113. številka.
mgr a ne- jjj
Izdanje za petek	septembra 1897
- .3
(v Trstu, v Četrtek zvečer dne 2|. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„KDIMOBT*
lakaja po trikrat na teden ▼ n«»itti u-de«jih ob Covkih, oo CrtkSh 1» eobotfth. Zjutranje isdauje i«-hoja ob 6. ari ^jntraj, večerno pa ob 7. ari večer, — Obojno isdauje stane; ■e )idnn«wo . f. 1.—, laven Avatrije (. 1.50 »» tri bomo . . . 3.- . 0 . 4.S0 m pel lete ... 6.— . . , ».-u vm leto ... ia.— ■ • ■ 18.— Nartfala« (• plidevstl saprsf ■■ sarsiho krn prllszss* Mniilii m sprava m •sira.
Posamično ite vilke i« dobivajo v pro-dejeinieah tobaka v Irstu po M nvč.
* nT«.
EDINOST
isven Trata po
Oglaai ae račune po tarifo v petitu; ia naaloT^ t d*bolimi črkami ae platoja prostor, koMkor ob^Sf« navadsib vw*ie,
Poalan.v -mmrtnloe in javne aahvale, de» eaači o^taoi Ud. ae romajo po pogodbi.
Tai dopiai naj ae pošiljajo uredništva ulice Caaermfc it. IS. Taako piano mora biti frankovano, ker nefraakoveue ae n« ■prejemajo. Bokopiai ae ae vretajo.
Naročnino, reklamacije in ogleae sprejema upravniitvo ulica Molinc pic-eolo bit. S, II. nadat. Naročnino in oglaas jo plačevati loco Trat. Odprte reklame oifo ao proato poitnine.
fil
,r eMmosH >
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod
v Ljubljani.
Dne 14. septembra 1897.
(Dalje.)
Koroške razmere.
Tužiia, temna slika, vrstnica sliki istrski, kakor jo je načrtal posl. Spinčič. Slika iz Koroške. Slikarja sta si sicer različna po svojem stališču in poklica, ali sliki ati si podobni, zelo podobni. Na obeh slikah vidimo isti proganjani, tlačeni, zasmehovani, v svojem napredka zvijačo in nasiljem
ovirani narod..... Pa tudi proganjalca sta si
sorodna po svojih instinktih, po svojih stremljenjih in po svoji gospodstvaželjnosti.
O razmerah na Koroškem je govoril gosp. Grafeaauer. Govoril ;e v priprosti obliki, ali prepričevalno. Naj je bil užaljen, naj je bil navdu-Sen, naj je bil razjarjen, naj je bil dovtipen iu Sarkastičen: videlo se mu je, kako čuti mož v globino svoje duše vso kiivico, ki jo trpi koroški Slovenec toliko od strani gospodovalne narodnosti, kolikor od strani gospodovalnega zistema. Vsaka beseda je bila argument in dokaz o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem v javnem življenju po izdanem geslu, da Nemci so narod gospodov. Slovenci pa narod hlapcev; ki se jim gode violah, ki se jim gode od strani birokracije, začenši od deželnega predsednika, do deželnega šolskega nadzornika, do okrajnih glavarjev, pa doli do nižega nradništva. Živo je slikal govornik 131etno borba, ki so jo morali izvojevati koroški Slovenci, da so si priborili — dve ljudski šoli. Senzacijo pa je vzbudilo, ko je govoraik uavel izrek nekega sodnika, da go sodbe krivična vsaj v polovici va<>h pravd ua Koroškem, ker sodni uradniki niso vtiči jeziku ljudstva. To je bilo vsklikanje po vsej dvorani, pričujoče o ogorčenosti na tacih odnošajih!! V dokaz, kakov duh veje med uradništvom po Koroškem, je navel govornik, da je culo neki okrajni glavar na sumu, da je izdal neko tajno okrožnico
PODLISTEK
-- 8
Lari-Fari.
Spisal: S r a k o p e r.
„Itan, kaj ne, <la u i* i hud: prišla sem te budit, pa si v sanjah stegal roki, kakor da hočeš koga objeti, pa sem te prijela za roko, hoteča te vzbudili, pa s>i me pritisnil k sebi... pa si me poljubil...'
„Kaj pa, ko bi bila ti men«: saj si moja se-stričina 1*
„Bodeš mislil kedaj name na Dunaju?"
