213. Številka. Ljubljana, v četrtek 17. septembra 1896___ XXIX leto. SLOVENSKI UtOa jibfcja vsak dan mvefer* utimii nedelja ia praznike, ter velja po posti prejemati «a avatro-ogerske de&ele m vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld. ta"Cetrt leta 4 gld., ea jeden bmmo 1 gld. 40 kr.— Za L j obijano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., M oetrt ieta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 ki Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesen, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje deielo toliko veo, kolikor poštnina snasa. Za oenamla pladnje »e od stiristopne peti t-vrste po ti kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee ievolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravuistvt: naj se blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Badeni v Pazinu. Iz razina, 14. septembra. Na Rvojem. potovanja po Istri ustavil se je minifiternki predhodnik grof Badeni dne 13. t. m. tudi v Pazinu, Kratek je bil sioer Čas njegovega bivanja v Pazinu, a dolg dovelj, da se je mogel osebno ter na Iustna ušesa iu na iastne oči prepričati, da prebiva ta skoro izključno hrvatsko ljud nivo. Na lastna unosa, ker posamezni rbupni „Kvviva" mej urnebesnimi wŽivio"-klici, prihajajočimi iz tisoč grl, služiti mu morajo vendar le v dokaz, da o italijanskem elementu, ki bi imel tu pravico do eksistence, kamo li de do nadvlade v naši občini, pač □e sme biti govora. Namen teh vrstic ni, opisavati natančneje ova cije, ki so se ta dan prirejale rmnisterskemu predsedniku, pač pa nekoliko poročati o vsprejemu de-putacij, saj je to najvažnejša stvar. Ministerekemu predsedniku so se razen duhovščine pod vodstvom prosta mnag. Orban dfl predstavile tudi deputacija občinskih zastopov celega paz nekega političnega okraja. Čeravno si bili M radi kra'keg* časa, kateri Bi je miniateiski predsednik določil za bivanje mej nami, tudi ogovori dotičnih doputacij kratki, pojasnili so niti ti OgOVOfi veuderle marsikaj, čfSdr ne bi bil poprej verjel, če tudi se je to po pol r, o m a zlagalo z onim, kur sta naša državna poslanca pri raznih priložnostih v državnem zboru pripovedovala vladi, ker ni vse to bilo v soglasju s poročih, ku-tora je dobivala centralna vlada iz primorskih me rodajnih krogov. Ministarski predsednik je izvedel iz ust pazin skega prosta, da je v Pazinu komaj ftsst pristnih italijanskih d tužin, ki so se v teku časa sem priselile. A da bi bil pszmski prolt pretiran Hi vat, trga menimo bi se no upal trditi niti sam R h al dini. Ministarski predsednik je i/vedel iz ust moi, ki se s pohtiko nič no pečajo, da H je t« pred nedavnimi 30 leti v Pazinu z^olj hrvatski govorilo, ter da se je v tem Času v tem pogledu nekooko spreobrnilo, ker so so upeljalo italijanske ftols ter se je od izvestnih kr< gov vse storilo, kar hi moglo Slavnostni govor dra. M. Murka pri odkritju npominsko pločo na rojstni hiSi Davorina Trstenjaka v lvi-aljovfili pri Sv. Juriju na Ščavnici dno 8 septembra 1896, Pred šestimi leti je nt svečnico v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, na imenitni fari, katero je nekdaj imel učeni Aeneas Sil vin«, poznejši papež Pij II., zal isu-1 oči Župnik Davorin Trstenjak, pred čegar rojstno hišo stojim. Ves slovenski narod je žaloval zaradi te bridke i/gube in v velikanskem sprevodu je spremil starosto t krat ti ih sloveiiRkih pisateljev k večnemu počitku pri Sv. PanLraciju nad Slovenji.u Gradcem. Pravim, ves slovenuki narod, kajti pokazal je sijajno, kako ljubi in spoštuje svojega Davorina Trstenjaka, z veliko in lepo elavuostjo, s katero je praznoval 4. sept. 1887 sedemdesetletnico njegovega rojstva in petdeset!et-n/co njegovrg t pisateljskega delovanja. Te slavnosti so se v lepem številu udeležili tudi Trstenjakovi najbližji rojaki med Muro in Dravo. Čast in hvala pa bodi možem, ki so se se tudi potrudili, da bo za domačine in tujce zaznamovana slovenskemu narodu draga hiša, v kateri je zagledal beli svet Mirtin ali Davorin Trstenjak 8. nov. 1817. S posebnim veseljem p« pozdravljam vae vas, premili pripomoči do poitalijančevanja našega ljudstva. Grof Badeni je na to vprašal duhovske deptitacijo, zakaj neki se niso Hrvatje pobrinili za hrvatske šole. Dobil je jasen cdgovor. Reklo se mu je namreč: Hrvatje so pač prosili za hrvatske Sole, a cea. kr. deželni čolski svet je imel za take prošnjo vedno zama-šena ušesa. Vse to, kakor rečeno, so nafti državni poslanci centralni vladi na D.inaju opetovano pripovedovali, a ona odgovarjal* je na podlagi iz Trsta dobljenih poročil vedno in vedno, da pripovedovanja naših državnih poslancev ne slone na dejanskih činjenicah, obstoječih v litri Včeraj se je grr f Badeni o isti nitostih pripovedovanj naših državnih poslancev prepričal na licu mesta. Kake posledice bode on izvajal iz teh dejstev, to je pač