8. številka. Ljubljana v sredo 11. jannvarija, XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI NAM. -haja vsak dan «d*«r, k*.mu *i»delje it> praanike, ter vega pil poŠt? prejemaa .a avatro-ogerak i dežele na vse ieto 16 gld., aa pol leta 6 gld., sa Četrt leta 4 (riđ., aa jeden r««»f t gld. 40 kr. — Za Ljubljane bre* pošiljanja na dom la tu leto 18 gld., aa četrt leta £ gld. HO "ar aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina anafin. 2aroanan*la •••'••».f.uje se od fetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oananilo je-i on k rat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali wockr.it tiska. Dopisr oaj ae iz vol/; frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu it. 12. avnifit. v:i naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila t.), vse admi istrativne stvari Rusi in Francozi. O razgovoru francoskega žurnalista Viktorja Jozea od „Figura" z ruskima generaloma Cernja-jevom in Komarovom prinašajo sedaj Pariški listi sledeče podrobno poročilo: Černjajev je izjavil, da bi B6 kot aktivni general ne smel podvreči inter-vievu. Sicer pa danes v Rusiji ni človeka, ki bi ne bil usvedočen o potrebi zveze s Francijo; ta potreba je tem večja, ker se je Rusija sedaj vedela postaviti na lastne noge ter se je otela oemdkega upliva. Na vprašanje je-li misli, da je pogodba mej Francijo in Rusijo v istini podpisana, odgovoril je general s pomembnim molčanjem, potem pa je nadaljeval: .Kdor Rusijo pozna, ta ve, kako Rusi mrzijo Nemce in da bodo, ako na to pride, veselega srca marširali vsi slojevi naroda, plemstvo, meščanstvo in prosti narod zoper Nemčijo.....Prihodnja vojska bo najpopularnejša, kar jih je liuaija dnsihdol) imela". Se iskreneje nego Černjajev izrazil se je njegov stari bojni drug in somišljenik, general Kom arov. On opozoril je francoskega novinarja naj-prej na to, da Rusija počenši od Petra Velikega vleče k Franciji in da bi bila Rusija tudi I. 1870 isvestno zavzemala drugo stališče, ako bi bil car Aleksander II. tudi le slutil, da je poraz Francije sploh mogoč, kajti premoč Nemčije protivna je isto tako ruskim, kakor francoskim interesom. Sedanji car misli o tej stvari tako jasno, da je Brna tral kot prvo svojo dolžnost izstop iz trocarske zveze. Je-li zvezna pogodba mej Rusijo in Francijo v istini že podpisana, to Komarovu, kakor se je izrazil, ni znano, vender pa smatra on za veliko napako tajnost, katere se držita v tej stvari obojestranski vladi. O tem, da bo Rusija priskočila na pomoč Franciji, kakor hitro ae ta država zaplete v vojno z Nemci, pa ne more biti nikakor-šnega dvoma. Istotako osvedočen je general Koma-rov, da bi na Francoskem mahoma nastal prevrat, ako bi v slučaji rusko-nemške vojne francoska vlada odrekla pomoč Rusiji. V nadaljnjem razgovoru omenil je general Ko-marov, da je I. 1870, tedaj še polkovnik v general nem štabu s tovarišem Raichovskijem zaman prosil LISTEK. Nemška kultura na Kranjskem. (DaUe.) Svitli zvezdi kranjskega nemštva. — B. G. J. Schmidt, predavatelj v muzej alnem društvu. Celo druge vrste genijalec pa je gosp. Julij Schmidt, rodom sicer Prua, toda uaturaiizovau tajč-krajuer. Njegovo vsakdauje zvanje je sicer: telovadni pouk, ortopedika in pa pouk o severnonemAki izreki, a proste svoje ure posvečuje muzam, to je učenemu raziskavanju. Toda to nič ne de, gaj je bil tudi Han« Sachs: „Schub-Mucher und Poet dazu." Izvolil pa si je najtežjo stroko: paleontologijo, sta-riuoslovje, germansko in slovansko; mitologiška in zgodovinska vprašanja. Z vsem Um pa se je bavil do sedai le bolj privatnu, v svojo zabavo; toda pregrešno se mu je zdelo, še dlje postavljati svojo luč pod mernik in razkril jo je javnosti dne 26. oktobra pret. leta v kranjskem muzejalnem društvu. Širjim krogom v blagovoljno uporabo pa je dal ponatisniti svoje predavanje v .Ljubljanskem Wocnenblattua v številkah 638. in 639. Ko smo čitali ta famozni eestavek, godilo se nam je kakor otroku, ki se vozi vlado, da bi se smela boriti na francoski strani in nadalje je opozoril na svoje v .Svjetu" zastopane nazore. .Jaz trdim" — tako je pristavil — da bi bilo otročje, ako bi se Rusija ali pa Francija bala Nemčije. Združeni smo jačji od trojne zveze ne samo po številu, temveč tudi po vojnem položaju. Padli bodemo na Nemce z dveh stranij, jeden Bam francoski kor pa zadostuje, da bo Italijo spravil k pameti. Kar se dostaje zadnjega poseta ruskega prestolonaslednika na Dunaji, vidi Komarov v tem le izraz uljudnosti, zlasti ker sta bila istodobno v Franciji carjeva brata AlekBij in Vladimir, prav tako kakor je bilo v minolem letu, ko je bil car na povratku v domovino prisiljen dotakniti se Nemčije, skrbljeno za to, da je istodobno veliki knez Konstantin |>risustvoval svečanostim v Nancyju. .Bodite mirne duše, gospodje Francozi!" vzkliknil je general koncem pogovora. „Vaši prijatelji Rusi vas ne bodo ostavili na cedilu Naš" pri* iateljstvo je verno. Potrebno pa je vašemu in našemu narodu, da ju prešine zavest o naši skupni snagi in moči. Lepe stvari so poilanjauja, pesmi in pobratovanje, a važoeje stvari so čini in delo. Francija vzemi si za vzgled našega carja in z visoko povzdigneno glavo naj govori / Nemčijo. Krepi ni svoj vojaški ugled in pokaže naj prijateljem in neprijateljem, da je francoski narod še vedno oni isti veliki narod, ki si je umel osvojiti ves svet. Kar se pa dostaje