Leta VI., it 106. PoSSnlna gsJaJana v goioufRl. V LlubSJani« ¥ žetrš@fc 11, mala 1922, P@iama It. 75 p. Jl.fNEJ gjgsilo Socialistične stranke lsigos!avile CMrthS*. 'V- 5,ev' 2®-w«va Številka „NA!>REJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljiibljana pošt pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Kmctsko-dalavske zvete. Stane letno 28 80 Din, mesečno 2'40 Din. Kori Stavka v Celju. Borba j v Celju Se vedno stavkajo, beden izm n° boli poostruje. kajti no- Biistiti. e nasProtmkov ne mara no-Pod* ^ruKirti •|e hotel služiti za vzor tel. kako °4TI' pokazati jim je ho- ?atl' da mora z delavstvom oosto-^rčevit0 k u!cro^e- Ni čudno, če se tako tefnveč zJl1!’’ ne sre mu 'e za dobiček, fla’ ^ £a m *ahko sloves svojega ime-0srer| • ^ drugimi delodajalci uživa. £i stran; «nie društvo kovinarjev na, dru-Vnej$e of t)a zaveda. da brani najprimi-Zaui>niki 0Veške pravice. Še več, kajti zakon ;n P Zakonito priznani, Surnik je ne bran^V1nar’' 50 danes v položaju. Cravic, tetin-samo sv°i9J- gospodarskih fe«a ie +_ v®? branilo tudi zakon, kate-eDtal. °d.ietnik tako brezobzirno pogone, gl? le oblast zato tukaj, da čuva !^ar tih i! ,0na iih čuva najrajši takrat, ^ n< ki iP ? revež prelomi. Bogati We- r za nak menda ce,ih 800-000 K kot kraljeve vile, pa menda mi-na> vm* *em kupil tudi druge zakone. Parole zanj. I« j !e druga stvar, ugotoviti smo druga stvar, ugotoviti smo ^a bi Vu Se društvo kovinarjev zave-5° Drenrnn. e,sten- če zmaga, ne hodil več , at° bo H- v?* temveč kar po delavcih 0 doK;i„ tv° vztrajalo toliko časa. dz Zlt1aga’ ne hodil več d°bilnTUStvo vztra'al° toliko časa. da s®atranj 7 Za^otovilo, da bodo delavci • U2n^,a.Ji!,di in ne za živino, b ^ilo fir.V 1e treba, da za delavce . °dietnav IS:eKa izhoda kot pa stavka. c Zaunniif1^ maral zvišati plače, zmetal de!^, -,na Cesto- uvesti je hotel 10-. Vk- To je Da tudi vse, kar de- lavci ie imajo. Če bi ne hoteli stavkati, bi vse to zgubili in ni čudno, če skušajo s stavko rešiti še ooslednje pravice, ki so jim ostale. Stavka sama na sebi se razvija tako, kakor se dosedaj še najbrže nobena ni. Zgodovina slovenskega delavskega gibanja ne pomni še slučaja, da bi bilo vedno manj stavkokazov, temveč te bilo dosedaj navadno, da jih ie bilo vedno več V tej stavki ie pa ravno narobe, kajti v ponedeljek, 6. t. m., to ie po šestih tednih, odkar ie stavka izbruhnila, so se stavkujočim pridružili vsi "stavkokazi, tako da stoji tovarna popolnoma prazna. Število stavkujočih znaša sedaj preko 800 ljudi. Delajo sedaj le še strojniki in to v sporazumu s stavkujočimi, Tovarna oddaja mestu Celju električni tok in stav-kujoči ne marajo meščanom napraviti ne-prilike, da bi morali sedeti pri svečah. Seveda, če se stavka še boli poostri, se bodo delavci poslužiH tudi tega sredstva. Stavkujoči dobivajo podpore, ki so sicer nekoliko premajhne, vendar ker ni težko dobiti kak postranski zaslužek, ie tudi to vprašanje povoljno rešeno. Več članov KDZ je zaposlilo precej stavkujočih. Ker so se priglasili sedaj še stavkokazi. ie še nekai takih, ki bi šli v delo na kmete. Če kdo želi kakega delavca, naj kar piše na Delavsko tajništvo v Celje. Vodnikova ulica 3. Treba ni drugega, kot na navadno karto napisati naslov in koliko pomagačev potrebuje, drugo uredi vse tajništvo. Tudi denar za vožnjo plača organizacija. Zbirka podpor za stavkajoče tudi prav dobro napreduje. Zlasti kovinarska organizacija dela čudeže delavske solidarnosti. Ko bomo do stavki objavili vsote, se bo marsikdo čudil silni voli«, ki preveva delavske vrste. Manj zavedni seveda ne žrtvujejo v taki meri. a prepričali se boste lahko, da so v manjšini. Na potu v rekonstrukcijo delavskega gibanja. Besedna vojna med raznimi fralcck jami v delavskemu gn banju ni še končana. Polagoma pojenjuje. ker prihaja med vodilne kroge spoznanje, da se mora geslo, »Delavci vseh dežel, združite se!« tudi praktično izvajati.. Za zedinjenje delavske fronte je prva nastopila Dunajska delovna skupfina socialističnih strank. Stranke, ki so se M pridružile. niso hotele pristopili k moskov-i ski Internacionali, ker so bili njeni pogoji, zapopadera v 21. točkah, nesprejemljivi Toda odstopile so od druge Internacionale, ker je ta vsled kompromitiranja nekaterih strank med vojno izgubila svoj prvoten pomen in ugled. Moskva je vztrajala pri svoji nekompromisni taktiki in gradila svoj višek, toda mase organiziranega delavstva so ostale izven nje in nikjer ni bilo nobenega izgleda, da se ločijo od tistih socialističnih strank, ki so odklanjale moskovske pogoje- In tako je bila komunistična stranka vodilna sila v delavskem gibanju samo v nekaterih deželah. Toda izven Rusije niso imele vse komunistične stranke skuDaj tolfcko članom, kakor samo LISTEK. 'm- -n: Slike z dežele. Lurd-Brezje na Gorenjci iščein ?,, Ce,vsako let0 na tisoče ljudi, >udeža n.V ravia' Vsakdo pričakuje ^dež ^la*eri božji. Seveda se bo 'ZDrosiln n ^ ra^ zgodil, ko bo Marija *iet. pnh^ . °£u vsem »romarjem« pa-^dežnn ,!?marii Prosijo Marijo za t>ridp^ j ?le i)ribližno tako-le: ^ naenkr-,? ^'avui altar, postanejo d,ejo na SLn°V "erabne’ tako da pa-a]tar, dotiVa-^A- tistem stanju oblezejo zidov. »nJ j?e z bolnimi udi altarniih pridfiganii v lu*. ? pa s primernimi . —v« i/ . . ^Mucriiuni tak« Donižn; h Ula,°t so, pri tem lenimi S’ da ? Pobožno k nebu obr- riia 1 Pobirajo darove za — Ma- Procesija. Iz farne cerkve v K... gre procesija za dohro žetev. Župnik zavije na desno na polie. Zupan pa priteče ves razburjen, češ: »Kaj bomo tja hodili, tu je samo krompir in fižol, za te ni treba moliti ; pojdimo rajše na levo, tam je pšenica in žito. Saj že deset let nismo bili tam, zato pa tam tudi skoro nič ne raste!« — — Vzrok slabe žetve seveda ni slabo gnojenje in nezadostno obdelavanje zemlje, temveč, ker tam ni bilo že dolgo procesije«! Šola. V H... bi morali razširiti šolo. Da-siravno je bilo v dveh razredih zmečkanih skoro po devetdeset otrok, so stali vaški očetje kakor zid in so rekli: »Ne! Cerkev potrebuje novih zvonov, orgle so tudi zanič, šolo pa hočejo razširiti, ,ker imajo preveč učiteljev m ne vedo, kam z njimi.« Pravi vihar pa je nastal v gostil- I nt‘, ko ie nekega lepega dne prišel župan in prinesel s seboj uradni doois, da morajo šolo razširiti. Navzoči učitelj je bil namah strelovod različnemu zmerianiu in psovkam: »Ko smo hodili mi v šolo, je bil tu samo en učitelj in bilo nas je s treh vasi vendar nekai skupaj. In katekizma smo znali desetkrat več kot pa sedanji otroci. Sedaj sta že dva učitelja tukaj in še jih je premalo!« »Veste kaj, sosedje,« se je oglasil navzoči učitelj: »Jaz vam svetujem še nekaj storiti, da ne bo še enega učitelja treba plačati.