PoStnfna plačana t fcotevtnL
Leto XVII., št« 12
Ljubljana,
16. januarja 1936.
Cena t Din
opravmštvo; Lguoijana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. 8122, 3123, mseratnl Oddeieit: Ljubljana, Seien-burgova ol & — Tel 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
et.il. — Telefon St. 2455. l?odružnlca Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St. 19a ftačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub* 3124. 3125, 81266. ljana St 11.842, Praga «slo 78.180, W!en St lOft.241
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40*—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayer)eva ulica štev. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Jubilej kulturnega dela na češkem
Čehi so imedi že pred več ko tremi stoletji v svoji svobodni državi svojo visoko razvito in cvetočo kulturo. Po nesrečni bitki na Beli gori 1. 1620 jih je habsburški absolutizem oropal državne samostojnosti in cvetoče kulture. 17. in 18. stoletje tvorita dobo globokega političnega in kulturnega propada med Čehi. Konec 18. in v začetku 19. stoletja se pričenja polagoma preporod. Leta 1846 je sprožil Karel Havliček misel o motni kulturno-prosvetni zvezi v obliki <lruštva »Komensky«, ki bi naj raztresenim in razcepljenim delom naroda od-jxrla oči in vilila novega, živega duha.
Dunajski absolutizem, ki je kmalu po revolucijskih dneh 1. 1848. kakor mora legel na vse Slovanske narode Avstrije, je naravno zadušil tudi med Čehi vsakršen večji razmah nacionalnega kulturnega, dela. A čim je pritisk absolutizma nekoliko popustil, moremo zaznamovati nove podvige. Prosveta je bila gonilna sila v dejanju in nehanju češkega naroda. Kakor gobe so rasla nešteta izobraževalna društva, nastajale so knjižnice, vrstile se gledališke predstave, na sto-tme in tisoče predavanj je leto za letom širilo obzorje češkega naroda po mestih hi na dežeii.
Med tem se je razvijalo tudi češko šolstvo. Že v šestdesetih letih minulega stoletja so dobili Čehi svoje prve srednje šole v začetku osemdesetih let celo svoje češko vseučilišče v Pragi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pričela ustvarjati tudi mogočna organizaciji industrijskega delavstva, ki si je po-leg strokovne in politične ustanovila tudi svojo močno prosvetno organizacijo. Leta 1896 je ob sodelovanju dr. Mssa-ryka nastalas Delavska akademija (so-cialno-demokratska), leto pozneje Osrednja delavska šola (narodno-socia-Estična). In še mnogo drugih sličnih kulturnih central.
A vse to ogromno prosvetno delo ni bilo v smislu Havličkove ideje iz leta 1846. enotno usmerjeno k skupnemu velikemu cilju. Šele 60 let potem, ko je Havliček s svojo idejo nastopil, leta 1906, se je iz tega stremljenja, na iniciativo češkega Narodnega Sveta, porodila prosvetna centrala za ves češki narod, takozvani Svaz osvetovy (prosvetna zveza). Ta ustanova bi naj vezala vse češke kulturne organizacije v enotni organizem in jih organizirala k skupnemu in sistematsiko-enotnemu prosvetnemu delu. Dne 6. jan. 1906. je bila ustanovna skupščina Svaza. Za predsednika je bil izvoljen vseučiliški profesor dir. Pas/trnek, ki je še danes njen predsednik. Svaz osvetovy naj bi tvoril nekak sindikat vseh obstoječih prosvetnih društev, ki so pripravljena Ipodre.fiti svoje interese skupnim narodnim prosvetnim interesom. V okviru centralne zveze so bile ustanovljene deželne zveze za Češko, Moravsko, Šlesko in Nižje Avstrijsko, v okviru deželnih zvez zopet okrajne zveze, in po možnosti je zveza ustanavljala tudi krajevne podružnice po posameznih občinah. Težave so bile v onih občinah, ki so bile zaradi krivičnega volilnega reda v nemških rokah, težave pa zlasti tudi v Šleziji. Kljub vsemu pa je zveza potom svojih podzvez izvršila v dobi do vojne ogromno, naravnost neprecenljivo delo na polju narodne prosvete.
Po prevratu 28. oktobra 1918. se je položaj znatno izpremenil. Mnogo novih društev je pristopilo k zvezi. Centrala je porazdelila svoje delo na predavatelj-slri, knjižnični, umetnostni, organizacijski, mladinski, bibliografski, kinematografski in finančni odsek. V zvezi včlanjena društva so imela že pred prevratom nad 300 potujočih (prenosnih) knjižnic, tudi zveza sama jih je imela lepo število. Popolen preokret v knjižni-štvu pa je nastal po ustanovitvi češkoslovaške države. Zveza je ponovno z vso silo zagrabila za že staro misel, naj bi se s posebnim zakonom naložila občinam dolžnost, da ustanavljajo javne ljudske knjižnice. Plod prizadevanj zveze v tej smeri je bil zakon od 22. julija 1919 »o j-a/vnih občinskih knjižnicah«. Glasom tega zakona se je morala v vsaki, tudi najmanjši politični občini najkasneje v desetih letih ustanoviti na občinske stroške javna ljudska knjižnica. Občine so po tem zakonu obvezane tudi naprej za te knjižnice skrbeti s stalnimi dotacijami iz svojih vsakoletnih proračunov. Poprejšnje potujoče knjižnice zveze in v zvezi včlanjenih društev so postale kader mnogih občinskih javnih knjižnic.
Oproščena skrbi za knjižništvo se je zveza posvetila drugim prosvetnim nalogam: Njene ljudsko-prosvetne šole, nekakšne ljudske univerze v našem smislu, so v času od leta 1908 do 1920 priredile 16.000 predavanj z dvema milijonoma poslušalcev, nad 500 raznih tečajev, 250 razstav in okrog 3000 drugih prireditev (ljudskih koncertov, akademij itd.). Čim se je videlo, da je kinematograf zelo učinkovit činitelj v vzgoji širokih ljudskih množic, je zveza vpre-gla v prosvetno delo vse pridobitve kinematografije, obenem pa je vplivala na državne oblasti, da so izločevale, odnos-no omejevane predvajam je raznega film-
ZAKAJ JE JAPONSKA ZAPUSTILA POMORSKO KONFERENCO
Polom konference pomeni novo poostritev v svetovni politiki — Japonci se pripravljajo na spopad z Rusijo — Prizadevanja za ustanovitev močnega proti japonskega bloka
Tokio, 15. januarja, o. Japonska vlat da je poslala šefu japonske delegacije na pomorski razorožitveni konferem ci v Londonu admiralu Naganiju služ> beni nalog, naj se z delegacijo umaks ne s konference. Član delegacije Na= gai je bil imenovan za japonskega opazovalca na pomorski konferenci,
ako se bo nadaljevala.
*
London, 15. januarja, o. Kljub že ponovno napovedanemu neuspehu londonske pomorske razorožitvene konference je izzval sklep japonske delegacije, da se umakne s konference, tudi v Tokiju pravo senzacijo. Da nekoliko pomiri javnost, je šef tiskovnega urada pri japonskem zunanjem ministrstvu izjavil, da ta sklep še ni popolnoma dafi-nitiven, nego je odvisen od stališča, ki ga bodo zavzele ostale delegacije napram japonskim zahtevam. Japonska vlada bo pustila na konferenci svojega opazovalca, ki bo v primeru, če bi nastal na konferenci kak preokret, takoj obvestil delegacijo, da se lahko vrne in zopet sodeluje pri pogajanjih.
Vsekakor bo imel japonski umik s konference dalekosežne posledice. Nedvomno se bodo sedaj Zedinjene države odločile za utrjevanje svojih oporišč na Tihem oceana in v tem primeru je pričakovati sličnih odredb tudi od angleškega admiralskega sveta. Povsem praktično se bo tedaj pojavila potreba skupne angleško - ameriške fronto na Tihem oceanu proti Japonski. S tega vidika je položaj tem težji, ker se Zedinjene države na morju silno oborožujejo, dočim Japonci že iz finančnih razlogov z njimi ne
morejo tekmovati. Ob koncu 1. 1942. bodo imele Zedinjene države^ najmočnejše bro-dovje na svetu in bo prišlo na Tihem oceanu res do sodelovanja med Američani in Angleži. Japonci nikakoi ne bodo kos njihovi skupni moči.
Mnogo se razpravlja o pravih vzrokih japonskega nastopa. Nekateri menijo, da so hoteli Japonci nasproti Zedinjenim državam manifestirati popolno neodvisnost svoje politike in dokazati, da so močnejši, kakor so sodili o njih Američani, ko vendar s tako enostavno kretnjo nastopajo proti vsem ostalim udeležencem londonske pomorske konference. Gotovo pa so imeli pri vsem tem še svoje posebne namene, zlasti glede na položaj na Daljnem vzhodu, ki se vedno bolj razvija k resnim obračunom med ruskim in japonskim imperializmom.
Glasilo japonske vlade »Niši—Niši« poroča. da se japonska vlada trudi skleniti z nankinško vlado ofenzivno in defenzivno zvezo, ki naj bi nadomestila znano pogodbo devetih sil o jamstvih za suverenost Kitajske. Kitajci se seveda takega »zaščitnika« branijo na vso moč. Zato je japonski Jdep o umiku z londonske konference izzval v kitajskih krogih največje iznenadenje. Bojijo se namreč, da bo sedaj Japonska skušala izvajati nov pritisk na kitajsko vlado in ji vsiliti politično in vojaško iveio. Prav zaradi tega je japonska vlada hotela v Londonu dokazati, da je dovolj močna, da na lastno pest lahko izvrši svoje načrte nele na Tihem oceanu, nego predvsem na Kitajskem.
Tudi po vesteh iz Pekinga se Japonci pripravljajo z ojačeno silo za novo akcijo, ki naj bi privedla pod njihov neposredni
Preokret v Londonu?
Zaradi novih skrbi na Daljnem vzhodu se Anglija naj' brže ne bo preveč eksponirala v abesinskem sporu
London, 15. januarja, d. Kakor vse kaže, je japonski umik z londonske pomorske razorožitvene konference izzval precejšnjo spremembo tudi v dosedanjem stališču angleške vlade glede italijansko-abesinskega spora. Danes se je vršila običajna seja ministrskega sveta, o kateri politični krogi sodijo. da je na njej uveljavila svoje stališče skupina ministrov, ki je za odgoditev pe-trolejskih sankcij. Položaj na Daljnem Vzhodu se je tako zelo poostril, da se angleška vlada ne sme preveč angažirati v Sredozemskem bazenu, nego si mora ohraniti popolnoma svobodne roke in se pripraviti, na važne dogodke v Aziji in na Tihem oceanu. Eden je dobil nalog, naj ostane v Ženevi strogo rezerviran. >Daily Mail« poroča celo, da ne bo smel postopati na lastno roko, niti v primeru, da bi v Ženevi kaka druga država poskusila izzvati sklep o petrolej-
skih sankcijah proti Italiji. Tlak preokret je izzval med opozicijskimi krogi seveda veliko nezadovoljstvo in opozicijski listi opozarjajo vlado, da vztraja velika večina angleškega naroda pri tem, da si mora Velika Britanija ohraniti svoj dober glas in vztrajati pri svoji odločitvi, da izsili likvidacijo vzhodno-afriškega spora.
Po informacijah h Pariza bo Laval v Ženevi skušal izrabiti angleško oklevanje in pridobiti svet Društva narodov za odgoditev nadaljnjih sankcij. Merodajni francoski krogi se pri tem zanašajo na Ameriko in pričakujejo, da bo tudi kongres odložil svoj sklep o prepovedi izvoza petroleja. Nova posredovalna akcija, ki bi se sedaj pričela, bi se lahko nadaljevala v času deževne dobe, ko bo Italija gotovo vse bolj pripravljena na kompromis.
Anglija ima zaradi Abesinije tedensko več milijonov škode
London, 15. januarja. AA. Današnji listi pišejo zelo mnogo o seji angleške vladni, ki bi se sedaj vršila v sredo kot običajno vsak teden. Na dnevnem redu seje je razprava o pogodbi med Anglijo in Egiptom in pa vpiašanje delavcev in ostala vprašanja notranje politike. Glavni del seje pa bo vsekakor posvečen razpravi o vojni med Italijo in Abesinijo. Večina listov poudarja, da bo vlada sklenila da je bolje še počakati s prepovedjo uvoza petroleja v Italijo. Počakati je treba nove odločitve Društva narodov »Morningpost« veruje, da so v vladi glede tega vprašanja različna mnenja. »DailyMaik piše. da večina ministrov misli, da ni primerno, da bi se Anglija odločila za strogo prepoved izvoza petroleja v Italijo, ker bi to nekoliko spravilo v nevarnost sedanji mir.
O stroških, ki jih ima Anglija zaradi izvajanja sankcij in zaradi gibanja vojne mor-
narice v Sredozemskem morju, se bo razpravljalo na seji parlamenta 4. februarja t. 1. >Daily Express< pravi, da znašajo stroški za mornarico tedensko milijon funtov, škoda pa, ki jo trpe angleški trgovci zaradi izvajanja sankcij, se pa lahko ceni na več milijonov.
miiniiimmin"MM»iimi
Usodna eksplozija dinamita v Španiji
Madrid, 15. januarja, b. V Salamanki se je preteklo noč dogodila huda nesreča. Delavec, ki je bil zaposlen pri gradnji ceste, je spravil doma večjo količino dinamita, ki je ponoči iz neznanega vzroka eksplodiral. Eksplozija je delavčevo hišo popolnoma porušila. Delavec in sedem članov njegove rodbine so bili ubiti.
skega šunda, ki škodljivo vpliva na vzgojo naroda.
Toda v novi češkoslovaški državi so se poleg zveze pojavljale in močno razvijale tudi razne druge ljudsko-prosvetne organizacije: sokolske, delavske raznih političnih struj, orlovske, turistične, glasbene, pevske, gledališke, na Slovaškem Slovaška Matica itd. Nastala je poleg že obstoječe Delavske akademije in Osrednje delavske šole tudi še Svobodna kmetijska šola (agrarna), Proletkult (komunistična), Ljudska akademija (Merikailna) itd. Ta mogočni razvoj je spodbudi! predsednik Masa/rvka. da je dali inicijativo za ustanovitev Narodno-prosvetnega zavoda. Ob priliki njegove 70-letnice leta 1920 je pod imenom Ma-sarykovega narodnega sklada bila zbrana velika vsota denaria. Maisaryk je od te vsote določil 4 milijone za us^r>o\dtev narodno-prosvetnega zavoda. Svaz je kot edina nepolitična češka kulturna centrala dobil nalogo, da v zvezi 7 ostalimi prosvetnimi središči takšen zavod ustanovi. Na obletnico M"f»sarvkovega rojstnega dne, 7. marca 1925, je bila v ministrstvu za šolstvo in narodno pro-
sveto ustanovitev »Masarykovega narodno-prosvetnega zavoda« slovesno proglašena. Dne 24. maja 1925 je bil izvoljen prvi odbor.
Ogromno je delo, ki se je v minuflih desetih letih v okviru »Ma sarykovega lidovychovnega ustava« i na polju knjižništva (razposlanih je bilo na razne javne knjižnice nad en milijon knjig) i na polju predavatedjstva (nad 30.000 predavanj s štirimi milijoni poslušalcev) i na poflju prirejanja poučnih tečajev, i na polju glasbenih prireditev, radiotede-fonske službe, ustanavljanja lutkovnih gledališč, kinematografskih prireditev s kulturnimi filmi itd.
Tako poteka letos že 30 let, odkar stoji prosvetno delo na Češkem, od prevrata dalje pa tudi na Slovaškem, v znamenju visoke konjunkture, ker imajo Čehi in Slovaki stalno pred očmi idejo svojih velikih duhov Palackega, Havlička in Masaryka, da obramba, napredek in zmaga češkoslovaškega naroda ni bila, ni in ne bo odvisna od materialnega orožja, ampak od notranje sile, prosvete in kulture narodove
vpliv TS0 severno Kitajsko. Po mnenja tamkajšnjih krogov bodo japonski generali skušali na novo izsiliti od nankinške vlade, da pristane na odcepitev pokrajin Šangsi in Šantung. ki naj bi se priključili pokrajinama Hopeju in Čaharju, g katerima bi tvorile »neodvisno« severno - kitajsko državo.
Toda kitajski krogi so prepričani, da proglasitev neodvisne Severne Kitajske ni edini namen japonske politike na Daljnem vzhoda, ker bi bila zanje le sredstvo, s katerim bi si zavarovali levi bok v primeru, če bi prišlo zares do obračunov a Rusijo.
Že spomladi naj U m pričela velika japonska vojaška akeija proti Zunanji Mongoliji, ki je pod protektoratom Sovjetske linije. Nedvomno Rusi ne bodo mirno gledali na japonsko početje. Le malokdo še veruje, da bodo enako popustili, kakor so v sporu zaradi mandžurske železnice, samo za to, da bi se izognili krvavemu spopadu z nasprotnikom.
Kakor vse kaže, so v Londona pripravljeni tudi na tak razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu in kot odgovor na japonsko aktivnost na kitajskih tleh pričakujejo tukajšnji diplomatski krogi zbližanje med Anglijo in Rosijo. S tega vidika pripisujejo poseben pomen tudi najnovejšim pogajanjem med Anglijo in Turčijo, kj je v tesnem prijateljstvu z Rusijo in ki brez njene vednosti doslej po angleškem mnenju še ni začela nikake večje mednarodne politične akcije. Turčija se je izrazila pripravljeno podpirati angleško brodovje na Sredozemskem morja, angleška vlada pa je pristala na to, da preskrbi Turčiji večje posojilo. Angleški pristanek na to posojilo, ki je šele najnovejšega datuma je baje zelo značilen za pripravljajoče sa tesnejše sodelovanje tudi med Anglijo in Rusijo.
Francija proti pritegnitvi Nemčije
Pariz, 15. januarja, o. Vsi listi se danes obširno bavijo z neuspehom pomorske konference in naglašajo, da konferenca ne bi mogla doseči nikakega pozitivnega rezultata že zaradi paritetnega vprašanja, ki v znatni meri zanima tudi Francijo. Kar se tiče nadaljevanja londonske konference, h kateri naj bi se pritegnili še Nemčija in Rusija, francoska vlada še ni zavzela svojega stališča.
Vsekakor ugotavlja »Oeuvre«, da Francija nikoli ni pričakovala nikake koristi od pomorske razorožitvene konference. Francija se je trudila, da bi se osvobodila obveznosti washingtonske pogodbe, kar se je sedaj zgodilo. Neposredna posledica neuspeha londonske pomorske konference bo gotovo novo tekmovanje v oboroževanju. Francija je bila vselej proti te-
mo, toda na drugi strani tudi ne bo mogla nikoli pristati na to, da bi se pozvala k sodelovanje na konferenco tudi Nemčija.
»Echo de Pariš« piše med dragim; Velika Britanija in Zedinjene države še nadalje mislijo na to, da bi se konferenca nadaljevala tudi v primeru, če bi Japonska popolnoma zapustila konferenco ali pa pustila v Londonu samo opazovalca. V tem primeru bosta obe anglosaški državi povabili na konferenco Nemčijo in Rusijo, vprašanje pa je, ali se v Londonu zavedajo, kakšni zapletljaji bi mogli iz tega nastati. Ne smemo pozabiti, kakšno je francosko stališče glede na angleško^nem-ški pomorski sporazum z dne 18. junija 1936. Zato bi bilo bolje, če bi štiri velesile nadaljevale delo same.
Italijanska letala sipljejo bombe in letake
Italijani so porabili izboljšanje vremena za novo zračno ofenzivo — Mestece Sokota je popolnoma razdejano
Addis Abeba 15. januarja, d. Včeraj sta dve italijanski" letali hudo obstreljevali kraj Anale v Ogadeniu .Kakor trdijo, sta italijanska letalca metala tudi plinske borruDe. Do bombardiranja je prišlo, ker se je vreme v južni Aibesiniji zopet zjasnilo in je deževje nenadoma prenehalo.
Po uradnih poročilih iz Hararja so italijanska letala zadnje dni preplavila vso ogadensko pokrajino z desettisoči letakov, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se prostovoljno preda Italiji, ki jim »prinaša svobodo m pravice«. Del teh letakov je padeil tudi na ozemlje Angleške Somalije.
Dve italijanski letali sta včeraj leteli nad Cembra Birkutanom v bližini reke Taikaze ter metali bombe. Nato sta odleteli nad Dabat severno od Gondarja. Ali je bilo kaj žrtev, še ni znano. Italijani skušajo z bombardiranj em demorail i zirati prebivalstvo.
Velika opustošenja so italijanska letala povzročila tudi v iSokoti, ki leži 90 km južno-zahotino od Makale. Italijanski letalci so prispeli nad mesto, ko se je večje število prebivalcev zbralo v mali cerkvi k službi božji. Ena izmed bomb je padla skozi streho v cerkev in povzročila mnogo dima ter neznosno vročino. Kmalu nato je bila vsa cerkev v plamenu, ker jo je bržkone zadela zažigalna bomba. Pri tej priliki je bilo ubitih 10 ljudi, 8 pa hudo ranjenih. Italijani so vrgli tudi nekaj plinskih bomb ki so izzvale katastrofalne posledice med prebivalstvom. Zaradi teh bomb je oslepelo mnogo oseb, veliko število drugih pa je pretrpelo večje ali manjše poškodbe. Sokota je skoro popolnoma porušena.
V abesinski prestolnici poročajo z navdušenjem o junaštvu in požrtvovanju, ki ga je med bombardiranjem Sokote pokazalo osebje Rdečega križa ko je reševalo
ranjence in dajalo pomoč prebivalstvu.
prestrašenemu
Ras Nasibu protestira
Harar, 15. januarja, d. Ras Nasibu je poslal vrhovnemu poveljniku italijanske vojske na somalski fronti generalu Gra-zianijiu pismo, v katerem oporeka ,da bi bili italijanski ujetniki obglavljeni. Kaltor znano, so Italijani navedli aficielno kot vzrok za brezobzirno bombardiranje švedske bolnišnice pri Dolu in drugih postajah Rdečega križa, da so Abesinci obglavili ujetega italijanskega pilota. Ras Nasibu pravi v svojem pismu, da postopajo abesinske oblasti povsem častno z italijanskimi vojnimi ujetniki, dočim kršijo Italijani mednarodne dogovore z načinom svojega vojskovanja na najbolj surov način. Abesinski poveljnik protestira proti bombardiranju nezavarovanih vasi v Ggademi proti bombnim napadom na postaje Rdečega križa in uporabljanju strupenih plinov po Italijanih.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 15. januarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 97:
Abesinske čete pod poveljstvom rasa Deste zavzele postojanke jned rekama Ganale Doria in Daua Parma in poizkušajo izvesti pritisk na tem delu somaltskega bojišča. Dne 12. januarja je general Gra-ziani pokrenil močno akcijo proti četam rasa Deste in abesinske čete so se morale umakniti. Boj se nadaljnje. Naše izgube doslej niso hude.
Na eritrejskem bojišču se nadaljuje intenzivno delo našega letalstva.
vesti o uspehu na severu
Addis Abeba. 15. januarja, o. S severnega bojišča poročajo, da je večjim oddelkom rasa Sejuma uspelo izvojevati novo zmago pri MakalL Abesinci so uplenili večje količine strojnic, pušk in živeža. 65 Italijanov je bilo ubitih, mnogo več ranjenih. Na abesinski strani je padlo samo 6 vojakov, 9 pa jih je ranjenih.
Bitko v Geralti sta vodila dedžas Gebriho in polkovnik Asevenak. ki sta pod poveljstvom rasa Sejuma. Geralta leži severovzhodno od Temlienskega gorovja v neposredni bližini Makale. Abesinci so sedaj popolni gospodarji TembienskeSa gorovja. Na ta način resno ogražajo Makalo. Obkoljevanje Makale napreduje z uspehom s severne in južne strani.
Italijanska ofenziva na jugu
Rim, 15. januarja, o. Službeno poročajo, da se vrši na zapadnem odseku somalske fronte, severno od Dola, že tri dni velika bitka. Proti vojski generala Grazianija. ki je pričela z ofenzivo v tem odseku, se bori glavni del vo'ske rasa I>3ste.
Addis Abeba, 15. januarja, o. Z južneSt bojišča prihajajo vesti, da se je končno pričela dolgo pričakovana ofenziva generala Grazianija proti rasu Desti. ki je v zadnjem času znatno pomnožil svoje čete. Za sedaj še ni znano, kje so se boji pričeli.
Angleški ukrepi na Cipru
London, 15 januarja, g. Gradnja močnega angleškega letalskega oporišča ne otoku Cipru se bliža koncu. S Cipra bodo lahko angleška letala ovirala italijanske podmornice in bombna letflla pri operacijah n« Rdečem morju, obenem pa bodo lahko tudi takoj stopila v akcijo, če bi Italijani napadii Sueški prekop.
Nova italijanska ojačenja skozi Sueški kanal
Port Said, 15. januarja, g. V vzhodno Afriko j« v drugem tedna meseca januar-Ja plalo »kozi Sueški prekop 8 itaH}anekiv transportnih ladij s približno 15.000 novimi četami.

Proračunski ekspoze
finančnega ministra
Minister je svoj ekspoze pismeno predložil narodni skupščini — Napori za uravnoteženje proračuna
Beograd, 15. januarja, p. Finančni minister je dostavil danes predstedstvu Na- j rodne skupščine pismene eks-poze k pred- i logu proračuna ze leto 1936-37. V sv->jem ' ekspoze ju ponavlja v glavnem svojo izjavo, ki jo je dal o priliki predložitve proračuna dne 20. novembra, iznaša pa še nekatere nove momente, ki so ga vodili pri sestavi novega proračuna. Pred vsem poudarja, da se bo z novim proračunom končala enotna doba dvanajstinskega gospodarstva z vsemi svojimi slabimi posledicami. Financiranje državnih potreb s proračunskimi dvanejstinami je v zvezi z nenormalnimi gospodarskimi prilikami, ki so nastale zaradi sankcij proti Italiji, še poostrilo gospodarsko krizo.
