo pa nam je dalo na razpolago ŽTP za čas prevzema koruze. Prevzem že teče od 10. oktobra in v tem času se je izkazalo, da bomo realizirali pogodbene obveznosti v zadovoljstvo obeh partnerjev. Posebno važen je za dobavitelja sukcesiven prevzem v dogovorjenem času, saj nimajo na razpolaga skladiščnih kapacitet, ker so zasedene s pšenico, ki je last Zvezne direkcije za materialne rezerve. Pri nakupu umetno suhe koruze ob trganju je izredno važno za kupca, da je blago primerne kvalitete in s pro- centom vlage, ki prenese daljše vskladiščenje. Glede tega pa je eltos izredna letina, saj so bili vremenski pogoji naklonjeni koruzi glede vlage in sončnih dni. Še pcisebej pa je važno lepo vreme v jeseni, da lahko koruza fiziološko dozori in pride v sušenje s čim manj naravne vlage. Koruzno zrnje je potrebno posušiti v sušilnicah na 13 % vlage, kar pa ni enostavno, če ima surova ko-ruza 30 % vlage. V pralksi poznamo enofazni in dvofazni postopek sušenja. Slednja je ugodnejši, ker sušijo koruzo pri nižjih temperaturah in ne pride do poškodb zrnja, kar se odraža v procentu loma in v ožganih zrnih. Ob letošnjem nakupu so vsi zadržki zaradi slabe kvalitete in s tem povezanimi tehnološkimi napakami zaradi ugodnih vremenskih prilik odpadli, zato pri skladiščenju ne bi smelo biti večjih problmeov. V tovarni krmil kljub temu opravljajo dosledno kontrolo kvalitete za vsako pošiljko posebej. Z dobavitelji, s katerimi poslujemo1 že več let, smo glede na načrtovane kapacitete v tovarni krmil za prihodnje leto začeli tudi pogovore o dolgoročnejšem sodelovanju, ki bi baziralo na poslovno-tehničnem sodelovanju in dohodkovnih odnosih ter ne samo na komercialnem dogovarjanju kot došlej. S takšnim sodelovanjem bi se izognili nihanjem v ceni, zagotovili bi surovine, partnerjem pa plasma, kar bi jim služilo za lažje načrtovanje proizvodnje. Letošnji rekordni nakup koruze ob obiranju bo vsem, ki se ukvarjamo s tem, služil tudi kot dragocena izkušnja za vnaprej, in to s komercialnega, transportnega in tehnološkega vidika. V tovarni krmil smo prvič napolnili novo zgrajene silose. Tako bomo lahko praktično testirali naprave in si pridobili izkušnje o siliranju sveže posušenega koruznega zrnja v večjih količinah. š. E. Kaj so razstavljali na mednarodnem sejmu živilske industrije v Koelnu? Lipavškovih 400.000 km V okviru aranžmana Viatorja iz Ljubljane smo se iz TOZD fiP Camimerce udeležili mednarodnega sejma živilske industrije v Kolnu. To je eden največjih tovrstnih sejmov oz. razstav v Zahodni Evropi im Ije bil razdeljen na 3 dele: — CONSUMA, kjer so razstavljali proizvajalci in trgovci prehrambene industrije, meso, mesne izdelke, pijače, mlečne izdelke, sadje, zelenjavo itd. Ta del je zavzemal tudi največ razstavnega prostora. — SVSTEMA, kjer so Mi prikazani oskrbovalni sistemi in oprema za gostinstvo, —• TEHNIKA; tu so bila prikazana najnovejša tehnična sredstva za proizvodnjo, transport, skladiščenje in prodajo blaga. Z ozirom na veliko razsežnost razstavnega prostora smo si ogledali v glavnem področje, ki je najbolj blizu naši stroki, to je proizvode iz perutninskega mesa, mesne izdelke, pakiranje — embaliranje, aranžiranje in opremo. Na področju perutninske proizvodnje so bili najmočneje zastopani Belgijci, Holandci, Zahodni Nemci, Angleži in Danci. Glavni poudarek sejma je bil predvsem v razvoju in napredku embaliram j a oz. pakiranja raznih izdelkov od mesnih, ribjih do zelenjave. Prevladovalo je vakuum pakiranje na podstavku v foliji. Drobovina je pakirana v količini od 25 — 40 dlkg. Vsi proizvajalci iz Zahoda so razstavljali filete iz piščančjih prs pakirane od 40 — 60 