« Nastala je grobna tišina, zakaj vsi so pričakovali1 rešilnega nasveta. Učitelj pa je nadaljeval : »Sedaj so v modi stavke. Zgovorite se skupaj, da nobeden od vas ne spravi niti enega otroka več‘na svet, in tako se namah iznebite^ vseh učiteljev. Iz šole si pa lahko naredite občinsko gostilno ali — drugi farovž.« — Tableau! avsfrilslča socialistična stranka. In pov-: r sod. kjer so obstojale, se ie vršil in se oeloma še v.rši ljut boi med komunističnim^ frakdijaimi in socialističnimi strankami. Poleg tega komunistične frakcije izven Rusije,same niso bile edine in so. so v nekaterih državah razcepile v stranke 11. nr. v Zedinjenih državah, v Nemčiji, Angrlili in na Nizozemskem. V Rusiji so skrajni levičarji pričeli ogrožati komunistično stranko in Lenin sam je vsled tega napihal brošuro »Detjnska bolezen »levičarstva« v komunizmu«. Toda boj v delavskih vrstah se ie nadaljeval in se nadaljuje. Med tisoči agitatorjev so bile razplamtele strasti mržnje in ti iih širijo naprej. Toda to je bil nenaraven pojav in ljudje, ki so se prvič zbrali na Dunaju in ustanovili »Delovno skupino socialističnih strank« so vedeli, da pride do solidarnosti med vsemi pomembnejšimi delavskimi strujami. Med tem, ko je zavedno delavstvo trošilo svoje moči v medsebojnih prere-kajmh in v razdvajanju, je kapitalizem potlačil mars/ik&ko pridobitev delavstva in nastopal proti ljudskim interesom tako predrzno, kakor že dolgo ne. Razne prenapete frakcije, v katerih so delovali še provokatorji v službi kapitalizma, so dajale vladam povod za progone. da s tem ohranijo »red iti mir ter obvarujejo civilizacijo«. Vsled teh pregonov je trpelo vse delavsko gibanje kot celota, kajti bili so naperjeni proti enim frakcijam direktno, proti drugim indirektno. V Moskvi so igrali na karte svetovne revolucije. To nt natolcevanje, kajti to sami priznavajo. Svetovna revolucija se tri dogodila in mesto diktature proletariata imamo kaptalistično reakcijo. Treba je bilo spremeniti taktiko, kajti po stari p ati razdvajanja ni moglo iti,več dalje. Komunistična stranka ,v Nemčiji je ostala v manjšini in masa je ostala pri večinski in neodvisni socialistični stranki. Komunistična propaganda v Italiji je bila fiasko; mase so ostale pri socialistični stranki, toda medsebojni boji so zelo oslabili delavsko gibanje v Italiji. V Franciji so postali frakcijski boji tako opasni za ves delavski polcret, da ie pričela Moskva sama pomirjevati vzrujane dphove. Avstrijsko delavstvo ie kljub strašni bedi ostalo pri socialistih, ker je vedelo, da bi mu tudi najdrznejša taktika ne prinesla boljših razmer. Na Ogrskem je delavsko gibanic popolnoma potlačeno k steni. V Jugoslaviji; je vse delavsko gibanje razrahljano. tak;orekoč zrušeno in vzelo bo dolgo časa, predno se opomore. V Angliji so delavske mase ostale v Labour Party m komunistična stranka predstavlja le neznatno manjšina V Zedinjenih državah so boji, pri; katerih so igrale najvažnejšo vlogo narodnostne skupine, prizadejali delavskemu gibanju ogromno škodo. Malokje je bila delavska fronta tako razdejana, kakor v tej deželi. In ekstremisti so doživeli v svojem postopanju nopolen fiasko: poskušali so s podzemsko taktiko, katero so večkrat sprememb. toda pridružile so se jim le male narodnostne skupine. Po vseh neuspehih so organizirali legalno stranko in h dali ime Workers Party, Toda mase so ostale indiferentne za njene pozive Od vseh strani so proglašali socialistično stranko za mrtva toda ona si je ohranila prvenstvo in danes ie zopet v stadiju dviganja. Delavstvo. M se je ločilo od nje, se vrača v njene vrste. Po vsem svetu se ie med treznejšim proletariatom pričelo utrjevati! mnenje. da ie taktika »edinozveličavnih« frakcij škodljiva delavstvu samemu in je na korist kapitalizmu. Med nezavedno in na-polzavedtio maso pa se je naselila indiferentnost Krika je bilo dosti, napadanja in demagogičnega kritiziranja je bilo preveč. Posledice so katastrofalne za delavski razred. Sreča za Rusijo je v tem, da ima na krmilu zelo sposobne državnike, prevdar-ne politike in dobre stratege. Pustili so masi ruskega delavstva, da je šla s svojimi eksperimenti do skrajne meje. Kajti le na ta način jo je bilo mogoče prepričati, vsai veliko večino, da ie treba taktiko spremeniti tako. da bo odgovarjala faktičnim razmeram. Mi vsi želimo, da pride socialistična družba čim preje. Nihče, ki je socialist, ne bo pomagal kapitalizmu podaljševati življenje. Toda negirati ga ne moremo, dokler ie tukaj. Z besedami ga ne moremo zrušiti. Z dejanji Itudj ne, ker nismo za ta cilj še dovolj jaki; in na tako rušenje tudi ni misliti, ker ie spreminjanje družabnega reda stvar razvoja in ne dekretov. Ljudstvo samo stopnjevanje dozoreva za novj ekonomski siistem. In ta se samo stopnjevaje spreminja. Delavske mase, ako so organizirane in zedinjene, predstavljajo velikansko moč v današnji družbi; marsikaj lahko dosežejo in v marsičem lahko pospešijo gospodarski razvoj v sodialistični tok. Toda za tako taktiko mora hiti razredno delavsko gibanje konstruktivno- V Moskvi so pričeli spreminjati taktiko tudi na političnem polju mednaivid-nega delavstva. 21 točk se več ne na- , glaša; sedaj se govori o »enotni . fronti vsega delavstva prot! enotni kapitalistični fronti«. Do tgga ie moralo priti. Pisali smo že davno, da bo po dobi razdruže-vanja prišla doba združevanja. Nikdar nismo bili fanatiki in utopisti in nikoli se nismo udajali iluzijam. Držali smo svo.jo organizacijo in propagirali solidarnost, ne razdor. Kazali smo na napake nasprotnih delavskih struj, toda tudi o sebi nismo trdili, da smo nepristopni napakam; pobijali smo vero v nezmotljivost nasprotnikov, toda tudi sami se nismo proglašali za papeže. Ljudje šmo In nič drugega. Vodilni elementi tretje Internacionale so za zedinjenje vseh delavskih strank, ki pripadajo k drugi Internacionali. Dunajski delovni zajednici socialističnih strank, k tretji Internacionali in onih. ki sp se ločile od tretje in organizirale četrto internacionala Levo krilo v ruski komunistični stranki nasprotuje tej taktiki. Nasprotujejo ji predstavniki italijanske, francoske^ španske in romunske komunistične stranke, češ, da se bi revolucionarno delavstvo ne smelo bratiti z »izdajalskimi« strankami. Toda bili so poraženi, Drugi so argumentiraj da bodo komunistične stranke v zedinjeni Internacionali predstavljale le malo levo krilo, kajti veliko več delavstva pripada samo drugi Internacionali, kakor pa komunistični. Toda delavski interesi, in interesi sovjetske Rusije zahtevajo zedinjenje. Zato se bo polagoma opuščalo psovke kot »socialoatriloti«, »rumeni socialisti«. »sociaMzdajalci« itd. Marsikaj se je zagrešilo med vojno od strani delavskih strank. Marsikak korak bi bil lahko drugačen kakor le bib Toda očitanje tega, kar je bilo storjenega napačno na eni ali drugi strani, nam ne prinese nikakih uspešnih rezultitov. Vse nekaj drugega je, ako si dobro zaoomrtimo vse. kar ie bilo napačnega v socialističnem gibanju tekom zadnjih let, pa skušamo delati boljše. Zgo- dovina ie najboljša učiteRica. 