Novi način budžetiranja
Novi proračun je sestavljen po novih predpisih, ki so bili izdani 0 priliki »Cenitve proračunskih dvanajstin za tekoče leto je enotnejši in daje preglednejšo sliko, nego dosedanji proračuni. Izvršena je koncentracija vseh državnih izdatkov in dohodkov in je s tem odstranjena prejšnja razkosanoet državnega proračuna. V novem proračunu pa se tudi že kažejo uspehi izdanih ukrepov za sanacijo državnih financ. S tem prehajamo ob enem iz dobe pasivne obrambe v dobo aktivne borbe proti gospodarski krizi. S premišljenim načrtom fiskalnih ukrepov in ukrepov za oživi jen je gospodarstva je težila vlada za tem da spravi v sklad interese finančne in davčne polrtike države in samouprav z interesi narodnega gospodarstva. Državni izdatki se morajo spraviti v sklad z davčno močjo naroda. V izrednih gospodarskih razmerah je razumljivo, da se je morala vlada poslužjti tudi izrednih ukrepov. Proračunsko ravnotežje pa je tudi v novem proračunu skrbno očuvano.
Minister nato podrobno razčlenjuje številčno stran posameznih proračunskih postavk in naglasa, da se dosedanji način proračunskega gospodarstva na smel vec nadaljevati. Naravno pa je, da ne more kar naenkrat prelomiti z dosedanjim proračunskim sistemom, ki pa se bo postopoma in sistematično likvidiral. Ze v sedanjem proračunu so preneseni iz finančnega zakona v proračun vsi krediti za vojsko, za ministrstvo pravde. za prometno in poštno ministrstvo v skupnem znesku okrog 350 milijonov. Na enak naom so obravnavani tudi krediti za nabavke v inozemstvu. Dotacije za banovine in druga samoupravna telesa v proračunskem predlogu niso predvidene, k«r tudi njihova višina še ni znana, dokler banovinski proračuni ne bodo odobreni od finančnega ministrstva. V kolikor bodo prišle te dotacije v poštev, bo finančno ministrstvo pravočasno stavilo narodnemu predstavništvu potrebne predloge, ki pa ne bodo v nasprotju z načelom proračunskega ravnotežja.
Uradniški prejemki
Govoreč o osebnih izdatkih opozarja finančni minister v svojem ekspozeju na nesorazmernost osebnih in materialnih izdatkov Za osebne izdatke gre 51 odstokov celokupnih izdatkov. Takega nesorazmerja ne bi smelo biti niti v uravnoteženem, kaj še le v deficitnem proračunu. Da bi se to nesorazmerje vsaj nekoliko omililo, je vlada odredila znižanje draginjskih doklad vsem državnim uslužbencem. O znižanju števila državnih uslužbencev vlada ni razpravljala. ker pri sedanjih prilikah naše gospodarstvo ne bi moglo zaposliti onih. ki bi bili reducirani v državni službi. Pri vsem tem pa osebni izdatki stolno naraščajo Država plačuje nad 350 000 ljudi in ;e bil finančni minister zaradi tet»a prisilen tudi v novem proračunu vzeti v obzir znižanje uradniških plač. Finančni efekt tega znižanja bo znašal 350 mri.ionov. Ta efekt pa je v novem proračunu le delno izkazan, ker so pokojnine in invalidnine predvidene v nezmanjšani vsoti.
Ker se tiče materialnih izdatkov, nagla-ša minister, da so v novem proračunu nekoliko zvišane. Minister podrobno navaja posamezne postavke, ki so že znane i« objave novega proračunskega predloga.
Davčna obremenitev vo novem proračunu
Po novem proračunu znaša davčna obremenitev 438 Din letno na vsakega državljana Jugoslavije. Ta obremenitev je v drugih državah mnogo večja in znaša na primer v Avstriji 1.786, v Češkoslovaški 959 v Madžarski 811, na Grškem 512 Din, v Bolgariji pa 453 Din. Davčna obremenitev je nižja edino v Rumuniji, kjer znaša na glavo 412 Din. Z ozircm na naš nacionalni dohodek, ki ?e proračunan v finančnem ministrstvu na 34 milijard. znaša davčna obremenitev po novem proračunu 19.3 odstotka, skupno s samoupravnimi dajatvami. ki znašajo 4.6 odstotka, pa okroglo 24 odstotkov. V Avstriji znaša ta obremenitev 30.2. na Madžarskem 24.6 odstotka itd. Iz tega se vidi. da davčna obremenitev pri nas ni pretirana. Ne sme pa se pozabiti, da bogatejše dTŽave lažje prenesejo večjo davčno obremenitev, kakor pa naša siromašne zemlia z nedovolino razvi-tVn narodnim gospodarstvom. Ce se od skupnega nacionalnega dohodka, k? znaša na posameznega dHSavlfana 2.284 Din letno, odbiie fiskalna obremenitev v višin? 442 Din. ostane vsakemu iu«w1ovenskemu državljanu za njegove osebne potrebe 1.772 Din na leto.
Minister navaja nato v svojem ekspozeju dohodke iz posameznih davčnih vrst in navaja. koliko so se znižali ali zvišali. Pri tem naglaša. da splošna gospodarska depresija. v kateri živimo, numo nalaga, da skrajno previdno ocenimo predvidene dohodke in gospodarsko moč narodo Ne smemo se uda jati praznim nadam. Res je. da se kažejo znaki, iz katerih se da skle-
pati, da se kriza ne bo še bolj poostrila, vendar pa ne sme nihče pričakovati, da bo sedaj naglo nastopilo splošn0 izboljšanje.
Sankcije
Finančni minister <»e je v svojem ekspozeju dotaknil tudi sankcij proti Italiji im izvaja med drugim:
Kot člani Društva narodov smo sedaj v režimu gospodarskih sankcij proti noši veliki sosedi na zapadu. Italijanski trg je ogromne važnosti za naše narodno gospodarstvo, zlasti za lesno industrijo in za živinorejo ter še mnoge druge poljedelske panoge. Zato samo želimo, de bi sedanji režim sankcij čimprej prenehal in da bi se zopet obnovili normalni sosedni in gospodarski odnošaji.
Kreditna kriza in valutna politika
Dalje govori finančni minister o gibanju cen na domačem in tujem trgu in o trgovinski bilanci ter o položaju ne denarnem trgu. V zvezi s tem pravi, da se je poslovanje domačih denarnih zavodov v zadnjih mesecih nekoliko poživelo, da pa je še vedno veliko število denarnih zavodov pod zaščito. Denarni trg še ni prebolel krize. Hranilne vloge skupno z vlogami na tekoči račun so znašale koncem oktobra 10.2 milijarde, to je malenkost več, kakor leta 1934. Opaža se pa napredek v industrijski delavnosti. Zlasti tekstilna industrija je polno zaposlena.
Valutna politika vlade ostane nespremenjena. Njeno osnovno načelo je stabilnost dinarja. Vsak eksperiment v tem pogledu bi imel samo škodljive posledice. Naša narodna valuta ne sme služiti za kritje državnih upravnih potreb, niti koristiti kakim posebnim interesom na škodo narodne ce'ote. Zlata podlaga dinarja stalno narašča ter se je do 30. novembra povečala za 165 mili ionov stabiliziranih ali 212 milijonov dinarjev s primom. Narodna banka pokupi vse zlato, ki se proizvaja v naši državi, to je letno okrog 2.200 kg. Dotok deviz je vedno manjši, to pa zaradi tega, ker se 80 odstotkov inozemskih teriatev obračunava v kliringu brez deviz. Klirinški saldo ie znašal 15. novembra preteklega leta 289 milijonov v našo korist.
Svoj ekspoze zaključuje finančni minister z ugotovitvijo, da kaže predlog državnega proračuna resnično stanje naših državnih financ in da je v njem končno doseženo toliko pričakovano proračunsko ravnotežje. Prepričan je. da bo ta proračun omogočil vladi, de izvede do kraja vse svoje ukrepe, ki jih je že ali jih še bo izdala za sanacijo našega denarnega gospodarstva in za splošno oživljenje gospodarske delavnosti.
Zanimiv proces v Beogradu
Beograd, 15. januarja, o Svoječasno je zbudila mnogo prahu afera v ministrstvu za šume in rude. Pomočnik ministra dr. Lujo Novak in načelnik ministrstva Karol Ka-rop sta bila obtožena, da sta zlorabila svoj uradni položaj in na škodo države naknadno spremenila pogodbo o zakupu večjih gozdnih kompleksov družbi Slavija dd. Državni svet je svoječasno obsodil oba na izgubo državne službe in na izgubo pokojnine. Razen tega se je odredil kazenski proton obeh krivcev. Po dolgotrajnih preiskavah ki so se vlekle vse od leta 1927 dalje, je bila danes končno t »zprava pred okrožnim sodiščem v Beogradu. Kakor poprej, sta tudi na današnji razpravi oba obtoženca zanikala vsako krivdo Kot priči zaslišana bivša ministra za šume in rude dr. Krsta Miletič in dr. Nikola Nikid sta izpovedala, da sta obtoženca postopala docela pravilno ter da sta ravnala po izrecnem naročilu takratinh resornih ministrov. Sodišče je na podlagi tega oba obtoženca oprostilo vsake krivde in kazni. Oba obtoženca zahtevata sedaj revizijo sklepa Državnega sveta preklic upokojitve in povrnitev službenih prejemkov.
Angleški konzul v Zagrebu premeščen v Moskvo
Zagrebb, 15. januarja, o. Tukajšnji angleški konzul Russel Macrae, ki vodi konzularne posle že od 1. 1932, je danes prejel dekret, s katerim je premeščen za konzula v Moskvo. Zaradi hude zime v Rusiji pa bo odpotoval v Moskvo šele spomladi. Za konzula v Zagreb pride sedanji angleški konzul v Moskvi Tomas Cecil Rapp
Odvetniki pri ministru pravde
Beograd, 15. januarja, p. Delegati odvetniških zbornic, ki so dva dni zborovali v Beogradu in razpravljali o izenačenju odvetniških taril, so danes posetili ministra pravde dr. Miškulina in m« predložili svoje zahteve. Minister dr. Miškulin jim je izjavil, da bo čimiprei izdal uredbo, s katero se bodo odvetniške tarife '""»o
državo izenačile.
........................
Letalski manevri ob Sueškem kanalu
Kairo, 15. januarja. AA. Jutri ali pojutrišnjem se začno veliki angleški m egiptovski letalski manevri. Načrt manevrov je naslednji: Protinapad po delnem uspešnem napadu nasprotnega letalstva na Port-Said in na ves pa« okoli Sueškega prekopa.
Pri manevrih bo sodelovalo tudi vojaštvo in ponekod celo civilno prebivalstvo. Za obrambo Sueškega prekopa so egiptovske ob^sti na zahtevo angleških vojnih predstavnikov zgradile direktno cesto Port-Said-Damiet Odobreni so tudi krediti za zgradbo trdnjav okoli Port-Saida.
Beležke
Srbo-hrvatske tiskovine
V	»Slovencu« se pritožuje nekdo zavoljo monopoliziranih tiskovin, ki izhajajo samo v srbohrvaščini. >Pri nas ogromna večina davkoplačevalcev teh tiskovin ne zna brati in jih ne razume. Ako plačuje Slovenija toliko davka, kakor relativno nobSna druga pokrajina v državi, ima vsaj pravico, da dobi slovanske tiskovin?, da posameznim davkoplačevalcem ne bo treba letati od Ponci-ja do Pilata po informacije, kaj se pravi to in to. Isto velja za druge tiskovine n. pr. za utožna spričevala. Tudi slovenščina je državni jezik in vsaj na svojih tleh ima Slovenec v taj državi pravico, da za svoj denar dobi 6voje tiskovine, ki bodo upoštevale in spoštovala njegov jezik. Tudi to vprašanje bo treba enkrat končnoveljavno rešiti, morda hkrati z monopolizacijo šolskih knjig, ki predstavlja tudi nezaslišan napad na pravice slovenščine.«
Podpisujemo to zahtevo >Slovenca< v popolnem obsegu. Tudi za njo pa velja to, kar smo napisali o monopolizacijI šolskih knjig: pri izrednem vplivu, ki ga imajo predstavniki slovenske JRZ v vladi, je treba le odločne besede pa bo urejena tudi zadeva slovenskih tiskovin Naj se zato »Slovenec« raje obrne na pravo adreso, namesto da pretaka krokodilove solze po svojih predalih.
Občinski odbor v $t Jerneju razrešen
Kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, je banska uprava razrešila župana, občinsko upravo in ves občinski odbor v Št. Jerneju na Dolenjskem. Župan je bil posestnik g. Anton Radkovič. »Slovenec« pravi, da je od banske uprave odrejena revizija občinskega gospodarstva »ugotovila nič kaj častne reči za delovanje občinskega odbora, porazno sliko občinskega gospodarstva, brezvestno zanemarjanje dolžnosti in podobno«. »Slovenec« ne navaja ni-kakih podrobnosti in nobenega dokaza za svojo trditev.
čudni nazori francoske klerikalne revije
V	Parizu je zopet začela izhajati klerikalno - konservativna revija »La Phalange«, ki je posvetila svojo prvo številko fašistični Italiji. Objavlja dolge slavospeve fašizmu in Mussoliniju ter »majki Italiji, kateri dolguje Francija vse«. Pierru Pascalu je Musso-lini »člove/k, ki je vrnil človeku svobodo«, dočim je Camillu Mauclairu »največji Italijan in največji državnik v Evropi«.
Glede italijansko - abesinskega konflikta prihajajo francoski klerikalci y tej reviji do ugotovitve, »da se je koalicija novih barbarov dvignila proti materi kulture in proti kraljici genija današnjih dni«. Mauclaire je napisal: »Želim Abesincem v njihovo korist, da jih Italijani premagajo«. Neki Risler pravi: »Italija mora zasesti Abesinijo zaradi blaginje krščanstva in človeštva...«
Gospodom pa ni dovolj, da delijo Abesinijo, marveč bj hoteli fpokloniti »majki Italiji« tudi druge predele zemlje. Tako Čite-mo razmišljanja nekega Jeana Desthieuxa, ki dokazuje, da mir še ni dokončen, ker zavezniki še niso do kraja izpolnili obvez londonskega pakta iz leta 1915. Po mišljenju g. Deethieuxa ti se morala sklicati nova »mirovna konferenca, da bo popravila nore meje, ki bodo omogočile življenje velikim nacijam, ki se danes duše in umirajo od bede.«
Oster napad na papeža
Po zagrebškem »Obzoru« posnemamo, da je jugoslovenski državljan K. S. Chandan, ki izdaja v Parizu tednik »Les Balkana«, nedavno objavil knjigo »Evropa v zori 1936« Knjiso je posvetil jugoslovenskemu poslaniku v Parizu g. Božidarju Puriču. V knjigi obravnava pisatelj razne politične dogodke ter se obširno peča tudi s politiko Vatikana v posebnem poglavju. Pri tem prihaja do naslednjih zaključkov:
> Po zlomu ruske monarhije je Jugoslavija ona sila, katere se papež najbolj boji, ker obstoji v njej še v polnem razmahu pravoslavje z vso svojo življenjsko energijo. Temu dejstvu je tudi pripisati politiko rimske kurije, da podpira nemire v katoliški Hrvatski. Papež bi moral biti vedno in povsod veliki in sveti mirotvorec. Zal pa ne dela tako, nego seje razdor v mnogih državah. Niti en zaveden človek ne more ostati in-diferenten spričo papeške politike, ki je v nasprotju e tam. kar je hotel Kristus. Mi obtožujemo usodno delo papeža Pija XI., klanjamo pa se s prepričanjem veliki katoliški civilizaciji. Mi smo za katoliško cerkev smo pa proti politiki ki jo vodi sedanji papež Pij XI____ Na vse to boste
dejali, da potem katoliški duhovniki v Jugoslaviji ne smejo poslušati papeža, svojesa vrhovnega poglavarja. V resnici ne, če jih tira k temu. da delajo proti domovini.
Zanimivo ie. da objavlja »Otzor« te citate brez vsakega komentarja. Čeprav hrvatski klerikalci na vsej črti podpirajo politiko, za katere glasilo se »Obzor« izdaja. S lem večjo napetostjo pa pričakujemo, kako bo gospoda iz Pariza prijel za ušesa »Slovenec« in mu izprašal vsst. Ker Je Chandan znan kot oster polemičar, se nam obeta prav zanimiv* polemika.
Narodna skupščina se sestane v sredo

aspodarski svet Male antante
Bukarešta, 15. januarja, g. Na dnevnem redu zasedanja gospodarskega sveta Male antante, ki se bo pričelo 17. januarja, so naslednje štiri glavne točke: 1. določi-tev gostpodarckega načrta v interesu povečanja izmenjave blaga med Romunijo, Turčijo, Grčijo jn Jugoslavijo; 2. Sodelovanje železniških direkcij držav članic; 3. ustvaritev letalskih zvez med meno v a-nhni državami in 4. povečanje potniškega prometa
Dva nova shoda ministra dr. Kožula
Beograd, 15. januarja. AA. V nedeljo 19. t. m. bo v Užicu shod gospodarstvenikov. Popoldne istega dne bo podoben shod v čačku. Na obeh shodih bonastopil gradbeni minister dr. Marko Kožul.
Beograd, 15. januarja, p. Predsednik narodne skupščine Stevan čirič je po* 6etil noooj ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Govorila sta o bližnjem zasedanju Narodne skup* ščine. Zvečer se je izvedelo, da se narodna skupščina sestane v sredo 22. t. m. ob 10. dopoldne. Na prvi seji bo določen dnevni red. Skupščini bo predložen načrt novega državnega proračuna, o katerem bo takoj nato pričel razpravljati skupščinski fi* nančni odbor. Narodna skupščina pa bo med tem razpravljala o zakonskih načrtih, ki so jih v zadnjem času pro« učili posamezni njeni odbori.
Predsednik narodne skupščine se ie sestal tudi s p-edsednikom senata dr. Tomašičem in sta govorila o zakono«
dajnetn delu Narodnega predstavni«
štva.
★
Beograd, 15. januarja. AA. Danes ob Ml
se je sestal skupščinski odbor za prošnje ia pritožbe. Seji je predsedoval poslanec Je-vrem Tomič. Prisotni so bili vsi člani odbora in več namestnikov.
Po izčrpni razpravi, v katero je posegla večina članov, so določili načrt in način dela, ki naj pospeši delo odbora in omogoči končno rešitev utemeljenih prošenj.
Razen tega so sprejeli predlog poslanca Luke Kostrenčiča. naj do prihodnje seje sestavijo pregled prošenj, ki jih je prejel odbor. Prošnje naj porazdele po banovinah, da bo delo preglednejše in hitrejše.
Sejo so zaključili ob 11. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Poljska zimanja politika
Ekspoze zunanjega ministra Becka v parlamentarnem zunanjepolitičnem odboru — Oster napad na Litvo —
Odnošaji s češkoslovaško
Varšava, 15. januarja, b. poljski zunanji minister polkovnik Bsck je podal v zunanjepolitičnem odboru Sejma obširen ekspoze o zunanjem polifcčnem položaju.
V svojem ekspozeju Je posebno nagla-šal, da bo Poljska tudi v bodoče hodila pot, ki jo je začrtal pokojni maršal Pid-sudski. Poljska je prva napravila potrebne korake za zavarovanje miru z Rusijo, ki ima popolnoma drugačen političen ustroj. Pogodbo z Nemčijo je svetovna javnost označila kot najvažnejši mednarodni dogodek na potu za ustvaritev miroljubnega sožitja v povojni Evropi, pri dogovorih s sosedi je Poljska pazila na to. da ne bi kršila zvez s Francijo in Rumu-nijo ter obveznosti, ki jih je sprejela s paktom Društva narodov.
Stike prijateljstva in solidarnosti varujemo z vsemi državami, s katerimi nas družijo tradicije, zemljepisni (položaj ali gospodarska politika. Kar se tiče regionalnih sporazumov je zamisel morda sama na sebi pravilna, že v naprej odklanjamo določeno formulo. Kdor išče sodelovanja z nami, se mora z nami neposredno sporazumeti. Izhodišče poljske politike so interesi Poljske. Ne odklanjamo nobenega sodelovanja, vedeti pa hočemo vnaprej, kakšne so pobude in pravi cilji sporazumov.
Nato Je zunanji minister podal pregledno poročilo o odnošajih med Poljsko in posameznimi drugimi državami. Z obema sosedoma na zanadu in vzhodu so naši odnošaji prijateljski. Prav takšni so tudi z zavezniško Rumunijo in z Letonsfco. Naši odnošaji z Litvo so nenavaden pojav mednarodne politike. Ta država v razmerju do nas ne oriznava nobene določbe ki ve-liajo za od^eSate med r^rosvetHenimi državami Razprava proti tovarišem morilca
ministra Pieraokega je zasenčila te odnosa je. Iz sodnih listin je razvidno, da je bivši član litovske vlade sodeloval pri financiranju teroristične akcije na poljskem ozemlju, proučil sem pozorno vse to vprašanje in moram ugotoviti, da gre za neprekinjeno akcijo litovske vlade v tej smeri. To dovoljuje ugotovitev, da je Utva nevaren činitelj za mir.
0 odnošajih do Češkoslovaške je izjavil Beck med drugim, da je poljsko javno mnenje že dalje časa vznemirjeno zaradi postopanja češkoslovaške republike s Poljaki. Razumljivo je, da se poljska javnost ne more pokazati ravnodušna napram usodi Poljakov izven poljske države in da tudi poljska vla da mora računati s tem dejstvom. V diplomatski korespondenci med obema državama, kakor tudi v razgovorih, ki jih je imel v Ženevi s takratnim vodjom češkoslovaške zunanje politike, je prišlo do Izraza, da bo o razpoloženju, ki vlada med obema državama. predvsem odločilno dejansko stanje v postopanju s Poljaki v češkoslovaški republiki.
O poljskem stališču v italijansko - abe-sinskem sporu, je dejal, da gre^ pri tem za najvažnejše dogodke zadnjega časa. Poljska nima nobenih interesov v Afriki. Poljska je z Italijo v prijateljskih stikih. Pred izbruhom sedanjega spora v vzhodni Afriki se je pogajala z Italijo o možnosti sodelovanja v važnih mednarodnih vprašanjih.
Naši odnošaji z Veliko Britanijo so izvrstni in ni verjetno, da bi kdaj prišlo do nesoglasja med poljsko in angleško zunanjo politiko. Na sedanji mednarodni spor gledamo objektivno in neprizadeti. Naše sodelovanje pri sankcijah je posledica mednarodnih obveznosti, ki so temelj poljske politike.
Lava! pred novo parlamentarko bitko
Pariz, 15. januarja, og. Napovedani novi dogodki v francoski notranji politiki bi po trditvah poučenih političnih krogov lahko povzročili Herriotovo ostavko. Ostavka pa naj bi bila le manever, & katerim naj se prepreči, da bi radikal«! socialisti izvolili Daladierja. znanega Lavalovega nasprotnika, za predsednika svoje stranke. Ce bi namreč Herriot podal ostavko, hi mu radi kalni socialisti gotovo znova ponudili predsedstvo stranke.
Politično zanimanje je sedaj osredotočeno na jutrišnjo razpravo v zbornici, pri kateri bo neosoeialist Deat interpeliral vlado o splošnem zunaje političnem položaju. Ministrski predsednik Laval bo predlagal, naj se ta interpelacija odgodi na nedoločen čas in bo k temu postavil vprašanje zaupanja. Pri odločilnem glasovanju bo torej šlo za to, ali se bo interpelacija odrodila ali ne.
Sedemnajst žrtev letalske nesreče
Los Angeles, 15. januarja, o. Pri Good-winu v državi Arkansas se je včeraj pripetila strašna letalska katastrofa. Na nepojasnjen način je veliko potniško letalo, ki vzdržuje zvezo na progi New York—Los Angeles. padlo na tla v neko močvirje. Ubilo se je 17 ljudi. 14 potnikov, oba pilota in telegrafist. Letalo se je včeraj po voznem redu odpravilo v Memphis v zvezni državi Tenessjr, kamor je prispelo ob 20. po kra-
jevnem času. Od tam je takoj nadaljevalo svoj polet proti Los Angelesu.
Farmerji, ki so se po večurnem naporu v močvirju pribiližali letalu, pripovedujejo, da so bili deli letala raztreseni do sto metrov od kraja nesreče. Trupla ponesrečenih potnikov so bila popolnoma razmesarjena. Trdiio. da je nesreča nastala zaradi tega, ker je letalo izgubilo nropeler. Uvedena je preiskava.
Možnost zbližanja Nemčije in Rusije
Paria. 15. januarja. w. Diplomatska so-trodnica »Oeuvra« opozarja v daljšem članku v zvezi z govorom predsednika sveta ljudskih komisarjev Molotova na možnost nemško-ruskega abližanja. Po informacijah lista je dr. Schacht ponudi Sovjetski Rusiji industrijski kredit v vi-
1 ločno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Truplo Marijs Stuzzijeve najdeno
Ljubljana, 15. januarja »Jutro« je svoj čas poročalo o tragediji gospe Marije Stuzzijeve, ki je 20. decembra v zgodnjih jutranjih urah našla smrt v valovih Grubarjevega prekopa. Nenadna smrt simpatične, v vseh krogih naše družbe priljubljene mlade gospe je v javnosti vzbudila iskreno sočustvovanje in številni znanci in prijatelji so delili bolest njenih svojcev. V nedeljo smo zabeležili, da starši pokojnice obetajo lepo nagrado tistemu, ki najde truplo m jih brez odlašanja obvesti, ker že'e hčerko pokopati v Ljubljani.