njegova stvar . . . Za deputacijo duhovščine r,o se ministerskemu predsedniku po vrsti predstavile deputacije občinskih zastopstev, kojih je v celem političnem okraju šest. Dt-putacije iz pet občin pazinskegi političnega okraja ho kolikor v ustnih nagovorih kakor tudi pisanih spomenicah, ki so se izročile minuterskemu predsedniku, na prvem mestu zahtevale, naj so ustanovi hrvatska gimnazija v Pazinu, kar so sploh zahtevalo vse hrvatske deputacije, ki so se tekom potovanja predstavil* grofa P d< .. \ i Bideni je opomnil tinjanskemu županu, ki je is*o Bahtevo izrazil, da je oc, namreč grof Badeni, estal Poljak. Če tud' je obiskoval nemško gimnazijo, ter pristavil: Saj zadostuje imeti hrvatske ljudske šolo, čemu naj bi vendar d- bila gim.iazija? Tako vpr*i*anje je res prečudno. Ali gref Badeni ima svoje muhe, in najbrž je tinjanskemu žnpanu rekel te be srde, da se prepriča, dali ti ljudje vedo kaj bodejo, ali pa so za tuke ogovore tn zahteve morebiti le dresirani. Ko je namreč t i njanski župan točno in jasno odgovoril, da je za izveuenje jezikovne ravnopravnosti potrebno za to sposobnih uradnikov, a da se pS od nobenega ss more zahtevati, naj te v ljudskih Boleli n.ue popolnottM kakega jezika, se je gref Badeni aulo nai ehnil in kakor samemu sebi govoreč rt kel: Der weiss, was er s, ritht. Omenjnn bodi še prav karakterističen in — rojaki, ki SSS se v t.»ko velikem številu zbrali, da d'stojno proslavimo jednega iz najboljših sinov, kar jih jo slovenska mati rodila. Mož, katerega spomin nam je tako svet, je umrl ki zaslužil svoje slave, ali pravo je pogodil d»ka jngOSlovsnttva, Sk< f StrosHnr.yer, ki mu je pisal k sedemdesetletnici: „jedno ee od nas hoče, da oudje, gdje nas je Bog postavio i u položaju, u kome se nalazimo, zadaću svoju dobro shvatimo i vierno i svršimo." Tako je! Da v. Trstenjak je bil v malem zve nt hiapte cerkvi, državi in svojemu n rodu, in zato je bil povišaa. Cerkvi je služil uspešno, ker je priprosto in jasno razlagal slovenskemu ljudstvu njeue nauke in ga učil prave krščanske ljubezni. Za državo si je pridobil posebne zasluge v burnih letih 1848 in 1849, ko je kot mestni kaplan ploski v vseh bolnišnicah, v katerih je bilo na leto poprek po 8000 bolnikov, vsako uro podnevu in ponoči z neutrudno gorečnostjo in največjo požrtvovalnostjo brez vsake plače opravljal vee du hovniške dolžnosti. Večkrat je bil v tej službi v smrtni nevarnosti in nazadnje je zbolel res za ako hoče grof Badeni — jako podučen intermezzo, ki se je dogodil pri predstavljanju deputJ» ih felesnitkih nrad .ikcv na Ogerskem. Celo vladni pristaši se ne morejo cdločiti, da bi dali BVOJe sinova učiti rnadj-ušiine, če tudi se ne npajo uj ret. madjarskim željam, da ee uvede ma-djaršlina na Hrvatskem. Oe bi se ta prvi poskus dobro obnemel, bi f.o v kr.dk in po v«eh ginin-.z:j-h in realkah na podoben n^čin upeljala madjaršči.a Na gimnazijah meli bi učsnci izbirati mej rundiar-ftčino in rr.š'in'% na re .Ikah mej mpdjarščino in francoščino. Cavallotti, jeden vodij italjansUc skrsjne levice s° j-* n.i n-kero slu da izr ki, da no ki z vedno cabavljati proti trodriavni Bveii, ker se s t« m ta Bveza samo utrjuje. Treba je; je le prija teljski r re a ti kieTjplje in V Beti jej vse agresivne tendence, Glede Tunisa je rekel, da Italijani naj bolje st re, če priznajo franOOSU prot.ktcrat. S tem si [talija pridobi nekako pravico do THpolisa. Hudo je govornik napadal v.dicega sleparja Orispija. Govornik j- poživljal vlado, v kateri je najmanj kaoih 100 d,-, . v. !ti un e 1 (J jijevo pripomočjo prišli v zboru- o. Rudini najbri ne bode hotel ustreči Ca-v llottij:;. k* r ne va, kako bi nove voi.dve ispale, ko venđer še vlada v Italiji velika nevolja zaradi afriške politike. Dokler niso osvobojeni italijanski vojni ujetniki, ni varno za vlado, razpuščati zbornice. Ustaja v Makedoniji. Ko se Grkom ni posrečilo dobiti Krete, obračajo vso svojo pozornost na Makedonijo. Te dni je zopet večja četa ustaše v iz Grške po morja prišla v Makedonijo. Torki bo bili poskusili preprečiti izkrcanje. Prvi dan so Turki izkrcanje preprečili in dva ustaša ubili. Dragi dan so se pa astaši brez ovir izkrcali. Potem so pa de tisti dan ustaši napali turški batalijon in ga pošteno naklestili. Turki so zgubili več mrtvih in se umaknili. Posebnega uspeha pa Grki v Makedoniji še niso dosegli. Vse ustaške čete, ki so prišle iz Grške, so nekako osamljene, domačini se jim ne pridružijo. Grki so zasnovali vso ustajo, da sveta dokažejo, da je večina Makedonije grška, a IvUko-donci se pa baš zaradi tega nočejo pridružiti ustašom, ker kot Bolgari ne marajo za združenje z Grško. Razmere v Carigradu Mej krietijani vlada velik strah, ker jim Turki vedno prete, da jih po bijejo. Ne prete pa samo pouličnjaki, temveč tudi državni uradniki. Iz vsega je vidno, ti * se v Carigradu pripravlja novo