„Seveda, seveda, saj sva se rada imela od mladega. Kaj ne, da sva se rada imela?41
Ijjiibko-bvaleftno je popledsla Micika Ivana, ki je baš použil zajutrek iu položil na mizo lep obešalnik za uro. „Ni kdo ve kaj, veš, pozabila sem že veliko tega, kar sem se bila naučila v Ljubljani... Glej, dva srčka sta v sredi, drug dragega pokrivata... pa obesiš zvečer uro, pa jo snanieš zjutraj, pa bodeš mislil ua-iue... kaj ne, da bodeš ? Veš, pa pisati moraš tudi kaj teti, tvoji materi?*
Ivanu se je zmračilo lice o zadnjih besedah Micikinib.
„D&, materi, ona je moja mati, da, da, bo> dem, Micika. Ti bodeš pa meni pisala včasih lu
„Čuješ, teta kliče, pojdi 1" je odgovorila Micika in pogledala ven, „gospod Lovec je tu".
grofa Bndenija, radi česar se je uvela tudi disciplinarna preiskava proti dotičnemu uradniku.
Govornik je slovesno protestoval v imenu koroških Slovencev proti takim odnošajem. Zaključuj^ je izrekel nado, da se vendar razmere pre-menč nam na bolje, če tudi počasi. V to pa treba najprej, da pride na Koroško pravičen in nepri-stransk deželni predseduik.
Štajerske razmere.
O teh je govoril dr. Dečko. Ta slika sicer ni bila tako mračna, kakor ona prejšnja. S tem pa ni rečeno, da je Nemec na Štajerskem mileji od onega na Koroškem, ali da je vladni zistem na Štajerskem prijazneji, nego pa na Koroškem. Ako se Slovenci nekoliko čileje gibajo na Štajerskem, je po našem menenju to le njih samih izključna zasluga. V kolikor imajo naši rojaki v tej pokrajini garancij "za svoj obstanek, zgradili iu postavili so si j ih sami: po svojem številu, po svoji gospodarski važnosti, po svoji odločnosti, po svoji inteligenci in po svojem uzornem delu za osamosvojenje naroda od tujega kapitala.
Na strani nasprotnikov pa je ista srditost kakor na Koroškem in na strani vladnega zistema ista — nedobrohotnost, da ne rabimo hujega izraza. V kolikor so toiei razmere na Štajerskem odvisne od moči nasprotnikov in od volje zistema, niso ni za las bolje, nego razmere na Koroškem.
Povsodi iste krivice, povsodi isto nasprotstvo, povsodi ista zla volja, povsodi i "ta tendenca za zapostavljanje našega naroda tudi na Štajerskem, kakor po vseh obmejnih pokrajinah naših.
To je jasno dokazal govornik dr. Dečko s premnogimi izgledi in podatki.
Rlovflnol sestajajo dobro tretjino vsega prebivalstva v deželi. In ta tretjina živi združena, kompaktna, ako ne poštevamo oaz nemških kolonij po mestecih. A vendar za Nemce ne ekzistujejo Slovenci kakor narod. No, svojo kompaktnost morajo zahvaliti štajerski Slovenci, da se izjalove vsi napori nemštva — kakor je vskliknil dr. Dečko -
ukljub vsem velikanskim sredstvom, ki so mu na razpolago.
Ob jezikovni meji pa je nevarnost za Slovence na Štajerskem, zlasti za one župnije, ki so pod graško-sekovsko nemško škofijo. Tu bi hoteli nemški duhovniki uvajati v cerkve tudi uemiki jezik. To pa je zelo nevarno, ker tako župnija lahko postane nemška v kratkem času. Pa tudi občin je tam ob jezikovni mej!, ki so popolnoma ločene od ostalih Slovencev. Na sodiščih, h katerim spadajo dotične občine, ni čuti ni jedne slovenske besede.
Najbolj pereča rana slovenskega naroda na Štajerskem pa je — šol a, ljudska šola. Deželni šolski svet smatra šolo za pripravno sredstvo za germanizacijo. To je sramoten, sedanjega stoletja nedostojen prizor, da se mora vsaka občina še le puliti za borno šolo v materinem jeziku. Kar ima vsaki narod brez borb, za to se moramo ni še le puliti. Ker se deželni šolski svet kaže pravo mačeho Slovencem, zahteval je govornik, naj se ista razdeli v dva oddelka: v slovenskega za slovenske šolske stvari in v nemškega za nemške. (To bi bil le m al del tiste narodne avtonomije, kakor si jo mislimo mi. Op. ur.)