Danes pa nam javljajo iz Zagorja, da je Sava blizu kolodvora naplavila truplo mlade žene na breg. Po vsej priliki je morala biti utopljenka stara okrog 30 let, visoka 170 cm. pristriženih in onduliranih las ter okroglega obraza. Oblečena je bila v temnomodro svileno obleko, prav tako je imela na sebi svileno perilo, obuta pa je bila v sive nogavice brez čevljev. Tru-i nlo je bik> prepeliano v mrtvašnico v St. i Lambert Policija domneva, da ie utop-j lienkn gosna StuzzMeva. S' io b;la v dobrih treh tednih voda v resnici utegnila zanesti tako daleč.
šini 200 milijonov mark za dobo petih let. Kmalu nato so nemški industrijalci obljubili sovjetski vlajdi še kredit v višini 500 milijonov mark za dobo sedmih let. List zahteva v tej zv ezi, naj se takoj ratificira rusko francoski pakt.
LjN^etss. «*».0«*!enim
k maščob?
pomaga čaša naravne
FRANZ* J OSEFO VE
grenčice
zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje
0?i rog 8. 0t. 16485/36
Vremensko noreči'"*
Jugoslavija: V plošnem prevladuje jasno na severu, oblačno vreme pa na jugu države. V poslednjih 24 urah je mestona deževalo. Sredi države in v severnih krajih je bilo nekoliko mraza. Temperatura je padla na minimum v Knlinoviku (—4). dosegla maksimum v Banjaluki ("13 C).
Novosadska vremenska napoved za danes: Mestoma oblačno vreme. Ponoči bolj mrzlo. Pričakovati je. da se bo pooblačilo v severnih in severozapadnih delih države, kjer bo morda tudi nekoliko deževalo, odnosno snežilo.
Zagrebška vremensk anapoved za četrtek: Vedro .zmerno hladno in stalno vreme.
Dunajska vremenska napoved za četrtek:
Večinoma jasno noliene bistvene izpremem-be temperature, na zapadu se bo zopet pričelo južno vreme.
Ljubljana v luči policijske uprave
Kriminal sicer upada, a delo policije je naraslo
Ljubljana, 15. januarja
Policijska uprava je pravkar zaključila običajni pregled svojega lanskoletnega dala in iz poročila povzemamo nekaj številk, ki predstavljajo prav zanimive, razmisleka vredne dokumente o življenju dandanašnjega človeka i n družb 3. Ena prvih ugotovitev, ki jo nudi že bežen pogled je. da je lani nasproti predlanskemu letu število težkih kriminalov občutno padlo, kar priča, da ljudje kljub zmerom slabšim gospodarskim in socialnim raataeram prihajajo do nekam tolj umerjenega notranjega reda in da — že 93 sme tako zapisati — krizo na zunaj nekam laže prenašajo. Vsekakor je podatek, da lani na področju ljubljanske policije ni bilo nobenega umora in uboja (predlanskim 8), zgovorno znamenje, da krivulja kriminala upada. S tem pa seveda še nikakor ni rečeno, da delo policije v lanskem letu ni naraslo.
Blizu $000 aretacij
Tako je lani v dobršni meri naraslo število v Ljubljani aretiranih oseb. 4922 (predlanskim 4277). Izmed aretirancev je bilo sodišču izročenih 1777, drugim oblast'ni 1135 na svobodo pa je bilo izpuščenih 2010 (predlanskim samo 1126). V enakem razmerju je naraslo tudi število prijav zaradi raznih kaznivih dejanj na 14.114 (14.565). Kazen umorov in ubojev so nazadovala še: de-jania zoper javni red in mir 774 (959), de-likti zoper spolno moralo 18 (44). primeri ponarejanja denarja 36 (47), prostitucija 23tf (351) im prestopki po zakonu o posesti in nošenju orožja 27 (32). Za znamenje večje slednje lahko smatramo dejstvo, da so se prestopki prekoračenja policijske ure skrčili od 226 na 201, primeri kaljenja nočnega miru pa od 1250 na 1122. Primerov beračenja je statistika lani zabeležila samo 1143 (1787), a ta ugotovitev priča samo o poostrenem nadzorstvu policijskih organov, ki zm°rom z večjo strogostjo odganjajo pros-jake z ulic in iz mesta.
Milijonska škoda
Med zločini, ki so doživeli večji porast, pa moramo na prvem mestu navesti tatvine. katerih število je poskočilo od 1601 na 1742 nato pa se vrste ropi (od 8 na 11), goljufije (od 114 na 177). poneverbe (od 126 na 142), požigi (od 4 na 17), težke telesne poškodbe (od 35 na 51).
Roparji, tatovi in sleparji — zlasti slednji _ so napravili škode za 2.532.000 Din (predlanskim samo 1,702.000 Din), a pravočasnim intervencijam policije je uspelo, da je bilo za 1.842.000 Din škode povrnjene. Neznani storilci so odnesli oškodovancem 547.000 Din.
Šlager sezone!	Pride!
PRI BELEM KONJIČKU
Kino Union!	Pride!
I
Požari, nezgode, ljubezen
Večjih požarov je bilo lani v Ljubljani in okolici 24 (predlanskim 22), a raznih nezgod, pri katerih je intervenirala policija, 73 (68). V veliki meri je naraslo število policijsko kaznovanih oseb, ki jih je bilo predlanskim 4118, lani pa 5294, in na denarnih kaznih je policija pobrala 121.432 Din. S področij, ki od daleč kažejo na naše socialne razmere, naj navedemo, da je policija opravila 1056 odgonov in 102 izgona iz Ljubljane. Število samomorov je lani za spoznanje padlo (od 28 na 22), prav tako število samomorilnih poizkusov (od 33 na 27). Eno najbolj bridkih poglavij tega poročila je vsekakor vprašanje prostitucije. Tu je policija postopala v 236 primerih, kar pomeni sicer znatno nazadovanje nasproti predlanskemu letu (351), a kakor kaže. je imela največkrat opravka s težjimi primeri. Število prostitutk, ki prihajajo policijskim organom v roke, pa je v splošnem lani naraslo od 167 na 212. Kakor kaže podrobnejši račun, ima družba deklet, ki se v Ljubljani bavijo z ljubeznijo na prodaj, vsako leto nad 50 začetnic prirastka. V prisilno delavnico je bilo lani oddanih 9, v bolnišnico 39, sodišču pa 128 teh deklet. Uradno poročilo navaja, da je vzrok prostitucije v pretežni večini brezposelnost in revščina, pri mladih pa pogostokrat tudi zapeljanost po starejših izgubljenkah.
Ljubljanski tisk
Kakor je razvidno iz evidence pri policijski upravi, izhaja v Ljubljani 143 periodičnih listov. Med njimi je 5 dnevnikov, 2 lista, ki izhajata trikrat na teden, 19 tednikov, 8 polmesečnikov in 109 mesečnikov in listov, ki izhajajo v daljših presledkih.
Tehnični odsek
vodi v svoji razvidnici seznam 92.614 zločincev. V kartonih zasledovanih je zabeleženih 42.802, v kartonih »specialistov« pa 73.434 oseb. Zbirka daktiloskopičnih iistov je narasla na 10.507, listov z odtisi prstov pa na 20.850. V albumu zločincev je zbranih 9145 fotografij (predlanskih 7634), a s pomočjo daktiloskopije je bilo identificiranih 75 storilcev.
Da ne bo vse poročilo iz samih teh črnih, težkih številk, naj pripišemo za zaključek še nekaj manj razburljivih Pregovor pravi, da kdor išče ta najde. A za tistega, ki je izgubil, je prav malo upanja, da se mu povrne. Lani je bilo v Ljubljani izgubljenih 537 predmetov v skupni vrednosti 199.380 Din, najden in na policiji oddan pa je bil samo -301 predmet v vrednosti 100.921 Din. A še manj kakor poštenih najditeljev je onih, ki se zanimajo za tisto, kar so izgubili. Policija je našla samo 92 lastnikov
in jim vrnila predmetov za 38.250 Din. V ljubljanskem policijskem okolišu je ob koncu lanskega leta bivalo okrog 85.500 oseb (predlanskim 83.200). Po seznamih župnih uradov je bilo prijavljenih 1075 novorojencev, 700 porok in 1298 umrlih.
Vkljub krizi — razmah društvenega življenja
Ob zaključku leta je bilo pri uradnih instancah v Ljubljani zabeleženih 750 najrazličnejših društev in organizacij, medtem ko jih je bilo leto poprej samo 733. V teku leta je prenehalo delovati 28 društev, 45 pa jih je bilo na novo ustanovljenih. Prav značilna je tudi številka o kulturnih prireditvah. koncertih in veselicah. Medtem ko jih je bilo predlanskim policiji prijavljenih samo 967. jih je bilo lani nič manj kakor 1144 kar bi dalo sklepati, da imajo Ljubljančani vkljub krizi še zmerom nekaj cven-ka za kulturo in zabavo.
Danes premiera ob 16., 19.15 in 21.15
Največji ekspedicijski film sedanjosti. — Z letalom preko Abesinije v notranjost Afrike!
B A B O O N A
Borbe leopardov s pavijani ! Pri Pygmejih. — Na vrhu Kilimandžara. V carstvu divjih zveri !
VELENAPETO! Ogromne črede slonov, levov, nosorogov, krokodilov, pavijanov!
Telef. 22-21 KINO UNION
Novi predpisi za konstrukcije iz armiranega
Predavanje univ. t>ro£. dr. Miroslava Kasala fostOFia med inženjerji
Ljubljana, 15. januarja V Združenju jugoslovenskih inženjerjev je snoči predaval univ. prof. inž. dr. Miroslav Kasal o novih predpisih za železnobetonske konstrukcije. Kakor je že od nekdaj pri predavanjih tega odličnega znanstvenika, se je tudi snoči odzvala povabilu tolikšna množica inženjerjev. gradbenikov in študentov, da je bil društveni lokal premajhen ter se je bilo treba preseliti v restavracijsko dvorano. Po pozdravnem nagovoru predsednika združenja inž. Mačkovška je prevzel besedo predavatelj in med drugim izvajal:
Od 1. februarja dalje je po ministrskem odloku v nasi državi obvezno računanje po novih predpisih. Dasi se je vsa naša tehniška javnost, zlasti pa ljubljansfka sekcija združenja, močno prizadevala, da dobimo lastne predpise, kakor jih imajo skoraj vse modeme države, so naposled uvedeni švicarski, kakor smo morali doslej računati po nemških. Bistvena razlika med obojimi je predvsem v presoji in izrabi kvalitet ma-terijala. Nemci razlikujejo navadni in viso-kovredni cement. Pri uporabi visokovredne-ga dopuščajo višje napetosti in pri važnejših konstrukcijah zahtevajo preiskavo betonskih kock. Švicarski predpisi pa poznajo le normalni in visokovredni beton in dopustne na-
I
Šlager sezone!	Pride!
PRI BELEM KONJIČKU
Kino Union!	Pride!
petosti se razlikujejo samo po tem, v katerem od obeh je delo izvršeno. V splošnem vlada mnenje, da dopuščajo švicarski predpisi znatno višje napetosti kakor nemški da so torej boli širokogradni in za ekonomije zgradbe bolj povoljni. To pa drži le v nekaterih izjemnih primerih, kadar sta projekt in izvedba v rokah specialista. Visokovredni beton mora po švicarskih predpisih izkazovati trdnosti, ki variirajo z množino uporabljenega cementa. Tako zahtevajo pri mešanici 30o kg cementa za 1 m3 betona trdnost 300 kg/cm5, medtem ko zahtevajo nemški le 195 kg/cm5 Z našim gramozom pa bomo pri nas prav malokdaj dosegli tolikšno trdnost saj vsak praktik ve, da znašajo trdnosti kock v naših krajih samo okrog 200 kg/cm!. A koliko visokovrednega betona bodo izvršili v južnih krajih naše države ali pa v Sremu in Banatu, kjer je gramoz še razmeroma slabši, je pa še drugo vprašanje.
Pa tudi na normalni beton stavijo švicarski predpisi visoke zahteve. Pri enakih relacijah kakor zgoraj mora beton izkazovali trdnost 220 kg/cm5 (po nemških predpisih ob uporabi specialnega cementa 195). Normalni švicarski beton mora biti po predpisih torej znatno boljši kakor specialni izdelek po nemških normah. Za visoke stavbe ne prinašajo novi predpisi nikak^ga napredka in ekonomije. Prinašajo samo nevarnost, če bi uporabili napetosti, ki veljajo za viso-
Pomlad sredi zime
Nenormalen potek zime je zbudil prirodo k nevarnemu
prezgodnjemu brstenju
Ljubljana, 15. januarja
Davi je sonce po dolgem času, na dan sredi meteorološke zime, spet razlilo blagodejne žarke na ljubljansko ravan. December, januar in februar so namreč vre-menoslovcem trije meseci, v 'katerih se zima naših širin najkrepkeje uveljavlja. Kljukonosna starka včasih zagospodarj že prej, še rajši se znese nad nami tudd kasneje — ali prevladujoča oblast jd pripada v navedenih treh mesecih.
Posebnosti naše zime
Da pa tudi V tej dobi ne kraljuje zima povsod in vselej v enaki meri, opažamo leto za letom. Kadarkoli se že v Instopadu. pa še bolj v decembru požene zdimsiki val preko nas, ji skoraj že običajno o božiču in tja v prvi teden januarja zmanjka sape. Kratkemu premoru sledi nov pristisk, ki ves jamuar, pa še v februarju odloži več ali manj debel snežni plašč. Vihravi sušeč navadno še poskrbi, da se ne radostim« prezgodaj pomladi, katere prvo, nežno zelenje neredkokdaj še v slovo pokrije težek aprilov sneg.
Takšne, pri nas že ukoreninjene zkne pospremijo v nedoločenih presledkih Se navali mraza. Snežni dnevi z množino kristalne padavine, pa valujoča*, spet ostro
odsekana črta, ki spaja vsakodnevne beležke 6tanja živega srebra nad ali pod ničlo, tedaj obilica padavin in stanje toplote zraka, sta glavna činitelja za oceno poteka dobe, ki nas iz opustošene jesenske prirode povede v sveže zel "me novo roživ-ljene pomladi.
Zakaj milo zimsko vreme
Letošnja zima bo v tem pogledu spet prispevala prav poučn0 zrno k splošnemu proučevanju evropskega podnebja. Vsaj prva polovica, po normalnem uvodu nastopa hladne letne dobe v decembru, je ne le v srednji, temveč tudi v ostali Evropi, neizvzemši Rusije, pokazala, kako neobičajen je lahko njen potek, če se zavrti kolo vremenskega ravnalca v drugo smer.
Topli oceanski zrak, ki je navajen pozami prepuščati oblast nad evropsko celino hladnemu navalu iz sibirskega ali severnega tečajnega jedra, je letos zavladal po svoje, ne meneč se za. bi rekli, drugače dogovorjene zakone prirode. Le tako je bilo mogoče, da sta na kraju izvora obeh nasprotnih si struj nastala dva ostro zateg-njena ekstrema.
Evropsko časopisje je bilo polno slik in poročil o silovitih, dolgotrajnih nalivih, ko so mogočne atlantske depresije sprožile ve-
kovredni leton ne da bi pri tem tudi dosegli kvaliteto ustrezajočega švicarskega betona Pač pa se bodo lahko z novimi predpisi bolj okoristili graditelji mostnih in težkih industrijskih zgradb, pri katerih bomo pogostokrat tudi v resnici izvedli visokovredni beton, ker se take zgradbe izvršujejo pod strožjim nadzorstvom.
Predavatelj je svoja zanimiva izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da je prišlo do prevzema švicarskih predpisov malo prenaglo in da bi bili morali dobiti lastne jugoslo-venske predpise, ki bi ustrezali znanstvenemu stanju železnobetonske stroke ter našim specialnim razmernim potrebam.
Poslušalci so predavateljeva izvajanja 9prejeli z živahnim odobravanjem, nato pa se je razvila kratka, živahna diskusija. Med drugimi je povzel besedo tudi univ. docent inž. Vrečko iz Beograda, avtor »Tabel za dimenzioniranje betonskih in armirano betonskih konstrukcij po švicarskih normah«, ki je navajal nekaj tehtnih argumentov v prilog novim predpisom in izjavil, da so ti predpisi v glavnem delo našega rojaka, uglednega znanstvenika prof. dr. Roša s tehniške visoke šole v Zii-richu. Inženjerjem samim prinašajo novi predpisi predvsem tQ ugodnost, da zahtevajo najbo'jši materija!, odlične delavce in strokovno nadzorstvo, ki ga lahko vodi samo inženjer. Malo pred 10. uro je predsednik inž. Mačkovšek zaključil večer, ki je nudil gradiva, da se bodo lahko diskusije v strokovnih krogih še dolgo vršile.
Šlager sezone! PRI BELEM Kino Union!
Pride! KONJIČKU
Pride!
I
Muzej kneza Pavla
Beograd, 15. januarja.
V soboto bo v Beogradu otvorjen muzej kneza Pavla. Prestolnica bo po dolgem prizadevanju tako vendarle dobila dostojen muzej. Na ureditev muzeja so mislili v Beogradu že sredi minilega stoletja. Srbsko učeno društv0 je ustanovilo posebno sekcijo, ki se je bavila z muzejsko akcijo. Prvi muzej, ki je bil nameščen v eni sami sobi. je imel poleg arheoloških tudi numizmatične zbirke. Ta prvi srbski muzej se je izpopolnjeval od leta do leta. konec 19. stoletja pa je dobil Beograd svoj ma'li narodni muzej ki je imel tudi lastno poslopje. Nesreča je hotela, da so med svetovno vojno sovražne granate porušile muzejsko poslopje in uničile mnoge muzejske predmete- Predvojni beograjski muzej 'e stal tam, kjer je zdaj novo vseučilišče. Po vojni so bile muzejske zbirke ncrnešcene v privatnih poslopjih.
Nj. V«, knez Pavle je leta 1927 muzejsko vprašanje spravil na dnevni red, ko je ustanovil muzej sodobne umetnosti, ki je bil nastanjen v nekdanjem dvorou kmegi-nje Ljaibice. Ta muzej je v kratki dobi pokazal velik napredek ter privabil tudi iz inozemstva mnogo obiskovalcev. Blago-pokojni kralj Aleksander je naposled odredil, da se muzej namesti v poslopju novega dvora, katero so začeli urejevati leta 1934. Se pred zimo istega leta so prenesli prve zbirke zgodovinskega in umetniškega muzeja v nove prostore. Z urejevanjem muzeja so se bavili vse leto. Knez Pavle je prispeval muzeju mnogo dragocenih slik, ki si jih je bil nabavil še med svojimi študijami v Angliji. Ker ni samo zaščitnik temveč tudi ustanovitelj in sotrud-nik muzeja, ie muzej po pravici dobil njegovo ime. Muze i bo odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. v zimski in od 9. do 17. v letni dobi. Ob nedeljah in praznikih ne- bodo pobirali vstopnine, ob de'ov-nikih na bo vstopnina po 5 Din, za dijake pa 2 Din.
Mednaro&nl tekmovalci na poti skozi Slovenijo
Kakor v preteklem letu. se tudi letos vrši avtomobilska športna prireditev RallVe Mon-t* Carlo. in sicer po dveh tekmovalnih progah preko naš.j države. Od teh gre ena tudi preko naše banovine in sicer vodi nro-ga iz Palerma preko Rima in Padove skozi Ljubljano Maribor, dalje v Avstrijo in preko Nemčije v Francijo.
Na našo zemljo stopijo tekmovalci pri Planini na 27 januarja med 7. uro zjutraj in 15 uro popoldne ter zanuste državo na meii v Št. IIju med 13. in 20. nro zvečer. Vozili bodo po državni cesti preko Ljubljane. Celja in Maribora Lansko leto je ta prireditev. v kolikor se ie vršila na ozemlju dravske banovine, potekla v najlepšem reuu. da so inozemski športniki odnesli od nas prav odlične vtise
Zaradi ugleda in prestiža naše zemlje je potrebno, da udeležencem velike mednarodne avtomobilske dirke tudi letos nudimo vsestransko in izdatno pomoč in da se =toii vse da bodo vozači mogli brez nepotrebne izgube časa neovirano pasirati naše ozemlje. Občinstvo na i tekmovalce nikakor nf ustavlja. marveč iim samo z roko označi smer, v kateri ie treba voziti.
vzajemnosti, če vsi čutimo, da smo si po politični usodnosti najbliže v sedanji raz-ivani Evropi!
Predavatelj je obravnaval najprej vzroke padca vzajemnih gospodarskih stikov od izbruha svetovne gospodarske krize. Nato je razčlenil strukturo inozemske trgovine z Italijo, Nemčijo in Avstrijo, da je tako lažje in nazornejše prikazal jedro svojega raziskavanja: strukturo trgovskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslo%raško. Pri slednjem je seveda moral predočiti poslušalcem z zgoščenimi potezami orisano strukturo jugoslovanskega uvoza in izvoza Posebno poglavje dr. Starelovega predavanja je bilo posvečeno udeležbi inozemskega kapitala v Jugoslaviji. Ta udeležba, ki doseza v industriji sr/o. je memento ogromnega pomena, in predavatelj je pravilno izvajal iz tega dejstva zahtevo po naši gospodarski preusmeritvi. Nedvomno udeležba češkega kapitala z 1 2°/o vsega tujega kapitala ni v skladu z dejstvom, da nam je Češkoslovaška najbližja in najožja zaveznica in da bi imela možnosti, udeleževati se v znatno večji meri povzdige našega gospodarstva, zlasti še naše industrije.
Predavatelj je pokazal na raznih primerih. lako na pr. na lanski izvozni trgovini s sadnim pridelkom, kako uslužen in prijateljski izvoznik je Češkoslovaška in v koliki meri bi lahko participirala na našem iz-vezu, če se tudi pri nas temu primerno usmeri uvozna politika. Češkoslovaška je izvršila vse tozadevne obljube, medtem ko jih na pr. Nemčija ni držala. Posebej je predavatelj opozoril na pomen lani v decembru sklenjene konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki jamči za dobo 25
wawwa iuiiim>!«fwi i
KINO SLOGA Telef. 2730
ns!snnHH9EBEaraai
Po Dantejevi pesnitvi »Inferno-t. Najgrandioznejši film vseh časov!
Danes ob 16., 19.15	Nad 5000 sodelujočih,
in 21.15 uri	Muke in trpljenje pogubljenih duš v večnem ognju.
Velefilm groze in strahu!
Dantejev pekel
Za poglobitev vzajemnosti s češkoslovaško
Ljubljana, 15. januarja
Snoči je priredil Ljubljanski klub predavanje dr. Egona Stareta »Analiza češkoslovaško - jugoslovenskih gospodarskih stikov in možnosti nadaljnje poglobitve«. Predavanje iniciativnega in agilnega predsednika tukajšnje Jugoslov,-češkoslov. lige je vzbudilo razveseljivo zanimanje. Srednja klubska dvorana je lila polna. Poleg klu-bovih članov je obiskalo predavanje večje število odbornikov lige in več zastopnikov gospodarskih krogov. Med drugimi so bili navzoči češkoslov. konzul St. MinovskČ, francoski konzul Remerand načelnik general, štaba Dravske divizije polkovnik Keler, senator dr. Gregorin i.t.d. Opaziti je bilo, da je vladalo za predavanje nenavadno živo zanimanje.
Dr. Stareta ie pozdravi! klubov predsednik dr. Windischer, nakar je predavatelj v petčetrturnih izvajanjih orisal dejansko stanje gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki jih smatra za nujno in naravno posledico medsebojnega ozkega političnega zavezništva in katerih razmah bi dal šele pravo vsebino naši vzajemnosti. Poglobiti gospodarske stike da poglobimo tudi politično in kulturno zbližanje, — ta ideja se je vlekla kakor rdeča nit skozi vse predavanje. Dobro premišljena In na obsežnem gradivu zgrajena izvajanja dr. Stareta so bila pravi plaidoyer gospodarske vzajemnosti med obema državama. Ne ]x>-znamo spisa, v katerem bi bili gospodarski stiki med Jugoslavijo in Češkoslovaško podvrženi taki razčlembi in prikazani s takim statističnim materijalom. Zalo bo prav, če predavanje _ kakor izvemo — izide v tisku: tako bo sprožilo možnost diskusije o stvarni podlagi naše vzajemnosti, ki bi bila preslabo fundirana. če bi jo omejili sanio na čuvstveno področje. Naj se najdejo možnosti smotrne in poglobljene gospodarske 1
let izvoz letnih 250 vagonov hercegovskega tobaka.
V	analizi tranzitne trgovine s Češkoslovaško je dr. Stare opozoril na velike stvarne uspehe gospodarske politike Male antante in navedel lepe možnosti, ki se v tranzitni trgovini še odpirajo v stikih med Jugoslavijo in ČSR. Pri tem je seveda pogoj izgraditev prepotrebnih železniških zvez, pristanišč in pristaniških naprav. Takisto je z raznimi tehtnimi argumenti opozarjal na nujno potrebo novih linijskih parobrod-nin zvez in na pomen rečne paroplovbe in maloantantnega posla.
V	posebnem delu svojega predavanja se je dr. Stare bavil s tujskim prometom v Jugoslaviji in češkoslovaškim hotelirstvom. Opozoril je, kako lahko sentiment, t. j. zavest bratstva in vzajemnosti prinese prav na tem področju obilo gospodarskih koristi. Ni malega pomena, da se obisk Čehoslova-kov na našem Jadranu povečuje v temi'? razmerju: 1. 1932 — 30-000, 1933 -40.000, 1934 — 60 000. Pri tem je dobro ošvrknll razmere pri nas na Bledu, kjer je zaradi prehodne mode bolj uvaževan nemški kakor češkoslovaški gost.
V	resumeju svojih izvajanj |e dr. Stare poudaril potrebo, da bi se češkoslovaški kapital bolj ko doslej uveljavljal v naši novi industriji da bi se pravilna in načrtna preureditev industrijske proizvodnje na Češkoslovaškem ozirala tudi na jugoslovenske razmere in na našo skupno gospodarsko usmeritev proti vzhodu. Z naše strani pa je med drugim potrebno, da čim bolj usmerimo svojo prometno politiko na Jadran in da v ta namen razširimo in izpopolnimo prometno omrežje in izgradimo nove stalne pomorske linije. Češkoslovaška naj dobi na Sušaku prosto luko.