klanje. Turška vlada je že naznanila veleposestnikom, da se bi j i veličin ne mirov, a sevo, da je tako zavila stvar, kakor da se je bati napada Armencev. To je pa vse izmišljeno. Ze pri zadnjih nemirih se je videlo, da se Armenci nisi na boj pripravili, ker so bili povso neoborožeui, dočim so Turki povsod oboroženi prihajali. Bati se je, da Turki zopet nekaj Armence/ ali Kurdov najmo, da napravijo kak na-dd^zen napad, potem pa Turki padejo po krstijanih. Posebno se je bati, da mo-hamedanci zdivjajo, ko z vodo, kake koncesije je sultan dovolil Kcečanom. Do h daj je mohamedaticem v Carigradu še to malo zu:mo. Časopisi 80 dovoljene reforme popolnoma zamolčali. Dopisi. It. Kulo t 1 j i«-e. 12. septembra (Svoji k svojimi) Nekateri Kranjci in sploh mnogi Slovenci so res čudni ljudje! L» oao kur s tujega k nam prihaja, je pri njih v veljavi in je imenitno; domače blago, d< m-iče obrti in domače umetnosti pa se jim zde brez vreduosri, če tudi so te sem ter tja dosti boljša, zraven tega pa mnogo cenejše od tujih. Naklonjenost takim syojim prijateljem pa tujci navadno po vračajo s tom, da jih prav na debelo z računi skubijo in s^ jim potem še porogljivo smejejo. Zi rnmero uiveiem slede i slučaj: Neki gospod n*kjn ua Gorenjskem , kateri je sicer narodnjak, si je bil naročil obleko pri dunajskem Ž du. Ta mu je naročeno obleko h tro skupaj smal 1 in doposlal. Zdaj še le jo gospod sprevidel, da se je bil z Ž dom za mačko v vreči pogodil ter tako od njega tuli dobil; kajti spreta obleka je bda iz slaht-g-i preležanegi blagi, na več mestdi od i kovmka zažgana in vrh tega š.i mnog > dražja, kakor bi stala pri kak m dom »čem krojaču. Na podoben način tudi na stotine družili Slovencev tnjcem žepe polni. S tem pa so domičeuu ljudstvu ne le materialno škoduje, temveč se tudi njega i. : •• i [>n tu,t ih jzpodkopuje 'n v preairanje itavi, ker je naravna posledica, d\ tudi tujec spoštovati ne more, česar domačin nima v čislih. V tisto vrsto, kakor preje omenjeni gospod, spadajo menda tudi svojemu nsn du r.ajbl žji, js bdo večkrat, treba cele ure hodil , ds SS js našlo narodnjaka. Nečimnrn; ljudi, ki ..i i/ , da so kaj višjega, ako SS odtujijo svojemu naroda in pa laopanoa je bilo treba dra miti k ljubeaai do slovn-ke domovine. V Ljutomeru je Davorin Tratanjak kot kaplan prireje] in vodil gl d.d.ške igre, da vzbuja Ijnbessn k n.tšemu jeziku, Is kot kaplan v Slivn:cl je podpiral pouk slovenščins na mariborski gimoailji in po prof. Tesae, BetaSkem pisatelja, đoSBgsl, da so najboljši dijaki v slovenščini dobivali na kOBCO leta darila. Celo vrsto navdušenih narodnjakov ni. j duhovnimi in posvetnimi gospodi pa nam je Davorin Tratenjak odgojil kot gimuaz ;ski pvofeSOf« So na učiteljski pripravn.ci js breaplafino p m.Vval v slovenščini in podpiral marljivo dijake, Kot župnik pri Sv. Jnrju na južni železnici in na Por k vi se je udeleževal društvenega življenja v Celji; bil jo joden iz stebrov tamošnje čitatalnice, kjer so njegove besede obrodile marsikateri lepi sad Zl v Cjlji so ga narodnjaki smatrali kot svojega voditelja in tudi v poznejših letih bo So enci na Štajerskem in Kranjskem vedno radi poslusi-li Tra: enjuko ve svete v političnih in drugih vprašanjih V duhu politične zrelosti in prave /i.- mesti je pisal neizmerno mnog) dopisov in člankov v slovenske in druge slovanske in v nam prijaze nemške liste. Vodno je probujal in nI svoj narod ter branil njegovo pravice. Sicer pa je bil mož, ki so ni dal mamiti od kaUekoh stranke. Prav bistro je spoznaval slabosti posameznih strank in nj h v-dikašev, fts bo i j pa js gojil pametno prepričanje, da politikovanje, posebno površoo, še ni e d .. K .ko je I) ivorin razunil, česa vs°ga je treba slovensknu-n narodu, ako hoče v resnici napredovati, je najlepše poku'.al s tem, da je že lefa 1872 Ustanovil „Društvo slovenskih pisateljev", dobro vedoč, da jim je treba primernega središča, ki jih duševno in gmotno podpira. Naše pisatelje po ruefct h, ki bi morali bolj biti v dotiki z duševnim gibanjem po vsem svetu, jo take resnice moral učiti kmet.ški župnik. Vender še tudi takrat ni imel pravega nspeha in šele jo trinajstih lotih (1885) se je na novo preosnovalo .Pisateljsko podporno društvo". Se bolj pa jo pokazal Davorin Trstenjak svojo boditeljsko in vcditeljsko sposobnost, da je v času potrebo osuoval leposlovni list „Zoro" (1872 — 1878), njeno zuaustveno prilogo „Vest ni k" (1873 —1875) v Mariboru in leposloven In znanstven mesečnik „Kresu v Celovcu (1880 — 188(>) Kako lepo in primerno so bila izbrana že imena teh listov! Koliko pa je Davorin T.stenjak žrtvoval za njih časa, truda in denarja, posebno za svoji mariborski glasili, kateri je dolgo časa kot župnik na kmetih brez posebnih pomočkov bam uredoval in več nego se vo tudi sam pisal. (Daljo prih.) oni kateri so za otvoritveno alavnost „doma" radovljiškega gasilnega društva dne 30. avgusta t. I. naroČili nemško rudarsko godbo iz Rablja a Koroškega. Slovenci smo v narodnem ozira pač dovolj potrpežljivi in nihče nam ne more očitati, da delamo kake krivice tajcem. Kako pa se godi našim bratom mej tujimi narodi, o tem glasno pričajo vsi slovenski časopisi, in marsikateri naš rojak ve povedati, kako so mu koroški in Štajerski Nemci postregli s surovimi psovkami »Krainischer Hund" ali .VVindischer Hund", ko je del on v svojih mladih letih .malo po sveta pogledat" ali pa ako ga je nemila osoda zanesla „s trebuhom za krahom* v ozemlje neprijaznih tajce v. Cera. u bi tedaj mi Slovenci simpatizirali z ljudmi, kateri nas črtijo in nam škodujejo, kjer le Jmorejo? Ne moremo sicer trditi, da so vsi koroški in Štajerski Nemci naši nasprotniki; ali pregovor nas uči, da „kar mačka rodi, vse miši lovi". In ker se ne vidi človeka v srce, se ne moremo o tujcih natančno prepričati, kdo izmej njih je naš prijatelj ali naš sovražnik. Radi teg* jim ne smemo nikdar popolnoma zaupati, ako se tudi nam dobrikajo. K tej zaupnosti nas resno opominja vsa žalostna zgodovina slovenske politike. Rtbelskim rudarjem gotovo nihče ne zavida tisth goldinarjev, katete so si v Radovljci prigodli, dasi je bila to precejšnja svotica in bi ne bila nobeni slovenski godbi na sramoto; toda sveto nam mora vedno biti geslo: „Svoji k svojim!" in držeč se t-»ga gesla moramo odločno zahtevati, da kjer Slovenec na svoji zemlji živi, t mi naj se slovenska pesem glasi! Tako delajo tudi vai dragi zavedni in omikan narodi in ne trpe, da bi ee pri kaki priliki njih peeein prezirala. Kaj bi storili nemški uestrpneži, ako bi kako nemško društvo v nemškem kraju najelo za kako veselico čisto slovensko godbo, katera bi ne znala igrati nič druzega, kakor same slovenske napeve ? To naj presodi razumen čitatelj sam! Ali mi slovenski „božji volki" smo z vsem zadovoljni in nam je vse jedno, ali se igra pri naših veselicah domača ali tuja pesem. Domača pesem obuja v ljudstvu naroduo zavest in mu vtrjuje plemenito ljubezen do domovine. A mi pri zadnji veselici radovljiškega gasilnega društva nismo imeli sreče ni č*sti, da bi koroški rudarji kak slovenski napev izpustili iz svoj'h godal. Same blažene nemške melodije so se razlivale; po lepi slo venski okolici radovljiškega mesta. To je seveda vse pri tj veselic« prisotne prijatelje nemške kulture močno navdušilo. Rabeleka godba, če tudi je nemška, ni tako .izvrstno" igrala, kakor se je o njej pisalo. Čuti so bile od nje le navadne nemške popevke. Tudi za ples so rs krožile zopet same BSmlks vrtinke. Splošno pa se j« opazilo, da se je pri večkratnem spremljevanju prihajajočih in odhajajočih vnanjih gasilnih društev, kakor tudi pri .'doves..e.-n skupnem sprevodu v cerkev iu nazaj, drgnila vedno jedna ista koračnica. Ni znano, ali so ženijalni godci samo to koračnico znali, ali so jih znali več, pa se jim v njih preširnosti ni ljubilo kako nove zagosti misleč si : „$aj je za Kranjce vse dobro!" Toda naj bode pravo to ali ono, mi upamo, da jih v Radovljici več ne bomo slišali pri slovenskih veselicah. Radovljiškemu gasilnemu društvu pa ni končno usojamo priporočiti za prihodnje ve sel co slovensko godbo. Ako pa tako ni dobiti — najbrž je tudi za to slavnost ni bilo dobiti — pa r.aj pridejo rajii „Bovoi", *o vsaj nali ljudje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. septembra. — (Kandidat narodne Btianke za dopolnilno državnozborBko volitev ) Zvrševului odbor ' . ■■■.<: nt' htranke je danes po dogovoru z zaupnimi možmi iz volilnega okraja postavil kot kandidata za dojinlnilno državnozborBko volitev dne 29 t. m. gospoda dež. poslanca Josipa Lenarčiča, posi etnika in tovarnarja na Vrhniki. — (Dopolnilna državnozborska volitev.) iz vorodostojnega vira čujemo, da je krščausko-sccijalna frakcija klerikalne stranko sklenila, postaviti svojega pi sobnega kandidata za dopolnilno državnozborsko volitev. Ta strauka je najproj agi to.ala za dr. Žitnika, a ker je temu škof prepovedal kandidovati in ga prisilil izjavi' i, da tud' izvolitve ne vzprejme, so se krščanski socijalisti zjedindi na drugega kandidata in sicer na posvetnjaka. — (Vdovsko učiteljsko društvo) j« na svojem današnjem občuem zboru izvolilo naslednji odbor: Gosp. Srečko S t e g n a r, predsednik; gosp. Jurij Rezek, podpred^eduik ; gosp. Al. K e c e I j, tajnik; gosp. Jos. Ce puder, bkigajnik. Gg. Iv. Borštnik, Jernej č e n č i č , Jak. Dimnik, Ant. Javoršek in Janko Ž i r o v n i k odborniki. — i Potresu u podpora železniškemu oaobju do danes še ni izplačana, v tem ko so drugi uradniki isto prejeli že pred tremi tedni Khj vender misli slavna direkcija v Beljaku? Sedaj bi bila tolikim dobrodošla, ko se pričenjajo šole in treba otrokom obleke, knjig itd., a direkcija se ne gana ne na desno ne na levo, ter čaka . . . Bomo videli koliko časa bo treba še čakati! — (Streljanje s topiči.) Letos se je primerilo jako mnogo slučajev, da so ponesrečili mladi ljudje pri streljanju z možnarji pri raznih shodih, novih mašah itd. Sedaj jih leži sedem v deželni bolnici silno poškodovanih. Ker so to večinoma mladi, krepki, deloma že oženjeni kmetovalci, ee hoio pač vprašati : ali je uspeh tacega pokanja v razmerji z nesrečo, katero dostikrat prouzroči ? Znano je, da je dež. predsedstvo ukazalo ces. kr. oblaBtvora na deželi, naj strogo nadzorujejo tako streljanje, a nihče se za to ne zmeni; tudi ta ukaz je ostal i a papirji — kakor toliko drugih ! — (Družbinski večer ljubljanskega „So kola") Zarad nepričakovanih ovir ee je moral vzpored n-koli ko spremeniti. Namesto kvarteta .Ilirija" bode zarad odsotnosti g. Pavšeka sodeloval oddelek 12 pevcev si. pevskega društva „Slavec", ki je, kakov vselei, tudi zdaj iz posebne prijaznosti rade volje prevzel j izvršitev pevskih točk. Ostali vzpored ostane, kakor smo ga priobčili in so štiri humorističan točke in prvi nastop domačega orkestra gospodov diletanlov porok za to, da bode večer prav posebno zanimiv in zabaven. — (Prigledni shod vojaških dopustnikov in rezervistov.) Prigledni Bhod vršil se bode letos za mesto ljubljansko: 12. oktobra za vojake peš-polka Štev. 17; 13 oktobra za vojake vseh drugih pešpolkov ; 14 oktobra za vojake lovskih bataljonov, in 15. oktobra za vojake vseh drugih krdel. Shod pn no se vsakikrat ob devotih dopoludne v Št. Petsraki vojašnici Tistim vojakom, ki bodo zadržaui udeležiti se teh kontrolnih shodov, se naroča, da pridejo k naknadnemu kontrolnemu shodu dne 10. novembra. 1 — (Nova lekarna) Danes se je otvorila nova lekarno, „dež. lekarna pri Mariji pomagaj" na Kesljevi cesti št. 1 v Levčevi hiši. S tem je ustreženo davni želji vs h prebivalcev št. Petersks cesto, Poljan iu drug h bližnjih ulic. Ltstnik lekarne je v Ljubljani dobro znani in obče priljubljeni gosp. M Jan L* u stok. I. kam a je jako elegantno opremljena in preskrbljena z najizbornejšiini zdravili. — (Z Viča^ se nam pige• V ponedeljek dne 14. septembra ob 2 uri popolndue je treščilo v hlev gospodarja A'tona Sluge na Viču Vrlo gasilno društvo je bilo takoj prid poveljstvom gosp. načelnika Lovra Oorjnpa na licu mesta; delovalo ,«e neutrud ljivo cei popoldan do 1. ure zjutraj in tako jo redilo velika nesreče poslopja bližnjih soBedov. Sedaj se je lazvidslo, kako piej>ot'tbno j* gadlno društvo, aketav^o morajo naši vrli gasilci večkrat kako za bavljico i r^slišati. Naj ni gre društvo k vajam sli kakemu drngfu.u društvenemu opravilu, vsaRokr.it ne Čuje in vidi stranski posmeh in še celo od od ličnih i bčanov. kateri bi morali društvo nsjbolj podpirati. tJasilno društvo obstoji že 24 let iu deluje ves ta čas jako mjesno. Prrn^dlo bi bilo že iLvno ako ne bi načelnik g. Lovro Gorjup, ki že vodi društvo ek«raj Četrt stoletja, neutrudljivo d*lo val za društvo Zsd, da društvo Še nima vsega potrebnega orodja kar so je pokazalo sed.jj pri tem požaru. K m, da ima društvo l-ekaj podpornih članov, roda od obalna re dobiva nikake podpore, da bi si napravilo le druzega potrvbuega otodja Obžalovati je, da bh nai župan t«ko mal i zanima za gasilno društvo, ki ga je že verkrat prosilo, naj bi kaj po- magal, da bi te napravilo ie ved potrebnega orodji; a odgovoril je vselej: da ga naj v miiu pustimo! Rog daj le naiemu načelniku trdue volje in zdravja, da ti bolo društvo vs»j dtogo leto, ko bode prazno valo stojo 26U-tnioo, moglo s pomočjo dobrodelnih rok napraviti Se jedno novo brizgalno, katere smo j .ko potrebni. Pot« m se ne bodemo ustrašili noto nega p ž-r». — (Nesreča na železniški progi.) Posestnik Jakoh Jaro |a Val (šr. 20) r-n Med voden, 71 let star iu skoro popolnoma gluh mož, >e šel davi po želi aoilki pfOgi nt svoj t»Hvnik. Mož ni sli.su! jutranjega iz Ljubljane prihajajočega vlaka, strojevodja pa vsled goste megle ni Tidel moža na progi. Stroj je Jarca podrl In ga v polnem pomenu besede zmečkal, potem pa vlekel truplo nekaj časa s soboji — (Iz Kamnika) se poroda, da namerava iu-žeuer g Ivan Spubk na svojem posestvu napraviti tovarno aa izdelovanje želznin in električno centralo za razsvetljavo Kamnik« z električno lučjo Lokalni »g ed se tio vršil dno 30. t m. Električna razsvet']. v« bi bila zi Kamnik znatna pridobitov. — i Odlikovanje C-^sar je podelil gospodu J. Oovf;nnu, prostu v Motliki, viteški križe Prnnc*Jozefovoga reda — (Kdo je kriv?) Pri Sv. Roku v šentvidski fari pol« Zaticine ;e v pouedeljek ob 4. uri po-poludne f m tičalo. Strela je ubila dva človeka in dva vola. Šentvidski .liberalci" si tolmačijo to nesrečo povsem i travno, ali tisti, ki so tako „trdui v veri", da so i» o pripravljeni vzprejeti dra. Šusteršiča kot kandidata r.a državni zbor, tisti dulže šentvidek«ga župnika, da je indirektno kriv popisane