2ab da s® človeštvo tako malo, tako počasi uca Kadar govorimo o rekonstrukciji Jjjf; lavskaga gibanja, ne mjslimo, da bo vladala med proletarskim ljudstvom s ga. o kakršni si eni radi ustvarjalo »n*; Take sloge ne bo; frakcije bodo os*®*' toda med nkmi ns bo več tistega str a nega. destruktivnega boja, kakor se zadnjih par let. de. Ko propagiramo zedinjeno tronm lavstva, ne mislimo, da pride do solia . nejšega nastopanja šc tako kmalo. R® razplamtele strasti mrženj in očitkov preveč ukoreninjene, da bi se dale12* biti na par konferencah. Glavno J®* . pride do enotnega postopanja med Pf.. stavniki raznih delavskih central, W delavstvo končno privedlo v eno 10 nacionalo. Mi danes govorimo o ™ n0. cionalah, toda delavstvo nima dairi* d bene Internacionale v pravem P0133 njj besede. Kadar je bomo imeti, bo v ' združeno delavstvo vseh deliavs strank, ki temelje na ^socialističnih na ?ein in priznavajo razredni boj. Sele ?° -bomo imeli Internacionalo. Današnja ternacionala je razbita na več delo ^ treba jih ie združiti v enega. To se se zgodi. Toda nota za združenje se UR* -g jo. Pri tem delu sodelujemo. In knor za zedinjeno fronto mednarodnega &r tariata, naj sodeluje z nami. * Sklepi pokrajinskega odbora Socialistične Stranke Jugoslavije h* Kmetsko Delavske Zveze. Pokrajinski odbor S§J in R „ nedeljo, dne 7. maja ob polnoštevilni Jj* ge ležbi sklepal o tekočih zadevah. Wn, ie vršila v Celju in je trajala veS ,i.0r razen med shodom, katerega se ie toJ udeležil in so nekateri člani tudi 11 Pili kot govorniki. Sklenjeno je bilo več važnih skRP0 * za objavo pa so bili določeni tile: « 1. Vsem sodrugom, ki so kakotk pomagali, da je letošnja proslava I rVtL, maia .no večini krajev na Slovenskem ‘ ko lepo uspela, izreka P. O. svoio * hvalo. Z zadovoljstvom jemlje na Z poročilo, da sc je ta proslava vršila s* ro_ povsod zelo primerno Prazniku Pe jn težkemu položaju delavnega ljudstva, odločni njegovi volji, izpremeniti*ta žai s socialističnim delovanjem. ^ 2. Tembolj potrebno je torej, da če svoje nezadovoljstvo tistim .Prl^a-vam. ki so zavajale ljudstvo k _oijance -nju. Na Slovenskem pijemo itak PJIeV. J vse premalo sc zavedamo, da je alKon. tud*i ena izmed tistih verig, s katero.j proletariat prikovan v suženjstvo kap .j 1‘izma. C c torej slišimo, da se ic 0013 l0 odbornik krajevne organizacije. članom v takem kraju zaklicati :• prihodnjič treznejše može! 3. Nekateri kraji so ostali brez sJaN' nostnega govornika. V enem slučaju ■ bil kriv govornik, ki ni prišel, niti se opravičil. V drugem kraju so napovej* shod na 14. uro. čeprav jim L -.napisalo, da se mora govornik ob 14- y peljali drugam. Dotični sodrug se vurja. da ni utegnit Citati dopis in d» f y številko 14 videl in zato tako skllcf:ika tretiem slučaju so ostali brez CovorSt0-zato. ker se ic zadržal na prejšnjmn s _ du v drugem kraju, ki se je vršu P»e zno zaradi bolezni glavnega z Ali drugi nič ne pomagajo? Ge prea* nkml^e ”eroravič» «* '}e odločil, da se jim priznajo bili ve® 7 ° članov, .če dokažejo, da so ski organiziraik v kaki proletar- ^ x i0TKarilza.ciji. oziroma če do-'f^ia nvL ’ odkar ie bila njih organi-vstonif01^11^ To velja tudi za tiste, vst°Djjo d V stranko do konca maja. Ce Svoje 0ra ? lega termina, si obvarujejo Dofrtfčn«1Ce *udi člani bivše ljubljanske — je d — uu °^4čtinav da morai° organizacije £a dne t vsak mesec, brez ddočene-II* 10 ie WUH«Cnp UU1 oiani di vse ijuuuiuisRe 6. n.^^Pizaciie. aiku ^ ?^aeunavanie. V novem pravil- vedlo nekatere organizacije za- •e,n so na l e d° konca meseca, po-1° tudi za i I^° odlašale, da obračuna-Dravi ta n Usri mesec obenem. Da se od-nitl doW;Kere(T ie sklenil P. O. izpopol-Vse oj.p-^9 Pravilnika tako, da morajo tnJl!Zacije obračunati takoj po *a mesecSeca’ na.jPozneie 15. prihodnje-^raiinVe m°ra Pa biti obračun že pri 7, s** tajništvu. Dr®fe« Se pborjo Stankinega glasila »Na-Vse ol0- strinja. 0. v tvLla ^ druge sklepe je sklenil Du‘ ie k^nem soglasju. Le pri skle-ST,rotovai javben pod 2. točko, sta na-5*. s7J™ #*"?■ pa ne zaradi stvari aiItoak -;5.at,er° se tndi onadva strinjata, °krožnk»t 1s^u naj bi bil priobčen v, a?Hdu !’ češ, da bi lahko škodovalo ^agala j n^e' če pišemo v tisku o tem. ^Ujejo faJ6 ^vnost. Ugledu stranke ško-more napake vselej, nikdar pa S ne škodovati dobra JjP takih mmalr in resna volja: Mezdna pogajanja. Wavfka zbornica za Slovenijo v bOravT11 J?, dobila baje od pokrajinske Vftstilft , 'd^ka za socialno politiko ob-sJej J^ taamošnjl delavski odsek po-tezprav k -Ve^ Posredoval pri mezdnih ležna češ, da je za to poklicana nad-N^° dela. 2a k. Cr0 se xdi ta vest neverjetna, ker fte ^^^vostila trenotno ni prav nobe- cite 5^ K' da spada med naloge inšpek-Prav z*!* bali posredovanje o sporih. 4kr<*r *e res' da ie določen ta de- bfla dela že z uredbo, ki je faliSa iooi ena v »Uradnem Us tu« 16. orete&L1 »S- Z^on, ki je bil Tisto«^ teden objavljen v »Uradnem »rvotn« v te™ PPSledn na las enak veljav«-uredw- torej na las enak doslej P^P^011^ ~ Zato le upravi-^ etanola, d« j« dotlčni, ki je izdal ta nalog, pričel s površnim študijem social -no-politične zakonodaje šele pri zakonu o inšpekciji dela, ne da bi bil pregledal tudi uredbo. — Čim bi bil storil to, bi moral uvideti eno: V zakonitih predpisih nima o-Dore za tak ukrep. Sedaj nam preostaja še eno: morda jo ta ukrep utemeljen v dejanskih razmerah in okoliščinah. Pokrajinski upravi pa gotovo ni znano, da je redukcijska kosa kosila tudi v vrstah inšpektorjev dela v Sloveniji. Pokrajinski upravi gotovo ni neznano — vsaj prilično čita »Jutro« — da ie upokojen prav inšpektor dela^ v Liubljani. Zato naj sedaj poleg zmanjšanega števila uradništva vrši recimo ljubljanska inšpekcija dela poleg poslov, ki jih že doslei ni zmagovalo, še posle, ki jih ie vršil doslei delavski odsek. Na vseli koncih in krajih govore iz-vestni ljudje o konsolidaciji, ureditvi države. Vsepovsod t)i trobijo ti ljudje Q svojih načelih glede ureditve državne uprave. Praksa kaže in nudi nasprotno sliko. Samo en primer: v ministrstvu za socialno politiko so podredili delavskemu oddelku inšpekcijo dela in zavarovalni oddelek. Človek bi mislil, da so spoznali to oni, ki so tako odredili, to obliko za nap prikladnejšo. najpraktičnejšo. Sedaj pa upravičeno lahko trdimo, da se je reorganizacija v ministrstvu za socialno politiko izvrjjiia po političnem kopitu belgrajskem, dočim priia slovenskim razmeram politično kopito ljubljanska Prav je. da se dela tako. Spoznanje bo prišlo: demokratska klika je delala brezvestno, zato mora priti tudi obračun in plačilo. — Ta ukrep, da oddelek za socialno politiko ne bo več posredoval v mezdnih sporih, nas znova potrjuje v prepričanju, da hoče služiti ljubljanski oddelek za socialno Bolitiico delodajalcem, ne pa delojemalcem, ne zaščite in varstva potrebnim. Ker pa ni zraslo še nobeno drevo do neba. niti trajalo do konca dni, zato bo tud! to drevo sprhnelo in naša naloga bo, da ta proces Dospešemo. IZJAVA DNE 3. MAJA 1922. (Po poslancu Filipu K i s o v a r 1 u ra(fi delne ekspropriacHe posestva VUhefant-□e Post na Gornji Polskavi.) Podpisani občinski agrarni odbor daje sledečo izjavo: Vsi občinski agrarni odbori se strinjajo siožno ter protestirajo proti delni ekspropriaclji za moški kaznilnični zavod v Mariboru iz sledečih razlogov: 1. V tej občini in v okolici je preko 300 interesentov, ki potrebujejo zemljo in nimajo ni kakega zaslužka, da bi si za-mogli zaslužki vsai vsakdanji kruh, ker ni v tem okraju nikakih tovarn. 