Predavanje je vzlic obsežnemu materialu in statističnim argumentom vzbujalo od začetka do konca veliko zanimanje in odobravanje, ki se je ob koncu razvilo v dolgotrajen ' aplavz. Predavatelju se je zahvalil predsednik dr. Windischer.
like povodnji v Franciji in Angliji, Visoko na sever in vzhod stalno odrinjeni mrzli zrak pa se je tako zgostil, da je v času, ko so krepke fenove struje v alpskem območju dvignile toploto na 20 do 30 stop. C, beležila severna Skandinavija —48, sibirsko jedro pa celo —63 stop. C.
Med tem dvema ekstremoma pa 6e je Tazlrl daleč na jugovzhod Evrope skorajda pomladni oceanski zrak in zdramil ponekod zimsko prirodo iz spanja. Posebno Jugoslavija, ki vsa, z izjemo Primorja, in prav malega dela Južne Srbije, pripada celinskemu, torej ostrejšemu tipu zime, se je zadnji teden, sredi zime, znašla v objemu zgodnje pomladi. Ne le iz obmorske strani, tudi iz notranjosti vedo poročila, kako je pognalo cvetje razno lepotično m sadno d rev ie. katerega bratenje se praviloma zdrami šele v toplejših dneh macca. V toplem ozračju, ko so le redki kraii beležili nočne temnerature pod ničlo, je izostala celo burja Zato ni čudno, da se je snujoča priroda izvabila na opolzko, nevarno pot prezgodnje brsti.
Brez snega ni ugodne rasti
Rastlinski plašč je namreč prav kakor vsak drug organizem podvržen vplivom podnebja Priroda sama je poskrbela, da se rastline primerno zavarujejo pred nevšečnostmi zime. Na zemljo privezana občutljiva rasblina se ne more seliti kakor naše ptice na toplejši jug. Zato se pozimi organski deli čebulnic in gomoljnic umaknejo pred mrazom v notranjost zemlje. Še-
le topla pomlad jih zdrami, da poženo nastavljena cvetna 6tebla.
Izkušnje vedo, da pogine v z^mah z manj snega pri nas mnogo več rastlin, kd v snežnih zimah brez težav prestanejo še hujši mraz. Snežna odeja drži namreč pod seboj trajno zmerno toploto, ne dopušča :z-hlapevanja ter varuje tako rastlinje pred naglo izsušitvijo, ki je še posebno nevaT-na, kadar vejejo mrzli vetrovi preko kopnih poljan. S tem, da je drevje jeseni odvrglo listje, se je samo po sebi zavarovalo pred odvisnim izhlapevanjem.
Primera z lansko zimo
Razumljivo, da je sredi zime brsteče zelenje m cvetje brez koristi. Vsak cvet, posebno sadnega drevja, bo zaman 'akail na razplod. Čebele in druge pospeševalke zaploditve počivajo. Klijoče se zelenje in znova obu:eno stamčevje pa se bo v bližnji hladnejši zimi. ki gotovo ne bo izostala, težko prilagodilo novim razmeram Škodam letošnje ziine, ki smo jih ugotovili že pred dnevi, se bo pridružila nova skrb obče prehrane. Po poljih je vse preorano cd svežih krtin, podzemni 6amotar pridno ri-ie po površju, znamenje, da se je škodljiva oohzen preselila iz nižjih plasti na površje.
V našem kotu države tudi lani ni bila zima tačas odložila kaj prida snega. Zato pa so bile dnevne temperature neprimerno nižje. Mrzli ruski zrak je bil prodrl prav na obal Jadrana in je n. pr. Split zabeležil redkost —2 stop. ter 8 nvm snega. Ljub-
ljana je lani na današnji dan imela podnevi —3.2, ponoči pa —11 6topinj viška mraza. Današnji pomladno sončni dan pa je dvignil živo srebro v varnem zavetju na -f-15„ najnižja nočna temperatura je bila -j-2.5, najvišja dnevna -J-5.
Takšna je naša zima. V dnevih, ko »e svetlikajo iz zelenja južnega Jadrana prvi zlatorumeni plodovi oranž, ko se je sonce sredi zime dvignilo že za uro svetlobe nad obzorje in 6e je na strmih pobočjih gora potuhnila ceJo burja, hrepeni v širokem zaledju smučarska rrolodež — po snegu.
«ne
Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
PRI LENTVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZ POLOŽEN JEM ZA JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja že od davna poznana naravna
FRANZ JOSEFOVA
grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je
FRANZ JOSEFOVA
grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
Ogl. reg. S. br. 9dfTP9o.
Domače vesti
Druga naklada knjig Vodnikove družbe
Ljubljana. 15. januarja Druga naklada Vodnikove družbe je pravkar natiskana. Kakor se je prvi natis zakasnil zaradi lanska tipografske stavke in zaradi raznih tehničnih zadržkov, tako je bil drugi natis točno izvršen ob napovedanem roku. Poverjeniki, ki so bili letos zalo marljivi in 90 mnogi od njih zagotovili, da pridejo sami po določeno število knjig, lahko od danes dalje dvignejo knjige v pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Ostalim pa bodo knjige poslane po pošti, da bodo v najkrajših dneh v rokah člano-r.
Pet dobrih knjig s številnimi ilustracijami vsa to za borih 20 Din — ni šment, da' je prva naklada za 10.000 članov bila navzlic pomanjkanju denarja razgrabljena in da je bilo treba poskrbeti za izdaten nov natis. Ko bo ustreženo vsem na novo prijavljenim članom, bo še ostalo nekaj izvodov. tako da se zamudniki še vedno lahko priglasijo pri poverjenikih ali pa naročijo knjige z dopisnico v pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani.
va<ra. Iz Zagreba pa bo vozil posebni vlaK sr^di marca na dunajski mednarodni pojem. V istem času bo posebni vlak vozil iz Beograda v Zagreb. Za velikonočne praznike organizira veliko romanje v sveto deželo. Udeleženci tega izleta bodo poleg Palestine obiskali tndi Bgiipt. V v-. -konočni dobi bodo od 8. do 14. aprila tudi izleti na morje. Posebni vlak bo vozil i* Beograda in Zagreba do Splita in Dubrovnika. Iz Beograda bo vozil 4. aprila po selbni vlak v Atene, udeleženci tega izleta bodo na potovanju do 14. aprila in bodo tako prebili velikonočne praznike v Grčiji. Prijave za te izlete sprejemajo že sedaj vse Putnikove pisarne.
*	Staničeva koča na Triglavu je sedaj oskrbovana. Dostop skozi dolino Krme je brez nevarnosti. Seveda mora biti vsak pla-ninec-smučar za take smuške ture primerno opremljen.
*	Stalne smuške tečaje priredi SPD v Ljubljani pri Koči na Veliki Planini. Smuški učitelj je v tej postojanki vedno na razpolago.. Smuški terena so ugodni tako za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4.. 7. in 9.15 uri Največji karakterni igralec sveta	H A R R Y B A U R ▼ velefilmu
MLADOST ZA DENAR
Musik — Hala
Popolnoma novo!
Artistične produkcije iz največjih pariških Premiera! Prvič v Ljubljani!
PREMIERN1 KINO
o_ Rezervni oficirji (poročniki in po činu starejši podporočniki) pehote, artiljeri-je, konjenice in inženjerije. ki se žele pripravljati za kapetan9ki izpit, naj to sporoče do 24. t. m. na naslov ljubljanskega pododbora. Tečaj bo pod vojaškim vodstvom in vojaškimi predavatelji. Traial bo od februarja do konca aprila tedensko dvakrat v večernih urah. Pismene ali ustmena prijave in podrobnosti pri pododboru Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Kongresni trg 1/11. Uradne ure vsak torek ln petek od pol 18. do pol 19. ure.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob pol 21.
bo predaval v kemični predavalnici na ie-alki (Vegova ulica) g. prof dr. Ernest Turk o temi: Viteški kralj Aleksander v borbi za uedinjenje Jugoslavije. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. Vstop prost. Po predavanju razgovor o društvenih zadevah.
*	Prihod angleškega brodovja. Sibeniška tvrdka Lukčič in drug je dobila z Malte privatno pismo, s katerim se zahtevajo informacije o nabavi prehrane za 26 edinio angleškega sredozemskega brodovja, ki je namenjeno v naše vode. Po navedbah tega pisma bodo prsipele angleškeg ladje v naša pristanišča že 17. t. m.
*	Šahovski tečaji na šolah. Na zborovanju šahistov v Banjaluki je bil sprejet sklep, da bo šahovski klub na srednjih šolah v Banjaluki in v drugih bosanskih mestih organiziral šahovske tečaje, da bi tako zadostil zanimanju, ki ga šolske mladca kaže za šah. Nekaj takih tečajev že deluje, izvedena. bo pa sedaj sistematična organizacija.
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu sklicuje za 26. t. m. ob 10. v svojih društvenih prostorih Kraljica Marije ul. 3 VI. redni občni zbor na katerem bodo podana poročila predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in nadzornega odbora. Po razrešnici bo volitev predsednika, odbora in nadzorstva sklepanje o spremembi društvenih pravil in slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo naznaniti odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zbo rom.
*	Potresne sunke so v torek zjutraj ob 8.40 občutili na Sušaku in še v nekaterih drugih primorskih krajih. Bila sta dva sunka, združena z lahnim grmenjem. Potres ni napravil nobene škode.
*	Novi grobovi. V Bistrici nad Tržičem je umrl g. Lovro Aljančič, posestnik in gostilničar, star 77 let. Bil je sloveč gospodar, cenjen zaradi svojega poštenega značaja, priljubljen pri domačinih in zlasti spoštovan tudi od turistov, ki so radi poiskali od počitka in okrepčila v njegovi dobri gostilni. Pokojnikov sn je odvptniški koncipient v Kranju. Uglednega gospodarja bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku na pokopališče v Tržčiu. — Na Opekarski cesti 41 v Ljubljani je umrla v 62. letu gospa Amalija Marinko, dobro znana trnovska gospodinja. Pogreb bo jutri ob 16. — V Mariboru je umrl upokojeni nadučitelj g. Josip Dernjač, častni član ibčine Sv. Peter pri Mariboru in hišni posestnik. Delaven je bil kot vzgojitelj ne le mladine, temveč vseh, ki so bili njegovih naukov, še bolj pa zgledov potrebni, vendar pa je bil vse življenje skromen. Pokopali so ga tiho. kakor je bila vedno njegova želja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
A G R I P PA,
švedska kartoteka v obliki knjige je najcenejši in najboljši pripomoček vsakega vzornega knjigovodstva.
Navodila in prospekte daje tvrdka
M. TIČAR,
Ljubljana, kjer so Vam tudi na izbero vse tehnične in pisarniške potrebščine
ter trgovske knjige.
*	Na Mirni so včeraj pokopali ugledno gospo Jožefo Škarja, ki je umrla v ponedeljek v visoki starosti 94 let. Ob 10. se je razvila izpred Celarjeve hiše, kjer je po-kojnica zadnja leta živela pri hčerki in zetu, žailni sprevod, kakor ga že dolgo na Mirni niso videli. Iz Beograda je prispel k pogrebu vzorne matere gosp. državni svetnik Ivan Skaria, nadalje so ee pripeljali sorodniki iz Ljubljane in od drugod. Žalna svečanost je bil« tiha, kakor je tudi po-kojnica bila v 6vojem življenju preprosta in skromna. Po rodu je bila iz ugledne Zaplatarjeve rodbine, odlikovala jo le poleg marljivosti in skrbnosti, ki je lastna vse dobrini slovenskim gospodinjam, izredna prirodna inteligenca. Gospa Skarja je vedno rada segala po dobrih knjigah in si je do poznih let ohranila vso bi stri no duha. Mož ji je umrl pred leti, včeraj pa no njegov grob prekopali in oba združi Vi ▼ skupnem pokojišču. Lahek jima počitek, — uglednim družinam izrekom o iskreno sožalje!
» »Putnikove« pomladanske prireditvi.
V mesecu februarju organizira »Putnik« dvoje zanimivih društvenih potovanj v inožemsftivo. Od 8. do 17. februarja potovanje v Garmisch - Partenkirchen na olimpijske zimsko športne prireditve, "a lirancostoo riviero krene skupina izletnikov 18. februarja. Potovali bodo s posebnim vlakom iz Beograda in Zagreba. V Niizzi bodo prisostvovali i slavnemu karnevalu. Ogledali si bodo Marseitfle in njegove znamenitosti. Marca pripravlja »Putnik« posebni viiak te Beograda do Temis-
» Zahvala. Vsem, ki so me spominjali s čestitkami ob moji 701etnici, Se najiskre-neje zahvaljujem. Anton Dekleva, profesor v pokoju.
* Kdo zbira inserate za »Carinski godiš-njak«? Poročajo nam i2 Maribora, da se je te dni pojavil pri raznih podjetjih neki gospod iz Beograda, ki nabira naročnike za »Carinski godišnjak«, ki ga v Beogradu urejujeta sedanji načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva Jovan Radulo-vič in višji sekretar Vladimir Ristič. Inka-sant se zlasti trudi, da pridobi inserate za ibornik, ki jih zaračuna precej visoko. Po naših informacijah bo carinski zbornik vseboval vsa potrebna navodila, ki zadevajo posle pri carinarnicah in bo kot tak dobro poslužil trgovskim in vobče vsem gospodarskim krogom. Inkasant pa je sumljiv, ker se izdaja za pomočnika načelnika Ra-duloviča in ker naglaša. da se sam finančni minister Dušan Lecita zanima za izdajo go-dišnjaka. Pomočnika načelnika carinskega oddelka sploh ni, a če bi tudi bil, se gotovo ne bi smel baviti z nabiranjem naročnikov za omenjeni zbornik. Tudi je gotovo, da finančni minister ne dela reklame za tako
u— JNAK Edinstvo javlja, da se je preselil v svoj novi lokal, Arena Narodnega doma. vhod z Bleiweisove ceste. Tam bo danes strogo obvezen članski sestanek, ki se g a mora brezpogojno udeležiti vse članstvo.
u— Jadranaši. JadranaŠiee! Drevi bo predaval ob 20. v Jadranovi posvetovalnici R. Marušič o delavskih taborih. Udeležba obvezna!
u— Preiskava materije z rentgenoviml žarki je naslov 7. predavanja, ki ga priredi Prirodoslovno društvo v soboto 18. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo g. univ. asistent F. Pe-terlin. Vsi člani, kakor tudi vsi. ki se zanimajo, se vabijo k čim številnejši udeležbi. Pričetek ob 18.
u— Združenje geometrov in geodetov, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, bo imela svoj redni letni občni zbor 18. t. rn. ob pol 20. v restavraciji hotela »Slona*.
u— Državni pogodbeni poštarji bodo imeli v nedeljo 19. t. m. v Ljubljani pri Mikliču ob 15. ustanovni občni zbor banovin-ske sekcije Organizacije državnih pogodbenih poštarjev.
u— V petih urah vse najvažnejše družabne plese za letošnje prireditve se naučite edino v Jenkovem plesnem zavodu v Kazini. Informacije in posebne plesne ure vsak dan.
Ljubljanski Sokol ponovno vabi svoje članstvo na redni občni zbor. ki bo drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma (vhod iz Bleiweisove ceste). Udeležba je za vse članstvo častna dolžnost.
Iz Celia
e— Na rorstni dan kralieviča Timislava.
pokrovitelja jugosiovenskega gasilstva, bo v nedeljo 19. t. m. ob 8. v opatijski cerkvi služba božja za vse gasilske čete v celjskem okolišu. Ob 9-30 pa se bo pričela v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva redna skupščina celjske gasilske čete.
e— Smrt najstarejše Teharčanke. V nedeljo je umrla na Tfharju v visoki starosti 91 let najstarejša Tehareanka zasebnika ga. Marija Kvacova. mati pokojnega šolskega upravitelja v Smartnem v Rožni dolini g. Ivana Kvaca in profesorjeve vdove ge. Jo-sipina Novakove v Celju. Popojnico. ki je bila izredno hlaga in odločna narodna Žena, so položili v torek ob 15. na teharskem pokopališču ob veliki udeležbi k zadnjemu počitku. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Sreski cestni odbor je. kakor smo poročali. na seji 9. t. m sprejel proračun za 1936/37 in sklenil pobirati v kritje primanj-kljala 20 ostotno sresko cestno doklado na vse neposredne, dokladam podvržene državne davke. Pritožbe zopet ta sklep so dopustne v teku 14 dni od 14. t. m. dalje.
e— V mestnem gledališču bo uprizorilo društvo jugoslovenskih srednješolcev »Sloga« jutri ob 20. Medvedovo dramo »Za pravdo in srce« v režiji ge Sndarjeve. Prijatelji našega dijaštva, obiščite predstavo v čimvečjem številu.
e— Celjsko Kolo priredi v nedeljo 19. t. m. spet svojo priljubljeno čajanko. Občinstvo. ki si želi prijetne družabnosti, vljudno vabljeno!
e— Pod vlak je skočil v nedeljo zvečer na Ponikvi 21 letni Karel Gorjanc. sin cerkovnika na Ponikvi. Kolesa so fanta strahovito razmesarila. Samomor je izvršil iz nesrečne ljubezni. Pokopali so ga na pokopališču na Ponikvi.
f
LJUBIMCA
JE NAJVEČJE DELO V KATEREM NASTOPA
TUDI H A R R Y L I E D K E
m
I
zasebno zbirko, četudi je zbirka sama po sebi še tako koristna. Opozarjamo torej gospodarske kroge, da vsakega sumljivega in-kasanta legitimirajo in naj se ne pogodijo, dokler se ne prepričajo o njegovi identiteti. Gospod, ki je v najboljšem primeru skromen akviziter, je baje prav simpatičen mož, star 40 do 45 let. govori perfektno tudi nemško in ima zelo siguren nastoj).
* Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
» Tovarna JOS. REIOH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— češkoslovaško odlikovanje Andreja Gabrščka. češkoslovaški konzul v Ljubljani je v torek 14. t. m. izročil znanemu silovensikemu pisatelju in uredniku g Andreju Gabrščku red Belega Leva -111. stopnje, katerega mu je Podelil prezident Češkoslovaške republike za njegovo Petdesetletno delovanje na kulturnem polju in na zbližarnju obeh narodov.
— Predavanje češkega pisatelja A. C. Nora v Ljubljani. Kakor smo že poročali, predava v ponedeljek 20. t. m. pod okriljem Jč lige češki pisatelj A. C. Nor iz Prage. Predavanje, ki bo stalo v znamenju češko-slov. - jugoslovenska vzajemnosti, bo ob 20. v verandni dvorani Uniona. Predavatelj bo govoril o sodobni češki literaturi. Podobno predavanje ima nekaj dni prej na Dunaju. Opozarjamo ponovno na ta kulturno pomembni večer zlasti članstvo Jugoslov. - češkoslovaške lige in češke obce, akademsko mladino, literarne kroge in sploh vse prijatelje češkoslovašk ega na roda.
u— Otvoritev umetnostne razstave Slavka Tomerlina. Danes ob 18. se bo v Jakopičevem paviljonu otvorila umetnostna razstava priznanega zagiebškega slikarja Slavka Tomerlina. Razstavo bo otvoril s posebnim govorom prof. Saša Šantel. Razstava bo trajala do 26. t. m. in bo odprta vsak dan od 9. do 19. Da bi se omogočil obisk tudi onim, ki so podnevi zaposleni, je razstavljalec podaljša! razstayo v večerne ure. Toliko v informacijo prijateljem likovne umetnosti, ki naj bi v obilnem številu posečali to razstavo.
u— škerjančev I\\ godalni kvartet je bil komponiran spomladi lanskega leta na željo in po naročilu Praškega (Zikovaga) kvarteta, kateremu je posvečen. Obstoji iz dveh delov: Adagio in Scherzo. Prvi stavek v prosti, kombinirani sonatni formi, drugi v Scherzo - obliki. Delo se izvaja prvič na koncertu Praškega kvarteta v Ljubljani v petek 17. t. m. ob 20. V vrsti Skerjančavih komornih del je to IV. godalni kvartet, III. je Sonata da camera. ki je bil prav tako prvič izvajan od Praškega kvarteta leta 1927 na raznih koncertih v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem in drugod. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— 0 usodi ljubljanskega Pokojninskega zavoda v zvezi z razširjenjem nameščenske-ga pokojninskega zavarovanja na vso državo bo govor na javnem zborovanju privatnih nameščencev in nameščsnk, ki bo v petek 17. t. m. ob pol 19. v dvorani Pokojninskega zavoda, nebotičnik. Zborovanje priredi Zveza društev privatnih nameščencev za svoja včlanjena ljubljanska strokovna dru štva. Vabljeni tudi privatni nameščenci nečlani.
u— Na Ljudski univerzi bo predaval drevi ob 8. g. dr. Neubauer o jetiki kot Socialni bolezni.
u —Sprejemni dnevi za stranke pri predsedniku mastne občine ostanejo isti kakor dosedaj, v torek in petek od 11. do 12.30.
u— Izredni občni zbor Fil harmonične družbe se bo vršil v petek 31. L m. ob 18. v Hubadovi pevski dvorani. Edina točka dnevnega reda ja: izprememba praviL
u— Hišni posestniki in upravitelji hit, ki so prispevke za prostovoljni daveflt i*> 1 Din od sobe za dobo 3 mesecev že Pobrali od svojih strank in pobrani denar osebno izročili pri mestnem socialnem ?o litdčnem uradu v Mestnem domu, so imeli priliko prepričati se na lastne oči, kakšen naval prosilcev na razne referate zlasti brezposelnih, ki jih je privedla vladajoča brezposelnost do tega, da so brez dela in zaslužka, brez hrane zase in za svo>-ce, Potrebne obleke, in ki jim grozi tudi deložacija, ako ne dobe vsaj nekaj podpore, da Poravnajo dolžno stamarino. Zato urad ponovno prosi vse one hišne Posestnike in upravitelje, ki še ni»o pobral' pri svojih strankah tega prostovoljnega davka, dia to store čim prej in tako pripomorejo mestnemu socialno Političnemu uradu do potrebnih sredstev za ublažitev revščine, ki jo povzročata brezposelnost in vsi drugi spremljevalci vladajoče krize
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ne puščaj me same in z«vočni tednik.
Iz Maribora
a— 20.000 dinarjev za mariborski spomenik kralju Uedinitelju so darovale združene fcvornice za dušik v Rušah, in Siicer: tvornica za dušik v Rušah 12.500, »Aga« v Rušah 5000 in »Apnenik« v Zagradi pri Celju 2.500 Din.
a— Predavanje. Noooj ob 20 bo v okviru bolgarskega tedna pri »Orlu« predavanje gdč. Rozmanove o bolgarskem šolstvu. Jutri zvečer bo predaval v Ljudski univerzi g. Hegedušič iz Zagreba o bolgarskem slikarstvu. V studenški Ljudski univerzi pa bo predaval ob 19. g. Fran jo Pivka o fotografskih motivih. Skioptične slike.
a— Gledališče Premiera »Zlatega rudnika«. delo odličnega bolgarskega dramatika Štefana Kostova, bo v torek 21. t. m. — Nepreklicno poslednjič se uprizorijo Kreftovi »Molom eščani« v sobot0 18. t m.
a— Popisovanje vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči, rojeni 1. 1918., se morajo v tem mesecu javiti pri mestnem vojaškem uradu v svrho vpisa v seznam vojaških obvezancev. S seboj morajo prinesti krstni in domovinski list.
— Zvočni kino Ideal H
Samo Se danes ob 4.. 7. in 9.15 uri FILM SENZACIJE EN NAPETOSTI
Tarzan neusfrašn*
POPOLNOMA NOVO.
NEKAJ ZA VAS.
»Paramoamtov zvočni tednik!« »MIKI V AFRIKI«!
a— Napoleonov dukat na Pohorju. Soprogi našega vojaškega atiaieja na Dunaju, ki je bila na letovanju na Pohorju, je s torbico vred izginil Napoleonov dukat. Poizvedbe so dognale, da je izvršil tatvino 12-letni Josip iz LLmbuša, ki je tatvino priznal in ki je znan že od svoječaenega fingiranega fon-buškega razbojništva.
a— »Nevesta« odklanja »ženina«. Glede na zadevno not ico o Koša j n cevi prošnji, da bi se mu dovolila ponolca v jetnišmški celici, nam prizadeta mladenka sporoča, da odklanja njegovo pozornost na njeno osebo. Tudi nas je naprosila k izjavi, da o kaki njeni poroki a Košaimcem ne more bili go ora.
a— Smrtna nesreča. 59 letni posestnik Štefan Zerdin je s hlapcem Ignacijem Hozja-nom podiral drevje pri Mali Polani. Pri padanju podsekane jelše pa je stekel v napačno smer. da ga je drevo zadelo. Obležal je mrtev z zdrobljeno lobanjo. Hozjan je dobil le lažje poškodbe na roki. Pokojnik zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Primer je bil prijavljen mariborskemu državnemu tožilstvu.