nezgode. Gospod župnik je b I namreč poklical nekatere obč. može in jim raki I, da letos ne bo maše za semenj, ako se posebe ne plača in da bo posebna maša r/ čunši od G ure zjutraj vsake pol ure dražje. Šentvidski možje so mislili, da opravijo morda tudi brez posebne maše, a strela jih je podučila, da ne gre, in zdaj se jeze na župnika, da ni, kakor prejšnja leta, brezplačno maševal. — (Vinarska razstava v Novem Mestu.) Kmetijska podružnica novomeška priredi o priliki izrednega zbororanja kmetijske družbe kranjske v Novem mestu majhno vinarsko razstavo. Namen tej razstavi je, pokazati vinogradnikom različno orodje iu druge priprave, ki so potrebno za obnovitev vinogradov. Vsi predmeti bodo razstavljeni v treh oddelkih, in sicer tako le: I. oddelek: a) Razstava orodja, potrebnega za rigolanje, zasaditev in obdelovanje vinogradov in trtrtnic, b) razstava orodja za cepljenje trt (noži, škarje, klešče itd ) in drugih tu sem spadajočih potrebščin, c) razstava trdnih škropilnic in drugih priprav za zatiranie trtnih škodljivcev, d) razstava orodja za žveplanje trt II. oddelek: a) Razstava modre galice, žvepla in drugih takih potrebščin, b) ravstava umetnih gnojil za vinograde in trtnico. III. oddelek: 8) Rizstava uzornih načrtov za ameriško tftnice. b) razstava priprav za preiskovanje zemlje glede apna, za bonitiranje zemlje i t. d. Razstava bode trajala od 15. do vštetega 20. dne oktobra. V*i razstavljeni predmeti bodo ,na jirodaj", in bo bodo shupiček za nje doposlal razatavljalcem takoj po razstavi. Razstavo predmetov prinkrbi podružnica, razatav-Ijalci trpe s«mo trroške za pošiljat* v. Risstavljaloi naj se obrnejo zaradi natančnejših podatkov na po družnico c kr. kmetijske družbe v Novem Mestu — (Premovanje konj) se je dne 12. sept. vršilo v Trebnjem. Darila so dobili za kobile B žre hfti: Josipina Hribar v Vel. Gabru 35 gld., Anton Žgur iz Bele C-rkve 20 gld , Milu Petan iz Pod boršta, Matevž Šal*-kar iz B'ata in Jo'.e Bregar iz Slehanje Vasi po 15 gl , Simon Pr/stov \/. Št Vida in Jsnez Gor-c iz Š'. Lovrenca srebrno svetinjo. Za mlade kobile: Jože Cvetan 25 gid, Ivan Ver-hovec iz Žužemberka 20 gl., Julij Tr-o is Malevasi 15 gld., Jože Rus iz Mirnepeči in Ant Zupančič iz Dol. Vasi srebrno svetinjo. Z* Irt-beta: A Bujak iz Skuč in Jos Hribar iz Vel Gabra p o 10 gld., Franc Razdereh s Temenice in Simon Prištov iz Št Vida srebrno svetinjo. Pri zadn em pr-.niovaoju, ki se je vršilo v Št. Jerneju dne 14 t. m., so dobili premije nastopni: z« kobile z Zrebeti: 35 gld. Jos. Tavčar iz St. J-rneia, 20 gld. Jvj. Strojn iz Ostrog, 15 gld. Mib Marinlek iz Corkelj, l"> gld. veleposestnik baron B »rsfh, 15 gld l.su Kerban iz Zg Gradišča, srebrno svetinjo I*. Globevidk is 3t. Kocijana in Mit Hosta iz MuUnca. Z*, mladt; ko bile: 25 gld J>s. Globočnik is Št Kocijana. 20 gl. Ant. Baiborić iz Ćadreža, 15 gld. Ant. Btraas iz Kostanjevice, srebrno svetinjo Fr Jordan is Mal i. » in Martin Ribal iz Št. J«koba. Za žrebota: 15 p'd. Mat. Vene iz Z*boršts, po 10 gld. Ivan V-r;acid iz Pr stave, Jan. Strojn iz Ostroga in J.is S'nki iz Zaboršta. Srebrno svetinje so dobili: Mat Miklavč .': iz Mtbarevč Fr. Jordan MJ-mc*, F.. Ko hm iz D».d iu Uršula Z-igore iz Staro Vasi — (Razžaljeno germanstvo ) P Se te nam iz Tržiča: Tu pri naa, v kranjakem vrajna" god«' se ie8 nečuvene stvaii Vs*k dan podaje nam novih d> kazov, kako da 'peščica tukajšnjih N.nKtliko moč v Tržiču, sklenil )e, da s* ima slovenski napis iz kamna izbrisati, na ujk^ovo mesto pa so je postavila deska z napisom: „Kna-benecbu'e Neumarktl" S* veda?! Sedaj pa se vpraša, sli bodo v tamolujo šoio budili slovenski otroci se šolat, h\\ pa trži-^ki nemikntarji takta nčit? Skoraj bi rekel, da so poslednji bolj potrebni pouka od kompetentne str.o.i. — (Razpisane službe) Po odpovedi gosp. notarja Jo.l.tf.\ Kotsbsoka iaprasnjeno notsrsko meso v Vijiavi, e entuvalno drugo rudarska mesto, ki b-te isprasnilo. Prošnje je vložiti nsjkasneje it dni po tretji objavi razglasa v uradnem batu pri notarski zbornici v L ltdijo se je vozil tudi geolog baron F ul >n. Njega, kadeti do Btatt« forta in dva mornarja so prebivalci otoka Gvadal-canar ubili. Mornarji eo napadalce s puškami hitro pregnali. Otok Gvadaleanar, čigar prebivalci so kanibali, kateri so že pojedli najraznovrstiejše misijonarje, katoliške in protestantske, leži v Tihem oceanu in spada mej Salomonske otoke. Ubiti baron Foullon-Norbek je bil znan strokovnjak in š l.