dkg. Piščanci, ki po komadu ne presegajo 1 kg teže pa se pakirajo od 8—12 kom v kartonu. V reklamnih tekstih in prospektih kot v razgovoru z znanimi proizvajalci Iz Zahoda je bila poudarjena vse večja prodaja svežih piščancev namesto globoko zamrznjenih. Pri tem je bilo poudarjeno da je obdelava svežih piščancev absolutno suha, torej brez vode. Veliko je bilo razstavljenega tudi ostalega mesa v glavnem predpakiranega ih tudi vakuum pakiranega v različnih težah od 20 dlkg naprej. Posebno zanimivost so vzbujali klobasičarski izdelki, zaradi pisano reklamnih barv čreves v katera so polnjeni. V glavnem so prevladovala debela črevesa tako, da je bil zelo poudarjen estetski videz izdelka. Pri vsem tem pa se nam je utrdila misel, da se klobasičarski izdelki v tankem črevesu sploh ne proizvajajo In da v teh deželah sploh ni več klasične prodaje mesa na panju, vendar ni temu povsem tako saj smo se v razgovorih s proizvajalci prepričali, da je na pohodu šele začetek konca klasičnih mesnic. Močan poudarek sejma je bil tudi raznovrstnim pijačam, povrtnini, sadju predvsem pa mlečnim izdelkom. Tu so prevladovali siri vseh mogočih vrst in kvalitet saj je znano, da so Danci, Belgijci in Nizozemci veliki proizvajalci mleka in da je pri njih konzumiranije sira dnevno na jedilnem listu. V velikem paviljonu tehničnih sredstev je bila razstavljena oprema za pripravo jedi v velikih obratih družbene prehrane. Veliko je (bilo opreme za trgovske lokale, samopostrežne restavracije. Nove elektronske tehtnice od Bizerbe za tehtanje raznovrstnega blaga v maloprodaji z beleženjem dnevnih Izkupičkov poszamezniih vrst blaga {npr. prodaja govedine, junetine, svinjsike-ga mesa). (Poleg raznovrstnih gril aparatov je bil razstavljen nov model grill aparata s horizontalnim vrtenjem, kjer se lahko pripravlja do 320 porcij na uro. Veliko je bilo razstavljene raznovrstne opreme za potrebe proizvodnje, med drugim avtomatske pakirne linije kjer se v enem procesu pakira, stehta, označi s ceno in zneskom. Smatram, da je bil ogled svetovne razstave v Kolnu zelo koristen. Poleg idej o opremljenosti posameznih lokalov smo mnogo videli tudi s področja perutninskih izdelkov, zlasti o embalira-nju in pripravi za prodajo. Sodobno praznjenje vagonov [Foto: L. C.) Kot ste že opazili, predstavimo v vsaki številki enega izmed sodelavcev, tudi tiste, ki so iz našega kolektiva odšli v pokoj. Skoraj vedno pa predstavimo še kooperanta naše delovne organizacije. Prijetna je ugotovitev, da dela v Perutnini toliko dobrih, marljivih delavcev, da je nemogoče predstaviti vse posameznike, zato vedno izberemo delavca, ki v tistem trenutku doživi nekaj posebnega. Tone Lipavšek je takrat, ko smo se z njim pogovarjali prevozil s »svojim« hladilnikom TAM 6500 okroglih 400.000 km in to seveda brez generalnega popravila, kar je vsekakor redkost, dasi ravno pri nas ni edini primer. Na vprašanje kdaj je začel s šoferijo in kdaj je prišel v Perutnino je povedal, da je pred 18 leti začel voziti traktor na zadrugi Hajdina (sedanja TOZD Kooperacija). Leta 1964 je opravil kvalifikacijo za voznika motornih vozil. Ker v zadrugi ni mogel dobiti kamiona, je odšel vozit Tatro pri gradnji elektrarne v Zlatoličju. Po dveh letih se mu je uspelo zaposliti pri Perutnini. Pred enajstimi leti je bilo to. Začel je s kamionom TAM 2000, kasneje pa je vozil hladilnik. Pred petimi leti se je zadolžil s hladilnikom TAM 6500, s katerim je do sedaj prevozil 400.000 km. Na vprašanje od česa je predvsem odvisna dolga »življenjska doba« vozila je povedal. Dolga doba brezhibnega delovanja avtomobila je predvsem odvisna od rednega in skrbnega vzdrževanja. Najprimernejše