2. Ce se bo upostavil posredni zavod za moško kaznilnico, zgubijo vsi revni slofi svoi ysakdanfi zaslužek in obstanek. Strinjamo se z izjavo Vilhelmine Post, katera pod nobenimi pogoji ne odstopi od njenega in njej pripadlega maksi- muma.- Ce bi pa kljub temu hotela pri- stojna oblast izvesti delno ckspropriacijo, bi se tukajšnje prebivalstvo razburilo in bi ne zamogio prevzeti nikake odgovor- nosti za posledice, ki bi utegnile nastati protj voli) prebivalstva v tem okraju. To izjavo je podpisalo 10 občinskih agrarnih odborov in župan občine Qor- nja Polskava. % KONGRES AMSTERDAMSKE INTERNACIONALE. V prostorih rimskega gledališča »Argentina« ie bil 20. aprila t. 1. otvorjen kongres amsterdamske strokovne Internacionale. Kongres je posetilo 94 delegatov iz sledečih držav: Nemčije. Angleške. Francije. Italije. Belgije, Nemške Avstrije, Danske, Španije. Ogrske. Čehoslovaške, Letske. Luksemburške. Holandske, Poljske, Švedske, Norveške, Švice, Bolgarije in Jugoslavije. Omenjeni delegati zastopajo preko 22 milijonov strokovno organiziranih delavcev. »Glavm delavski savez Jugoslavije« (G. D. S. J.) zastopa sodrug Vilkn Buk-šek iz Zagreba. Poleg navedenih delegatov prisostvujejo kongresu zastopniki 25 tajništev posameznih mednarodnih profesionalnih zvez Mednarodno zvezo ženskih delavk zastopa sodružica Dr. Marija Phillips. Mednarodni delavski biro v Genlu ie na kongresu istotako zastopan. Glavne točke, ki jih ima kongres rešiti so- Borba proti mednarodni reakciji kapitalizma, boj proti militarizmu in novim vojnam, odpravo brezposelnosti in socializacija industrije. Kongres je po številu zastopan* članov naivečja prireditev, ki se je kedaj na svetu vršila. O razpravah in sklepih, ki so bdi na kongresu sprejeti borno obširneje pon* čali- ___________________________________ KAPITALIZEM IN NJEGA DEMOKRATSKA NARODNOST. (Dopis iz celjskih delavskih krogov.) Ko se je leta 1888. zgradba na de-* lavskem kongresu velika ladja socializma, ie nje čista ideja preplula ves svet h* po končani vojni napolnila tudi srca skr venskega delavstva. Ta ladja ima tako močna sidra, da jo poben svetovni vihar ne pogrezne. Tega se ie zavedala tudi liberalna stranka, zato je hitro po končanem uia-> janjn človeštva do svojih agitatorjih povsod imela kar cele vagone pravice ia svobode za delavce na razpolaga Da, celo posestva so obliubovali » rekli so. da mora imeti vsak tohko zemlje, da se lahko preživlja.. Pa sčasoma je vse to za* spalo i« še sedaj ni rešeno vprašanje agrarne reforme. Nikdar več, so rekli po vseh shodih in uradih, vas ne bo tepel nemški bič itd- In dobili smo ražliem Surnik. Delavec mora imeti enake pravice z vsakim drugim, so rekli g. Rebek sam. ko so razvtili v »Narodnem domu« svoj program za časa državnih volitev. Pa hitro jih je minilo, ker so potem nadaljevali s sledečim govorom: »Sedaj, ko smo pa mi dovolj močni, sedai jim pa lahko vse te pravice odvzamemo, saj zdaj se ni treba bati proletarcev, ker rtiso več tako močni, ko se ie polovica tujih vrnila na svoi dom.« Ne brigajo se več liberalci za slovansko Rusija ki ie pomagala razrušiti srednje sile. kS danes trpi lakota ne brigajo se za lastno slovensko delavstvo in dajejo Velenemcu Westnu proste roke. da zavlačuje stavko. En človek sme izkoriščati 600 drugih. To je velika imperti-nenca. Nismo se pa ustrašiK boja z orožjem, tudi se ne udarno političnemu. Kje je »ob-znangi« za izkoriščane? Mi vemo. da je vsa vaša narodnost bavbav. zato bomo vbod oče pri volitvah vsakega vašega agitatorja Dognali iz naših vrst ter bomo volili zastopnike iz svoje sredine, ki bodo zagovarjali naš položaj. x Ia!čcm vas lore' vse stare politike: Vstanite iz grobov in popravite grehe, Katere so napravili vaši nasledniki Da bo potem domovina lepša, kot pa jo’ opisujejo razni pesniki. Zastonj prevažate zemeljske ostanke nekdanjih žrtev v domači kraj, če pa sami ne spoštujete pridobljenih pravic! Pravice željni delavec. Politične vesti. . ',L Zakonski načrt o razlastitvi in kolonizaciji. Ministrski svet je razpravljal v svoji seji 8. t m. o zakonu razlastitve zemlje in o zakonu kolonizacije. Po tem zakonu, ki se raztega na vsa veleposestva, bodo razlaščena v Sloveniji vsa veleposestva. ki presegajo 50 ha. Pravico vrsti invalidi in dobrovoljci. Zakon o kodo razlaščene zemlje bodo imeli v prvi Ionizaciji določuje, da kolonisti ne smejo 10 let zemlje niti prodati niti obremeniti. Ko sprejmejo dodeljeno jim zemljo, imajo nravuco: 1. Na prosto vožnjo vseh članov družine, prosti prevoz živine in orodja na vseh železnicah in vlakih, 2. na prosto uporabo gradiva in državnih in občinskih vozdov za grajenje hiš in ostalih zgradb, 3. na prosto pašnjo na občinskih pašnikih, in S'icsr Det let brez davka. + Kovinarska stavka na Češkem zavzema vedno večje obsege in bodo 15. t. m. stopili v simpatijsko stavko delavci vseh strok. Delodajalci hočejo namreč kovinarjem znižati mezde, iz česar je jasno razvidno, kako raste kapitalistom greben. Ker imajo, s stavko ogromno škodo, je upati, da bodo v najkrajšem času kapitulirali, tako da najbrž niti ne bo potrebna simpatijska stavka. Delodajalci so že zaprosili vlado za posredovanje. Disevsse westi. Vsa bestialnost katoliškega krščanstva se kaže v notici, ki jo priobčuje »Slovenec« na mesto odgovora na našo včerajšnjo vest o tragičnem slučaju v Mariji Devici v Polju, kjer neka revica Ivana Bobnar, upokojena tobačna delavka, mati treh bednih otrok( ne dveh, kakor smo včeraj poročali!), skočila v vodo in se utopila, ker jo je neki misio-nar z »verskimi« lažmi pri spovedi tako prestrašil, da je zblaznela. »Slovenec« nima na to našo konstatacijo (eno med milijon drugih), kako upliva cerkvena vzgoja in niene šmarnice na nevedne in nemiselne ljudi, nobenega drugega odgovora, kot da želj našemu piscu, naj bi v vodo skočil! In take moralne ničle dvigajo Kristusa na svoi nrapor in se upajo druge ljudi, M niso njihovega mišljenja, zmerjati z »nizko izobraženimi!