nas. naše mesto nam je določeno vnaprej na strani francoskib batalijonov." Komarovljeve oči so Be zaiukrile in tresel se mu je glas od notranje vzburjenosti: „Glejte sem", vzkliknil je, .vidite tu verižico pri žepni uri". Bila je to verižica od starib srebrnjakov, pruBkih sre-brnjukov, ki so jih I. 1762. pod carico Jelisavo Rusi v Berolinu skovali. „Mi smo takrat imeli Be-rolin, a vi Vestfalsko. Iz tega razvidite, kakega pomena je b>la za nas prva rusko-francoska zveza. Da smo bili kasneje v tem pravcu delo nadaljevali in ostali složni, tedaj bi ue bilo ne vojne z leta 1812, ne Krimske in tudi ne vojne z leta 1870." "f jJjZnačilno je, da oba generala nista spregovorila niti besedice zoper Avstrijo. Izjava Komarovljevu prvič po .ringelspielu" ; v divjem begu so se nam drvili mimo omamljenih očij Dolnjeronci in Slovenci, Rimljani, Treveri, Tungri. Krementezaiji in Plemen-tezarji, Lebgi in Kelti, Vandali in — Hiperborejci. Pri tem divjem lovu nam je kar sapa pohajala. Ali naj bc spustimo v resen razgovor s tem konfuznim diletanti/mom najsmeltjše vrste? Ni mogoči', kajti v tem .tohuvabohu" je v vsaki vrste več trditev, nego jih morejo trije učenjaki dognati. Sicer so izrekle že .Novice" dovolj obširno in prav na kratko tudi „Zvon'TBVojo sodbo iu obsodbo o tem zmašilu, ali nobena kritika ni preostra proti takim šušmarjem in mazačem, kajti njih delovanje pri ukaželjnem, ali nerazsodnem čitateljstvu je pogubno, zlasti Če se jim daje potuha z'oficijelne strani ter Re jiohvalno priznava ojih temeljitost in pridnoBt. S puhlim in laži-kritiškim, toda blestečim in votlodonečim ajiaratom (piim. Tncita), ki lajikom močno imponuje, podaja se takov diletant na najojiolzlejše polje, kjer se i učenjakom-strokovujakom često izpodrsne: na mito loško in starinoslovsko polje, a glavno pomagalo mu je pri teh kozlovskih skokih — .etvmologia vul-garis"; to je tista panaceja, ki vsakemu količkaj spretnemu kombinatorju omogoči da tudi M 'ko in Medino razlaga iz slovanščine, d .čim je jiravega učenjaka glavni zn»k |>revidnost in opreznost in pa pa je zaradi lega še posebnega pomena, ker je Komarov oBebni prijatelj Pobedonoščeva, desne roke carja Aleksandra in zelo priljubljen pri dvoru in pri plemstvu. Francoska kriza. V Ljubljani, 11. januvarija. Včerajšnji dan minil je najbrž popolnoma mirno, kajti do tega hipa nam niso došla nikaka poročila o izgredib združenih socialističnih strank. Zima je premrzla za revolucijo, rekel je neki sucijalistični vodja, drugi pa so Blovesno izjavljali, da ne kanijo nikakih izgredov in nasilstev, da sploh ne mislijo zmagati v svojem boju zoper sedanji socijalni red na drug način, kakor z legalnimi glasovnicami in da jim je le bolj za obrambo, kakor za napad. V to svrho, ker imajo vlado ua sumu, da uamerja nekaj, kar bi jim moglo škodovati, organizirali so tudi socijalistično ligo, katera ima v vseh Pariških okrajih svoje pododbore, ki so podrejeni osrednjemu komiteju in imajo voditi vse socialistične akcije. Po izpovedi raznih ujtlivnih socijalistov nima ta organizacija drugega uamena, kakor zaprečiti vse, kar bi mogli storiti ali oportunisti ali j>a marljivu agitujoči monarhisti loper sedanjo državno uredbo Z anarhisti se ligaši ne družijo in tudi ne marajo biti odgovorni za eventuvelue atentate teh elementov. Namesto poročil o izgredib iu o bojih mej nezadovoljnimi elementi ter vojaki došla so nam druga, velevažna naznanila, katera svedočijo, da panamska afera še ni dognana, ampak da je stopila v nov stadij. Že v ponedeljek dal je preiskovalni sodnik zapreti bivšega ministra javnib zgradeb poslanca Baibauta in to jena vznemirjeno obČiuetvo naredilo jako dober utm. li-ihaut je obdolžeu, da je 1. 188G. predložil parlamentu prvi projekt panamske družbe o izdaji sreček in da je za svoje priporočilo dobil 100.000 frankov. Panamska družba umaknila je takrat svoj projekt, ker mu parlament ni bil naklonjen, zato pa ga obnovila dve leti pozueje in sicer z ugodnim uspehom. Tedami tinančm minister, se-dan|i itredsednik republike Car not, uaHprotoval je projektu odločno, dočim sta se zanj potegovala jirepričanje, da .philosophi est nomnilla nescire." — Kako jirevidno je n. pr. veleučeni Krek izbiral podatke o slovanski mitologiji (čitajte, čast. g. Scbmidt, njegovo knjigo .Einleitung in die slavische Literatur-gesehichte," Ciraz, 1887, no bode vam škodilo, zlasti tudi za to, ker se tamkaj poučite o svoji zaveznici, ljudski etimologiji), in vender je bil še preveč po-zitiveu, premalo kritičen. Celo njemu je namreč nekoliko trditev izpodbil A. Briickner („Mythologische Studien" v JagiĆevem .Arhivu" 1891, str. 161 si.) in že sedaj napoveduje ta učenjak, da bode rezultat njegovih študij čisto negativen (str. 191) Znamenit in uvažavanja vreden je Uiticknerjev izrek ua str. 1G7 (Fabula se i Vas dostaje, gospod Schmidt!): „S takim materijalom (namreč k^keršen je sporočen o s>ovunRki mitologiji) ne more delovati nobeden mitolog, pač pa domiseluostni diletaut, ki je do dandanes skoro jedini obdeloval to polie." *) Taki so ti nositelji nemških kulturnih Idej na Kranjskem iu memla tudi po drugib slovanskih pokrajinah. Dva rzmej naših smo si o tej priliki j>ri— voščili, ker sta tipična za naSe nemčurstvo. (Dalji* urili.) *) rMit i inom uoleheu Materiai operirt wuitor kein Bfjthologe, wolil abor dur pliuntusiortMclio Dilettunt, der bil hunto