(Pot ie prehfetdu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pogoeto desinficirajte usta in grlo z
Mr. Bahovčevimi
99
& mre te ci
**
bonboni
iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din
4.— in Din 6.— v lekarnah in drogerijah Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12.
a— V hlevu spečega so napadli. Neznani pretepači so nedavno napadli pose&tniko-vega sina Janeza Zelenika v Zgornjih Ver-janah, ko je spal v hlevu, ter ga s koli premikastili do nezavesti
a— Mariborski kriminal. Policija je aretirala 21-letnega E1 emirja, k: je izvr&iil nedavni vlom v Konigovo kle<t. od koder je odnesel 17 kg jabolk. Sodiišču so izročili včeraj 30-letoega šoferja Hermana zaradi ob-dolžibve soudeležbe pni vlomu v bbgajno tvrdke Suppanc. BO jajc in večjo količino fižola je izginila Heleni Lazarjev.: z vozička na Koroški cesti.
a— Košajnc št. 3. V zadnjem času strašita v mariborski okolici zloglasni Pešec, nazvan tudi Košajnc št. 2., in 36-letni Franc Črepinko imenovem Košajnc št. 3., ki ima na vesti nešteto vlomov. Tega so oblastva že dolgo iskala. Včeraj pa so tezenski in studenški orožniki imeli srečo Zalotili so ga na Teznem, kjer je prodajal blago, ki izvira iz vloma v trgovino Ljudmile Klavo-rove v Zg. Radvanju. Črepinko je vlom priznal in so pri njem našli še skoraj vso zalogo ukradenega blaga. Tako sta zdaj na varnem Košajnca št. 1. m št. 3.. dočim Ko-šajnea št. 2.. ki je pred nedavnim izvršil neki vlom ob Pesnici, še iščejo.
Iz Kranfa
r— Ceskoslovenskd Beseda, Kranj, konž svoja 6. Mdnou valnou hromadu, dne 2. tinora 1936. v členskč mistnosti hotela »Jelen« v Kranji. Začatek v 9. hodin dopo-ledne. Nesejde-li se dostatečn^ počet člena, kon£ se fždnd valnA hromada o hodinu pozdčji za každčho počtu členti.
Iz Litije
1— Rdeča stanovanjska luč Je ustavila brzovlak. Skupina stanovanjskih hiš naše predilnico, ki stoji tik železniške proge, je mana vsakomur, kdor je le kdajko-ili mori« Litijo z vlaka. Predilničarji imajo svoja stanovanja lepo opremljena, pri Brezniku ipa so namestili te dni na glavno sivetiJjko v sobi rdeč zaslon. Tn zara<Ji majhne sprememb« so se raaiburidi ce*o potniki mednarodnega brzovlaka. Fred-anočnj.im se je v meglii Sn mraiku nema Soma ustavil tjk Stavb, kakor pravimo pre-
I
LJUBIMCA
JE VELEFILM KAKORŠNEGA
LE REDKO VIDIMO.
i
u— XLVI. občn/ zbor društva »Pravnika« bo v četrtek 30. t. m. ob 1«. v ju6tič-ni palačd v Ljubljani, dvorana štev 79. Odibor vabi vse člane, da se občnega sbo* ra v č4m večjem številu udeleže.
u— Zlobna potegavščina. Neka mladenka. ki službuje v Beogradu, je dobila te dni iz Ljubljane brzojavko: Mati umrla, pridi takoj. Na brzojavki je bil podpis njene tete. S prvim vlakom se je vsa žalostna in prestrašena odpeljala v Ljubljano in od tam na Bled. V Ljubljani je ponoči zbudila svoje sorodnike, ki pa niso ničesar vedeli o žalostni vesti. Na Bledu je našla svojo mater živo in zdravo. Bilo je takoj jasno, da ji je brzojavko poslal nekdo iz same hudobije. Povzročil ji je poleg velikega razburjenja tudi trud in občutne stroške. Zaradi razburjenja je mladenka zbolela in leži zdaj na Bledu pri svoji materi. Uvedene so poizvedbe za povzročiteljem zlobne potegavščine.
u— D rev/ flb 20. v Trgovskem domu
rodna plesna vaja slušateljev abit. tečaja. Igra Ronny. Vljudno vabljeni!
Z. K. D
Pride vesela opereta
ISoe pred
poroko
L. 1918. rojen« in v Maribor pristojne mladeniče, ki živijo izven Maribora, »o dolžni prijaviti njihovi v Mariboru stanujoča starši ali sorodniki.
□□□□□□□□□□□□□□□□LOJuuDoaaaiio
RAZGLAS.
Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka 49, telefon 23-58, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacijo tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo dalj kot 10 dni (slepič, kila. golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in zdravljenjem vred 2.500.— Din, za uradnike vseh vrst. ki živč samo od svoje plače, in njihove svojce pa 2200.— Din.
KIRURG DR. ČERNIC, VODJA IN LASTNIK SANATORIJA
^□□□□□□□□□□□□□□nnnmmnnDaDnr
a— Največji odstotek privatne uporabe plina izkazuje Maribor v vsej državi. Znaša približno 90%. Zadevna statistika pravi, da je število odjemalcev plina v Mariboru naraslo v preteklem letu od 133 na 1582. V letu 1935, je bril največji konzum plina v povojni dobi v Mariboru in ^'cer izkazuje poraba plina 834.000 kub. melrov. pro- j dukcijo plina se ie porabilo 2.100 000 kc pre-mos»a. Celotna dolžina pMnske napeljave znaša 39 667 m.
a— Radi tekih abonentov zmerom več. Dočim je bilo ob pričetku preMclega leta v Mariboru 1561 rad"'i«kib abonentov. «p je to 5tevilo do konca Vta zviSilo "a 180« Ra^ii skih aparatov je bilo prijavljenih 590, odjav-1 jenih pa 345.
djlniški stanovanjski koloniji brzovlak.
Strojevodja je bil zavrl saraidi rdeče iači tik ob progi. Običajno dobi braoivilak takoj prosto progo, v tem primeru pa ni ho. telo biti drugega signala. Stroj je brlizgal na vso sapo, silednjič pa je strojevodja izstopil in šel do signala. . . šele zdaj je videl, da je signal na »stoj« le rdeča sobna zaslonka. Seveda je brzovlak nato Nadaljeval svojo pot proti Ljubljani. Oblastva so dala pregledati v®e hiše 0b progi in izdaila nalog, dia odstranimo vse rdeče in zelene svetilne zaslonke.
Iz Zagorja
f— Otvoritev javne kuhinje. Ker je banska uprava določila 15.000 Din za javno kuhinjo brezposelnih delavcev, bo te dni že dolgo pričakovana kuhinja otvorjena. Iščejo samo še primerne prostore, ker lanski niso več na razpolago.
z— Znižane delavske plače. Kakor znano, so pri rudniških apnenicah decembra odpustili več delavcev, ki bodo najbrž spet zaposleni. Nekaj so jih že te dni sprejeli, zaslužili pa bodo le 27 Din, dočim so prej prejemali 37 Din. Premog prejema samo kopaška kategorija in bodo delavci ob manjši plači prikrajšani tudi pri kurjavi.
Iz Ptuja
i— »Cerkveno miš«, ka je pri premieri tako dobro uspela, pon0ve člani Dramskega društva v pete.k ob 20. v mestnem gle daliSču. Kdor se hoče od srca nasmejati, n«] pridal
, ^ PotcilCM^ SViEftČIHAHO
r1- *»g
Premestitve učiteljstva
Včerajšnji »Slovenec« je objavil drugi dri premestitev. Premeščeni so učitelji in učiteljice (v oklepaju srez):
AndoljSek Frančiška iz Vel. Lašč (Kočevje) ▼ Kerlovioo (Kočevje); Šlibai Anton od Svete gore (Litija) v Litijo; Žitnik Makg i7. Sevnice (Brežice) na Železno go to (Ljutomer); Baškovič Ivan iz Dobrni ča (Novo mesto) k Dev. Mariji v Brezju (Maribor d. b); Bonca Leopold z Železne gore (Ljutomer) v Sevnico (Brežice); Babnik Alfonza iz Mokronoga (Krško) v Šmihel (Novo mesto); Bučar Vinka iz Dragatuša (Črnomelj) v Adlešiče (Črnomelj); Blažič Dragotin it Oovšiš (Radovljica) v Nevlje (Kamnik); Belin Franc iz Moravč v Ligojno (Ljubljana); Cirman-Kunc Marija iz Dobo-▼e (Brežice) v Gor. Pirniče (Ljubljana).
Črnko Karel iz Jarenine (Maribor 1. b.) v Resni k (Konjice); Farazin Drago jila iz Dolnje Lendove v Ptuj: Gorišek Simon -z Dol. Lendave v Hotič (Litija), Go'e Josip iz St. Vida (Ljubljana) k Sv. Juriju pod Kumom (Krško); Gaber Ana od Sv. Vida pri Planini (Šmirje) na Vrhniko (Ljubljrna); Gaunfuks Julija iz Turn^šča (Dolnja Len-dara) v Hotizo (Dolnja Lendava); Gregorc Dragotin iz Toplic (Novo mesto) v Mokronog (Krško); Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Zaplano); Hiršman Ana od Dev. Mar. v Polju v Ljubljano; Horn Peter iz Nevalj (Kamnik) v Ljubljano.
Herzog Gabrijel iz Buče (Šmarje) v Kri-ževce (Ljutomer); Herbst Pavel iz Mokronoga (Krško) v Cerklje (Krško). Hladnik Leopold iz Cerkna (Logaitec) v Št. Vid (Ljubljana); Intihar Alojzij iz Krke (Litija) v Trzin (Kamnik); Iglič Marija z Bi-zeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija); Jarnovič Ivan iz Ligojne (Ljubljana) v SmaTjeto (Novo mesto); Jaklič Vida 'z Gerlinc (Murska Sobota) v Moste (Ljubljana mesto); Jenico Ljudmila iz Tržišča (Krško) v Mirno (Novo mesto); Kren Ana iz Verdrenga (Kočevje) v Kočevsko Reko (Kočevje); Kodrie Vladimir iz Brežic v Kočevje.
Kristan Zmagoslav iz Slov. Bistrice v Maribor: Knapič Janko iz Kapel (Brežice) v Radence ob Kolpi (Črnomelj); Kovič Marija iz Moravč (Kamnik) v Radmožan-ce (Dol. Lendavo); Kavčič Dragotin iz Žabnice (Škofja Loka) v Trebelno (Krško); Kosec Ana iz Trebnjega (Nov0 me«to) v Mengeš (Kamnik); Lazar Anica iz Mengša (Kamnik) v Domžale (Kamnik); Lapa in e Ana iz Žirov (Logatec) v Kflmmico (Maribor 1. b); Lampič Pavla iz KitSkega (Kr Sko) na Vič (Ljub!jama mesto): Lomšek Anton iz Buše?e vasi (Krško) na JežncO (Ljubijflna okolica): Lužnik Franc iz Sikoma rja (Konjice) v Celje.
Lešnik Mirko iz Marenberga (Dravograd) v Negovo (Ljutomer): Ma'egič .Tanko iz Žetal (Šmarje) v Mekinje (Kamnik); Milavec Josjpina iz Unca (Logotec) na Rakek (Logatec): Meliva Ana iz Unca /"Logatec) k Sv. Marjeti na Drav. polju (Maribor d. b.): Musek Ljudevit in Musek Antoni ia od Sv. Vido CPtuj) v Ptui: Mihel-čič Tvan fn Mihelčič Stanislava iz Cmuč (Liublfcna) v Dobmiče (Novo mesto)- Mi-kulič Ida iz Leskovca (Krško) v Globoko (Brežice): Mrak Josip in Mrak Marta iz Mengša (Kamnik) v Stari trg (Črnomelj);
Mihelič Vikard od Dev. Mar. v Polju (Ljubljana) v Ljubljano; Moderndorfer Vinko od Sv. Juriia pod K urnem (Krško) v Ljubljano: Mihelič Ivan iz Predoselj (Kranj) v Krko (Liti;«): Minkaš Avgust iz Ljubljane v Litijo: Majcen Friderik od Sv. Urbana (Ptuj) k Mariji Snežni (Maribor 1. b.): Papler Mariia iz Vodic (Kanrnnk) v Škof jo Loko: Primožič Janeiz iz Mekinj (Kamnik) k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana); Pečarič Jerica iz Studenci (Krško) v Šmihel (Novo metfo); Porenta Antoni ia iz Trebeljna (Krško) v Št. Vid (Ljubljana).
Porenta Viktor iz Resmika (Konjice) v St. Vid (Ljubljana); Pogačar Frančiška iz Mavčič (Kranj) v Ljubljano; Pogafar Andrej iz Trebeljnega (Krško) v Kamindk; Prijatelj Josip iz Gotenice (Kočevje) v Velike Lašče Kočevje); Pečnik Josip iz Velike doline (Krško) v Trbovlje: Pire Štefanija \i Ljubljane v Maribor: Praznik .Tulila od Sv. Lovrenca (Celje) v Celje: Petelin Albin iz Skrinj (Kočevje) v škofjo Loko: Poljšak Srečko iz Dragatuša (Črnomelj) v Presko (Ljubi.jama); Pajtler-Leskovec Pavla iz Loža v Ljubljano; da dala na banski upravi.
Praprotnik-Šabec Angela z Gore (srez Kočevje) na Sinji vrh (srez Črnomelj); Pirnat Janez iz Borovnice (Ljubljana) v Kostanjevico (Krško): Regman Mihaela iz Učke (Krško) v Toplice (Novo mesto); Rusjan Ambrozij iz Vuzenice (Dravogtrad) v Ptuj (Ptuj); Rlg'er Franc iz Hotiča (Litija) v Jevnico (Litija); Rihar Franja iz Horjula (Ljubljana) v št. Vid (Ljubljana); Raje Valerija iz Bohinjske Srednje vosi (Radovljica) v Vodice (Kamnik); Rot Leopoldina iz Teloa (Krško) v Konjice: Rot Angela iz Šmihela (Gornji grad) v St. Pavel pri Preboldu (Celje);
Rajnar Bogumil in Rajnar Lucija iz Ljub-nega (Gornji grad) v št. Rupert (Laško); Sajovic Marija iz Trboj (Kranj) v Šmartno (Kranj); Strah-ŽupanČiČ Leopoldina iz Karlovice (Kočevje) v Velike Lašče (Kočevje); Sore Amalija iz Loškega potoka (Kočevje) v Črnomelj (Črnomelj); Sancin Jo®ip rz Tišine (Murska Sobota) v Vodice (Kamnik); Soršak Alojzija iz Preval j (Preval je) na Pobrežje (Maribor d. b); Sel Ivan od Sv. Lovrenca (Ptuj) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj); Škerjanc Mara iz Trnja (Dolnja Lendava) v Gomilico (Dolnjo Lendava); šušteršič Fran iz Sromelj (Brežice) v Rako (Krško).
Svara Ernest od Dev. Mar v Polju (Ljubljana) k Sv. Križu (Litija): Šerbec Josip z Viča (Ljubljano) v Ljubljano: Škedl-Aj-holcer Bogumila z Doba (Kamnik) v Sela-Hinje (Novo mesto); Trošt Franc od Dev. Marije v Polju (Ljubljana) v šmirhel nad Mozirjem (Gornji grad); Tovstovršnik Ljudmila od Sv. Andraža v Slov. goricah (Maribor 1. b.) v Svetli potok (K >čevje); Tuhec Jakob od Sv. Ane v Slov goriceh (Maribor) v Trbonje (Dravograd): Vid. mar Gabrijel <">d Sv Lenarta (Laško) v Tr žič (Kranj); Veber Franja iz Starega trga , (Logatec) na Drenov grič (Ljubljane); |
ValenHč Milica od Sv. Florijana (Šmarje) v Spodnjo Slivnico (Ljubljana); Vreček Alojzija iz Mežice (Prevalje) v Maribor
levi breg.
Vidic Anton iz Šmarja (Kranj) v Žabni-co (Skofja Loka); Zorn Leopoldina iz Toplic (Litija) k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana); Zemljak Otilija iz Poljan« (Logatec) v Orehovico (Novo mesto); Zavrinik Alfonz iz Most (Ljubljana) v Vodice (Kamnik); Žnidarčič Rudolf in Žnldarčlč
Angela od Sv. Ruperta (Laško) v Črnuče (Ljubljana); 2ivko Janko iz Studcncev (Maribor d. b.) na Pobrežje (Maribor d. b.); Zehel Alfred iz Gornjega grada (Gornji grad) k Sv. Primožu (Gornji grad).
Izven dravske banovine so premeščeni: Zevnik Franc iz Zg. Tuhinja v Radočsj (Delnice na Hrvatskem); Einspteler NI. kolaj bi Einspieler Maksa iz Dola (Ljubljana) v Cista-Provo (Imotsko v primorski banovini); Kabaj Ljudevit in Kabaj Olga iz Cerkelj (Krško) v Kulo (Slavonska Poie-ga v savski banovini); Požar Ladislav iz Most (Ljubljana) v Lijevo-Sredičko (srez pisarovinski savska banovin«).
Gospodarstvo
Useda našega Zavoda za pospeševani* zunanje trgovine
Kakor smo nedavno poročali, je dolgoletni direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Jurij Tomičič podal ostavko na to mesto, kar je naše gospodarske kroge zelo presenetilo, kajti dr. Tomičič je od ustanovitve te institucije do letos z največjo agilnostjo in z velikim uspehom ter v zadovoljstvo gospodarsk;h krogov vodil to važno ustanovo.
O razlogih njegovega odstopa poroča sedaj zagrebški »Jugosl o venski Llovd« (dne 14. t. m.) na podlagi informacij, ki jih 'e list dobil od dr. Tomičiča samega, med drugim naslednje: Težavne razmere v mednarodni trgovini so skoro v vseh državah ustvarile potrebo ustanovitve posebnih ustanov z nalogo, da predvsem z dobro informativno službo in s propagando podpirajo izvoz v inozemstvo. Tako je pri nas že leta 1929 priš'o do ustanovitve Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Dr. Tomičič jc bil pozvan na čelo te ustanove in je s svojimi sodelavci zavod organiziral tako vzorno, da je služil celo za primer sličnim ustanovitvam v inozemstvu. Ko so se razmere v zunanji trgovini še poostrile, se je izkazala potreba, da se zavod prilagodi novim pravcem in duhu časa, kar pa dr. Tomičiču na žalost ni uspelo. Nasprotno pojavili so se kompetenčni spori in zavodu »o pričeli delati težkoče tam, kjer bi bilo sodelovanje najbolj potrebno. Tako se zavod n1' mogel direktno obračati na naša diplomatska in konzularna zastopništva v inozemstvu, čeprav ie bila njegova naloga, da na podlagi sodelovanja s temi zastopništvi postane naša gospodarsko informativna centrala Proračunska sredstva zavoda so bila vsako leto reducirana in tako ni bilo več mogoče uspešno vršiti propagandne službe, zlasti
tudi v primerih, kadar je šlo za sodelovanje na svetovnih razstavah.
Vse te težkoče so dr. Tomičida napotile, da je v letnem poročilu zavoda za leto 1934. napisal kritično oceno dosedanjih rezultatov in je iznesel predloge glede bodoče organizacije gosipodarsko-informativ-ne službe na podlagi strokovno izobraženih trgovinskih atašejev, kakor tudi gede ustanovitve posvetovalnega odbora, ki naj bi vršil priprave za trgovinsko-politična pogajanja v ozkem sodelovanju s predstavniki gospodarskih krogov. Glede na okol-nost, da je danes izvozna delavnost otež-kočena z raznim' orohibitivnimi in avtar-kičr.imi ukrepi uvoznih držav, bi moral zavod največji del svojega poslovanja posvetiti organizacii? in kontroli izvoža Zato je dr. Tomičič sestavil predlog za sodobno reformo zakona o zavodu, upoštevajoč vse potrebe, ki so »e Izkazale v teku 6-letnega delovanja. V tem predlogu naj bi se zasigural tudi položaj uradni-štva zavoda. Vsj to je dr. Tomičič predlagal. da čimbolje organizira zavod in da premreči. da bi zavod postal neka birokratska ustanova, in da se ne poruši vse ono. kar je bilo dos'ei ustvarieno Ti predlogi pa niso bili upoštevani in dr. Tonrčič ie zaradi tega podal ostavko na svoj položaj.
Vrhu tega se je razvila v delu beograjskega tiska že v oktobru lanskega leta ostra kampanja proti uradu za kontrolo izvoza živine, v katerem je dr. Tomičič vršil kot delegat ministrstva funkcije podpredsednika. Ta kritika je bi'a docela ne-objektivna in celo žaljiva. Navzlic temu dr. Tomičič ni našel od merodajnih faktorjev v tem pogledu nikake za**-'"'"
Kazprava o predlogu
trgovinskega zakona najj se odloži
Zagrebške »Novosti« poročajo o konferenci, ki se je vršila v zagrebški trgovin-sko-industrijski zbornici o načrtu I. in TI. dela predloga novega trgovinskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo, ki je sedaj v razpravi v posebnem odboru Narodne skupščine. Na konferenci so sodelovali predstavniki večine zagrebških prisilnih in prostovoljnih gospodarskih združenj in številni interesenti iz pravniških krogov. Tajnik zbornice dr. Lunaček je poročal o dosedanjem delu gospodarskih zbornic iz vse naše države glede tega zakonskega načrta. zlasti odkar je bil predlog 13. novembra lanskega leta precTožen Narodni skupščini v razpravo. Nadalje je referent poročal, da so se v mesecu decembru vršile v Beogradu 3 konference gospodarskih zbornic, kjer so izdelali celo vrsto pripomb za skupščinski odbor, v katerem posebno intenzivno sodeluje narodni noslanec in generalni tajnik !jub'janske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič.
Po poročilu dr. Lunačeka se je razvila živa diskusija, v kateri so sodeVvali dr. Filinančič. Vidovič. dr Mogan dr. Čuvaj in Mautner. Sklenieno je bilo. naj zagrebška trgovinsko-indmtrijska zbornica napravi pri vseh odločilnih faktorjih kora- ! ke, da se predložitev prvega in drugega dela trgovinskega zakonika odložil, ker se je izkazalo, da so mnop.e njegove odredbe z gospodarskega stališča nesprejemljive od nosno nevarne in gospodarski krogi zaradi jromnn ikanja ob^azloženja Sploh niso imeli prilike, da izrazijo svoje mišljenje o predloženi redakciii zakonskega predloga Zagrebška trgovinsko-industrij-ska zbornica bo na nonovni konferenci gospodarskih zbornic, ki se bo vršila dni v Beogradu, iznesla gomie st"l'šfe. ki bo	snrejeto tudi od o®«-*'^ -»^or-
nic
Trgovlpsfd register v lanskem letu
Po seznamu ljubljanskega okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo lani pri trgovskem in zadružnem registru 479 raznih registracij. Precej nazadovali so vpisi družb z omejeno zavezo, ki se vršijo po starem zakonu od 6. marca 1906. Ta zakon določa za družbe z om. zav. minimalno g'av-nico 20.000 K. Sedanja praksa pri vpisih pa zahteva, da imajo te družbe minimalno glavnico 200.000 Din. Odkar zahteva sodišče tako minimalno glavnico je število novih vpisov nadlo in jih je bilo lani na novo vpisanih 'e 10.
V	likvidacijo so preše 3 družbe z om. zav.. izbrisanih pa jih je bilo 10. V register ie bila nadalje vpisana le 1 delniška družh-a. likvidiral sta 2. izbrisani pa so bile 3.
V	zadružni register je bilo vpisanih 22 zadrug, likvidacijo je prijavi'o 10 zadrug. 12 zadrug na ie bilo izbrisanih P^otrukn. liranih je bili"1 dalje I*1 samostoinih trgovcev, izbrisanih pa 33. Vpisanih je bilo v
register 7 javnih trgovskih družb, prav toliko jih je bilo izbrisanih.
Zanimivo j«, da bo izveden izbris 800 protokoliranih trgo^Hkih tvrdk. družb z o. z. in delniških družb, ki »o bile ustanovljene prva leta po vojni, a so pozneie tiho likvidirale, ni pa bil izvršen njih iz registra.
tirajo sedaj že 9J8 — 9.36. V zagrebškem privatnem kliringu so se prav tako tečaji dvignili in je bil promet v avstrijskih šilingih po 934, v angleških funtih po 257-50, v grških bonih po 29.95 in v španskih pe-zetah po 6J50. Današnji tečaj angleškega funta v privatnem kliringu ustreza ofici-elnemu tečaju s premijo preko 52%.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 351 (v Beogradu po 351) Nadalje je bil promet v 7% Blai-rovem posojilu po 51 in 51.50 (v Beograiu po 51.25) ter v 8% Blairovem posojilu po 80.50 itn S?
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2S25, Lomdon 1-5.2050. Newyork 306.50. Bruselj 51.90, Milan 24.50, Madrid 42.0260. Amsterdam 2OS.90, Berfim 123.76, Dunaj 56.80. Stock-holtn 78.40. Os'o 7«.40. Kobenhavn 67.875«» Fraga 12.7350, Varšava 57.90, Carica"-! 2.45.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 349.50—350. za jan. — marc 349— 4% agrarne 43 d?n„ 6°/« beg-luške 59 50 do 60.25, 6% dalrn. agrarne 59—60. 7" „ Blair 71—71.60. 8p/o R'air 80 25—81; delnice f A-B 232—234, Trbovo jska —135, Sečerana Osijek 1-j—130.
Beograd. Vojna Skoda 350—361 (3511. za februar — (352), 4</r agrarne 45.50 bi. (45.60 — 46). 6«/« be^uSke ^3.50 — 63.75 (63 70). za ViHTOV, <?!.?<)—«2 25 (62), stabiliz 7S bi.. 7«'o B^air 71—71.50 (71.25).
T>r2. hip. bankn 80 bi (SO). S<V» Bair 80.50 — .jO. Narodna banka 6600 bi. («45«), PAB 229—230 (230).