Govornik je grajal na to ves napačni poučni zistem na učiteljišču v Mariboru, ki ni urejen tako, kakor bi zahtevala — zdrava pamet, na podlagi onega jezika, katerega bodo rabili bodoči učitelji ▼ svojem poklicu. Potem pa je govoril govornik o tistem glasovitom gimnaziju v Celju. Slikal je, kako je vlada postopala s tem gimnazijem. Niti orga* nista ni hotela plačevati redno. Videlo se je, da želi vlada, da ta gimnazij propade. Govornik je zahteval torej: na obstoječem državnem orim-naziju v Celju naj se zasnujejo slovenske vspored-nice; slovenskemu ljudstvu naj se da potrebna šola za pouk v umnem kmetovanju; na šolah naj se nastavljajo učitelji, ki dodo naklonjeni učencem in ne sovražni; za slovenske šole naj se imenujeje posebni nadzorniki; po slovenskih krajih naj so
Ivan je ustal... Micika ga je objela v slovo, poljubila ga, on je poljubil njeni cvetoči ustnici...
Med vrati pa je stal France Lovec in zrl ta prizor, pa pomežikoval lahno, priklonivši se.
.No, hočeš kaj denarja, Ivan?' je vprašala mati Hrastnikova, ustopivša v sobo ter si brisala roke ob beli predpasnik.
„Ne", je odgovoril Ivan kratko, „prihranil sem si nekaj".
„Saj ti tako ne morem nič dati", je povzela mati očitaje, vzela blagoslovljeno vodo in poškropila Ivana, moleča poluglasno k Mariji Devici. „Bodi srečen', je pristavila na to, „Boga se boj, bodi priden in pošten..." jok je posilil ženo, glasno je ihtcla.
„Pojdimo, da ne zamudimo vlakaH, oglasil se je hlapec v veži.
Voz je drdral po cesti. Odpeljala sta se France Lovec in Ivan; z Ivanom pa je splavala Hrastni-kovi materi lepa nada, izginile so sanje, ki jih je saujala celih osem let.
Vrnivši se v sobo vrgla je pred sv. razpelo in molila, glasno molila za sina, ki se je — po njenih mislih — izgubil; „naj ga privede na pravo pot tvoja mati Marija! Usmiljeni Jezusi" in jok jej je zadušil besedo. Micika iu Ivanova sestra Rezika pa sti jo tolažili, a ona je ihtela...
„Prav hvaležen sem ti, da si prišel, jaz bi 1
bil zopet slišal jok, videl Bolze..." spregovoril je Ivan do Lovca.
„Ej, ne bodi tako rahločuten: vse, vse se zboljša sčasoma! Ali imaš česa v torbici ? Veš, kake alivovice, pa kaj prigrizka".
„Da, imam nekaj. — Ali se oglasiva še kaj pri gospodu z Vrha ?
„Ne: na postaji čakajo vsi mene".
France Lovec je naglasil posebno zadnjo besedo, pa pogledal Ivana po strani, pa pomežikoval.
„Tudi Hermina?"
,Da, vsi."
Umolknila sta, hlapec pa je švigal sem ter tja z bičem po zraku, za kar se pa niso veliko zmenili težki konji; privzdigovali sojednakomprno kopita, sedaj pa sedaj se je jeden ali drugi izpod-taknil, hlapec pa je potegnil vajeti, in vselej je zaostal zakajeni, malo rabljeni voz.
Prišli so na kolodvor.
„Da ustrežen vam, Hermina, in sebi, da bo-dete nekdaj moja... pa mislite kedaj name.u
Stisnila sta si roki, Hermina ga je pogledala ognjeno in oba sta hitela k njemu, k gospodu x Vrha...
Prtljaga je bila že v kupeu, pozvonilo je
tretjič.
(Pride se.)
nastavljajo le jszika zmožni uradniki, ki ne bodo sovražni našemu narodu; stujerski volilni red naj se spremeni tako, da bodo Slovenci primerno zastopani v zakonodajnih zastopib !
Govornik je zaključil:
Take so razmere, v katerih se bojuje vejica slovenskega naroda na Štajerskem za svoj narodni obstanek in za svoj kulturni napredek. To je minimum našiti tirjatev. Na izpolnitev teb treba je delovati z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo. Slovencem na Spodnjem Štajerskem se godi kakor ČLveku, katerega je objel polip z neštevilnimi svojimi požrešnimi lokami ter ga ovija, da ne more ganiti z nobenim udom.
Skrajni čas je, da se začnejo odrezavati te polipove roke. In te roke se obrežejo, ako se izpolnijo težnje zadržane v resolucijah, predloženih slavnemu zboru, katerih soglasni sprejjm Vam toplo priporofiam.	(Pride še.)