dlesei FVId allein bdburrlobta.1' uporabljali predpisi zavarovalnega regulativa do danes „Se ni bilo mogoče ozdraviti". Tudi je vladni zaatopmk a priznanjem, „da Be je družba trudila zgu-bonosne asocijacije odtisniti", indirektno priznal, da je državni zavarovalni urad moral vedeti za nepošteno pnčenjanje .Fenikaovih" agentov Bulwe in AmHterja. Tako se je torej v državnem zboru od avtoritativne strani dognalo, da je .Avstrijski Feniks" v jako nevarnem položaji in da je to pred vsem pripisati nedostatnemu nadzorovanju državnega zava-"ovalnega urada. Kaj je poslednjemu krivo, dokazala bode, kakor se nadejamo, sodna preiskava, katera se po zahtevi ministerskega predsednika vr8i proti načelniku državnega zavarovalnega urada, dvornemu svetniku Kaanu. (Dalje prih.) Za preblvaloe mest, uradnike itd. Proti tož-kntain probavi jenja in vnem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,MoJl-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan 1. kar A. MOLI/, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tiicblanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 fikatljic so ne pošilja. 3 (.18—1) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrati in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI IW astojl «r.a vse leto 4 gld. 60 kr ; *A pol leta 2 gld. 30 kr.; vsa četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so r VJnhlJanl: 8. januvarija: Teodor Jndof, ključarjev sin, 2 mti, Krakovske ulice št. 27, bozjast. — Jožef Cerne, posestnikov sin, 5 mesecev, sv. Petra cesta St. 87, bronchitis. — Marija Avfiič, mestna uboga, 64 let, Karlevska cesta it. 7, krvni profm — Lncija Marenčič, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta st. 7, pljučnica. — Meta Tonija, gostija, 80 let, Franfiiskanske ulice St. 6, marasmus senilis. B V d e ž e 1 n i bolnici: flff:*?^ 7. januvarija: Marija Boc, gostija, 56 let, hemiplegia-r 8. januvarija: Uršula Stalcer, gostija, 77 let, srčna hiba. — Anton BreSar, hlapec, 60 let, emplivsem. Meteorologi čil g poročilo ——- a Caa opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi N«iro Mokrim* v v nam. ram. 9 jan. 7. zjntraj 2. po pol. 9. zvečer 737-3 mm. 7350 mm. 73.'l-4 mm, —15 2 C —110 c —115 C si. vzh. si. sev. si. szh. obl. jasno obl. OOOan. Dopoludno meglevno, popnhidne jasno, zvečer oblačno. — Srednja temperatura -12 7°, za 10 lu pod norma!orn. dnd 9 januvarija 1. 1. štev. 28. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 505. V sredo, dne 11. januvarja 1893. Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz niešcaoskega življenja v petih dejanjih. — Po Schillerju poslovenil Anton Leveč. Režiser g. Ig. Borštnik. Začetek točno ob 8 uri, konec ob 10. uri zvečer. Dr* 11 ma i Sl&tko 4ir*njštv<». Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17. TJ"stopxiIn.SL: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. <50 kr. IX do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. Ustopnina v lože BO kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 90 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, m na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v- soboto 14. junu varjo. Blagajnica ae odpre ob 7. ari zvečer '.-.pu na renta Srebrna renta lata renta.... V'/0 marčna renta Akcije narodne banki Kreditne akcije London Srebro Napol. C. kr. cekini NemSke marke , , »čeraj gld 98-35 97 90 116 40 10' »-55 , 990 — .'16-25 120*50 ; 9-58 , 5-68 59-lf«/, danos 98-25 97 80 116-75 100 60 990 — 316-50 120-55 9 58 5-68 5920 bilo na natakarski in markerski venček, ki so hode vršil v četrtek dne IS. |anuvarl|a leta v kailnskem steklenem salonu. Svirala bo k plesu godba c. in kr. pehotnega polka baron Kuhn St. 17. Plese aranžuje plesalni učitelj gosp. V. Friedrich. Zadetek ob 0. uri. Ustopnina 50 kr. Odličnim spoštovanjem ,3&) odbor. Fazor slovenski samci!!! (1382—6) MAGG1 JEVA zabela %a Juhe interesantna novost na živežnem 'rgovijfil dobha se v steklenicah od 45 kr. naprej pri Jan. K. WutMcherf» misu g5| gp Pozor gostilničarji I I Oddelek domač* godbe na lok(S'rech-musik) katera, ima potrebnu dovoljenje od deželno vlade in mestnega magistrata, ae priporoča gg. gostilničarjem. 23 - 2) Franjo Vrtnik. Mestni trg St. 9. KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice št. 10. l Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, he-ležnice, bcležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- P r| barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- p 2 piči, portfuljni klinci, prcparacijski zvezki, I (1024) strgalni gumi. III. (1H) Prodaja drevesnih sadik. V gozdnem vrtu v Gradišči pri Ljubljani ae bode prihodnjo pomlad oddalo okoli tri milijone in |>ol naravnost za ndsad |)riinernih dveletuih crnih in belih borov in triletnih smrečic po dvu goldinarja, dalje triletnih gladkih borov po tri in pol goldinarje in naposled tri let n h presajenih orehov po deset goldinarjev iu šestdeset krajcarjev za tisuč drevesce, pri čemer so vSteti stroški za izko|>avanje, zavijanje v mah in slamo, eventuvaliio tudi v zaboje in za preseljavanje drevesec do kolodvorov, oziron a :i. (86—1) Od c. kr. dezelno-gozdarskega nadzorništva za Kranjsko. C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železni«. I SS V O d iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalui in odlnijalni časi oznafeni so v srednje evropeJ8kem času. Odhod it. Ljubljane (ju/, kol.). Ob 6 uri 38 min zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno-grad, Inomost, Pariz, Linz, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Ara-stetten. Prihod v lijuhEjaiio (juž. kol). Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dnnaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Fger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbiža. Ob 9. uri 27. min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz JLjiibljane (drž. kol.). Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 10. ., popoldne v Kamnik. „ 7. „ 00. „ zvečer v Kamnik. Ob Prihod v Izubijano (drž. kol). 6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. 11. „ 06 ,, dopoldne iz Kamnika. 6. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. (12-7) Srednje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. Izdajutelj iu odgovorni urednik: Josip No II i. Lastnina iu tisk „Narodne T lekarne* 20 Baihaut in tedanji ministerski predsednik Frey-cinet in tudi izposlovala dovoljenje parlamenta. Vojni minister Frevcinet je bil že prej nekoliko kompromitiran, ker ni mogel pojasniti svoje zveze s Kornelijem Herzem in Andrieuxom. K temu je prišla še afčra Baibautova, ki ga je zopet obsen-čila, v predvečer novega zaBedauja parlamenta pa so se listi z novo silo lotdi Frevcineta in Floqueta. „Gaulois" očita Frevcinetu, da je zastavil ves svoj upliv, da bi se pri železnicah upeljale zavornice Wengerjeve, čigir patent eta bila kupila Kornelij Herz in umrli Reinacb, in sicer vzlic temu, da so mu nasprotovali najodličnejši strokovnjaki. „Figaro* napada Flutjueta, dolžeč ga, da je posredovanjem Artona, agenta panamske družbe, večkrat zahteval velike svote za taiue zaklade, s katerimi je vlada pobijala Boulangerja in njegovo stranko, Frevcinetu pa očita, da je porabljal podkupovalca Artona parlamentarni upliv tako, kakor upfiv Kornelija Herza, katerega je v predvečer volitve predsednika prosil, naj mu zagotovi glasove Clemenceauove skupine. Ti napadi na doslej toli spoštovanega Frevcineta naredili so mogočen utis in imeli nepričakovane posledice, oajbrž tudi še zato, ker se je iz najdene beležnice Charlesa Lessejtsa tudi marsikaj novega izvedelo. Včeraj dopoludnć podalo je ministerstvo vkupuo svojo ostavko. Predsednik republike naročil je Ribotu, da sestavi novo ministerBtvo a brez vojnega ministra Frevcineta, miniatra mornarice Bur-deau-a in ministra notranjih rečij Loubeta. Na Freycinetovo mesto pride general Ferron, minister mornarice pa postane admiral Gervais. Ta demisija, četudi je ni nihče pričakoval, ni prouzročila nikakega strahu, . robe, splošno se sod*, da je novo ministerstvo purihcirano in končno konstituvirano. Kaj se je godilo v zbornici io kako se je začela obravnava pred apelnim sodiščem, o tem še nimamo poročil. Politični razgled. Wolraiijjj4» '.iI«=. V Ljubljani, 11. januvarija. Bodoča večina. Kakor uaznanjajo posamni, navadno dobro informiram listi, niso pogajanja glede* bodoče parlamentarne večine uič tako gladka, kakor se je mislilo iz početka. Sosebno grof H o h e u w a r t dela vedno nove ovire in zahteva premem be vladnega programa- Pozitivuih tirjatev sicer ne stavija, |>ač pa želi priigram tako urediti, da bi bil kolikor moči nejasen, ker u ji a, da spravi potem vse ji os tu late konservativcev vanj, ne da bi ae mu moglo kaj oiitati. Javvorski jiodjnra baje grofa lioheuwnrta z vsem svojim uplivom. Isti listi |>onavljajo, da je razpUBt drž. zbora aklenena stvar, če se izvenpar-lamenturna tkcija glede bodoče večine ne posreči. Nove volitve niso niti v interesu levice, niti v inte resu Poljakov, ker bi levičarji izgubili večino svojih mandntov ua Moravi, Poliaki oa bi imeli težko stališče mej Malorusi. Grof Taafie se misli v tem ozn u Be posvetovati z uačelniki dež. vlad, ki se sedaj iMido na Dunaji. l*rinc Karol Sc/ararzenberff.} Vlada se je hotela že večkrat znebiti princa Karla Schwarzenberga m sicer na tu uačin, da bi ga l(lHiuia v diplomatično službo, a ti poskusi so bili vedno brez uspeha. Oticijozna „ExtrapoBtu udarila je v ponedeljek tudi na to struno, gotovo ne iz lastue inicijative, a dobila je naglo točen odgovor v „Va-terlandu", da je princ Schvvarzenlierg a svojim sedanjim stališčem popolnem zadovoljen in da nič ne misli na diplomatično karijero. : Liberske občinske volitve, V ponedeljek začele so se volitve v občinski svet Liberški, čigar raz|iust je jired nekaterimi me-Beci vzbudil toliko senzacije. Viada je tedaj nastavila posebnega komisarja, kateri je imel pripraviti kar treba za volitve. V tretjem volilskem razredu, kateri je volil v ponedeljek, zmagali so z veliko večino nemsko-nacijonalni kandidati, kar se je vedelo že najirej, kajti prav ta razred je prava trd-niava uacijonnlcev, isto tako. kakor 'majo liberalci nepremagljivo vtčino v prvini vulilakeni razredu. Odločilna je torej volitev v drugem razredu; tista stranka, ki zmaga v tem razredu, luia večino v obč. svetu. Liberalci in nacijonalci napenjajo vse sile, da bi pridobili večino »n uaci|oualci utegnejo res propasti, kajti vladui aparat dela z velikanskim naporom za liberalce. Ako bi vzlic temu dobili nacijonalci večino in bi volili svojega možu županom, tako bi, kakor se govori, ta ne dobil potrdila cesarjevega. JJržavno»borska volitev v Novem Jlčlnn. Trd b«»j se je bil pri volitvi državnega poslanca v Novem Jičiuu. Ta okraj