Gospodarske vesti
—	Uporaba vezanih dinarjev za tujski promet. Kakor poročajo praški listi so znašale češkoslovaške terjatve v obliki vezanih dinarjev v Jugoslaviji ob koncu lanskega leta okrog 80 milijonov Kjč. Češkoslovaško društvo upnikov namerava sedaj v sporazumu z nekaterimi jugosloven-skimi go<*podarskimi krogi, zlasti z Združenjem hotelirjev, napraviti korake, da bi jugoslovenska vlada dovolila uporabo teh češkoslovaških vezanih terjatev (kakor tudi bodočih vezanih terjatev, ki bodo na-sale v zvezi z obrestno službo jugoslovenskih državnih obvez-nic, ki so v Češkoslovaški) za potovanje češkoslovaških državljanov v Jugoslavijo. Od takega ukrepa pričakujejo jugoslovenski hotelirji znatno povečanje pritoka češkowlov?ških turistov v našo državo. V prihodnjih dneh bodo interesirane češkoslovaške in jugos'oven-sike organizacije predložile jugoslovenski vladi tozadevno snomenico
= Lesni odsek Zveze trgovskih združenj sklcuije za 18. januar ob 10. dopoldne v Trgovskem domu posebno sejo. na kateri bo predsednik poročal o situaciji lesne trgovine v zvezi a sanke, jami in o okrepih Centralnega odbora za gozdno sjospodairsKo kraljevine Jugoslavije. Nadalje je na dnevnem redu vprašanje ustanovitve lesnih obratov in ^klepanje o zborovanju predstavnikov veega lesnega gospodarstva naše države, ki bo 26. t. m. v Ljubljani.
= Znižanje uvozne carine na tovorne vagone. Ministrski svet je na p edJo« finančnega nvun-istra izdal o'Lok. da se avtonomna ( minimalna stopnja carine iz tarifne številke ! 670. toSke 1. uvozne carinske tarife (I. j. carine na tovorne vasone) za leto dni zniža od dosedanjih 30 na o^ vrednosti Nižjo ca-»r.Lna se bo uporabita pri uvozu, ki na dan objave tega odloka še n bil aacarinjem Odlok je bil objaviien v ^»Službenih novinah^ 14. t. m. in prične ta dan teči tudi enoletni rok, v katerem velja to znižanje.
—	Nizozemska znižuje diskont. Nizozemska banka je včeraj znižala diskontno mero s 3 ln pol na 3%.
= Dobrrve. Prometno komercialni odde- ; lek direkcije državnih železnic v Ljubljani ; direkcije državnih železnic v Ljubljani j sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo j vijakov, pločevine, žaginih listov, železa, ( svinca, lesenih ročajev in držajev, šarnir- ' jev. angleškega kositra, zakovic, smirkove-ga platni, žičrikov itd: gradben? oddele'-pa do 17. t. m ponudbe za dobavo 20^ pleskarskih čopičev im 40 bel:l";h coni-
Borze
15. januarja Na ljubljanski borzi so ofic.ei: i tečaji deviz ostal' danes v glavnem nespremenjeni V privatnem kliringu so se av strijski šilingi ponovno podražili in no- i
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago. 15. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.50 za julij 89.50, za sept 88.25; koruza: za maj CiO.125. za julij 60.625.
+ \Vinnipeg, 15. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.875, za julij 88.25.
-4- NovosacUka blago\na borza (13. t. m.) Tendenca mirna Pšenica b^a n banatska 167—169: baška ladja Tisa 174 —176: ladia Besei 173— 175. slavonska 166 —168: sremska 168-170 Oves: baški. sremski m banateki 132 50—135 Ječmen: bašk' in sremski 64 Kg 132 50—137 50 Ko. ruza: baška in sremska 107 — 109: banat-sko 106—108 Moka- baška in banatska »02« in »Oog« 230—270 -2« 230-2M) »5« 210 - 230. »6« 190—210: >7« 155— 165; »8« 105—110 Otiobi: oaški sremski in ba-,"t'=V- 87 r0 90
-(- Budimpeštanska termmska borza (15. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 18.12 — 18.14. z* mai 18.30 — 18.31; koruza: za maj 15.80 — 15.81.
BOMBA?
+ Uverpool. 14. jan. Tendenca stalna. Zakliučni tečaii: za iart. 592 (prejšnji dan 5.85). za julii 5.77 (5.711.
4- Newyork, 14. januarja. Tendenca stalna. Zakliučni tečaji: za ?fln. 11.78 (11.78), za julij 10 52V
+ Živinski sejem v Ljubljani. Nn včerajšnji živinski sejem je bilo pricn^nih (v oklepajih prodan;hV 71 volov (88). 51 krav (23). ?.r, telet riR) prašičkov za rejo (201 in 74 konj (10). Cene so ostale v frlavnem nespremenjene in so se plačevali voli T. vrste po 3.50—4 Din TT. po 2.75—3.f>0. TTT. no 2—2.75. krave debele po 2—3.50 klo-V^parire 1.50—2. teleta 4 50—5.50 Din za krr žive teže; prašički za rejo. 6—12 tednov stari, so se prodajali po 85—150 Din zt komad.
Doživljaji na vrvi
je bit nasJo« pie^o^-jenjega predavanja, ki sa je Pod okriljem TK Skaie ime<l Popularni plezalec jn e^en naših naj\ ažuej-šiii aLpinistov dr. Miha Potočnik. Menia še nikoli, oikar se zb;irajo prijatelji p.a-nin jn narave v dvorani Delavske zbornice na planinska predavanja, ni bila hiša tako zasedena kot pre^&ncčnjim. Mnoo.) pos.ušaucev je morak> ostati v foyeru, ostadi v dvorani pa s.0 prestali sredi zime izdatno Pore i jo toplote. Kljuij iti.-vnanjim neprijetnostim pa so govorniku sledili z užitkom od prve do zadnje besede. Kaže. da bo mora.l dr. MIha Fotočnik s takšno snovjo še pred Ldubijar.čane.
Predavatelj nas je v prikupnem dom,i čem narečju pove^cl po naših Juiijstah Aipah in nam na 100 v tovariški režiji h-uh anih uiap.j2jU. li razkazal vse iijiiio''e najbolj značilne lepote. V svoja :z\ je vp'etal kopico hudomušnih domislekov in posrečenih dovtjp0v, vzetih bržkone iz življenja na vrveh in v skalah, ki so b'-li za veC*de! poslušalcev popolnoma n<>7i in zato kar se da dobrodoš i. Med greberi Julijskjb se je najdalj pomuiil pri škrla-ttci, ki mu je kot najmanj obiskana najbolj pri srcu. pa na Vršiču in v -Martul.ikovl skiioini. s katere je pripov? d0va! nekaj napetih doživljajev s sv0jih prvih plezalnih tur. Vse, kar je Povela!, je biio tako živo, tako lepo in tako na.be. kakor o načem lahko govori le pravi s:*j naše Gorenjske. P0 zadovoljstvu, ki ga je moraJ imeti sam, in hvaležnost: ,kj mu je Pokasaio občinstvo, bo morda dr. Potočnik odslej v krajših presledkih — *..e
pa le vsakih deset let — prihajal v L«jub-ijano in ji zauipal nekaj o tistih lePotab. ki so dame njemu in nekaterim njegovim tovarišem, kadar so na »vrvic — v gorah.
Četrtek 16. januarja.
Ljubljana 12: Slovenske narodne n* ploščah — 12.45: Vreme, poročila. — 13: cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncertni plesi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Radio orkester. — 18.4o: Si0vcnšCina aa Slovence ld<r. H. Kolai«lč). — 1H: ^as, vreme, poročila, spored, obvestil«. - 19."0. Nac. ura: Soko^ko predavanje — iz ue<>-grAca) — 20: KI. večer francoske giasbe. Predava in na klavirju ilustrira prof. M. Skerjanc. — 21: potovanje od severa proti jugu (radio orkester). — 22: Ca«, vreme, poroO-la, s.pored, obvestila. - 2215: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«.
Petek 17. januarja.
Ljubljana 11: šolska uira: Ob 60 letnici rojstva l>ragotina Ketteja (dr. R. Koa-rič). — 12: Plošče. — 12.4<5: Vrs.me, poio-či;a. — 13: Cas, spored, obvestiJa. - 13.15: Zvo^.1 z Balkana (plošče). — 14: Vrame, ^z^ — iS; ženska ura: O ženskih z<a-vetisclh in domovih (ga. Alojzija štebi-P.eško). — 18.20: Nekaj podiofenic na ploščah. — 18.40: De,Iav predavanje: MezJu v narodnem gospodarstvu (doktor Braa-k0 Alujevič). 19: Ca s, vreme, Poročila, s po rotii, obvestila. — 19-30- Nac. ura: Lesna arhitektura v dravska banovini (Iv0 Fra-nič — i-z Zagreba). — 20: Prenos iz Zagreba. — ia.: Internacdonalni prenos iz Le-tpziga. — 2/2: Cas, vreme, poročna, spo-red. — 22.16: Operetni napevi &oiaelujejo; gdč. Ivica Cankarjeva, g. Banovec in radio orkester.
Beograd lfi: Lahka glasba. — 18: Jazz.
—	20: Prenos iz Zagreba. — 21: Prenos iz Leipziga. — 22.20: Orkestralen kon-oert — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Goda.'ni kvartet. — 20: Izvedba Lukači-čevih motet. — 21: Prenos iz Berlina. — 2i2.15: Plesna muzika. — Praga 19.30: Operetni Večer. — 21: Prenos iz Leipziga.
—	22.20: Lahka glasba. — Varšava 20.00: Koncert orkestra. — 22: Komorna in plesna glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 16.15: Operna melodija. — 17.30:Koncertna ura. — 19.20: Orkester in solistj. — 20.50: Mešan progrr.m. — 21: Evropski koncert iz Leipziga. — 22.10: Jazz. — Beriin 20.10: »G-lasbeni ognjemet«. — 20.45: Zvočne s»!ike. — 22.30: Iz Stuttgar-ta. — Munohen 19.45: Mladinski pevski zbor. — 21: Plesni orkester. — 22.30: Godalni kvartet. — 23.00: Iz Stuttgarta --Stut-gart -ia: Lahka goiba. — 20.10: Zvočna igra. — 21: Frenos iz Leipziga. — 22.30: Lahka trlasba. — 24: Orkestralen in ipevsk; koncert. — Leipzig 21: Evropski koncert. Na programu: Bach. Pri 17.-ner, Graener in Handel. — Rim 17: Resna .elssba. — 20.35: Mascagn;jeva oners-ta »Si«.
Naše
DRAMA
16.	četrtek: zaprto.
17.	petek: Pesem s ceste. Premiera. Proslava 35-Ietnice umetniškega u dejstvo vanja. Josipa Gradiša-Daneši. Izven. Opozarjamo na petkovo premierov drami. Vprizorila se bo tridejanska igra »Pesem s ceste«, ki prinaša življenje treh potujočih vaških muzikantov. Bnega muzi-kanta predstavlja g. Josip Gradiš-Dane«, ki bo proslavil ta večer 35 letnico svojega umetniškega delovanja. Predstava je izven in občinstvo vljudno vabimo, da z ve 'kim nosetom nočasti zaslužno umetniško delo priljubljenega jubilanta.
Opera
16.	četrtek: Carmen. Gostuje tenor Marij Šimenc. Red Četrtek.
17.	petek. Zaprto.
Tenor Marij Šimenc, gost naše opere. Danes. v četrtek, gostuje v operi »Carmen« Marij Šimenc, naslovno vloco poje ga Rer-not-Golobova, Eskamila pa g. Primožič. Sprememba repertoarja je bila nujno potrebna zaradi obo'elosti nekaterih članov. Predstava bo za red Četrtek.
Mariborsko gledališče
Četrtek 16.: Zaprto. Petek l7.: Zaprto.
V	lastnem, kakor tudi v imenu svojih otrok, vnukov in drugih svojcev naznanjam žalostno vest, da je moj iskreno IjuMiVii. dobri soprog, oče, tast, stari oče in stric, por-r ^
JOSIP DERNJAČ
nadučitelj v pok., častni član občine Sv. Peter pri Mai-i^iu in hišni posestnik,
dne 13. t. m., previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
V	smislu njegovega mišljenja smo našega dragega pokojnika tiho predali zemlji.
Sv. maša zadušnica se vrši 16. t. m. ob " -- -^—i v Magdalenski cerkvL
MARIBOR, dne 15. januarja 1936.
HEDVIKA DERNJAČ, roj. JONHE.
»JUTRO« 5t. 12 =
6
Četrtek, K. L 1930
rx
Vremenoslovec pravi:
TSe cttff dehitno morda sneg f
Letošnja zima lahko dobi še najstrožji značaj — Parelela med zimama I9I7. in 1936* - Znaki pomladi so še prezgodnji
Dunajske vremenske napovedi uživajo pri nas velik ugled. Vremenske prilike v sosedni državi so pač zelo podobne vremenskim prilikam vsaj v slovenskem delu naše domovine, in če pravi Dunaj: Nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena — ali pa: Pričakovati je v dveh, treh dneh padca temperature in snega — tedaj smo lahko v osemdesetih izmed sto primerov prepričani, da se bo tako tudi pri nas zgodilo.
Nu, in kaj pravi dunajska vremenska centrala glede možnosti, da vendar še po do-i3edanji pomladni zimi dobimo sneg, ki si ga tako goreče želijo vsi, smučarji, ki se jim že davno namazane dilce prašijo v kakšnem kotu, trgovine, ki bi rade prodajale zimskosportne predmete vseh vrst, hotelirji in prometne družbe, ki jim sedanje milo vreme prizadeva milijonske izgube, kmetje, ki se tresejo za bodočo letino in še nezaposleni, ki bi s kidanjem bele opojnosti vendarle radi zaslužili vsaj kakšno malenkost v teh hudih dneh?
Dr. Winter, eden izmed vodilnih mož dunajske vremenoslovne postaje, je časnikarjem, ki seveda sočustvujejo z vsemi ljudmi, ki si tako želijo belega blagoslova, dejal te dni med drugim sledeče (učenjak govori ▼ prvi vsrti o avstrijskih vremenskih razmerah, ki pa veljajo, kakor smo že rekli, v glavnem tudi za nas):
»Pozimi obstoji vedno velika razlika med zračnim tlakom na oceanu in na celini. Razmere zračnega tlaka v Avstriji so imele za posledico, da so v naše kraje vpadle tople zračne mase iz jugozapada. To je bilo v nekoliko besedah vzrok sedanjih nenavadnih temperatur. Zakaj je temu tako, kaj prinaša takšno razmere v zračnem tlaku, o tem obstoje neštevilae teorije. Mogoče je,
da se vreme med 15. in 20. jan. temeljito spremeni
in potem dobi najstrožji zimski značaj. L. 1917. je prineslo, kakor se boste še spominjali. najhujši mraz v dobi svetovne vojne. A tudi tedaj je vladalo kakor letos, nekako do sredine januarja milo vreme. V zadnjih štiri in dvajsetih urah so začeli že prodirati mrzli zračni toki na avstrijsko ozemlje in snežni meteži v največjem delu dežele so bili znanilci nastajajočega preobrata.
Perioda toplega vremena traja sedaj že od 25. oziroma. 27. decembra. Temperatur pod ničlo (razen v gorrah) v tem času skoraj ni bilo. Od lanskega božiča kaže termometer vedno nekoliko stopinj nad normalnim povprečjem, kazal je celo že 17 stopinj nad ničlo! V splošnem stoji živosrebr-ni steber 12 do 13 stopinj nad temperaturo, ki bi jo bilo v tem času pričakovati. Tem-
Poveljnik na bojišču
& - K- . ...... '
v	' i'	-	' ■ <: !	*
: •>?■ V . ' ;
Maršal Badogiio s svojim generalnim štabom ogleduje fronto
preko Bospora
Zveza Balkana z Malo Azijo — 3240 m dolžine — Načrt
antenskega
Pred nedavnim je mlad ameriški inženir .predd lagal turški vila>dti zgraditev mostu preko Bospora. Strokovnjaki so takoj menili, da ni njegov načrt prav nič fantastičen. Mostove tolikšne dolžine so že gradili im posebnih težav Bospor ne bi delal. Ker bi pa takšen most imel največji gospodarski .pomen, saj bi neposredno vezailž Balkan z Malo Aizijo, se je turška vlada kmalu odlločila, da sipremeni načrt v dejanje.
Američanov načrt, ki je izdelan do naj-
inzentrja
manjše podrobnosti, predvideva mcet, ki bi merili v dolžino 2340 m, v širino 21 m, visok bi pa bil 36 m. Ta čas raziskuje ko-misiija turških in tn os trans kiih strokovnjakov ozemjje ob Bosporu in tudi značaj noegtrvega dna. Vse kaže, da bo njena odločitev pozitivna. V tem primeru bi pričela z gradnjo takoj. Navzlic temu, da bi tiil novi most tako dolg, bi bil po dolžini vendarle šele tretji na svetni, kajti znameniti lagun®ki most v Benetkah meri 31600 m, most preko reke Sv. Lovrenca pri MonreaJu pa 2&31 m.
Nemoralni kaplan v Nemčiji
Izblebetane skrivnosti spovednice — Mladoletni
sopotnik
Deželno sodišče v Ko^nu je obsodilo 45 letnega kapiana Petra Franka i<z Fre-chena na 10 mesecev ječe zavoljo nemoralnih dejanj.Kakor je bdlLo razvidno iz obtožnice, je zahajal nevredni služabnik božji vsaik večer v gostiilne in zbira' okrog sebe mlade ljudi, posebno fante, ki jih je tudi vzidrževal. Tako si je v kratkem času naprtil dolg 2500 nemških mark, čeprav je njegova plača znašala ramo 330 mark in je imel pro®to sfanov r i je ter druge ugodnosti.
Kakor so i7ip^veda'e tr te, je Frank večkrat prišel v kraj Much, kjer je zbujal splošno pozornost s svodim glasnim nastopam, nespodobnim govorjenjem ln obiskovanjem gostiln. Tako se je v jav nem lokalu postavljal s tem, da mu posebno uga&a, kadar imu milada dekleta izpovedujejo svoje grehe.
Z njim vred je bil obtožen neki 20>let-torej še mladoletni miladenič iz Frechena kii ga je kaiplam zlorab laal na grd nači. Večkrat je vozil kaplana z avtomobilom v Koln im drugam in na nekem takšnem potovanju je kaplan mladeniča z obiskom več gostilen upijanil, nato je v Kobienzu naročil skupno spalnico za oba in se je na'to nad mladoletnim spozabiL Mlladi mož se mu kot cerkvenemu možu ni upal ustavljati. Ista stvar se je Ponovila Pozneje še /ečkrat
Gilbertova oporoka
Umrli filmski igralec John L* lbert, partner Grete Garbo je ostavil milijon dolarjev. Po njegovi oporoki po pade to ime-tje njegovima hčerkama iz obeh njegovih zakonov.
Ljubke kakor prave mucke
peratur, kakršne smo imeli zadnje dni, raso vajeni drugače komaj v marcu, aprilu ali v začetku maja. Poročila zadnjih ur pa nam dajejo računati s povratkom normalnega zimskega vremena. Verjetno je, da bo r bližnjih dneh pokrival zemljo spet sneg. Seveda pa ni izključeno, da pride samo do deževja. Toda zime na noben način Se ni konec«.
Tako govori simpatični učenjak. In kdo si ne želi. da bi se njegove napovedi uresničile? Morda se bomo tedaj še v teku tega tedna nekega jutra zbudili v najlepši beli zimi. Hladnejše vreme nastopa, ko to pišemo, vsekako tudi pri nas. Nič nas ne moti, da sije v tem trenutku najlepše sonce fl skoraj jasnega neba, da kažejo polja in trate že sumljive znake prvega zelenja, da so drevesa prepolna popkov in da se tu in tam že oglas? kakšna ptica tako, kakor bi se drugače oglašala le v polni pomladi...
štedite pri vsem, le ne pri zdravju!
ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE
ONA S SRCEM
NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ZIVLJENSKO MOC !
Zamreženo okno • • •
Bruno Rihard Hauptmann gleda skozi lino svoje celice smrti v svobodo
ALI 2£ VESTE
...da teče odrasel noj, ki tehta vendar 3 stote, še vedno z brzino 30 milj na uro?
...da je v Cirrihiu te dni podjeten koipor-teirček prodal velik kup listov, češ da poročajo o izbruhu vojne v Evropi in da so kupoi šele naknadno ugotovili, da gre *a časnike z datumom 4. avg. 1514.? ... da je v Actonu v Ameriki neka žena, ki je bila tožila svojega moža zavoljo pretepanja, prosilla sodnike, nad ga oprostijo. ker se je razprava vršila baš na njegov rojstni dan?
...da si začne 75 odst. muzejskih obiskovalcev ob vstopu ogledovati najprv0 zbirke na desni strani in da jih gre samo 25 odet. naravnost, potem pa se obrnejo aa levo?
... da izvira današnja smučarska oprava od Laponcev?
Obroč se vedno bolj zožuje • • •
Jfogled iz aeroplana na Makalo, ki so jo abesinske čete že popolnoma obkolile
Do polovice februarja...
Hauptmannovo usmrčen je in vloga dr. Condona
Posredovalec
Dr. Condon, Iindberghov zaupnik in posredovalec med ugrabitelji in polkovnikom, ki so mu ugrabili in umorili prvorojenca
Ne mine dan brez nove senzacije v aferi Lindbergh - Hauptmann. Zdaj, ko »a zdi vse drugo gradivo izčrpano, se bavi časopisje z vprašanjem dr. Condona, zaupnika polkovnika Lindbergha in ga spravlja kot takega v posebno zvezo z ugrabitelji.
Dr. Condon, ki je, kakor smo že pisali, odpotoval nedavno v Južno Ameriko, je napisal pred svojim odhodom iz Zedinjenih držav nekaj člankov, ki so bili določeni za objarvo po Hauptmannovi smrti. V teh člankih se zdi, da je dr. Condon najavil nekaj novih odkritij. Med drugim pravi namreč, da je ugotovil v noči, ko je bil ugrabljen mali Charles Lindbergh. t j. 9. marca 1932, sledove krvi v otrokovi zibelki. Po drugi strani pa baje dr. Condon priznava, da je v telefonskem pogovoru z ugrabiteljem lindberghovega prvorojenca, slišal glas še neke druge osebe poleg Hauptmanna Ugrabitelj mu je tedaj nekaj pripovedoval tudi o še dveh sokrivcih ugrabljenja ter izjavil, da ni edini član ugrabiteljske tolpe. Dr. Condon pristavlja, da so mu ponujali že 50.000 dolarjev nagrade, če bi te izjave zamolčal, oziroma spremenil.
Zaradi teh trditev dr. Condona je guverner Hoffmann odredil, da se odgodi usmrčen je Hauptmanna za trideset dni. Obenem je zaukazal, da se ima dr. Condon takoj pripeljati v Ameriko. Kako se bo to izvršilo, pa ni mogoče povedati. Državni tožilec Willenetz se namreč trdovratno brani podpisati zaporno povelje proti dr. Condo-nu. Pravi namreč, da mu manjka vsaka zakonita podlaga za takšen postopek Dr. Condon, ki je seveda obveščen o vseh teh ma-hinacijah, 6e predvidoma ne bo vrnil izle-pa v Severno Ameriko, vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo Hauptmann justificiran.
Glavni branitelj Hauptmanna Lloyd Fi-cher je vzel na znanje, da se je kader Haupt-mannovih odvetnikov pomnožil za dva advokata, in sicer za Neila Burkinsava inDod-dsa Benna. V Ameriki vidijo mnogi v tem dejstvu poskus novega vzklika na sodišče, ki naj bi že enkrat odgodilo smrtno kazen ter odredilo revizijo procesa.
Lindbergh: Pozabite me!
Francozi in Američani v letalstvu
Londonski dopisnik »Opera Mundi« je imel priliko govoriti s polkovnikom Char-lesom Lindberghom po njegovem prihodu na Angleško. Dopisnik je videl letalca, ko je nesel svojega drugorojenca, naslonjenega na ramo, čez mostič z ladje na suho in pri tem dejal z zamolklim glasom: »Dajte mi mir!«
Že te besede, sklepa dopisnik, pomenjajo, da so Lindberghu življenje v Ameriki zagrenili in mu ga onemogočili. Cez nekaj časa je Lindbergh pristavil še to: »Želim, da se popolnoma pozabi moje ime! »Tragičen izrek po toliki slavi, ki je doletela zmagovalca Oceana.
Kljub vsem grenkim življenjskim kustvom, - ki mu niso bila prihranjena, je Lindbergh ohranil tvoje zanimanje
1Z-
pa za
Eno v življenju in po smrti
Dve sestri umrli v isti minuti
V neki bolnišnici v Bratfordu (Angleška) sta umrli sestri Fanny in Faith Annie Hol-m^sova v isti minuti. Obe ženski sta bili že od otroških let neločljivo navezani druga na drugo. Živeli sta vedno skupaj in skrbeli z vso vnemo druga za drugo. Odklonili sta v mlajših letih številne, zelo vabljive ženitne ponudbe, ker se nobena ni mogla odločiti, da bi sestro ostavila. Nedav-
no je Faith, ki ji je bilo že 65 let zbolela. FannJ, ki je bila leto dni mlajša od nje je skrbela z vso vnemo in požrtvovalnostjo zanjo, čeprav so jo samo težile skrnina in druge nadloge. Končno so morali obe spraviti v bolnišnico, kjer sta v istem trenutku za vselej zatisnili oči. Obe zvesti sestri so pokopali v skupen grob.
Najsijajnejše plače v Ameriki
Hearst — mož z največjimi dohodki onstran morja
so živalice, ki nam jih prikazuje pričujoča slika. Na levi vidimo dve perzijski mački, na desni pa siamsko mačko g mladiči
Najbolje plačani mož v Zedinjenih državah je založnik časnikov William Randolph Hearst. Po najnovejšem seznamu finančnega odbora poslanske zbornice je ta mož predlansko leto imel dohodek 500.000 do-
Termiti na Sv. Heleni
Hiša, v kateri je živel in umrl Napoue-on BonapaiUe na otoku Svete Helene, je Pila zadnja leta v nevarnosti, da se sesuje v prah, ker jo izpodljedajo termiti. Francoski inženjer Maurice Descamps iz Bondeauxa je začel zdaj borbo proti termitom z vbrizgavanjem neke posebne raz-""■r .e, ki preprečuje termitom naseljevanje im ustavlja njih pogubno delo. Recept za to raztopino je napravil inženjer Paud Poutay. Z vbrizgavanjem tekočine v te meWe hiše, podstrešja in stene je ustavi; ta opasni mrčes in upa, da se mu bo srečilo ohraniti stavbo, ki je Francozom sveta zaradi spomina na junaškega
larjev. s čimer stoji na čelu vsem drugim prejemnikom plač v Ameriki. Samo film ska igralka Mae West se lahko nekoliko primerja z njim, kajti v istem letu je prejela 339.667 dolarjev.