-geolog pri drž. geološkom zavodu. * (Carigrajake dogodbe) Čadne reči se gode v preetolnem mesta turškega carstva. Pobijanje Ar-mencev šo vedno ni prenehalo. Vsak Turek misli, da stori Allahu dopadljivo delo, ako razkolje krivo-vemenm Armencu glavo, in se ravna po tem prepričanja. O tem, kaj se godi v cesarskih zaporih, ki so vsi prenapolnjeni z Armeuci, se gotovega nič ne ve, ali celo goreči prijatelji Turčije priznavajo, da se gode grozne reči. Jem i ki ne dobe nič hraue, če jim je ne prineHO nj h sorodniki in če ti prej ne podkupijo paznikov. Mnogo jetnikov je že umrlo gladu. Tiste, ki jokajo ali vpijejo, pobijejo pazniki kakor pso. Kadar pripelje policija novih jetnikov, jih zapro toliko, kolikor jepoutora, ostale pobij< jo, n»' vprašaje, soli krivi ali nedolžni. Aretovana dekleta se prodajajo v torčke hareme, nelepe žene pa kot sužnje. * (Praktični razbojniki) V Seresu so razbojniki prijeli brata avstnisk^ga konzula, imovitega trgovca Do metra Z atka ter ga odpeljali v gore. Pisali so konzulu, naj jim pošlje 100 000 gld. odkupnine, sicer da umo-č ujetega trgovca. * (Ujeti dinamitardi) Angleška policija se jo že nekaj tednov bem na vso moč trudila, zaslediti neks anarhinte, o katerih jo čula, da nameravajo uprizoriti velik litentat. Javili smo le, dr so je posrečilo aretovati štiri jako nevarne osobe, dol. no v Rotterdaiun iu v Doulogneu iu v Londonu, irnke fnujce, kateri s> ia večkrat operirali z dinamitoimi bombami in i mol i sedaj v A'ilvc-rpenu c-lo tovarno za isdelovanje dinamitnih bomb Pri aretovancih je policija na^la DBOgo denarja Somilo se jh iz začetka, so ti itn^rhisti nnranravali atentat na ruskega carja, a preiskava je d r . * I.*. da to ni bil njih nar/ien. nego da so hoteli provzrcčiti več eksplozij V Londonu :r> < S mogoče ubiti angleško kraljico. UaioJM bo ob sebi, da je razkritje tega komplota obudilo velikansko senzacijo. Slovenci iu Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila iu Metoda! I I Darila s Za „spodnještajerski jubilejski zaklad" so o fi.Ij.' 11;. I i .»: j;.: F.anc Listavec, odgojitelj v Karlovih varih 4 Kr.; Anton Kupljen, o. kr. noti- v Črnomlja 30 Kr,; Andrej Eiabaober, trgovec na Ltlkem 2i> Kr.; Antoa Svetina, c. kr. notar v G>ru)eaagradu U) Kr ; Praao Hrašavec, c kr. sodnik v Grradon J'» Kr ; Lan Skuhala, dekm v Ljutomera 1 Kr ; dr. J sip Derč, adravnik v Ljubljani 10 Kr. ; dr. Janko H>zi t'"., profesor v Maribora l Kr ; si. posojilnica na Vranskem 100 Kr.; Anton Koblar, kur.it v Ljubljani lo Kr ; dr, Dragptin Trt'o, odvetnik v Pottojini l'o Kr.; M rtu Šket. Kapnik v Š'. Rapertu na J Lalkam 2 Kr.; Alojz Miki, trgovec v Ormoša 2o Kc ; Ludvik Smola, župan v Sevoioi 10 Kr.; si. občna Št. Jurij nad j Taborom 10 Kr.; s!, občina teharska 40 Kr.; si. okrajni zast:ip vranjski 200 Kr. ; dr. J >8'p Gj-rički, odvetnik v Goroji Radgini 1 Kr ; Franc G mzi, malčan v 0 mola 9 Kr,; prebitek dja^ke voaaliot v Ljutomeru Lfi Kr. 20 vin.; Ivan Novak, trgovao v Dola pri L t j| 2 Kr.; neimenovana gospa po g A. Alknrou v \': l-uju lo Kr. Uredništvu našega lista je poslali Za dražbo ev. Cirila in Metoda: Goan, Franjo Jošt, knjigovodja pOSOJilniOS v Cilji, ti kron, uabr.ne povodom ienitovanja g. nlitalja Zidarja in gclćna. aćiteJjioe M ciko Lsinf lloerjsva v Novi Cerkvi, /. -eli rodoljubni darovalci in daro-vrdke in nj-.h nasledniki! Dunaj 17. septembri. Cesar se je povrnil /. vojaških vaj v Gališki, Dunaj 17. septembra. Delavci državnih železnic tu in v Pragi nameravajo uprizoriti štrajk, ako se jim plača ne poviša in se ne uvede deveturni delavnik. Carigrad 17. septembra. Vojna uprava jo ua vseh mostovih razpostavila vojaške straže, ker se boji novih izgedov. V sultanovi palači postavljeno krdelo se ni hotelo umakniti novi stra/i, vs id fieflar je nastal krvav boj. Bruselj 17. septembra. Policija je dognala, da so anarhisti v Autvverpenu izgotovili vsuj 300 dinamitnih bomb ter jih prenesli najbrž v Glasgow. London 17. septembra. Policija naznanja, da ima dokaze, da so anarhisti name ravali atentat le na angleško kraljico in na prestolonaslednika, ne na ruskega carja. London 17. septembra. (tladstone se je postavil na Čelo gibanju, kateremu je namen, primorati vlado, da stori odločilen korak za rešitev turške krize. Iz uraiinfnnto, Ljubno, Čez Holztlml t AuilOS, Iactil, C ihti hi SolnoRrad, Lauri-Oaateln, Zolt ua jezom, Inomoit, Stojr, I,ine, Dunaj via Amntnitim — Ob 6. uri n. miti. zjutraj meiatit vlak v Kočarje, Noto ranato — Ob 7. uri 10 min. osobni Tlak t Trbii, Pontabol, Beljak, Golovec, Ki,, ■enafeita, Ljubno, Dunaj čoi Selathal v Soluoffrad, Stoj r, liim-, Itudojavice FIkoiiJ, Marijino vara, Heb, Franaor« vara, Karlovo vara, Prago, Llpilu! će a Amatottou na Dunaj. — Ob 13. uri G5 min. pouoludne mriani vlak v Kočevje, Nove maiito, — Ob 11. uri 60 min. dopoludne oiobni vlak v Tri Pontabol, lluljiik, Uolovao, Krunzanafoata, Ljubno, Helathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoliidne oaobul vlak v Trbli, Beljak, Celovec, Ljubno, čea 8eU-tnal t Solinitfrml, Loud-Oaatoin, Znll na Jezeru, Inomoit, Krn^auo, Otirjh, (tennvo, Varit, ritoyr, Lina, Omuiidau, Iaohl, Itudejevice, Plzotij, Marijina vara, Hob, Frauoove vara, Karlove vara, Prago, Lipiko, Dunaj via