je, če določeno vozilo upravlja en sam šofer, ker v tem primeru najbolje ve kdaj je vozilu treba kaj dati. Seveda to ni nujno, saj so nekateri avtomobili prevozili tudi 500.000 km brez gneeralne, pa so jih upravljali razni šoferji. Naj pa povem, da smo perutninski šoferji precej na slabšem kot šoferji prevozniških podjetij. Mi moramo blago dostaviti točno do zahtevanega časa. Včasih tudi na minuto točno, ne glede na vremenske in druge pogoje, saj je od točne dostave odvisna oslkrba tisoče ljudi. Zaradi takega načina dela pa tudi Vozila bolj topijo. Kakšni pa so po tvojem mnenju medsebojni odnosi v kolektivu? Za šoferje velja poseben način dela in življenja. Na »domačem dvorišču« smo le redko, ker smo zelo dosti na terenu. Menim, da so v TOZD SerVisne službe zdravi medsebojni odnosi. Med šoferji je najpomembnejše, da se čimbolj pravično porazdelijo Vožnje, ker to precej vpliva na dobre tovariške odnose. Prepričan sem, da naše vodstvo to poskuša, kolikor je mogoče. Tone se udejstvuje precej tudi izven DO, predvsem v gasilskih vrstah. Gasilstvo /e v družini že tradicija, on pa je sedaj šofer in strojni referent. Odgovoren je za nenehno brezhibno delovanje gasilskega avtomobila in motorne brizgalne. Sodeloval je v mnogih reševalnih akcijah, predvsem požarih in za požrtvovalno delo je prejel več družbenih priznanj. »Z družino smo šoferji malo,« je povedal Tone, »saj je naš način dela tak, da moraš vožnjo opraviti do konca. Ne moreš v Bosni ali Makedoniji ali kjerkoli drugje pustiti avtomobila in iti domov sipat.« Žena in otroka so se že navadili na tako življenje, vendar jih ob vsaki vesti o prometni nesreči, katerih je žal mnogo preveč, stisne pri srcu in v tesnobi pričakujejo povratek očeta — moža. Tone si najbolj želi, da bi prevozil še mnogo kilometrov brez nesreče. Tudi mi mu želimo, da bi se po vsaki vožnji vrnil zdrav in srečen k svoji družini. Ta želja pa velja tudi vsem ostalim šoferjem. L. C. Vzgoja in pomen vzgojno izobra ževalnega procesa na področju varstva pri delu Za opravljanje del z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar se za osebo na Vzgoja in izobraževanje nista samo obveznost delovne organizacije, temveč tudi temeljni načeli in pomembna elementa varstva pri delu, hkrati pa tudi preventivna varstvena ukrepa. Spoznanje, da je varnost pri delu predvsem odvisna od strokovne usposobljenosti in poznavanja nevarnosti je izhodišče za pozitivno zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja. Iz tega spoznanja izhaja temeljno načelo o varnosti pri delu (14. člen RZVD), po katerem mora biti izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sestavni del delovnega postopka — s tem, da delavce neprestano načrtno poučujejo in vzgajajo za varno delo na delovnem mestu, ter postati tudi sestavni del strokovnega usposabljanja in pouka, ka- kor tudi plošnega izobrsaževa-varno delo iz vidika ekonomskih koristi. Na prvem mestu mora bti namen humanizacije dela in skrb za človeka — delavca. nja na šolah vseh vrst in stopenj. Z zakonom, o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, so konkretizirana ta načela s tem, da zakon predpisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna organizacija za trajno opravljanje izobraževalnih nalog in izdajanje spričeval kot javnih listin. Z zakonom o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij se ureja strokovno izobraževanje za posamezne ooklice po vrstah poklicev. Njihovi učni programi morajo vsebovati tudi snov o varstvu pri delu. Na vzgojo in izobraževanje, kot nadvse po- membna varstvena ukrepa se predpisi o varstvu pri delu. nanašajo tudi posamezni