Najmanjša med največjimi plačami je plača chikaškega časniškega založnika Knoxa, ki bo baje republikanski kandidat pri letošnjih volitvah državnega predsednika. Knox je imel plače 75.000 dolarjev. Kot državni predsednik ne bi več zaslužil nego kot založnik, kajti Roosevelt je imel isto tako 75.000 dolarjev plače.
Edsel Ford, lastnik slovitih avtomobilskih delavnic, je imel manjšo plačo nego ota njegova glavna ravnatelja. Prejel je 90.036 dolarjev, njegov generalni ravnatelj Martin je imel 107.341, generalni ravnatelj Spreneen pa 103.000 dolarjev. Marlene Die-trichova je imela isto leto 145.000 dolarjev plače. Charlie Chaplin 143.000. Constance Bennet 176.188, Gary Cooper 139.667 in Walt DisneT, duševni oče miške Micky pa 2BUOGO dolarje*
letalstvo. Z velikim interesom sledi vsem načrtom za reden prekomorski zračni promet. ki se snuje s pomočjo francoskega in angieškega kapitala. 0 tej stvari bo po njegovi sodbi mogoče razpravljati šele potem, ko bodo urejena oporišča.
0 Francozih je Lindbergh izjavil, da so čudoviti piloti, ki zaslužijo, da jim dado v roke najboljši material. Da je kljub temu Amerika v letalstvu naprednejša, je posledica dejstva, da gledajo Američani vedno v bodočnost in uporabljajo letala, ki nimajo na sebi nič zastarelega, marveč so zgrajena tako rekoč za jutrišnji dan.
ANEKDOTA
Angleški vojni minister Duff CooPer je napisal življenjepis TaLleyranda. V tej knjig sta tudi naslednja dva izreka:
Miraibeau o Ta&lejvandu: »Svojo dnšo prodaja za denar in ima pri tem velik do-l«ček, ker dobiva zlato za gnoj-«
Talleyramd o ge. Staelovi: »Tako je dobra, da bi vse svoje prijatelje pometala v vodo, samo da bi jih mogla potem potegniti ven.<
VSAK DAN ENA
<Ald ste kaj vkkJi mojega sinka? Se pred nunario je bal tukaj.«
mj\JTKO* 8t. 12
7
četrtek, AS. T. 1936
Zane Qrey:	43
Teksaški iezdec
Jezdni redarji ao presenetila Duana 8 brupnim
pozdravom, im kmalu je uganil, da Je sestajala toplota tega pozdrava isz ponosa, ker so imeli takega Slana v svojih vrstah, im rz vneme za dielo, ki jim ga je obetal kapitan- Vsi so bili veseli, divja fantje, obenem pa dovolj resni, da je bila njiihova dobrodošlica dokaz spoštovanja, ki si ga je bil pridobil s tem, da je živel kot »samoten volk«. Ko je Duane sediel mednje kakor enak med enake, Je &rtsl, kako ga je obhajalo nežno in vzneseno ču-
Stpo zajtrku je Mac NeHy odvedel Duana v stran.
»Tu imate denar. Glejte, da boete kar moči dolgo izhajalli z njim, najbolje je, da krenete takoj v BI Paso in tam vohunite in vlečete na uho. Potem pa v Valentine. To je blizu Velike reke im kakih petdeset milj od Rim Ročka. Tarni nekje se klati Cheseldime.
Nekje na severu je mestece Fairdale. A Chesefl-dSne se ne storiva zmerom v skalovju. Samo po kakem drznem roparskem pohodu ali napadu- Ta raz-bojtaak si je podvrgel cela obmejna mesta ali jih vsaj ustrahoval- Te kraje moramo spoznati, posebno pa Fairdale- Pišite mi na naslov mojega pribočnika v Auistan- Ni mi treba omeniti, da morate btfti pri oddajanju pisem zelo previdni. Jašite po sto, po drve sto miilj daleč, če je treba, ali pa kar v E2. Paso.«
Mac Nelly Je umolknil, v znamenje, da nfema ničesar več povedati.
Duane je počasi vstal.
»Takoj se odpravim,« je rekel im podal kapitanu roko. »Hočem — rad bi se vam — zahvalil,
kapitan.«
*Vraga, človek! Nikar se ne zahvaljujte!« je odvrnil Mac Nelly in segel v ponudeno roko. »Kaj vem, koliko ljudi sem že poslal v smrt; morda ste vi spet eden izmed teh. A kakor sem rekel, upanje imate — eno proti tisoč. In bogme. nerad bi bil ta Cheseldftne ali kdo drug, ki mu bo Buck Duane za petami. Ne, ne z Bogom! Adios, Duane! Do svidenja!«
PETNAJSTO POGLAVJE
Zahodno od reke Pecos je Teksas prehajal v širno, divjo pokrajino. Njen severni del je pokrival svišč Liana Estacada. Južni del je bil ob Veliki reki rodoviten. Železnica je v ravni črti rezala pet sto milj dežele, in edina mesta in vasi so ležale ob tej progi ali vsaj blizu nje. Ta zahodni Teksas je bil še nenaseljen, a vzlic gospodstvu roparskih tolp, ki so se bile odtegnile vsakršnemu državnemu redu, so prodirali pionirji vse dalje in dalje. Najprej so bili prišli osamljeni živinorejci, nato so se jim pridružili sosedje po bližnjih in oddaljenih dolinah, nato vasice in nazadnje železnica in mesta ob njej. Še danes ta dan so prihajali pionirji in prodirali čedalje globlje v doline in se čedalje širje razlivali po ravninah. Te so bile stepi, poraščene z meskitovci in kaktusi, a voda je čarodejno vplivala nanje. En oral zemlje je rodil malo trave, toda oralov je bilo na milijone. Živina je uspevala, in rejci so bogateli.
Rio Grande je tekel ob zahodni meji kakih tisoč
milj daleč skoraj naravnost proti jugu. Nato, kakor da bi se bil naveličal te smeri, se je mahoma obračal na sever in ustvarjal tisto, kar so imenovali Big Bend — veliki ovinek. Železnica, ki je tekla proti zahodu, je prečkala te gore, in vse ozemlje, ki sta ga omejevali na severu železnica in na jugu reka, je bilo takisto pusto kakor Liano Estacado. Niti ene naselbine ni bilo na njem. Pred Big Bendom se je kakor zapora dvigalo Ordsko gorovje, iz katerega so štrleli plešasti vršaci Ordske gore, Stolniške gore in Slonove gore. V dolinah predgorja in zunaj na ravnini so ležale govedarske farme, dalje na severu pa vasi in mesti Marfa in Alpine.
Kakor drugi deli Teksasa je bil tudi ta del svet zase — svet, v katerem so morali veliki živinorejci deliti svoja bogastva z velikimi tatovi goved. Ob vhodu v ta kraj je ležalo mestece Ord. Imenovalo se je po temnem vrhu, ki je nekaj milj daleč proti jugu kipel v nebo. Izprva je bilo naselbina Mehičanov — še danes ta dan si videl ilovnate razvaline katoliškega misijonskega doma — toda odkar so bili prišli tatovi živine in razbojniki, je bilo veliko prebivalcev ustreljenih ali pregnanih. Zato je živelo zdaj, ko sta bila blagostanje in zli sloves Orda na vrhuncu, v mestecu le še malo Mehičanov, in tudi ti niso imeli druge izbere, kakor da so pomagali živinskim tatovom ali pa služili podivjancem za tarče pri njihovih vajah v streljanju.
Nekega septembrskega dne proti večeru je prija-hal v Ord tuj človek. Celo v tej občini, kjer so bili vsi moški iz tega ali onega razloga znameniti, je zbudil zanimanje. Prve in največje pozornosti je bil menda deležen njegov konj. Konji so bili v tej pokrajini očividno Važnejši od mož. Ta konj ni bil baš zgled lepote. Na prvi mah je bil videti celo grd. A
bil je velikanska žival, črn kakor smola in kuštrav vzlic skrbni negi. Trup je bil dolg, udje težki. Bil je velikan v vsakem oziru. Eden izmed navzočih je pripomnil, da ima krasno glavo. In res, kdor bi bil videl samo glavo, bi bil ostrmel nad tolikšno lepoto. Kakor ljudje, tako tudi konji razodevajo svoje bistvo v obliki, velikosti, očrtu in značaju glave. Ta konjska glava je pričala o hitrosti, ognjevitosti, plemenitem rodu in zvestobi. Oči so bile krotke in zveste kakor ženske oči Žival je bila vsa črna. Samo sredi čela je imela okroglo belo liso.
»Povejte, mister, če smem vprašati, kako mu je ime?« je vprašal razcapan paglavec, ki mu je siiala iz oči prirojena ljubezen do konj.
»Krogla!« je odvrnil jezdec.
»Gotovo zaradi bele krogle na čelu, kaj ?« je deček šepnil tovarišu. »Ta mora skakati! Večjega konja nisem videl, kar pomnim.«
Krogla je nosil veliko, črno, s srebrom okovano mehiško sedlo, potno steklenico in majhen sveženj, ki je bil zamotan v šotorno platno.
Jezdec je očividno skrbno negoval vnanjost svojega konja Njegova lastna vnanjost je kazala na cowboya, ki ni prav nič ničemuren. Suknjič je bil ogoljen in lisast. Škornji so pričali o mnogih srečanjih s kaktovim trnjem. Kakor konj, tako je bil tudi mož velikanske postave, samo da mnogo okretnejši in ne tako težke rasti. Nenavadni so bili na njem samo mračni obraz in lasje, ki so na sencih sivelL Nosil je dva samokresa in oba sta mu visela precej globoko, a ta podrobnost je bila v Bing Bendu pre-vsakdanja, da bi bila mogla zbuditi pozornost. Bistro oko bi bilo seveda opazilo še majhno posebnost: jezdečeva desna roka je bila bolj zagorela od leve. Torej ni nanjo nikoli nataknil rokavice!
Kulturni pregled
Kdaj Mo naši pisatelji postali svetovni?
V prvi letošnji številki praške »Pritomno-sti« js napisal Karel Capek, edini češki sodobni pisatelj, ki si je pridobil svetovno ime, zanimivo razglabljanje o tem, kako se dela svetovna literatura. Z drugimi besedami: kako in kdaj si pridobe spisi majhnih narodov svetovni sloves. Po razčlembi raznih tipov literature, ki se širijo po svetu se Capek zaustavlja pri tipu resne, u-metniške, kvalitetne lepe proze in sklepa: >S čim je postal svetovni avtor Diekens, ta najbolj angleški pisatelj izmed vseh pisateljev Anglije? S čim Gogolj in ostali, ki so pisali tako rusko literaturo, kakor le more biti ruska? Pa Hamsun. tako zelo nordijski. in Sinclair Lewis, tako stoodstotno ameriški in še toliko drugih, ki so ali nehote ali pa prizadevno izražali dušo in značaj, tipe in življenje svoj3 dežela in svojega naroda? Vem, da pisatelji, ki jih navajam. ne sodijo v isto duhovno rodbino in razred, toda vsem je skupno to, da niso pisali mednarodne literature marveč nasprotno čisto in popolnoma narodna dela, spisa, ki so docela domači in da to ni oviralo, da bi ne bili postali — celo z neko i>o-sebno in skoraj čudno samoumevnostjo — svetovno štivo. Res je. da so to veliki pisatelji, vendar je dokaj varjetno, da bi nas Dickens manj zanimal, če bi pisal romane o beneških dožih ali da bi nas Hamsun razočaral, če bi bil pričel pisati ljubezenske romane iz Deauvilla. To, kar imamo na njih najrajši, je prav tisto neprenosno, to, kar je samo njihovo v lokalnem in empiričnem smislu. Čimbolj angleško, čimbolj rusko, čim bolj nordijsko je katero delo, tem globlja in jasnejša je njegova pravica do svetovnosti.«
Capek aplicira to spoznanje na češke razmera — a velja še tem bolj tudi za naše — in pravi: »Ce bi bile naše knjige dovolj češke, bi bile tudi dovolj svetovne... Najzanesljivejša pot do svatovnosti je: pokazati nazorno, da smo tudi mi 6 svojo zemljo in svojimi ljudmi zanimiv, resničen, kompakten, in živ kos sveta. In najsi j a to majhna dežela malih ljudi in usod, še vedno je dežela, še vedno so ljudje in usode — in nič bolj svetovnega in splošnejšega ni mogel doslej nihče izmisliti.«
Capkova izvajanja so tem tehtnejša, ker je Karel Capak prvotno produciral izrazito mednarodno pobarvano literaturo (spomnimo se samo njegovih »R.U.R.«:, ki so mu res utrli pot v svet, pa romanov, kakor n.pr. »Tovarna Absolutnega« in dr.) Danes je Capek spoznal, da jedrnata občečloveška, mednarodna litaratura nima tolike cene. kakor literatura, ki ima znake nekega posebnega samoraslega okolja in je za vsa drugačna okolja tem bolj zanimiva. Capek pa ni poudaril sicer samo ob seli umevne zahteve, da mora imeti taka literatura poleg narodno_izvirne snovi tudi umetniško formo, t.j. da mora biti čim bolj kvalitetna. Domačo tvarino je treba potemtakem obdo-lati tako, da je dostopna in mikavna tudi tuje mu v lastni literarni tradiciji morda razvajenemu okusu. Nemara je prav to va-: žan nedostatetk mnogih sicer izvirnih naših spisov. Problem okvira in forme se nazorno kaže pri nekaterih boljših slovenskih pripovednih spisih, n. pr. pri Tavčarjevem »Cvetju in jeseni«, čigar lepe strani je pisatelj okorno obdal z -">«tarelim gartenlau-bajevskim okvirom.	o.
Zbirke Narodne galerije v Liuhijam
Neumorni p^pe^va-ie«-.; cuo vedske likov ne umetnosti ur. Fr. Windischer je zopet bogato obdaril Narodno galerijo, ko Ji Je tfocjiarii drve Jakopičevi SL\[kU starejšega datuma: podobo načelnika ruske cerkve v Pragi in »Muiata«, nadalje Sternenovo oije >i>ekile« in pot-retno soho škofa Jeg -toča, delo odlličnega kiparja Petra Lobode. S temu uarovi je dr. VVUndiischer ponovno dokazad s.vojo ljubezen do tega našega najpomembnejšega umetnostnega zav-oda. Naj bi iiaišeii čim več posnemajlcev.
Po eg naštctrh fl©l je N. G. Podaril dr. Virant Sternenovo sliko »Gratulantka*, delo iz Jet,9 19>15.
Ob tej priliki je vredino omeniti, da je mnogo umetnin raztresenih Po raznih zasebnih stanova-njih. Nedvomno je tudi precej takih, ki vise v temnili prostorih, kjer jih nihče ne vidri in ki posestniku niso neobhodno Potrebne. Do prave veljave bi prišle če bi bile stalno razstavljene v N. G. Ali ne bi biilo iprav, da taki posestnik. a'.edo primeru d-osei-anjih darovateljev in taiko stopijo v častno vrsto podpornikov tega zavoda?
Kljub skromno do tirani blagajni N. G. &e je odbor odločal še za nakup Pr. Kraljeve slike »žena pred benečanskjm ozadjem« ter mu je tako Pomagal kriti stroške za prireditev kolektivne razstave. Tudi ni mogel opustiti prilike, da bi ne sprejel v zbirko dveh prav zanimivih portretov slikarja Stroja, ki so mu biili na ponudbo. Končno si je nabavil skromno 8kicirko iz zapuščine slikarja Grilca, ki je v nji mal drugim narisal požar gledališča na Kongresnem trgu.
Pri izpopolnitvi in delni razvrstitvi raz-srtave v N. G. je bil nameščen tudi Lobo-din kip predsednika dr. Windischerja, ki je, kot znano, po.eg g. odnika, in pokojnega Kollmana tudi ustanovnik tega dro-Strra	—tel
«« je Aškerc uničil svoje rokopise ?
Prejeli smu.
Kakor že večkrat kadar sem bral kak članek o pesniku Antonu Aškercu, sem se spomnil tudi sedaj ob 80 letnici njegovega rojstva dogodka, ki ga tu zapišem.
Leta ne vem več natančno. Bilo pa je nekako eno ali dve leti pred pesnikovo smrtjo (10. VI. 1912). Takrat sem se nekega dopoldneva sprehajal s tovarišem po sedanji Aleksandrovi cesti v Ljubljani. Nedaleč od pošte je stopit na pločnik starejši gospod z neko damo. Ko sva ju bila a tovarišem došla, sem bil v gospodu spoznal pesnika Antona Aškerca, medtem ko dame nisem spoznal. Ker me je pesnikova pojava vedno zanimala, kadar sem ga kje srečal, sem nehote nekoliko zaostal in obenem potegnil za seboj svojega tova-
riša. Kdo od mladine ni rad videl pesnika »Balad in romanc« ter > Epskih in lirstkih poezij« ?!
Aškerc je živahno, skoro nekoliko nervozno in razburljivo nekaj razkladal svoji spremljevalki. Besed nisem razumel, kajpada tudi nisem imel namena prisluškovati. Zdajci pa začne pesnik govoriti s krepkejšim glasom. In tedaj so prišle do mojih ušes te-le besede: »Vse svoje rokopise bom uničil da se ne bodo po moji smrti radi njih . . .« Dalje nisem več razumel.
S tovarišem sva se spogledala. Tudi on je bil ujel te pesnikove besede. Oba hkrati sva pripomnila, da si jih morava zapomniti za bodočnost. Zanimalo naju je, se razume, ali bo Aškerc tudi res storil, kar je dejal.
Kaj je s pesnikovimi rokopisi, seveda ne vem. Bral o njih nisem nič Je pa čisto lahko mogoče, da se je o njih kje kaj pisalo, kar sem prezrl. Toda naj že bo v tem pogledu kakor hoče, mnenja sem, da Aškerc te svoje nakane glede uničenja rokopisov, izrečene v trenotni nejevolji in razburjenosti gotovo ni izvršil.
Dr. Jože Bavdek.
Sazadovanje izvoza nemške knjige
.Praški literarni časopis »jt>.ozliledy« je priobčil tole poročno:
\zvoz nemške literature je v zadnji dveh letih padiel tako globoko, da je morala neonska vlada z raznimi posegi zadržati najaiaijnje padanje, kajti poleg velike gospodarske škode ima N©mčija pri tem tudri močno propagandno in kulturno izgubo. Zato je biila trgovina s knjigami sprejeta v zakon o drž. kulturni zbornici, ki je nedavno stopil v veljavo in ki določa celo vrsto ukrepov, s katerimi naj bi se podiprla nemška knjiga tak0 na notranjem trgu kakor zlasti na inozemskih tržiščih. Eden najznačilnejših ukrepov državne kulturne zbornice je prepoved razstavljanja tuje kndige in časopisov v izdolbenih oknih. Knjigarnarji morajo pred vs©m ponujartd kupcem nemške knjige, tuje knjige in časopise pa smejo prodajati saimo na izrecno zahtevo konsu-menta.
Nadaljnji ukreP je odilok propagandnega ministra v sporazumu z državno kulturno zbornico, da se uvedejo za nemške knjige, ziasti za propagandno in ideološko literaturo, "zjemne, le v in0zemstvu ve-ljaivne cene. Zoper ta ukrep so protestirali švicarski in nedavno tudi avstrijski knjigarnarji, ki so tudi organizirani v >Boersenverein deutscher Buchh&ndler«. Poudarja se, de. Je nemška knjiga v splošnem predraga in da so celo prevodi nemških pisateljev cenejši od izvirn'kov, kaj-takisto škoduje izvozu nemške knjige. .
Sedaj se je ustanovila v Nemčiji izvozna družba nemških knj'garnarjev, ki naj znova organizira nazadujoči izvoz nemške knjige. V ta namen so začeli z obsežno statistično anketo, da bi točno ugotovili patiec v primer*, s prejšnjimi leti. Po doGe>danjiii ugotovitvah je pri nekaterih zaJložništvjh odnosno ra-zpošiljalnicah padel izvoz za 30 do 80odstotkov. Med drugimi bo uvedena posebna cenzurna komisij r, kj bo cenzurirala za rzv0z namenjene knjige, da ne bi vsebovale ničesar, kar bi utegnilo zadeti občutljivost drugih narodov in držav. Storili bodo vse, da se ukinejo p. - . nemških knjig v posameznih državah, ki povzročajo znatno škodo nemškemu knjižnemu trgu.
Vzlic vsem navedenim načrtom in u kropom pa so nemški listi dokaj skeptični glede bodočnosti izvoza nemške knjige v inozemstvo	—o.
Zapiski
Izbrano delo VicJe Jerajeve. ženska založba Belo-modre knjižnice v Ljubijair je počastila spomin Pokojne pesnice Vide Jerajeve z izdajo njenega Izbranega de!a in obenem prikupno uvedla svojo novo »Zbirko slovenskih književni««. Pesmi je izbrala in uredila prof. Marja Boršnikova ki je tudi spisala obsežen življenjenisni in literarno kritični uvod, v katerem jc prvič v tm obsegu in dokončno orisal: človeški in literarni portret te ncžnočut-ne pesnice in rasčloniia značaj in vrednost njenega dela. K tej pdetetnl izdaji Pe®nišJcega dela j»r>tJove -ee še->- vrne.m-o, za sedaj sanio opozarjamo na knjigo, Ki prinaša portret Vide Jerajeve (delo H. Santlove), faksimjle njenega pisma, uvod (str, 7 — 65) in izbrane Pesmi (str. 6'J — 187), ob koncu pa uredničin kronološki pregled In pripombe k izdaji, želeti bi bilo, da bi nova »Zbirka slovenskih književ-nic« izvršila naloge, ki jih označuje že njeno ime in katerih resno reševanje it Pokazala prva knjiga kot mn0go obetajoči začetek Pomenljivega dela, naj.epše0'u spomenika prejšnjim generacijami slovenskega ženstva.
»Slavjanski Kalendar« sofijskega »Slav-janskoto družestvo«. Kakor vsako leto. je izdalo bolgarsko Slovansko društvo v Sofiji tudi letos svoj običajni koledar, ki je obenem nekak pregled vsega slovans' ga življenja. Letošnji koledar prinaša med drugim članek prof. Ostiogorskega o postanku starega Bizanta, nato pa obsežni; po mesecih in dnevih razvrščeni letopis dogodkov po slovanskem svetu. Nekrologi. pomembne obletnice, in drugi podatki zaključujejo koledar zaslužnega ognjišča slovanske misli v Bolgariji.
Lewis Sinclair, ameriški Nol>elov lavreat. znan pri nas po romanu »Dr. Arowsmith«, ki ga je izdala Modra ptica, je spisal nov roman z naslovom »It Can't happen hete* (To se pri nas ne more zgoditi). V romanu prerokuje razvoj političnih razmer v Zedi njenih državah. Začenja se 1. 1936. ko Burz Windrip v tekmi za prezidentsko mesto zmaga in 8 svojimi uradniki uvede diktaturo. Ukine vse pravice delavstva, uniči nevšečni mu tisk in literaturo, zatira rasne in jezikoslovne manjšine in zniža življenj ski standard širših slojev. L. 1938. ga strmoglavi njegov tajnik, homoseksualni Lee Sarason, ki ga naslednje leto umori general Denecy Haik. Na obzorju je vojna z Mehiko. Tu se knjiga končuje. Dejanje se ra pleta tako, kakor ga vidi s svojega stališča izdajatelj liberalnih listov Doremus Jessup ki ga Windrip prisili, da dela pod nadzorstvom njegovega komisarja. Ko windripov-ci ustrele Jessupovega zeta, se Jessup do končno upre in ustanovi tajno protifašistično organizacijo. Toda nkdo ga izda in Jes supa zapro v koncentracijsko taborišče kjer ga skušajo uničiti z ricinovim oljem in slabo hrano. Prijatelji pa mu pomagajo in mož uteče v Kanado. — Ameriška javnost hvali novo delo Sinclaira Lewi&a, zlasti ker zelo odkrito in pooumno govori o kočljivih političnih problemih. Posebno dobro je karakteriziran poglavitni znak fašizma; demagogija, ki pita ljudi z velikimi in neizvedljivimi obljubami. Roman obenem kaže, da pod fašistično diktaturo ne trpe samo skrajni levičarji in socialisti, marveč tudi liberalno usmerjeni krogi.
Waldemar Bonsels, po svoji knjigi o čebelici Maji tudi Slovencem znani nemški pripovednik, čigar potopis »Indienfahrt« je imel velik uspeh, je dovršil potopis po Ameriki z naslovom »Der Reiter in der Wfistec.
Egmoid Colerns, znan tudi po svojem ro manu o Leibnitzu. je poljubnemu učbeniku aritmetike »Vom Einmaleins zum Integral« pridružil še podo'»en lahko umljiv učbenik geometrije »Voin Punkt mi vierteu Dimen sion«.

PORT
Olimpijski tečaj na Krvavcu
V alpski kombinaciji še vedno prednjačijo Jeseničani — Savez je fzpremenil
prvotno določeno postavo.
V nedeljo se je zaključil olimpijski te-
čaj za alpsko kombinacijo na Krvavcu, ki ga je vodil avstrijski trener Franc Har-rer. Četudi je na Krvavcu razmeroma dovolj snega, ga je za ostrejši trening vendarle premalo in se je zato JZSS odločil, da se bo tečaj nadaljeval pri Staničevi koči, o čemer smo že poročali.