« Fej! Ruska zbirka. Za gladujoče v Rusiji ie darovala Kraj. org. v Mislinjah 75 Din, Kiaj. org. Šoštanj 268 Din. Skupna vsota doseaaj nabranih darov 5335.10 Din. MubSiana. VčeraišnJa sela ljubljanskega občinskega sveta je potekla v lepem miru in redu. Izmed sklepov, kj so jih sklenili mestni očetje, je najvažnejši tisti, ki dovoljuje 25 rrfliionov kron za tlakovanje prometnih ulic, potem pa sklep postaviti v Zvezdo glasbeni paviljon, ki bo stal okoli 310.000 kron. V tajni seii so dovolili občinski svetovalci 250.000 kron za nabavo službene obleke 42 mestnim uslužbencem. Ob tej priliki smo tudi zvedeli, da ie darovala trboveljska pre-mogokopna družba 100.000 kron za mestne uboge. Z Narodno banko srno se že parkrat pomenili, zdi se nam pa, da bo treba še nekoliko noseči vmes, predno io bomo smeli pustiti v miru. Ljudje se ne pritožujejo samo nad počasnim in zelo brezglavim poslovanjem njenih nastavljen-cev pri ljubljanski podružnici, temveč predvsem nad bojevitim načinom tega poslovanja. Kolikor smo poučeni, ie pri podružnici nameščenih troje oseb in sluga, ki se vsi odlikujejo po svojem škandaloznem obnašanju s strankami, zlasti pa sluga, ki »občuje« žnjimi potom izrazov in metod, da postaja šibkejšemu človeku slabo. Poživljamo kroge, ki imajo pri banki kako besedo, da napravijo takoj red, ker se nam zdi prav zamalo, da bi se ljudje pritoževali nad tistimi, ki so vendar zato nastavljeni, da vršijo svoje delo. kakor se spodobi. Drugič bomo svoje besede nekoliko drugače povedali! Donesek k stanovanisk mizeriji. Na Turjaškem trgu ima hišna številka 5, last barona Livhtenberga, skoro celo sila raz-sežno pritličje (izvzeta je le ena soba hišnice), uporablieno samo za prostorne drvarnice. V tem času. ko manjka toliko stanovanj, ko je tako strašno težko zidati nove hiše, je naravnost vnebokjičeč greh, da se dva prostora, ki sta bila prvotno namenjena za stanovanje, rabita za drvarnico. Ta dva obokana prostora imata okna v visokem pritličju na pročelju hiše, ki je obrnjeno na Turjaški trg. Iz vsakega od teh se lahko naredi najmanj dve sobi, torej v celem najmanj štiri sobe. Za udobno stanovanje imata Dftpolnoma vse predpogoje (svetlobo, su_-hoto, prostornost i. dr.). — Če tudi odvzamemo ta dva prostora sedanjemu namenu, ki pa se s popolnim negospodarskim izrabljanjem zlorabljata, ne bi bili naiemniki na drvarnicah prav nič prikrajšani, ker vkljub temu ostanejo menda še štiri (če ne več!) veliki prostori, uporabljivi v isto svrho. V slučaju pa, da bi se stanovale? z drvarnicam čutili neudobnega. ni treba gospodarju zidati kleti, marveč naj Dostavi na dvorišče (ki je dovolj veliko!) v ta namen leseno barako. — Poklicane oblasti poživljamo, naj se zanimajo pri svojem delu za tiste, kateri so jih postavili in kateri zanje skrbe, tudi za take slučaje in naj vrše, da se bodo za stanovanje primerni, a popolnoma zgrešeno izrabljeni ali pa zanemarjeni prostori v občni dobrobit preuredili, in ravno tako tudi neprimerna stanovanja, ki pa so uporabljena za človeško bivališče. Na ta način bi se naši uradi pri svojem poslovanju vsaj za en korak prav lahko premaknili od cvilečih avtomatov iz starega vaka k praktičnosti in s tem k ljudstvu. Opazovalec. Okrajno glavarstvo v Ljubljani nam sporoča: Dne 7. junija 1922 ob 10. se bo pri okrajnem glavarstvu v sobi št. 3 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine črni vrh pri Polhovemgradcu za petletno dobo, to .ie od 1. julija 1922 do 30. iuniia 1927. Iv tej dražbi se vabijo interesenti s pristavkom, da morejo draž-bene pogoje vsak dan ob uradnih urah vposledati. Okrajno glavarstvo v Ljubljani nam sporoča: Dne 3. junija 1922 ob 9. se bo pri občinskem uradu na Vrhniki (obč. pisarila) potom iavne dražbe oddal v zakup lov občine Vrhnika za petletno dobo, to je od 1. julija 1922 do 30. junija 1927. K tej dražbi se vabiio interesenti s pristavkom, da morejo dražbene pogoje vsak dan ob irfadnih' urah tu uradno vr> * gledati. \ < Rodilo se je ta teden 30 otrok (18 nji. < mrtvorojeni, umrlo je 20 oseb (12 ž.). za jetiko (9). Naznanjen, ie nov slučaj sKn • -• Uprava ljubljanskega gledališča °P® v vsem abonentom, kateri se še .niso zgias ,jnl knjigovodstvu Narodnega gledališča, da s • 0 jzroče nove izkaznice za poletni abonma, store do 15. t m., ker jih drugače ne more trati abonentom poletnega abonmaja^ (,nflCert Opozarjamo na današnji (sredin) “ Zikovega kvrteta v ljubljanski FH1ha Mladi umetniki gredo po tem koncertu v ^ kjer uživajo že dober glas. torej je to P ^ koncert Javnost naj z zasedbo do zadnje««* tička dokaže, da tudi ona ceni četvonco nikov. ki ie izšla iz naših krogov. s(e. Na občnem zboru »Podpornega drustva pih v Ljubljani«, kjer je bilo zbranih vzne ^ mu vremenu 24 rednih članov. civilnih M. nih slopih, se je predsednik med drugim nja! vseli podpornih članov, ki so po svoj® ^ ceh prispevali našemu društvu. Vsem s® i3 potom najprisrčneje zahvaljujemo in s!s- nadaljnjo naklonjenost. — Podporno društvo pih v Ljubljani. Politika. Sedmo javno predavaj® Zvonimirja Bernota. glavnega ureu ■ »Napreja«: »O politiki. Nieri razvoj do . danle oblike«. Po predavanju ; g0„ pravico na vprašanje ali tudi na daljSi . vor. vendar ne nad 10 minut. — ^ ' 12. maia 1922. Velika dvorana »MeS ^ ga doma« v Ljubljani. Začetek y 20., konec najpozneje ob 22. —; ^^nin, I. vrsti po 5 Din. v II.—VI. vrsti po -v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišče 5» g s straže* Priporočamo vsem socialističnim ^ činskim odbornikom, da credlagaio v činskih zastomh. naj se določi eotov s ek za pomoč sladujočlm v Rusiji- j prav občine nimajo mnogo sredstev ^ za lastne uboge, vendar nai se noS,enLa« odtegne. Kdor ie »ri nas lačen, ie y »rav še v blagostanju proti razmera® . Rušiti Zdajle pred žetvijo ie sila n0,v ja. Dvakrat da. kdor hitro da. yseti Organizacije, ki niso razprodale 1. ®31® vra-nsKeljnov, kj so jih prejele, nai nam jih n®o 0b* čajo, temveč nai jih spravijo in nam »“t računale žanre po kakšni drugi prireditvi jih bodo prodale. Mezdna gibanja. Dne 24. aPr^avje se vršila pogajanja v Prevaljah zavV,$ lesno delavstvo Mežiške doline. K-u e hudemu odporu od strani podjetnikov je dosegel precejšen uspeh, vendar ramo tu pripomniti, da bi bil lahko ven boljši, če bi se delavstvo zavedalo s jih dolžnosti. Delavstvo spregledaj! V Celju se je vršila 6. t. m. m®z 5e razprava celjskih mizarjev, katera J® -v precejšnjo zadovoljnost izpadla, to i, le vsled solidarnosti delavstva. Se ^ zavednosti in še lepši uspehi bodo! v si organizacijo! V Mariboru so se zaključila nja med mizarskimi pomočniki in go mizarskih podjetij 8. t. m. Kljub vse mu odporu od strani Zadruge in razM« že dveh vršečih se pogajanj je vendar ‘ podlegla vsled delavske zavednosti. v lavstvo ti se pa še bolje okleni svoje stanovske organizacije in pokaži, da n»-> metla, s katero se pometa kadar se kom poljubi, in uspeh v prihodnje ti je zag tovljen. , v ow,“i 7-*1{>r »Svobode« v Sp. SiSU* občin zbor podružnice izobraževalnega “ _ rj. »Svobode« v Sp. Šiški se je vršil dne 29. f; n , ; Ila katerem so izvolili sledeči Predsednik: s. Stanislav Bitežnik, s. Manca Kovačeva, tajnik: s. Franjo Jatfarol namestnik;, s. Jakob Kovač, blagajnik: s- nd* Uolmar, namestnica: s. Angela Hlebčeva. Ogrin o Strnomč, Josip Ogrin, Rudolf Belic ’ w^?i,B°‘!auzer’ KaroI Schoss. Amon se všekdar • U(iovic- — Funkcionarji, zavedajte ln povsod swjih dolžnosti! sestanka^ L' Prijatelje šaha, da se udeleže štorih? J* I3- maia ob 8- zvčer. ki bo v pro-Slica. neKa doma v Sp. Šiški. Žibertova Oljski ,dno 1!