zastopal je doslej nemsk liberalec, za nadomestne volitve pa so jio stavili združeni konservativci in Cehi posebnega kandidata, g.ofa Stolbeiga, a levičarji dra. Fuxa. Vrh tega sta kandidirala še nemško-nacijonalen in socijalističen kandidat Ker nista niti grof Stolberg, niti dr. Fux dobila absolutne večine, pride do ožje volitve, pri kateri bo pa najbrž zmagal levičarski kandidat. Hrvatski deželni zbor se je včeraj sešel na novo zasedanje. Glavna stvar, katero mu je rešiti, je deželni proračun. V jedni prihodnjih sej se bo gotovo pokazalo, ali je osnovana govorica, da vsled združitve neodvisne narodne stranke in stranke prava izstopijo pravaši iz deželnega zbora, kjer so itak zastopani v tako pičlem številu, da ne morejo ničesar doseči. % nanj«* «■■"'#,«Te. Ustanek v Argentiniji. V južnoameriških republikah ni nikdar miru. V Argentioiji nastal je zopet večji ustanek. Uporniki pod vodstvom nekega nezadovoljnega generala na* padli so mesto CaBeros in je po štirinajstdnevnem obsedanju osvojili in se tam utaborili, seve da so je tudi korenito oplenili. Ustanek je naperjen zoper provincijalno vlado argentinske države Corrientes. Zvezna vlada bi rada naredila mir in ker se boji postopati šiloma, hoče ustašem ustreči v toliko, da razpusti provincijalni zastop in razpiše nove volitve. Prav čedne razmere to I JVem&ki rudarji. Štrajk nemških rudarjev se vedno razširja. Dan na dan prihajajo vesti, da so delavci v tem ali onem premogokopu ustavili delo. Tudi anarhistični elementi se množe in dobivajo vedno več upliva na delavce. V Gelsenkircheuu, središču vsega štrajka, hoteli so anarhisti razstreliti velik hOtel, položivši tja dve dinamitni bombi. Bombi sta eksplodirali, na srečo pa ni nastala večja nesreča; razpočiii pa so nekateri zidovi in okna so bila pobita. Pristojna oblastva zasledujejo dinamitarde neumorno, pa jim ne morejo do živega priti. Srbske razmere. Osrednji odbor radikalne stranke odposlal je svojega načelnika Pasiča k ruskemu poslaniku Per sijaniju, da ga prosi, naj porabi svoj upliv v to, da se odstrani minister Ribarac, ki že sedaj postopa nečuveno samovoljno in pritiska grozno, samo da zagotovi liberalcem zmago pri volitvah v skupščino. Persijaai je baje obljubil svojo intervencijo, pa izrecno pristavil, da se ne more utikati v notranje zadeve srbske. Uradni in oficijozni listi so vsled tega koraka radikalcev silno razkačeni in očitajo prouzroči-teljem veleizdajo. Dopisi. Iz Slovenske 1*1« trice 9. januvarja. [Izv. dop.] {Ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda.) Podružnica sv. Cirila in Metoda 8e je vender jedenkrat tudi v našem mesteci, katero hoče po vsej sili veljati za nemško, ustanovila. Gosp. odvetnik dr. N. Lemež je po dogovoru z našim obče priljubljenim in visoko r.slalom dekanom g. A. Hajšekom, načelnikom okraj« nega zastopa, sklical shod na nedeljo 8. januvarja. Ob 4. uri popoludne so bili vsi prostori v gostilni g. Petra Novaka, ki je bila okiočena s slovensko in cesarsko zaBtavo, napolnjeni z naroduim občinstvom, č. duhovščino domačo in sosedno iu najve-liavnejšimi kmetskimi posestniki iz okolice in sosednih župnij, mej njimi tudi nekaj meščanov. Gospod dr. Lemež je pozdravil s prisrčnimi besedami došlece in razložil pomen in namen družbe. Ko so bila pravila potrjena, začelo se je vpisovanje društvenikov. Pristopilo jih je 112, mej temi jeden pokrovitelj, g. dekan II a,.še k, pozdravljen pri prihodu z navdušenimi živio klici, osem ustanov-nikov gg.: J. Tajek, mestni kaplan; Peter Novak, gostilničar; dr. Lemež; Kamšek; M. Lendovšek, župnik v Makolah; J. Jerman, župan v Makolah; J. Kanski, kuplan Makolski in Makolska posojilnica, drugih društvenikov, letuikov iu podpornikov pa 103, tako da podružnica že koj s početka šteje 112 društvenikov, katero število se bode pa še pomnožilo. Ko je dr. Lemež naznanil, da se je že tako lepo število udov vpisalo, zahvaljeval bo je v imenu glavne družbe kot nje zastopnik g. dr. Vošnjak iz Ljubljaue in v daljšem govoru razložil, zakaj se je morala ustanoviti družba sv. Cirila in Metoda, kako lepe usjiehe je že dosegla, katere učne zavode vzdržuje in kako je tudi že ua Štirskein v večih slovenskih občinah zaprečila, da slovenska deca ni padla v Žrelo uemškemu šulvereinu. Družba v svojih zavodih skrbi, da se otroci vzgojajo za dobre katoličane iu unete Slovence. Ko bi naši pradedje se bili zavedli svoje narodnosti, ne bi bili postali sluge drugih narodov in ne bi izgubili toliko svoje rodne zemlje, katero zdaj uživajo tujci. Še celo veliki del zemlje, po kateri sta hodila sv. brata Ciril in Metod, da sta Slovanom oznanjevala sv. vero, ni več slo-vansk. Zato je posleduji čas, da se ustavljamo raz- narodenju slovanske dece in si vsaj to zemljo ohranimo, katero še posedujemo. V načelništvo so bili izvoljeni gg.: dr. Lemež načelnik, ker je g. dekan Haj še k zaradi mnogih drugih opravil odklonil to čast; župnik A. Lenart iz Pol ičan, njegov namestnik; P. Novak, blagajnik; Fr. Sernec, posestnik in lesni trgovec v Gornji Bistrici; J. Tajek, tajnik in J. Pintar, njegov namestnik. Vsi izvoljeni so se zahvalili za izkazano čast in obljubili, da budo delali v korist družbe. C. g. župnik A. Lenart je povdarjal, da deluje družba na strogo katoliško-narodni podlagi proti nemškemu liberalizmu, ki si hoče osvojiti vse šolstvo. Podružnica bodi trdnjava proti odpadnikom in