Tečaj na Krvavcu je pokazal, da so Jeseničani še vedno naši najboljši tekmovalci za smuk in slalom. V prvi vrsti velja to za trojico Heim, Praček in Ž-nidar, katerim pa so se pridružila še nekatera nova imena. Ne mislimo pri tem Mušiča, ki nas je že večkrat častno zastopil v internacionalnem svetu. Za jako dobrega in sigurnega vozača se je pokazal Celjan Jelen, mnogo obetajoč talent pa je mladi Franc Čop iz znane turistovske družine bratov Čopov. Že lani se je na nekaterih tekmah izkazal, letos pa je na tečaju jeseniške Skale pod vodstvom Harrerja pokazal tolikšen napredek, da mu je mesto v reprezentanci skoroda sigurno. Novi imeni sta tudi Jeseničana Slavko Urbar in Jože Novak. Zlasti prvi utegne sčasoma, ko bo pridobil na tekmovalni rutini, postati eden na?ih najboljših. Tržičan Anke'e je že znan in se razume samo po sebi, da je prišel v olimmijski tečaj. Jeseničani so pripeljali na Krvavec še eno zvezdo v osebi komaj 16-letnega Kleina. Ta se je zlasti v slalomu pokazal tako sigurnega in tehnično dovršenega tekmova'ca. da "e je celo med takimi asi kakor so Pračdk, Heim in Znidar plasiral na prva mesta. Če ne bi bil premlad — po olimpijskih predpisih ne sme na olimpijadi startati. kdor še ni dopolnil 18. leta — bi ga že letos poslali v Garmisch. Na prihodnji olimpiadi pa bomo prav gotovo čitali ime Klein med našimi renrezentanti. Velik talent je tudi član Ljubiiane S^opar.
Harrer je na Krvavcu priredil več tekem. Zadnja je bila preteklo soboto. V «»muku je nadmoč-no zmagal Mušič, v slalomu se je pa plasiral na prvo mesto Zni-
dar. Mušičeva moč je predvsem v smuku,
dočim je v slalomu počasnejši, v glavnem zato, ker ima preveč pokončno držo telesa. To je bil tudi glavni vzrok, da ga Harrer ni izbral med osmorico, ki jo je predlagal savezu, da jo prijavi za Garmisch-Partenkirchen. Poleg P-ačka, Heima, žni-darja, Čopa, Jelena rn Ankeleta je določil še Urbarja in Novaka. Sledsnja sta prispela na Krvavec i i tečaja Skale, kar se jima je znatno poznalo. Mušič in Stopar sta začela s treningom §ele na Krvavcu in je popolnoma naravno, da še nista v polnem treningu. Ker pa je zlasti Mušič bil dozdaj nas najuspeSnejši internacionalni tekmovalec in ima bogate tekmovalne izkušnje, je tehnični odlbor JZSS sklenil, da bo nekoliko izmenjal postavo, ki jo je predlagal Harrer. Namesto Urbarja in Novaka je savez prijavil Mušiča in Stoparja, ker imata večjo rutino kakor prvoimenovana. Odbor je bi! namreč mnenja, da imata Moiišič in Stopar na Staničevi koči še dosti časa. da se izpopolnita tudi v dotičnih točkah, kjer sta dozdaj pokazala gotove pomanjkljivosti. Najbrž je savez postopal pravilno, kajti praksa nas uči, da je star. rutiniran tekmovalec na velikih tekmah vedno zanesljivejši, kakor mlajša moč. ki tekmuje prvič. Sicer pa bodo odšli v Garmisch le 4 tekmovali. Od teh je trojica že kolikor toliko sigurna: Praček. Heim, Žnidar in bo treba izbrati le še četrtega.
Olinupijsdcega tečaja na Krvavcu se je prvotno udeležilo 18 tekmovalcev. Takoj po prvih treningih jih je trener izločil 8, tako da jih je v tečaju ostalo le še 10. Nekateri so bili namreč dobri le v eni panogi, v drugi pa znatno slabši. V Garmi-sdhu se pa tekmuje le v kombinaciji in so prišli zato prvenstveno v poštev le oni, ki so enako dofori i v smuki i v slalomu. Ves čas tečaja je bil navzoč tudi delegat tehničnega odbora saveza g. Kare! Strikber-ger, ki je imel poleg Harrerja nadzorstvo nad tekmovalci.
Skupinskj smučarski izlet na Vršič bo
priredilo Slovensko planinsko društvo v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani v soboto z vlakom ob 15.42. prihod v Kranjsko goro 18.51, od koder se takoj nadaljuje pot ob Pišenci mimo ruske kapelice do Erjavčeve koče na Vršiču, kjer bo že pripravljena večerja ter toplo kurjena ležišča. V nedeljo zjutraj p® zajtrku smuški izlet na Sleme pod Mojstrovko. Smučišča so izvrstna in snežne razmere prav dobre. Izlet bo tem vabljivejši, ker bo pod vodstvom izveabanega smučarja. Ker v dolini ni snega, prjdejo smučarji pri teh izletih na svoj račun. Weekend—vozovnice in cene no prenočišče v Erjavčevi koči omogoča jo vsem slojem udeežco pri tem skupin skem izletu. Pritfave sprejema pisarna SPD do Petka zvečer. Izleta se morejo udeležiti dobro in manj izvežbani smučar ji. Povratek v nedeljo z vlakom ob 17.28 i« Kranjske gore, prihod v Ljubldano ob 20.35.
POZIV SMUČARJEM! J Z. S. S. prosi vse i smučarje na deželi, ki bi bili pvrpravdjeoi ' v svojem kraju izvesti malo akcijo za prodajo smučarskih znakov in smučarskih blokov aa pomoč naše reprezentance za Gar-misch-Partenkiirchen. da nam javijo takoj svoj naslov in število znakov in blokov, ki bi jrh mogli prodati v svojem kraiju. Akcija naj bi se izvedla v teku prihodnje nedelje. Državno mladinsko
Na zimsko-sportno olimpiado v Garmlsch-Partenkirchen odpelje vlak iz Ljubljane v STedo 5. februarja ob 9.47. Kakor smo že poročali, se program tega Putnikovega izleta spremeni v toliko, da dobijo stanovanje v Garmisch—Partenkirchenu samo oni izletniki, ki bodo prisostvovali prireditvam nepretrgoma od 6.—16. februarja. Cena vožnje iz Ljubljane v Gar-misch-Partenkirchen in obratno je v m. raz. Din 775. v II. r. Din 1.155. Rezervirajo se še lahko le dvoposteljne sobe in pa vstopnice za stojišča k posameznim prireditvam Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 23. januarja.
Občni zbor SK Ilirije, ki je bil sklican za drevi. je odgoden za nedoločen čas. Upravni odbor Ho imel prihodnji torek. 21. t m. oh 20.30 plenarno sejo. Predsedstvo SK Ilirije.
Tekme za Z. P. Za nedeljo 19. tm. ob 13.15 so določene naslednje tekme na igrišču Hermesa ob 13.15 Moste: Grafika, ob 15. Her-mes: Svoboda.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14.30 naprej obvezen trening na igrišču.
S. K. Svoboda. Radi kršenja klubskih pravil se izključuje iz kluba Remšgar Vinko. Opozarjamo vse članstvo, ki ne bo redno posečalo članskih sestankov, odnosno aktivno sodelovalo in ki je v zaostanku s članarino, da jih bomo brez nadaljnega črtali iz kluba.
SK Svoboda. Danes ob 19. strogo obvezen članski sestanek L moštvo igra pokalno tekmo s Hermesom. Ob 19.30 seja odbora.
VREMENSKO POROČILO. Bistrica - Boh. jezero: 1 C, pooblačilo se je, mirno, snega v dolini ni. Bled - Jezero: 1 C. oblačno. Pokljuka: —5 C, megla, mirno, na 30 cm podlagi 3 cm suhega 6nega. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Rateče - Planica: —3 C, barometer se dviga, pooblačilo ee je, vetrovno, 10 cm srenja. Dom Ilirije v Pla" nici: 14. jtasi.: —1 C, 20 cm sreža in cm euihega snega. Smuka ugodna. Kranjska gora; —3 C, barometer ee dviga. Doobla-rik> se je, vetrovno, 10 on 9renja. Vršič, Krnica, Tamar: 25 cm sren(ja.
Kofce, 15. jan. Temp. — 3. Na mrzli podlagi 3 om novega snega. Smuka je prav dobra.
Vremenske poročilo
Sreda, 15. januarja. LJubljana 7. 767.9, 3.0, 83, BI, 10, dei, l."f Ljubljana 14, 765.3, 4.2, 6«, SE2, 7, —, —; Maribor 7. 767. —1.0, 90, O, 10, —, —; Zagreb 7. 768.3, 1.0, 90, E3, 0. dež, 0.3; Beograd 7 768.3, 0.0, 90, Wl, 5, — —; Sarajevo 7. 769.6, 1.0, 80, O, 8, dež, 2.0; S koplje 7. 767.5, 3.0, 90, O, 10, —, —; Kurobor 7. 762.7, 10 0. 90, O, 10, tet, 15.0; SpMt 7. 763.6, 9.0, 60. ENE, 8, —, —; Raib 7, 76S.6, 7.0, »0, O, 10, dej, 1.0; Rog. Slatina •—, —8 0, 93, NI, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 5.0, 2.4; Maribor 4.0. —1.0; Zagreb 4.0, 1.0; Beograd 2, —1.0; Sarajevo 4.0. 0.0: S koplje 7.0, 1.0; Kivmfoor 12.0 10.0; Split 12.0, 80; Rab 9.0, 6.0; RogaSka Slatina 3.0. —3.<*.
CENE MALIM OGLASOM
Po SO par ca besedo, Din 8«— davka ca vsak oglas ln enkratno pri-etojblno Din 2.— ca Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ičdejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« V|S«t * - _
odgovor, priložite	> ▼ ZIM1WKall
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, odroma jih je vposlati ▼ pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana«
J
mim
Beseda I Oln. davek 1 Uu>. as Ilfro mil dajanje naslova S Oln. Najmanj« toeack 17 Oln
Petek Jesenice
Restavracija Paai -rabi, petek, soboto na sveže ribe amuč, karp, ščuka, ribja-marinada. Domače pečeni oe.	1114-16
Sli+ibo dobi
Beseda l Oin. 1a»eh 3 £• a ilfro aH dajanje naslova S Oin Najman'5l anesek 17 Oin
Natakarico
a kavcijo, iščem za takoj Ponudbe 3 sliko m naved bo zneska na ogl. odd Juti« pod značko »Kavcija . Bled«.	1057-1
Mojstra za trikotažo
samostojnega od eoa 50 do 00 delavcev z moderno strojno opremo (Rund-stuhl), Doppeltcylindieir Automat, Jaekairt Automat, links Automat, Floch-ma-schine in razne, pomožne mo d«rne stroje) išče: Trikotaža Zlatno jan j«, Zagreb. Sermaževa 4.
742A
Vdovo
po možnoeti brez otrok sprejmem kot gospodinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski«.
llflO-4
Frizerko
mlajšo moč zmožno vodme in železne ondulaovje sprejmemo. Nastop takojšen. Plača po dogovoru. SaJon Knez, Maribor, Sodna ul. 9.	111I0&4
Gospoda
za igranje klavirja iščim ta vsako nedeljo od 3-7 ur«. Ponud>be na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj-Sen nastop«.
111)68-11
Inteligentno
gospodično
za otroke s perfektmm zna njem nemSkega ev. francoskega jezika in odgovarjajočo prakso išče sa takoj za &4etnega dečka inozemska obitelj v Beogradu. Ponudbe s fotogafijo. ki_ se takoj vrne, kakor tudi s prepisi spričeval ie referencami na ^Propaganda«. Beograd. poŠt. pretraac 409 " pod »474«	11106-1
Korespondentko
Mimo prvovrstno moč. kt perfektno obvlada slovenski in nemški jezik ter obe stenografiji po diktatu sprejme v stalno namočeni« velepodjetje v Ljubljani. Tstotam sprejmemo tudi
začetnico
T lerpo pisavo. znanjem nemščrne in dobro Šolsko oceno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Stenografiji
lllOT-1
Vsak; beseda M p-r: davek Oin, ta dajanje naslova 5 Oln, aajmanjS' mesek 12 Oin
Trgovski pomočnik
zalo soliden, pošten in agilen z večletno prakso v engros in dietaiil trgovini, išče mesto v boljši, večji trgovini kot pomočnik ali poslovodja. Sprejmem tudi dobro znftopstvo. Položim kavoijo Din 30.000.- Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pol »želim spremeniti službo«.	1141-2
Trgovska
pomočnica
izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna tudi vodstva manjše podružnice, pridna ir vestna, želi na-meščenja. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod značko »Starejša moč«.
1036-2
Služkinja
vajena gospodinjstva.
M
zna tudd kuhati, išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.	1H98-2
Tkalski mojster
samostojen, vefcč vseh tka mn in razboja, dober mon ter tekstilnih strojev išče zaposienje. Oeuj. ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Mojater«.	1167-2
Izurjeno krojačico
x dobrim okusom izdeluje plašče, kcetume in večerne toalete. Priporoča se damam na dam. Sv. Petra nasip 49.
1171-8
Potniki
tteocu. Um iavek l)il ta fifro alt dajanje -.»lov« - Oln. Najmanj« raeaek 17 Din
Potnike
za vee kraj« tščeroo za povečanje slik. Velik zaslužek in premija. Ponudbe na International, Zagreb, Gajerva 4.
1008-5
Mlad trgovec
kavcije zmožen, autovozač ugleden in vesten, znan zlasti na Štajerskem ižče zastopstvo renomiranih ve-letvrdk špecerijske, modno-gala/nterijeke aM manufak-tuirne stroke. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo agilen«
MJ5S-5
Prodam
Besed« i Oin davek i Di u ilfro ali dajanje laalnva $ Din Najmanj« coeaek 17 Oln
Divan
prikladen za posteljo dobro tapeciran popolnoma nov se poceni proda. Ogleda se lahko ves dan. Stari trg 28/133. desno pri Lehot®ky.	1118—
Knjižice
Kmetske hranilnice za Din 30.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«	11/79-16
Vloge
Zadružne gospodarske banke prodam takoj. Ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »Za družna«.	798-16
V najem
Beseda I Oln. Iavek 1 Oln. ta ilfro aH dajanje naslov« 5 Oin. Najmanj« znesek V Oin
Kavarna »Korzo«
v Kabu se odda v najem, Ponudbe do 31. t. m. na oglasni odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Na obali«.	11)65-17
Lokali
Trgovski lokal
z inventarjem na zelo prometni točki dam v najem po zelo ugodni ceni 30. minut od mesta Slov. Bistrica. V hiši »e nahaja gostilna in lesna trgovina. Vpraša se pri Ivanu Zur-manu pekarna Slov. Bistrica.	1037-10
Leica Standard
Elmarjiem 1-3.5, daljno-merom in torbico ugodno naprodaj. Dopise pod »Leica« na ogl. odd. Jutra.
D1SS-6
Pohištvo
Beseda t Oin davek 3 Oln. » ilfro ali daianje nasL va i Oln Najmanj« mesek 17 Oln
Hrastovo jedilnico
rabljeno zamenjam za rabljeno moderno jedilni««. Raizliko cene doplačam. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje doplačilo 11172-112
Beseda I Oln. davek S Oin ta ilfro aH dajanj* naslova Oln Na I manj« taesek 17 Oln.
Cevi za vodo
dobro ohranjene Vt oole s/4 ali odo. 105 m kupim. OVAjR parna žaga RAVNE KOC. REKA.
AMO-7
Rabljene zaboje
vendar dobro ohranjene,
kupim. Saver & Komp. Ljubljana, G-oeposveteka c. 5.	11)49-7
Seseda I Din. Iavek S Oln. za ilfro aH dajanje naslova Oin. Najmanj« mesek 17 Din.
Motorje
DyDamo »troje, števce za tok, istosmerne, rabljene, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dyna»noma»chinen«.
778-39
Šivalni stroj
pograzljiv z okroglim čol-ničkom, kaiteri tudi štika se poceni proda. Nova trgovina, TyrSeva 86.
116B-Š®
Čevljarski stroj
veliki Jaks v pra/v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Poitv-e se pri Ciril Grad, Moravče.
»42-29
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec 3re v Ameriko
Vrv se je bila namreč zapletla v grm, ki je rasel iz stene prepada, fat tako je kapitan baš v zadnjem trenutku obvisel. Medved, ki se je bil kakor žoga zakotalil po tleh in dobro prenesel padec, je je! takoj srdito grabiti po kapitanovih hlačah; C© SC JC dobro iztegnil, je ravno še segel do njih.
Hišo
enonodstropno tristanovanj-eko z dvema kopalnicama in pritiklinami, pripravno za peka ali mesarja, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	1169-00
Stanovanje
Beseda I Oin. Iavek j Oin ta ilfro aH dajanje naslova 5 Oin Najmanj« tnesek 17 Oln
Štirisob. stanovanje
oddam s 1. februarjem aH pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.	1181-31
Enosob. stanovanje
podstrešno, čisto, se mirni stranki poceni odda. Naslov v vseh posl. Jutira.
1178-31
Trisobno stanovanje
v visokem pritličju z vsemi pritiklinami oddam takoj ali za februaT mirni stranki -v Marmontovi ul. št. 1B.	1159-91
Sobo odda
Sobo
parketiraao, strogo separi-rano oddam 1 ali ž osebam Istotam sprejmem preprosto gdč. na stanovanje. Ramor Križevnišk® 6.
111715-33
Stanovanja
Beseda I Oln. davek * Oln. ta ilfro aH dajanje naslova f Oln Nalmani« mesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
pod enim ključem iščem za februaT. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi« 1174-31«
Sobo
separinano rabi takoj akademik. Luč postrežba, do 300 Din, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«.	U7t»-aJa
Razno
□□□□□□□□□□□□□□
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G- PICJCOLIJA
V LJUBLJANI — se priporoča bledim in
slabotnim osebam. □□□□□□□□□□□□□D
Telefon
2 9 31
IPREMOG [DRVA in IKARBO-IP A K E T I
IV. SCHIJMI I Dolenjska cesta
Majbimoraia
VEDETI VSAKA MLADENKA
Nasvet neke matere
Vsaki oesedr d-vek » lia ■» dajanjr naslova naimaniS' »esek
2 Oln; ilfro i Oin,
ŽO "'in
Želim znanja
mlado lepo gospodično ali vdovo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«.
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam gospodu Poljanski nasip fVI.
1143-33
Separirano sobo
vhod iz stopnišča, Boinčna oddaim v vili 1 ali 2 osebam z oskrbo ali brez. Naslov v v^eh poel. Jutra.
1146-23
Sobo
opremi jemo, lepo, solnčno in zračno, s posebnim vhodom oddam goepodu ali gospodični. Oesta na Rožnik 91.	1182-23
Izgubljeno
tieseda i Lin lavelt ) ku ilfro alt dajanje laslnva Oin Najmanj« tnese* 17 Oln
Lornjeta
se je izgubila 1)4.T. zvečer med % IBh in 3'A na Tyr-ševi cesti (Dunajska) od buffeja Derganc čez železniške tračnice. Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na policijo.
1169-3S
»Nikar ne obupa vaj«, sem deiala, »kai takega se primerjava mnogim deklicam. Stvar pa same često poslabšajo, ko počenjajo. ..ar ni dobro«. Vedela ie. da sem uganila vzrok oienega obupa vanja. Občutila ie. kakor da bi bila ira vržena, ker ie imela temno in ovenelo kožo i razširjenimi gnojnicami in zajedaIci.
Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako da bo Vaša koža postala bela, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem in cenenem načinu. Uporabljajte vsako jutro pred oudranjem kremo Tokalon. bele barve (ni mastna) Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo. učinkujejo naravnost magično tudi na najgrSo polt. v 3 dneh boste navdušeni nad svojo dražestjo.
Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater. Poizkusite kremo Tokalon. bele barve še danes
Izgubila sta se
mladiča jaizbečarja. črni pes, rujava psička. Najditelja prosim, da mi sporoči na naslov: Vreinjak, Rožna dolina c. VTI/St?.
irei-27
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kapnje po aalvlSjib cenab
Cerne . juvelii
Ljubljana Wolfnva nlics 3
Z A BEOGRAD IŠČEM KOMORNEGA SLUGO IN KUHARJA - ŠEFA
SAMO TAKI Z DOLGOLETNIMI SPRIČEVALI IZ GOSPOSKIH HIŠ, NAJ NASLOVIJO SVOJE PONUDBE S SLIKO IN PREPISI SPRIČEVAL NA OGLASNI ODD. JUTRA POD ŠIFRO »HERRSCHAFTSHAUS« 1036.
{f€dor egiasufe ta napreduje f
OPOZORILO!
Neki žarko Kačanski poseča lastnike »Minimax«-gasilnih aparatov in se neopravičeno in nepooblaščen izdaja kot zastopnik podpisane tvrdke in poskuša izvahiti denar pod pretvezo kontrole, polnjenja aparatov itd.
S tem izjavljamo, da z omenjenim žarkom Kačanskim nimamo nobenih stikov niti jiih nismo nikdar imeli.
Zaradi tega opozarjamo razne tvrdke in podjetja, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za škode, nastale zaradi ne-strokovnega pregleda aparatov kakor tudi zaradi njih polnjenja.
Naši zastopniki imajo legitimacijo naše tvrdke kakor tudi legitimacijo trgovsko-industrijske zbornice.
V interesu podjetij samih je, da zahtevajo pri pose tu zastopnika legitimacijo.
Telefon 2059
Snha drva,
premog, Kar bo pakete dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. it 5
K
TUJE
JEZIKE
pravilno govoriti, citati in pisati pomeni: dvigniti svoj ugled v družbi, pridobiti si poyjje za lahko in dobro nameščenje in možnost povečanja dohodkov in mnogo drugih prednosti pred ostalimi.
Mi Vam nudimo možnost, da se na lahek in zabaven način naučite:
NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKO ANGLEŠKO STENOGRAFIJO
v šestih mesecih
v štirih mesecih v dveh mesecih
in to doma, kamor Vam bomo pošiljali predavanja po pošti; a vse to Vas
bo stalo
samo 30.— Din na mesec
O lahkoti in praktičnosti naše metode najbolje pričajo tisoči zahvalnic, ki smo jih doslej prejeli od naših učencev vseh stopenj izobrazbe.
Naša šola je po številu učencev največja, ona je tudi najstarejša dopisna šola za tuje jezike, ker je bila osnovana 1. 1930.
Za učenje po naši metodi ni treba nikakega predznanja ali posebnih šolskih priprav. Vsakdo, ki zna pisati in čitati latinico, mora doseči cilj, ako dnevno posveti učenju 30 minut.
Javite nam na dopisnici svoj točni naslov in navedite, kateri jezik" (ali stenografija) vas zanima, pa vam pošljemo popolnoma zastonj zanimivo knjigo »O učenju tujih jezikov«, potem obširne in okusne prospekte o naši soli in končno: predavanja za prvih osem dni iz jezika, ki vas zanima, da boste imeli priliko, da se sami uverite o idealni lahkoti in veliki praktičnosti naše metode.
DOPISNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV
„PERFEKT«
BEOGRAD, poštni predal 557.
POMEMBNA ČEŠKOSLOVAŠKA TKALNICA ZA ŽEPNE ROBCE (Macco in ameriško blago) ki se je doslej pečala poglavitno s sirovi-nami in hoče sedaj postaviti na trg adju-stirano blago,
IŠČE ZASTOPNIKE
za Hrvatsko, Slovenijo in Staro Srbijo, ki so uspešno prodajali žepne robce angro-sistom in p rima detajlistom in ki so vešča te stroke.
Dopise pod šifro »Branchenkundig P. E. 1025« na Propaganda, d. d. Zagreb — Jelačičev tig 5.
SEBBBHSaHSBg^g^
Najslajša In najboljša
terepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore. Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. IVlarinkov, Sremski karlovci. Fruška gora

Potrti neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Amalija Marinko roj« Ham
danes ob 9. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 17. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Opekarska cesta št. 41, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. januarja 1936.
Žalujoči soprog z otroci in ostalo sorodstvo.
Ako se kdo pri pose tu izda za našega zastopnika, a ni v posesti potrebne izkaznice, priporočamo, da ga predaste policij-
skim oblastvom.
tfINIMAX, društvo za proizvodnjo gasilnih aparatov, Zagreb.

IZ TEMELJA RENOVIRAN IN PREUREJEN
HOTEL BRISTOL
Beograd, Karadjordjeva št. 50, palača »Bristol« v neposredni bližini železniške in parobrodne postaje
SE OTVORI 12. JANUARJA 1936. NAJMODERNEJŠI KOMFORT
Topla in hladna voda v vseh sobah - telefoni - kopalnice,
lift - centralna kurjava. Razkošni restavrant in kavarna sta opremljena s prvovrstno domačo in francosko kuhinjo in izbrano pijačo
CENE ZELO ZMERNE — IZKLJUČUJEJO VSAKO KONKURENCO. — NAJVEČJA POSTREŽLJIVOST I> USLU2NOST ZAJAMČENA VSAKEMU GOSTU. Telefoni 26-7-03 in 26-7-04
s y
I«'.'!1:
ijštf;*-,
'V-
% vTJ t:
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
LOVU® ALJANČIČ
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR,
danes, dne 14. januarja 1936. ob 6. uri zvečer, večkrat okrepčan s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, težki bolezni v 77. letu, mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti 16. januarja 1936. ob 3. uri ^opoldne iz »'še žalosti, na pokopališče v Tržiču.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Tržiču.
Njegovo življenje je bilo dobrota, skrb in delo za nas, ki mu ohranimo trajen spomin.
BISTRICA-KRANJ, dne 15. januarja 1936.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
č ■
Si
8m.\
8SM
fižsfr
Wm
lil , - S-./- i%
-s.«*

Urejuje Ds***^	— L&daja ca Konzorcij »Jutra« Adoll <iibuika<. — La i\axoant usaamc a a «oj tiskarnaria K~rant Jezerdek —
ia inaerauu del le .tdKovoren Alojz Novak. — Vat t LJubljani.