* maia ob 1,01 20- se vrši ^lenbur^ov^ r - V »Svoboda”. Ljubljana. r *Mšče. Vahiill? ’ D" nadstr- ~ Dnevni red: Športa' nnv- M so vs* Prijatelji delavskega ^ ’ n0Vl elani in S. K. Svoboda-VK. - 15. iw.il -^ž^cah sklicu.ie za nedeljo ob stan p v , u6 ^ Pri sadrugu Kunstelnu se-zek) vn-* klanov. Ker je dnevni red bžhp Se Drosi mnogoštevilne ude-‘ 7 Predsednik. Organi!0- Dr‘ Ljubljani. Člani politične vseBl‘ J.® ,^DZ se toplo zahvaljujemo s°dni2u ‘]at.iem naših idej. posebno pa valno fioi ^osu za njegovo požrtvo- V zavM na ma’a- Le tako naprej! »> .Qn°Sti in združp.nnstf ir> mno! kafa Kri« in zdi'uženosti ie moč! ■\viKftr +, H.Dr' Tržiču. Klerikalce v Križali kaz je » drugod je strah. Temu v do-k, ki ^ v »Novem času« od 29. apri- sPloh ?ad liberalci, katerih v Križah ^eŠ,'da L ln »sacialdemokrati« spodtika, zdr, lSe ti dve stranki za bodoče vo- i * iih ,'^ako smo zvedel' o klerikal-za bodoče volitve. In za-°bčini Rr'"10 S* Mihovo gospodarstvo v oDaa'fno ma^° natančneje in takoj ~anio maj a, ^ njihov strah upravičen Pred Vq. lenkost iz njihovih registrov: ,.avke težv s°. s' izposodili na občinske lilo laj^ e ^sočake, da so vojno poso-?ih dom^ ^d.Disova!' in se na račun dru- Itr>etja 2a ^nvali. Če je delavec brez ?° ga krnt/ m°vhisko pravico zaprosil, le reve?c. s°nialo zavrnili s pripombo, da ali , 111 *" ^ohi ^iali^J^.s pretvezo, da bodo na po-«Pr°viZa .f^riže uradno poslopje zidali, ni nria,me^vojnega časa še do da-, °bnih j!, n°ma urejena itd. Takih in j> Pa ^aiev bi lahko še veliko na- ~e ^°c!o fav danes naj to zadostuje in če še kdaj tresti od straliu, Porni'rij0 potrebne injekcije, da se borno vi^hovim zapeljivim revežem SvH‘lot,°lne alkoh0it Sa !!e moreio sprejeti. Davke ^J° volto0^1 odprli, da spregledajo in vi- Križ V.0VČji kožL C'laots]r;euPr*. Tržiču. Mednarodni denun- >.°vor; v lil y Križah in Retniem v odrček v. KIerikalnem revolverju je izšel 5?srji e.ri me obdolžuje, da sedijo pri L Ul Qq I O.L., jruvciii pa Ud. LCIU ^ , detelno pero hoče, da vsa- ^ bo g«, Postrežem s tako porcijo, 2£ocU. M Z15'?83 zadosti imel, se .to lahko ^etii tp-Jfriala ne manjka. Za danes fred Sv^. denunciantski kliki, naj pometa »upe in . Wagom, ker smetja ima na *olncu naJ se ne premika preveč po Slavi tip se ^ maslo, katero ima na ^k, \ k;Jazstop'- mishte, da je dež-Velik rfa ga se«co se skrivate, tako k. li;]ua vas ni poznati, kdo ste. Da so ti konzum \!2i sraiz-!erji in verižniki na naš z^avnai ? naPihnjeni, to vemo mi že Vodja p’ ^torej se ne čudimo. — Poslo-rranc Padar. Ha bredli 0u^etoica faustovskega napada e°o 6. maja ie preteklo Z Van i 2 ,^ar so brežiiški fašisti (tako-luč; sv^ av..................... Koliko otrok? ......................................................... Mesečni dohodki:* ................................................................ Na katere cdsopise naročen: .................................................................. r kulturno pri ..............-.............................................. - Organiziran: gospodarsko pri :..........................................- | strokovno pri ......-.........-.............................................. Pristopam h krajevni politični organizaciji SSJ ali KDZ v ------------------------- — ................... in izjavljam, da se bom vestno ravnal po strankinem statutu. dne 192. Podpis zaupnika: Lastnoročni podpis: * Naj izpolnijo listi sodrugi, ld priznavajo načelo progresivnega strankinega davka (sklep strankinega zbora v nov. 1920.) ! granatami, če se ne odstranita od občin- 1 ske hiše. Samo gospodje fašisti niso ime- li sreče! Ko sta onadva napadence le malo bolj hudo pogledala, so se pobalini ustrašili, dn jim je korajža v hlače padla. Organizirani so pa dobro bili, ker so s seboj imeli sanit. oddelek pod poveljstvom nekega kirurga: javnost naj ne misli, da so to morda bili kaki hlapci ali težaki, ne bili so samo boljši gospodki! Med niimi pa so bik najbolj raskačeni Schnel-lauferjev Toni, Dr. Modrabrada, trgovec Jurček brez konja in neki uradnik Wind-beutel Tonček: prvi ima zato tako lepo ime, ker morajo vaški! fantje ž njim večkrat s kake veselice domov dirkati, če noče. da bi mu njegov vroči hrbet malce Došlatali, ta drugi pa ie svoje ime dobil na ljudskem shodu 4, augusta lanskega leta v gostiln« grobovškovi, vsi drugi so pa duševni revčki. — Nekdo, ki se je na to zgodbico spomnil in jo napisal 6. maja. Mislinje. Tu smo letos prvič praznovali 1. mat V nedeljo zjutraj so se začeli zbirati sodrugi iz bližnjih in. daljnih vasi. Sprevod se je natančno po sporedu vršil. Prvič ie tudi vihrala v sprevodu rdeča zastava. Na kolodvoru smo pozdravili došle goste. Ob 1. se je vršil številno obiskan shod, na katerem ie poročal sodrug Malovrh ‘iz Hrastnika. Shod je otvoril sodrug Krajnc, predsednik ]e pa bil sodrug Ivan Prauhart Poročevalec nam je v enournem govoru razložil pomen Prvega maja. posebno pa še letošnji pomen. — Sodrug Krajnc je v jedrnatih besedah bodril navz&če k vztrajnemu delu za izobrazbo delovnega ljudstva. Končno je malček Stanko Mazdovnik deklamiral »Siromaka«. Tudi pr5 nas v gorskih vaseh se začenjajo podirati trdnjave kleri- kalizma ter nastopata kmet in delavec složno. — Zavednim sodrugorn kličemo: Le tako naprej po začrtani poti, naprej do zmage socializma! Mislinje. Dne 24. aprila t. 1. se je vršil v Misliniah dobro obiskan društven shod lesnega delavstva. Poročal je sodr. Bradeško o sedanjem položaju delavstva. Drugi dan na so se vršila mezdna pogajanja med firmo Pergen in zaposlenim de-lastvom. Zastopani so bili: Osrednje društvo lesnih delavcev, več delavskih zaupnikov, delavski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo po g. dr. Mraku, g. Perger. njegov zastopnik dr. Pirnat od Zveze industrijcev pa je bil navzoč g. Gorjup. Delavski zastopniki so takoj v začetku razprave pokazali. 