delu poleg posebnega pogoja — zdravstveno stanje in strokovna usposobljenost — zahteva tudi znanje o varstvu pri delu. Nezgode pomenijo enega glavnih človeških, družbenih in gospodarskih problemov sodobnosti. Obsežnost tega problema osvetljuje že grobo statistika. V Sloveniji je v letu 1975 bilo 47.643 nesreč pri delu od tega 69 smrtnih. Izgubljenih je bilo 904.317 delovnih dni, izguba v dohodku gospodarskih organizacij čez 20 milijard (starih din). Nič čudnega, da so gospodarske izgube eno od glavnih gibal za preprečevanje ali vsaj za zmanjševanje nezgod pri delu. Izdatki za preprečevanje nezgod so namreč neprimerno manjši od ogromnih posrednih in neposrednh izgub v dohodku gospodarskih organizacij zaradi nezgod pri delu, kar stopnjuje skrb za V naši delovni organizaciji so v teku velike spremembe na področju varstva pri delu in požarne varnosti kot so: sprememba in izdelava novih samoupravnih aktov na področju varstva pri delu in varstva pred požarom ter priprave za seminarje, ki se bodo začeli v mesecu novembru. Za seminarje so že narejene in razdeljene skripte po TOZD, sedaj se pripravljajo testi za določene skupine delavcev. Po določenem predavanju in razpravi bo testiranje iz snovi varstva pri delu. Za delavce v TOZD bo testiranje opravil vodja službe za varstvo pri delu in požarne varnosti; do-čim za vodilne in vodstvene osebe bo izvajala preizkus znanja strokovna ustanova (delavska univerza, institut za varstvo pri delu in pod.). Živorad Marinkovič Arheologi so se umaknili gradbincem Zadnji dve desetletji smo perutninarji intenzivno gradili in širili proizvodne objekte. Ves ta čas pa so se delavci skupnih služb stiskali v stari upravni zgradbi. Ko je le postal prostor pretesen, so se nekateri deli te delovne skupnosti morali seliti. Trenutno so delavci skupnih služb nameščeni v štirih ločenih objektih, ki funkcionalno sploh niso primerni za tovrstno dejavnost. Ta raztresenost seveda precej zakomplicira in tudi podraži delo. Delavci Perutnine smo se zato odločili zgraditi nov upravno poslovni center, ki se zgradi na dvorišču dosedanje uprave ob Potrčevi cesti. Zelena luč za gradnjo je sicer zasvetila, vendar le za kratek čas. Teren, na katerem bo stala nova upravna zgradba je bilo potrebno arheološko raziskati (o tem smo pisali že v prejšnji številki Perutni-narja). Perutninarji smo se ob tem zavedali zamude pri gradnji, vendar smo hoteli spoznati svojo kulturno dediščino in s tem prispevati k dopolnjevanju mozaika ptujske zgodovine. V razgovoru s tovarišem Jevremovim, ki je vodil raziskave pa sem izvedel, da so po daljših študijih in po primerjavi najdenih predmetov in objektov prišli do drugačnih ugotovitev, kot so bile hitre ocene ob izkopavanjih. Najdene peči niso opekarske, ampak lončarske in izhajajo iz konca 1. ali začetka 2. stol. Tudi žare so vsaj sto let starejše od prvotne ocene. Oboje je edinstven primer na ptujskem območju, zato so vzeli tudi kalupe od peči, da bodo kasneje napravili enake odlitke za muzejsko zbirko. Arheologi menijo, da so bile te peči v uporabi 30—40 let. Vendar so vse te ocene le informativne, kajti pravilno časovno določitev bo možno dati po dolgotrajnih študijih in primerjanjih najdenih pri-merkov. Najden je tudi lončeni hranilnik (šparavčgktr kar dokazuje, da je že Rimljan varčno' gospodaril in premišljeno trošil denar. Perutninarji torej gradimo na res čvrstem gospodarskem temelju. Zaradi različnih ovir, predvsem slabega vremena v pomladanskem času, pa tudi zaradi rušenja obstoječih objektov, so se dela precej zavlekla. 