preganjalcem naše narodnosti. Družba izšola slovenske otroke, kateri bodo ostali Slovenci i o se zavedli svojih pravic. Slovenski jezik je imeniten, ker je od rimskega prestola pripoznan, da se sme sv. maša darovati v slovenskem jeziku, predpra-vica, katero le še malo drugih jezikov ima. — Besede č. gospoda župnika so bile z burnim ploskanjem sprejete. Potem je nastopila gčna. Roza Vošnjakova in deklatnovala Gregorčičevo pesem: nNaš narodni dom", da jej je donela pohvala od vseh strani j. S tem je bil končan oficijelni del in se je pričela prosta zabava, pri kateri je izborni kvartet iz Celja (gg. Jerman, Jošt, Kapun, Stuhec) zapel mnogo prekrasnih četveroBpevov, da bo poslušalci kar očarani bili od miline in kreposti slovenske pesmi. Tudi več zborov so peli s pomočjo domačih pevcev. Vmes so se govorile napitnice v pohvalo osnova-teljem podružnice, glavni družbi, pevcem itd. Tako je minil večer v veliki navdušenosti za narodno stvar in v najlepšem redu, ker tudi, kar je nasprotnikov v mestu, niso skušali kako protidemonstracijo, kakor pred nekaj leti, ko je tu zborovalo slovensko društvo Mariborsko. Sploh se je polegel tisti tev-touski fanatizem, kateri je poprej vladal v mesteci, odkar so glavui agitatorji prav sramotno končali svoje delovanje, in premišljajo sedaj v zaporih, da tudi uemškutarska glorija izgine, ako sloni na sleparijah in goljufijah. Slovenci Slovenje-Bistriški se pa zdaj lahko veselo, da se jim je po hudih bojih vreme vsaj nekaj zjasnilo. Domače stvari. — (Si duo faciunt idem. . .) Naša katoliška gospoda Bvoj pot upije, kaka drznost je vsaka kritika postojianja naših višjih dušnih pastirjev, češ, da smo jim dolžni v vseh stvareh slepo in brezpogojno pokorščino. Človek bi torej mislil, da potem gre ista avtoriteta tudi vsem drugim katoliškim škofom, ker posebnega patenta n. pr. preuzvišeni g. dr. Missia menda vender-le nima. Sinočni „Slovence" pa nas drugače poučuje. Pripoveduje namreč, kako pregaujanje mora trpeti nek blagi, za narod svoj uneti katehet zgol zategadelj, ker je zaveden Hrvat, tudi ud strani »višjega Zagrebškega svečeništva" in da je isto „h u n s k o-a /. i i a t-sko kopito" zadelo tudi nekega hrvatskega župnika. — Ako bi mi zapisali v svoji framazonski drznosti na pol tako rezko kritiko (in konkretnih slučajev našli bi baš v predalih „Slovenčevih" na izberol) tedaj bi nas na križ pribili in vender je gotova stvar, da nemški in nemčurski cerkveni dostojanstveniki zlasti v političuih zadevah niso nič bolj nezmotljivi, kakor madjaronski. Čemu naj bi tedaj ravno pri nas in samo pri nas veljal poseben dogma, čemu naj bi pri nas cerkvena pokorščina imela širše meje in čemu se pri nas od svojih duhovnih predstojnikov javno psujejo in sramotijo za narod goreči duhovniki samo zategadelj, ker si žele prostosti kot politiki in narodnjaki prav tako, kakor tisti hrvatski katehet in župnik? Kak katolicizem je taka dvojna mera? — Koncem svoje beležke, v kateri se bije, hoteč kazati se narodnega, z lastnim orožjem (in to je ravno prokletstvo take licemerske politike!), piše „Slovenec" doslovno: „Jeden je nad nami, ki je marsikateremu zmešal račune, upamo, da jih bode tudi Madjarom in našim ostudnim madjaronomH. Mi pa pristavljamo nadejo, da jih bode zmešal tudi še marsikomu kje dru g je I — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi v letošnjem predpustu dve plesni zabavi, in sicer: v sredo, 18. januvarija: plesni ven-ček; v sredo, 1. februvarija: Vodnikov ples. Oba plesa se bosta vršila v redutm dvorani. Pristop imajo k obema plesoma poleg društvenikov tudi povabljeni in vpeliani gostje. Za Vodnikov plen se bodo razpošiljala še posebna vabila. Pri obeh plesih svira godba c in kr domaČega pešpolka baron Kuho št. 17. Začetek obema plesoma ob 8. uri zvečer. — (Občni zbor „Lj ub 1 j ans keg a Sokola") vršil se bo, kakor smo Se poročali, nocoj ob 7. uri zvečer v steklenem salonu Ferlin-čeve restavracije. Kakor se nam poroča iz odbora, se neprijetnemu slučaju, da občni zbor koliduje s slo vensko gledališko predstavo, žali bog ni bilo več moči izogniti. Odbor „Sokola" je že s prva na 5 t. m. določeni občni zbor prestavil zaradi istodobne gledališke predstave na 6. t. m. Ker se pa ta dan občni zbor zaradi novih nepričakovanih zaprek zopet ni mogel vršiti, prisiljen je bil odbor, ne vedoč da bo danes slovenska predstava, da se je odločil za nocojšnji večer, ker prejšnje dni lokal zborovanja ni bil na razpolago in ker se na drugi strani zborovanje zaradi potrebnih priprav za društveno ma škerado nikakor ni več moglo odložiti. Toliko v blagohotno sporazumljenje. — (Graška »Tages pošta") naznanja z zadoščenjem, da se „der verst&ndigere Tbeil des sloveniscben Publikums" ne meni za slovenske gledališke predstave, ampak da daje ,den vveitaus bes-seren, reiehe Abwechslung bietenden deutschen Thea-terstticken deo Vorzug". Ali slovenske predstave glede kvalitete niso vsaj tako dobre, kakor nemške, ali celo bolje, o tem se s »Tagespošto" ne bomo prepirali, ker te časti ni vredna. Zabeležili smo le to, kar piše, ker mislimo, da je »Tagespoštino" priznanje za rodoljubnega Slovenca največje ponižanje. — (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cesar podaril je iz svoje zasobne blagajnice 300 gld. občini Dolenja vas v Novomeškem okraii, da se |ta vsota razdeli mej tamošnje pogorelce. — (Osobna