4a hočejo razpravljati mirnim potom, vse drugače pa g. podjetnik in niega zagovornik. Izmed vseh navzočih se je posebno odlikoval g. dr. Pirnat. Vsaka njegova beseda je bila izzivanje navzočih delavskih zaupnikov. Kar pa ie najgrše od njega, je to. da je očital delavstvu, da preveč zasluži. Javnosti v vednost pa bodi povedano. da zasluži družinski oče komaj toliko na dan, da kupi 4 kg koruzne moke. s čimer je nemosroče preživljati svojo včasih precej številno družino. Priporočali bi g. doktorju, naj sam premisli, kako bi on živel s tem zaslužkom! O kako v resnici kratka ie vaša pamet gosp. doktor Pirnat! Zagovarjanje velekapitala mora v resnici precej nesti vašemu mošnjičku. seveda na škodo bednega delavstva, drugače bi kaj takega ne mogli m:-sliti, še manj pa govoriti. Njemu popolnoma sličen je tajnik Zveze industrijcev, g. Gotiitp. Gospod Perger. v resnici dobre zagovornike imate! Le še par poje- Razpredelnica strankinega davka pri SSJ. (Veljavna od 1. VI. 1922.1 rn s 1 e v 11 u 11 C A C O iv *. V tl U£» Mesečni dohodi; i 0 1 2 3 4 0 ti 7 8 9 10 v dinarjih znala mesečni davek v dinarjih a b c d e e 1 g h i 1 do 699 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 od 700 do 744 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 od 745 do 784 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 od 785 do 819 4 2 1 1 1 1 1 1 1 1 5 od 820 do 849 5 3 1 1 1 1 1 1 1 1 6 od 850 do 874 6 4 2 1 1 1 1 1 1 1 7 od 875 do‘ 899 7 5 3 1 1 1 1 1 1 1 8 od 900 do 924 8 6 4 2 1 1 1 1 1 1 9 od 925 do 949 9 7 5 3 1 1 1 1 1 1 10 od 950 do 974 10 8 6 4 2 1 1 1 1 1 11 od 975 do 999 12 9 7 5 3 1 1 1 1 1 12 od 1000 do 1024 14 10 8 6 4 2 1 1 1 1 13 od 1025 do 1049 17 12 9 7 5 3 1 1 1 1 14 od 1050 do 1079 20 14 10 8 6 4 2 1 1 1 15 od 1080 do 1109 24 17 12 9 7 5 3 1 1 1 16 od 1110 do 1139 28 20 14 10 8 6 4 2 1 1 17 od 1140 do 1169 32 24 17 12 9 7 5 3 1 1 18 od 1170 do 1199 36 28 20 14 10 8 6 4 2 1 19 od 1200 do 1239 40 32 24 17 12 9 7 5 3 1 20 od 1240 do 1299 45 36 28 20 14 10 8 6 4 0 21 od 1300 do 1399 50 40 32 24 17 12 9 7 5 3 22 od 1400 do 1499 55 45 36 28 20 14 10 8 6 4 2 23 od 1500 do 1599 62 50 40 32 24 17 12 9 7 5 3 24 od 1600 do 1699 70 55 45 36 28 20 14 10 S 6 4 25 od 1700 do 1849 85 62 50 40 32 24 17 12 9 7 5 26 od 1850 do 2000 100 70 55 45 36 28 20 14 10 S 6 Pri dohodkih nad 2000 Din plačuje prepričan socialist razen tega davka še O O V“< od svote, za katero presegajo njegovi dohodki znesek 2000 Din. din na račun delavskih žuliev in žeH boste še. veliko večje uspehe. Koliko časa, to pa je seveda vprašanje, katerega bo rešil čas. Gospodu okoli Zveze, industrij-cev in g. Pirnatu, pa bodi povedano, da se na ta način še dolgo ne bo rešila kriza industrije, še mani pa povzdignila. Delavstvo bo morda še nekaj časa stradajo iu trpelo, kadar pa bo mera polna, bo tudj trpljenja konec, upamo, da to ni več daleč- Delavstvu pa priporočamo, da se še trdneje oklene svojih stanovskih organizacij in na noben način ne ukloni hrbta pred bičem kapitala, ki mora na vsak način izginiti s človeške družbe. Braslovče. Dne 30. aprila se je vršila prodava Prvega majnika ta javen shod tako sijajno, da v Braslovčah še ni bilo nikdar kaj takšnega. Govoril je poslanec sodrug dr. M. Korun. Čeravno jo dež padal neprenehoma, je eno in pol ure govoril fin pojasnjeval, kai hočemo. Ljudstvo je mirno, čeravno v blatu in dežju pod dežnikom, poslušalo. Sodrug poslanec je tudi pojasnil, zakaj trpimo m da si je ljudstvo samo krivo, ker je tako volilo ob volitvah 1920. Mi socialisti smo mislili. da nas bodo klerikalci res napadli, kakor je bilo rečeno in ker so se zbirali ves teden. Ml smo se pripravi#, pa ne z bombami, ampak s figo v žepu in smo jih mir-no čakali. Ali silite čudo: čisto mirni so bili, ko jih je govornik prepričeval ta jim nodasnieval. kai da so greši#! Samo, ko je sodrug poslanec govoril, kaj je vera in duhovnik, se je oglasil neki klerikalni kapitalist in neJoi kmet ki je seveda duhovnika sin, da morajo biti tudi duhovniki, ker drugače bi tudi vere ne bilo. Mi mu na pravimo, da če bi ne bilo tistega duhovnika. bi tudi niega ne bilo. Vidite, to je bil ves napad! Ker jih je ves teden tako skrbelo, znamo, da f£h je strah, ko mi so- cialisti vstajamo v Braslovčah in po sosednih vaseh. Saj je bilo tudi farizeje strah, ko je Jezus Kristus vstal in nas je rešil. Braslovška organizacija se zahvaljuje vsem članom in organizacijam KDZ Rečica na Paki in v Polzeli, da so se udeležile shoda kljub slabemu vremenu v tako obilnem številu, zahvaljujemo se tudi bratskemu pevskemu društvu »Svoboda« iz Šoštanja, našemu županu in odbornikom, ker so se odzvali, ko smo jih povabili. Najbolj se pa zahvaljujemo našemu sodrugu poslancu dr. M. Korunu. * PRVI MAJ V SAVINJSKI DOLINI. Ljubno. Dne 30. aprila se je vršil shod, na katerega pa je prišlo nekai čez sto Hudi. Vzrok temu. da ie bil tako slabo obiskan, ie bilo sila deževno vreme. Ravno na dan shoda ie nastala radi velikega naliva povodenj, ki je splavarjem odnašala velike množine lesa. Delavci so bili primorani ves tisti dan delati In reševati, kar se da rešiti. — Na shodu so sprejeli sledečo Tesoluciio: Splavfičarsko delavstvo. zbrano na javnem shodu v Ljubnem, dne 30. aprila 1922, žeji od prometnega ministrstva dovoljenja za polovično vožnjo na železnicah pri povratku, kadar izvažajo po Savinji in Savi lesne proizvode v večia kupčijska mesta. Že v bivši Avstriji so imeli splavarji, pri povratku v svoj kcai ua. železnici polovično vožnjo. Ravuotako bi bila tudi pri nas ta ugodnost velfik pospešite!! razvoja naše mlade lesne trgovine, obenem pa tudi velik socialen činltell vsem splavarjem. Zahtevamo. da se naši poslanci potegnejo za naše zahteve ta pravice. Trdno smo uver-jeni. da nam bo y tem oziru šlo tudi prometno ministrstvo na roko. šoštanl- Tukajšnji shod dne 1. maja 1922 je bfl sijajno obiskan. Okoli tisoč zavednih 'delavčev le na svol Dela slovesno manifestiralo. Po snotai ^ vsi odkorakal; z godbo in zastavo na c lu v Velenje, kjer se ie vršil shod .§£ e krat skupno z ondotnimi rudarji. Velenje. Tudi tu ie bil 1. maja leP » veličasten shod, in Jo tembolj, ker SP k poseffili sodrugi iz Šoštanja. * Shod v Žalcu- Vzlic slabemu vremenu se ie zbralo z vseh krajev okoli naših sodrugov in somišljenikov. P°s®. no pozornost so vzbujali sodrugi iz Jjv ske okolice, ki se niso vstrašili slaties vremena ter so prikorakali z zastav Posebno požrtvovalne so bile sodruzi ki so porabile to priliko s pobiranjem . gladujočo Rusijo ter s prodajo rdečih W Na dvorišču gostilne Janič, ki se ie ® polnilo do zadnjega prostorčka, je ril sodrug Koren namesto sodruga & ^ na Kristana, ki je telegrafično opra’** svojo odsotnost V eno in pol urna®* voru je razpravljal o pomenu nraZ ue, n ja 1. majnika v zmislu berlinskega pa. Navzoči so navdušeno odobrava« vajanja sodruga Korena. - KDOR NE DOBI DO SOBOTE GA GLASU* NAJ REKLAMIRA TAKOJ1 _______ Gospodarstvo* - Denarni tre. Ta teden naša vaj1^ zopet nekoliko raste. Na Ziiriški borz ^ je dvignila od 6. do 9. t. m. iz „,r; 1.92. V Zagrebu, 9. maja velja tuj “f .j;, ameriški dolar stane 67 Din, 100 1av -.t skth kron 0.86 Din. 100 nemških m 23.50 Din, čehoslovaška krona 1-p fl4S napoleondor 200 Din, rumunski 1®1 kg Din, švicarski frank 12.90 Din, italda” lira 3.55 Din. gg. — Žitni trg. Nestalna vrednost m ^ ga denarja je vzrok, da ie zadnje čaS je eovina z žitom skoro počivala. s0 veliko več ponudnikov kot kuPceV’gg, cene žitu nekoliko padle. Kilogram v nice stane v Zagrebu 4 Din. kg ?o 3.12—3.30 Din. pg rži 3.20 Din. kg K vg na 3.25—3.38 Din. kg ovsa 3.25 Dm< ^ pšenične moke (štev. 0) 5,88—6 j »iv == Novi ruski bankovci. — * uoai — - Rusija ie dala proti koncu meseca au. v promet nove bankovce po 50 in lov liionov rubljev, ki bodo ostali v pv do konca leta 1924. •omeri Iz gledalske pisarne. Prantjera ""L. pe sans Gen«* se zavoljo nepričakovanih ow j4_ bo vršila v sredo, 10. t. m. temveč v t. m. V sredo zvečer ostane dramsko V&1 za občinstvo zaprto. —* — —..........