30. septembra so končno arheologi prepustili prostor geometrom, takoj za njimi pa so začeli gradbinci ptujske »Drave« z izkopom in tako začeli z izgradnjo novega nujno potrebnega objekta. 8. novembra je bil položen temeljni kamen za novo zgradbo, zato upamo, da bodo na-dalnja dela potekala po predvidenem programu. L. C. Izlet na Dunaj Rljub večkratni preložitvi zaradi neugodnega delovnega časa smo se v soboto, dne 15. oktobra 1977, zbrali pred novo mesnico delavci TOZD Commerce, od tod pa se odpeljali na enodnevni izlet na Dunaj. Čeprav v zgodnji jutranji uri, je že sam oidhod bil precej vesel. Zbrak> se nas je 49 potnikov, Ikateri so vstopali v avtobus vse do Šentilja. Na meji smo' se zadržali nekoliko dalj časa, kot smo predvidevali — carinske formalnosti. Na poti do Dunaja smo imeli v avtobusu izredno veselo družbo. Za vedenje šaljivega programa preko zvočnika sta Skrbela do meje slovenski Mačbk, nato pa je vodenje prevzel nemško govoreči Rac. Zelo dobro pa je sovpadal s svojimi pripombami »Marjan Rralj« imenovan, Žgeč. V veselem vzdušju nam je peturna vožnja hitro minila. Problem je nastal, ker smo na Dunaju predolgo iskali ustrezen parkirni prostor. Želja večine je bila, da si najprej ogledamo center mesta. Čas nas je priganjal, zato smo se dogovorili za enourni ogled. Potem smo nadaljevali pot do znanega zabavišča Frater. Na dogovorjenem zbirnem mestu se nismo našli vsi. Izgubile so se tri predstavnice nežnega spola, katere smo na srečo našli čile in preplašene na kononii postaji Schonbrun. Največ časa smo porabili za ogled znamenitega dvorca Schonlbrun, ki je obdan z enkratno urejenimi parki, nekaterni pa so se odločili za ogled živalskega vrta. Dan je bil dosti prekratek, da bi si ogledali še ostale zmame-nitcisti Dunaja, ki jih res ne manjka. Vračali smo se preko Se-meringa v domovino. Vso pot nas je spremljalo veselo vzdušje, za katerega je skrbel harmonilkar tcv. Rlasinc z neumornim igranjem. L. T. Spomin na Dunaj (Foto: Klasinc) Pokrovitelj 2. dirke za državno prvenstvo-kartlng Mesokombinat Perutnina Ptuj vsako leto z razumevanjem prevzame pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki jo organizira AMD Ptuj na kar-todromu, edinem tovrstnem objektu v Jugoslaviji. Letos sta bili na kartodro-mu dve dirki — mednarodna in dirka za državno prvenstvo, na kateri je bila pokrovitelj Perutnina Ptuj in kjer je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Pridobitev objekta daje velike možnosti ptujskim tekmovalcem in tudi drugim, da preizkušajo svoje stroje, domačini pa lahko redno trenirajo. Tako se danes uvrščajo med vodilne tekmovalce v jugoslovanskem merilu in so med najmočnejšimi športnimi kolektivi. Trenutno je 17 tekmovalcev, ki nastopajo v treh kategorijah in s svojimi dosežki razveseljujejo številne privržence tega športa. Rarting je v Jugoslaviji sorazmerno mlada športna panoga, ki je pred nekaj leti našla vnete privržence tudi v Ptuju. Ptuj je prvič imel priložnost videti karting dirke na ulicah ob 1900-letnici mesta, Te so imele takrat še propagandni značaj. Za naslednje leto in vse do leta 1975 so bile organizirane dirke za državno prvenstvo na ploščadi pred avtobusno postajo. Zanos, navdušenje in uspehi v kartingu so dali članom DO AMD Ptuj misliti, kje najti prostor, ki bo primeren in varnejši za tekmovalce in gledalce. Smela misel se je porodila in že so bili navezani stiki z Dravskimi elek- trarnami Maribor, ki so z veliko mero posluha in razumevanjem odstopile ob kanalu SD — 1 okrog 4 ha zemljišča za graditev ikantodroma, ki ga je projektiral ing. Janez Belšak. Ob koncu letošnjega leta pa bo objekt z dodatnimi deli usposobljen tudi za avtopo-ligon. Tako bodo kandidati lahko pričeli učenje šoferske »abecede« na Objektu, ki bo vseboval vse elemente, ki jih izpit zahteva. Objekt bo svoj namen opravičil z dnevno u-porabo avtošol iz občine Ptuj. Tekmovalci kartiisti so tudi letos dosegli velik uspeh, ponovno so osvojili naslov državnega in republiškega ekipnega prvaka. Med posamezniki na je osvojil naslov raoubliškega in državnega prvaka Milan Slana, vicešampion pa je postal Slavko Pislak v kategoriji 125 ccm, Uroš Langerholc je prav tako osvojil naslov vice-šampiona v republiškem in državnem prvenstvu, Otmar Artenjalk je 3. uvrščeni v državnem prvenstvu v kategoriji 100 ccm. Razen kartistov so lahko letos zadovoljni tudi motokrosisti, saj so nedavno v Savskem Marofu dosegli svoj največjfi uspeh na ekipnem državnem prvenstvu. Zelo homogena ekipa, v kateri so nastopali Peter Šegula, Silvin Vesenjak in Simon Habjanič v kat. 250 ccm ter Rajko Čuš, Marjan Frangež in Marjan Skok v kat. 125 ccm je osvojila TROFEJO JUGOSLAVIJE, dar AMSJ. Rot posamezniki so v sezoni 77 dosegli: Šegula 3. mesto, Vesenjak 10. v I. ligi, Habjanič 2., Špuraj 13. v II. ligi, Čuš 5. v kat. 125 ccm. Ostali tekmovalci so nižje uvrščeni, nastopa pa 15 tekmovalcev. Ob vseh teh dosežkih se AMD Ptuj uvršča med najboljša društva v državi na športnem področju, saj v svojih vrstah združuje jugoslovanske vrhunske tekmovalce. Člani kolektiva Perutnine vsako leto prevzamejo na dan dirke na kartodromu tudi gostinske usluge, katere ob tej priliki vodi izkušeni Duro Boj. S specialitetami na žaru in piščanci po ptujsko so potrdili svoj sloves med tekmovalci in gledalci. Mesokombinat Perutnina je kolektivni član AMD Ptuj in tudi s svoje strani sodeluje pri vzgoji šoferjev. Preko 100 članov kolektiva je včlanjenih v AMD Ptuj. V upravnem odboru pa delujejo: Martin Vegan, ki že 20 let vodi računovodske posle, Franc Potočnik kot pravnik društva, Duro Boj — deluje v gospodarski komisiji, Mirko Žgeč je predsednik karting kluba, Jožica Rrajno je republiška športna funkcionarka, Anton Domiter pa tekmovalec v kartingu. Vodstvo AMD Ptuj in tekmovalci se 'kolektivu za finančno pomoč ob pokroviteljstvu zahvaljujejo z željo po nadaljnjem tesnem sodelovanju. AMD — Ptuj Podelitev priznanj (Foto: F. Langerholc) Ugankarski slovarček ALEKTO = v grški mitologiji ena od treh erinij, ki maščujejo zločine in krivico ALEL = druga oblika gena ( = dedne zasnove) AUER = nemški kemik, iznajditelj plinske razsvetljave in žarnice s kovinsko nitko (Carl von VVelsbach, 1858—1929) EDEN = paradiž, raj EOL = grški bog vetrov, Pozejdonov sin GORAL = himalajski gams s čopiča-stim repom in kratkimi rogovi ISEO = alpsko jezero v severni Italiji v bližini mesta Bergamo KOTURNI = obuvalo z zelo visokim podplatom, ki so ga nosili starogrški in starorimski gledališki igralci KOVAČIČ = hrvaški realistični novelist in romanopisec (Ante, »V registraturi«) KREON = tebanski kralj iz grške mitologije, Jokastin brat, ki je dal Antigono živo zazidati v grob ORANTES - Odličen španski teniški igralec (Manuel) RAM = ruševine starega gradu na Donavi pri Djerdapu RENI = znameniti italijanski baročni sli-SOVKA = lep nočni metulj, ki frfota okoli sevtilk kar in odličen risar (Guido, »Aurora«) VALU = starejša italijanska filmska igralka (Alida, »Tretji človek«) PERUTNINSKA ON: Kako bi rekla oziroma imenovala drugače ipiceka? ONA: TELEKS! ON: Zakaj? ONA: (Ker gre do konca! Slikovna križanka Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek, Justika Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Lektor slavist Jože Kodrič. Naklada 1600 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska: TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.