vest.) Gosp. dr. P. Varda, zdiavoik na Krškem, je od dež. odbora imenovan začasnim okrožnim zdravnikom za Krško zdravstveno okrožje. — (Slovensko gledališče) Opozarjamo na današnjo slovensko gledališko predstavo. Nadejati se je, da se slovensko občinstvo ne bode dalo preplašiti po neugodnem vremenu ter da bode gledališče navzlic temu dostojno obiskano — (Prememba v posesti.) Trgovca g. Janeza Dah o v ca hišo v Florijanskih ulicah št. 34. kupil je g. Anton Zore, mokar v Ljubljani. — (Vreme.) Komaj je malo ponehal silui mraz zadnjih dni, dobili smo zopet nov sneg, kakor da bi starega že ne bilo dovolj. Ker naletuje daneB že ves dan in ga je tudi ponoči padlo precej, utegne z nova izdatno zapasti. — (Zdravstveno stanje) po deželi ni posebno ugoduo. Deželna bolnica v Ljubljani je tako prenapolnjena, da ni več postelj za bolnike in so morali kakim 40 bolnikom postlati na tleh. — (Novi denar.) Ker je cesar odobril tudi uzorce za zlate po 10 kron in za drobiž po 1 vinarji, so odobreni vsi novi denarji in se bode začelo bodoči mesre kovati; jih na debelo. Stari bakreni denar se bode potegnil iz prometa potom naredbe, ker za to ni potreba posebnega zakona. Koj potem se prične izdaiati novi bronasti drobiž. — (Nove s m o tke.) Minulo nedeljo začeli so predajati na Dunaji nove kuba smotke, ki imajo bolj elegantno obliko nego Btare smotke te vrste. Bižkone bodo torej kmalu prišle v splošen promet. Bodo li tudi bolje od starih, o tem se bodo kadilci pač sami preverili. — (Iz narodnih društev.) Narodna čitalnica v Novem mestu razjiOBlala je ravnokar svoje letno poročilo, kateremu povzamemo, da je imela v minulem letu 118 članov, namreč 2 častna in 116 letnih. Izmej poslednjih je umrl mej letom g. prof. Val. Ambruš, 10 jih je odpotovalo, 5 pa jih je odstopilo mej letom. V pred-pustnem času priredi čitalnica, dno 14. t. m. ven-ček, dne* 1. febr. Vudnikovo svečanost in dne* 14. februvarija mask^rado. Predsednik je g. dr. Jakob Schegula, pudpredsednik g. dr. Albin Pozni k. — »Goriški Sokol" priredi v predjiustu nastopne veselice: Dne 15. t. m. veselico in domačo zabavo, dne 2. febr. redni občni zbor in domačo zabavo, dne 14. febr. maskiran ples. Plesne vaje bodo vsako nedeljo. —Vodbor bralnega društva »Edinost" v Središči bili so pri občnem zboru voljeni ti-le gospodje: Joh. Šiuko, gostilničar — načelnik; Anton Kosi, učitelj — tajnik, Maks It o bič. trgovec — denarničar; dr. Jos. Spegič, zdravnik; Martin Čulek, poštar; Pavi Unger, nad-učitelj; Iv. KolariČ — odborniki. — »Hrvatska Čitaonica" u Kastvu, priredi v sredo dne 18. t. m. v prostorih »Narodnega Doma" zabavni večer. Ustopnina za osobo 1 gld., za obitelj gld. 1.50. — Veselico priredi poseben odbor v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 15. prosinca 1893, v prostorih Jelovšekove gostilne v II. Bistrici. Vspored obsega: Venec slovenskih pesmij. 2ive podobe. Saloigri: »Popolna žena" in »Sara ne ve kaj hoče" in konečno ples b kotiljon-tourami. Prvo točko, kakor tudi -ned posameznimi točkami, svira tukajšnja godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za posamezne osebe 50 kr., z rodbino 80 kr. Preplačila se hvaležno sprejmo! — Slovanskega pevskega društva na Dunaji ženski zbor prire li dne 21. t. m. v dvorani Ronacherjevi (Dunaj, Schellingg. štev. 4) pleBni venček, katerega pokroviteljetvo je prevzel znani Slovanoljub grof Jan Harrach Vabilo za ta venček je krasno izdelal slovenski umetnik g. Job. G e r m , katerega Slovencem v domovini prav toplo priporočamo. Njegov naslov je: Dunaj, Aka-demie der bildenden KUnste I. Schillerplatz. — Slu venski klub na Dunaji ima tretji svoj večer v tej sezoni v soboto 14. t. m. v L. Mitzka restavraciji I. Schottengasse 7. Na dnevnem redu je berilo znane slovenske pisateljice gospe Pavline Pajkove »Aforizmi o prijateljstvu". Začetek t o č n o ob 8. uri. Slovenci na Dunaji vabijo se k mnogobrojni udeležbi. — (Grintovci.) Vsled posebnih korakov, katere je storila deželna vlada kranjska zoper uradno rabo na novo skrpanega imena »Sauntbaler Alpen" namesto »Steiner Alpen" odločil je vojaško-geograhčni zavod, da se je v bodoče držati starega imena »Steiner Alpen" za Grintovce ali Kamniške planine. — (Nesreča.) Piše se nam od Save ob južni železnici: Tisto malo lesa, kar ga je preostalo po naših, rekel bi goličavah, se seka z neko grozničavo marljivostjo ter po plavih pošilja v Trbovlje in skoro bodeiuo imeli tu pravi Kras. Včeraj podrli so zopet nekaj smrek nad Moščenikom ter spuščali jih po drči v Drago. Pod rižo stal je Savski zemljak Josip Lovše, po domače Kob, nič hudega uadejaje se, ko prilomasti smreka nizdolu. Umakniti se ni bilo moči in deblo s tanjim koncem naprej, buti s tako silo v nesrečneža, da se mu zapiči v desno stran lica, ter siromaka podere na tla. — Danes večinoma blede; vender so ga zamogli obhajati. — Kos je sicer pravi korenjak, ali vdarec je bil vendarle tudi za korenjaka malo prehud. Težko da bi okreval. — (Nova živinska semnja.) Deželna vlada je dovolila, da se v s m a rt in u pri Litiji priredita dva živinska semnja in sicer prvi dne 14. februvarija, drugi pa dne 8. septembra vsa-cega leta. — (Nove lokalne železnice.) Tržaški inženir Hektor Fen deri prosil je dovoljenja, da sme začeti tehnična pripravljalna dela za zgradbo adhesijske železnice iz Trsta na Ojičino in odtod v Sežano ter eveutuelno v Vipavo. Troški za prvi del te