— — mmmm—s——ffO Mesečni pregled. Gospodarstvo, novih načelih, zahteva, da se sproti rtivl !_• i . naceaui. zahteva, da se sproti & vsi dogodki, ki imajo „3 -ro^odarstvo -Dogodkom se navadno pripisujejo, DtL m P Najvažnejši gospodarski dogodki so i*da®Lr jemfci v gotovini ali kaki drugi vredno«1-^ mora. kdor hoče veljati za gospodarja. , vsak dan sproti zapisavati, da vidi, Jeh v ,.g Jel ali več izdal. V prvem slučaju bo srce veselo v drugem žalostno. Misli a&°\ začno obenem gruntati, kje Je vzrok* da dahu večJL Če je pri izdatkih zapisan s*. j potem bo tekanje čisto lahko, sito boj na. Zato ker sem preveč kidal za aost,J"hrt to ali 000. zato so izdatki večji kot I Ireba se bo omejiti. Spoznanje pa Je Ic pobonSanju ki izdatke boi kanalu sOdad z dohodki. Mesečni pregled, aK povedano, bilanca pokaže !*«« sito tv““ K spodarstva. Hranilno gospodarstvo ) smmaega društva za Slovenilo izkazuje ** sec april K 186.269.73 vlog, K 71-349.19 ^ R torej povKka na vlogah U4919JM K več kot 1/10 ndlBona kron Če bodo ,a^° dobro, potem bo Jconec |J*r 511 milijo« kron več vk&enega kot 1/t-vseh hr&nBrfh v k« danes pa Je 4,115^53^^ tavec oov^. ali nisi ponosen «* ^ «* Klobuk doli; ZbSmJ, vlagat, množi danko moči vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovask! in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. KdcrSlf0nJCin zna^ 're!k 5 Din komad. “a ,ak0i "aro41 OTi "''"''i; Bersot (v imenu pokr, orib. SSJ). Tidt t °yorai urednik • Anion PodbevSek. učiteljske tiskarne v Ljubljani. lepota ............... _.......'.....ir. !*s, se moreiAVlatu’ r?k’ tako kakor tudi lopa rast sefi. Tisovi 8amo 8ko?i ra/.umno nego lepote do-s«l sveta 70 i PrlP°™anja so dospela od vseh de-. za lekarnarja Fellerja; „IX5AM IJ TUTTO MLEtOSO MIT,O najbolje blago, najfinejše „milo lepote14; 4 kosi z zsmotom in poštnino 120 K. ^ „FXSA“ OBRAZKA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pego, 'za.if;dance, nabore, i.t. d., na-f. redi kožo mehko rožnato-belo in ?isto; 3 porcelanasta lon-žka * »»oto® in P°štnino 80 K. „KFiSA“ TAVOCHIM POMADA ZA RAST I»A8 krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečujej>rhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamo-tom in poštnino 80 K. PRODAJALCI afco naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. KAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10K; naj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40K; najfinejSi Hega zobni prašek v patent škatljah 40K; puder za gospe v vrečicah 8K; zobni prašek v škatljah 12K: v vrečicah 8K; Saehet dišava za perilo 12K; Schampoon za lase 8K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60K; Močna voda za lase 80 K. Za to razne predmete se zamol in poštnina posebej računa. evgen v. feller, lekarnar, stdbica dona Elsatrg st 252. Hrvaško. IUjlfl! 10U! ‘-r “i®n6c' kl !>•„ š i za cevl.iarsko obrt. U aršic, čevljar, Notri Vodmat 157. & ueliik©, n*-wKice, ’ K> o * Sp®bra3"'Os ofaJ® • n© prstan® A •'-9 najbolje pri * lecnik« c®i??p ziatar, „ » dlsvni trs St. p. • -«««*«(! trg St. 4, _ ravila dobra in točna. ^ Zlato |n srebro pla-P° naj višji ceni. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šeutjanšfci in trboveljski premog _ _ - - * ‘i--- ® S ® I ©*‘ je nova znamka. k ,°wem letu pa se je radi svoje °vosti tako vpeljala, da se po-Vsn'1 dobi in jo vse zahteva. Ne pozabite, da je pri vinu, čaju in kavi najboljši KEKS = K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko Tovarna BiSTOci vsa^ovrs^n° ■ ■ ------------blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SVfifSolikfl staicekt^^e. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Maribor Gosposka ni. 38 podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št 39. Nar»^h« „NAPREJ“ PUCH-KOLESA m pofrei&Mine j “upiie najceneje gara tvrdki sP®«ša3Ka trgovCraa šivalnlH ^ sžroSfev in k©B©s ssssrs ... 8»I«t>8iana, Sodna uigca St. 7, Preselitev! Uubliana s® ie preselila z Mestnega trga (nasproti rotovža) MSastTOfiiS© na Marijinem tratil- Zahvuljujojn ae p. n, občinstvu za dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenoat ter ee priporočam istemu še nadalje z velespoštovanjem SRMIC Smfllc. Združeni stavbeniki, Ljubljana. ===== Poštni predal št. 70. Telefon št. 103, 180, 256, 447, 527. — Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih zgradb do naj večjega obsega. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki. Bogata oprema z gradbenim inventarjem. V S7 Specijalisti za železobetonske konstrukcije. 3S na Nibak strup! Nikaka kemična kisna kislina t Garantirano pristni debeli! HailliZlIl kiS drol)no! prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS S C HM ID L, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. »nit urnimi i a« st Maribor, Ruška cesta 5 priporoča obleke za moške in zenske po zmernih cenah in dobre kakovosti. »» Prva mariborska — ? Hi, Tržaška cesta St. 38, !«!> 324, priporoča deber kruh in £ e m E j e. Gostilna I = Maribor = Ruska cesta St. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijačo. N. BRUNO MILJANI* — tovarna kanditov ia slaiHičaiHK najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkaluka ulica 4. lili ■Tl si * ifeiteeilie m naivarnelSe naložite svoje prihranke v m m m m m m m m Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rac. št. 10.-5B2. Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana. Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 1. odpovedi po brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Črna H Hranilni kapital K 4,000,000. ■——" Vlagajmo (prihranke a® w lastjo hranilnico! t 1 m 0 u 0 s fig m m p m m m si ■m mn m ~rir imrmn-”"! n-nrirn-Timn w i m i ■ j prele Mariborska eskomptna banka £8sSaini©^8I^^a E@ta M72 Hkcilski kapital 5 k 30,000.00® Reseree K 16,000.000* tori«]}® ^s® bančne p&sSe nalkulanenele-