Ain. atetteu. — Ob «. uri SO min. avečor rnoaaul vlak v Kncovje, Novo maatn. — Ob 7. uri 44 min. avečer oiobni vlak v I jOBOO~Wed. —■ Vrini toga ob 6. uri 89 min. popoludne vaako nedeljo in praznik v Leioe-ltlod. I'rtlio«! v I.fuitijHiio jnž. kol.). Ob 6. uri 63 min. ajutraj oaobnt vlak z Duuaja vi i Amitottcn, Solnograda, HreKenca, lnomuita, Zella na jezeru, liond-Oaetotna, Line«, Bteyr», (Imuuiluiia, Iaohla, Auaaona, Ljubna, Oeluvoa, lioljaka, Pratizi feate, Trbiža, — Ob 8. url ajutraj oaobnt vlak la Loao-I!teda. — Ob S. uri 10 min. zjutraj meaani vlak la Kočevja, Novega moata, — Ob 11. url 'i6 min. dopoludne oaobnt vlak a Dunaja via Amatettnn, Lipakcga, Pr«,(i/. Franoovlb virov, Karlovtb varov, Hnba, Marijiuib varov, Plr.uja, itn i. rio, Solnograda, Liuoa, Stuj-r.i, Pariaa, Oenevo, Ouriha, Hritgonoa, lun-moata, Zella na jeaoru, Leiid-tlantelna, Ljubna, Uulovoa, Poutubla, Triu/ i — Ud 3. uri 33 min. popoludua tnnšanl vlak iz Kočevja, Novoga moatn. — Ob 4. url 66 min. popoludne oaobnl vlak a Dunaja, Ljnlni v Bulztlialu Poljaka, Culovoa, Frauaenafeato, Pontabla, Trbtia. — Ob B. uri 36 mir., svooer meaani vlak la Kočevja, Novega moata. — Ob 0. url 4 min. ■večer oaobul vlak a Duuaja preko Amatottona, iz Llpaljo, Prago, Frauoovlh varnv, Karlovih varov, Iluba, Marijinih varov, Plznja, Hudojaviu, Nnlnngm.l.. Ljubna, lleljaka, Oeluvoa, Pontabla, Trbiža. — Vrhu toga Ob 10. url 2r> min. zvečer vaako nedeljo in praznik Iz Luauo-HIttda. OrilMHi it. l.jtiltl.nu«' (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 3S min. zjutraj, ob 3. url 6 min. popoludno, ob 6. url 60 min. zvečer, ub 10. url 36 nun. zvocer, (Poalednjl vlak Iu ob nedeljah In praznikih.) l*rllio«l v L.|ut>linuo drž. kol.) iz Kamnika. Ob 8. uri 6(1 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoludne, ob 6. url 30 min. avečer, ob 9. uri 66 min. zvečer. (Poalednjl vlak tu ub uodoljah m praznikih.) i^aaat^ ^bb^ i2fca ^^^Sa 3a^aaa ^Li^bv ©•vila <* i* ii 21 naravnost iz tovarne. Zaž^e naj se vzorec Ifilnaga blaga in morebitno ponarejenjc se takoj pokale. Pristna, čisto vegetalno barvana, solidna črna svila pusti Hel pt'pvl. Ponarejet.a, otežena »vila, ki rada postane mastno svetla in se bitro lomi, pušča temnorujav in svetlornjavkast pepel. Pošilja se poštnine in carine prosto na dom. — Vzorce naj »e zabte\a iz ., Hohensteinske svilotkulnice .Lotze v Hohensteinu na S. zzzz Meh. tovarna avilnega blaga. (8223) Največja zbirka trmii, lit-ltli in i»t*r \ ili svil. b G) .i. * •'• •** + ■■■ •'■ K tja mi* »y» m «M »,• »ya *jm an* *r> «1« *)t* *S» *i* *jf* *<* ajB «f*^>^ +', 1 + f+ ' 1 i «.' r«r+*.U' ,4.t,7 + '.7 + *7 + l,.'» + ' .' + '.'+<.''+',' + ', ' + '.' + " + ',.' + '..'4.' ,' + r. ,*«.VT« m m 4 ! SI — 11.. za gimnazijske in ljudske šole vse šolske potrebščine tibttziia »pričevala itd. (S»8»-a| prodaja Antan Zagorjan v Ljubljani, v Siov. Matice hiši, v zvezdi št. 7. * ' * * * * * » + h* ^4 » * a J ■ a • > * V * » JI b J k J ti L i l I l J ' i J . i J l • • • • * • *•* • ■ *• • • • a a • •# *« « • ** 41* p 1 4 *, tU «Xft dw WW ., ... .,. t y t t y .,. ... .,. T .,. .r T Y B Y B *|* *f* ^ t** priporoča Narodna Tiskarna KLE1NMAYR & BAMBERG v Ljubljani I^crig-resril trg* šte^r- 2 prijioroča svojo popolno zalogo vseli v tukajšnjih iu vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v naj 110vej šili izdajali, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah, (»884-»!*) ——----*a4»®4$*»- Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe* .se zastonj. mmmmmmmv. Preselitev in otvoritev nove lekarne« <■ a-t mi jr n;t/.u.miati p n gg, zdra vnikon i in |> n. slav. občin al VU itolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem odo kupovno prevzel in isto pod dosedanjim Imenom Deželna lekarna „Pri ■ ■ ■ ariji pomagaj premestil v Iiiso gospoda Lovca poleg mesarskega mostu« Po svojem dolgoletnem poslovanji v vetikoineatnlh, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; sv<>ji> popolnoma novo lekarno srm uredil p'> vseh sahtevah modrine farmacije in pi-cskthel s svežimi in presknšeuiini zdravili, kakor tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadajočinii potrebščinami, katere I »odem vedno v najboljši kvaliteti v saiogi imel Nadalje oposarjam slav. občinstvo Ae na svojo bogato aalogo najfinejših tVancoskih in angleških parfnmerij, toaletnih in mediciničnih mil, tu- in inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez iu instrumentov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod. Nadejam se, tla boile slav. obiinstvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo; trudil se bodem vedno, zadovoljiti je /. naJBolidnejŠo postrežbo, v i •*■ J 1 J J 1 L najodlicnejsun spoštovanjem Ljubljana, da. .7. »ptamhr. ph> X-eiXStelK lekarnar. (8095—11 lzdajateli iu odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".