proge iz Trsta do Opčine so proračunani na 360.000 gld., za drugi del z Opčine do Sežane na 540.000 gld. — (Konkurz) je najiovedala banka »Figi i di Zuculin" v Trstu, ki je štela mej prve denarne menjalnice Tržaške. Pasiva znašajo baje nad 300.000 goldinarjev. — (Ženski uradniki.) Tržaška zavarovalna družba »Assicurazioni generali" nastavila je celo vistu žeuskih uradnikov, ker delajo za manjšo plačo kakor moški in imajo baje tudi mnogo drugih prednostij, katere jih osposobljajo zlasti za manipu-lacijsko poslovanje. Ta naredba zadela je ob odločen odpor v moških krogih in tudi nekateri Tržaški listi jo kritikuiejo kaj ostro. — (Koroška sanitarna okrožja.) Koroška deželna vlada je dogovorno z deželnim odborom izločila občino Spodnji Dravobreg iz sanitarnega okrožja Št. Pavel ter jo uredilo kot samostojno okrožje; sedež okrožnemu zdravniku je Spodnji Dravobreg. — (Tržaški iredentovci,) kateri so obdolženi, da so koncem lanskega leta vrgli na raznih krajih v Trstu petarde, imenoma Walop, Meuesiui, Muuio iu Herlitzka, pridejo pred GraŠko porotno sodišče, a še ne sedaj, kakor smo pred kratkim javili, ampak Šele meseca marcija. Uzrok je bnje ta, da je preiskovalni sodnik prišel nekim novim hudodelstvom te patrijutične družbe na sled. — (»Kar n t n e i - V o 1 k h b I a 11") glasilo nemških konservativcev na Koroškem prenehal je izhajati. Imel je premalo podpore in mnogo je zakrivilo tudi uredništvo, da je list zgubil zaupanje pri tistih Slovencih, ki so ga podpirali. Konservativna stranka sama ob sebi ga itak ni mogla vzdrževati. — (Poštni promet z R]u m u n i j o in Švedsko.) Kakor naznanja vodstvo jiošt in brzo-javov v Trstu, so se preklicale vse odredbe, ki so se bile razglasile glede prometa z Rumunijo in Švedsko zaradi nevarnosti kolere in je promet z omenjenima državama torej zopet popolnoma normalen. — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Starem Logu je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z dohodkom četrtega plačilnega razreda, prosto sobo za stanovanje in štirimi sežnji drv na leto Prošnje do 6. februvarija pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — Na štirirazrednici v Radečah pri Zidanem mostu razpisano je četrto učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do 31. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Krškem. — Pri okrajnem sodišči v Brezah na Koroškem je izprazneao mesto kaucelista, v Trbižu pa mesto sodnega sluge Prošnji do G. februvarija predsedstvu dež. sodišča v Celovci. — Pri okrožnem sodišči v Novem Mestu razpiuauo je mesto služabniškega pomočnika z letno plaču 300 gld. in 25% aktivi-tetno priklado. Prošnje do 8. februvarija pri okrožnega sodišča predsedstvu v Novem Mestu. __I Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! 4 Razne vesti. * (Strela v januvarju.) Dan po novem letu pioti 8. uri zvečer treščilo je v cerkev v Malem Ižu v Dalmaciji ter nastal ogenj. Ker je cerkev precej daleč od vasi, prišla je pomoč prepozno. Cerkev je pogorela popolnoma in so ostali le goli zidovi. Trije oltarji so razjiokali in samo tabernakel ostal je i epoškeodovan. Cerkev ni bila zavarovana. *(Slovan8ko-ruinunska vzajemnost.) Iz Pariza poslalo je petdeset rumunskib dijakov Svetozaru llurbanu pismo, v katerem ga povodom njegove obsodbe pozdravljajo kot prvoboritelja in mučenika svete stvari slovaškega narodi. * (Nesreča.) Na kolodvoru mejne postaje Ala na Tirolskem se je razpočil v italijanskem carinskem magacinu zaboj poln petarduih kapselnov. Nesrečo prouzročil je delavec Tagnotti, ker je uepre-vniiio ravnal, ko je zapiral zaboj. Delavca je raztrgalo na kosce iu je bil tako, mrtev. Več drugih delavcev je bilo ranjenih. Sreča pri vaej nesreči je še bila, da se ni vnelo jednajst drugih poleg ležečih zabojev z jednako nevarno tvarino. * (Nesreča na železnici vsled žametov.) Vsled silnih žametov zadnjih dni skočil je na ogerski železnici pri Fonvodu vlak iz tira. Strojevodja m kurilec Budimpeštaustiega vlaka Bta mrtva in 8 potovalcev je teško raujenih. Ostalih 35 putovalcev prebilo je velik strah vsled te nezgode. * (Madjarsk o d goje valeč mladme.) Učitelj J. Katnpf v Nagvfalu blizu Temešvara pretepal je sedemletno učenko svojega razreda tako barbaričuo s palico, da jo deklica umrla vsled tega nečloveškega postopanja. Proti učitelju se je pričela kazenska preiskava in je ljudstvo silno razburjeno. * (Drava pri OBeku) je popolnoma zmrznila in ima led, kakor s: je dognalo po komisiji, debelost 23 do 52 centimetrov in bo lahko hodi in vozi preko Drave v nasproti ležeči kraj Kišdarda. * (Na pad v kaznilnici.) V Karlauski kaznilnici jioleg Gradca napadel je na petnajst let ob-nojem kaznjenec Schiller višjega paznika Domanyia ter ga nevarno ranil znožem, ki ga je rabil v bukvo-veznici. Ker Doinanvi zaradi svoje strogosti tudi pri drugih kaznjencih m bil priljubljen, ni mu nobeden pomagal, ko ga je Schiller podrl na tla in mu pokleknil na prsi ter ga začel bosti. Šele drug paznik rešil je napadenca. Najiadalca odvedli so v temno celico, k i/.ir-on-1 pa, ki so bili pričujoči pri napadu, bodo disciplinarnim potom ostro kaznovani. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunaj 11. jauuvarja. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Murzsteg na lov in se vrne v petek. Pariz 11. januvarja. Sestava nove vlade se je zavlekla, ker minister mornarico Burdeao