Politiike ves t*.
V TRSTU, dne 23 septembra 18U7.
K položaja. .Slov. Narodu* pišejo z Dunaja, da je grof Badeui zgnbil zaupanje pri vseh strankah večine. Nobena stranka da ne itavi vere vanj, zlasti pa ne slovenski in hrvatski poslanci.
Do je tega je moralo priti. Menda se ne za grešimo proti resnici, ako trdimo, da je glavni povod med Slovenci nastalemu nezaupanju do grofa Badenija ravno v njega naravnost n e u m e v n e m postopanju oa Primorskem. To postopanje je bilo v zadnjih časih v takem protislovju s položenjem in politiškiroi dogodki ter s potrebami situacije »inisterstva samega, da smo kar izgubili v^ako soier in podlago za umevanje tega postopanja in t=mo le strmeli na državniku, ki hkratu : na jedni strani šiva, na drugi para.
Grof Badeni je hotel zvršiti čudež: ohraniti je hotel ovco svoje neodvisnosti od večine in zajedno vendar nasititi volka manjšine. To pa ni slo, ker ni moglo iti. Mi stvo se le čudili optimizmu grofa Badenija, da si je mogel domišljati le za jeden sam hip, da izvrši čudež. Sedaj ni več ovce, volk pa tudi ni sit. Jedino, kar vidimo je: zmešnjava, popolna nejasno?!. In tu še danes, ko se je že t-eSel državni zbor. Niti tega ne vemo še, kdo je določen predsednikom zbornice.
Ne preostaja nam torej drugega, nego da potrpimo še malce. Dolgo itak ne more trajati ta tema. Beležimo torej jednostavno današnje dunajske vesti.
Včeraj žc đo imeli posvetovanju skoro vsi klubi. Viharno je bilo posvetovanje Slovencev in Hrvatov. Proti vladi se je pojavljajo splošno ogorčenje. Najbolj ozlovoljeni da so primorski poslanci, ker je grof Badeni tajno paktiral z Italijani. Sklenili da so, da najodločneje odklanjajo vsako sodelovanje z Italijani. Sklenili do so tndi, da se bodo trdno držali sklepov ljubljanskega shoda in programa večine. Nemški obstrukcijoniati so sklenili včeraj, da bodo nadaljevali obstrukcijo do skrajnosti.
Danes se ima vršiti volitev predsednika zbornice poilancev, a v tem hipu ne vemo nič pozitivnega, niti o tem, kdo bode predsednik, niti o tem, ali sploh dopusti ob&trukcija, da se izvrši ta čin.
Tako stoje stvari danes, v tem trenotku. Pripravljenim nam je biti — na vse in v bližnjih trenotkih tudi na možnost, o kateri je govoril že dr. Šusteršič na vseslovenskem shodu — na opozicijo. Povsod drugje, kjer se dogodki vrše logično in kjer je razmerje normalnu me a parlamentarizmom in vlado, bila bi aice: izkljuieua taka možnost po vsem, kar smo doživeli v zadnjih časih; ali pri nas skačejo dogodki od jedne neverjetnosti do druge. V nas je možna vsaka neverjetnost.
Po našem menenju imamo Hrvatje in Slovenci precej jasno pot pred seboj in to sta dobro označila „Slovenec" in .Slovenski Narod".
„Slovenec" piše : „Slovenski in istrsko-hrvat-ski poslanci niso še n koli tako složno nastopili v državni zbornici, kakor jim je to sedaj mogoče po vseslovenskem shodu, ker jim je združen narod na tako veličasten način poveril svoje zaupanje ter soglasno odobril njih namere, katere so kakor svoj kažipot označili za bližnjo prihodnjost. To bode dajalo jugoslovanskim poslancem gotovo neprecenljivo moralno moč, a ob jeduem tudi usodno odgovornost
Naši poslanci so na vseslovenskem shodu imeli priliko opazovati, da se našemu narodu ne more goditi slabše, nego se mu godi sedaj v javnosti, da torej treba od strani vlade dejanj, kaker je v svojem Uredno važnem govoru s toliko odločnostjo povdarjal poslanec dr. Šusteršič, in sicer odločnih dejanj, sicer našim poslancem ni mogoče pod nobenim pogojem nakopavati si na vrat odgovornosti vladne stranke. Naši poslanci poznajo javno mnenje svojih volilcev ter vedo, da ti precej' skeptično gledajo v prihodnjost, da vsled danih razmer ne pričakujejo v bližnji prihodnjosti bistvenega zboljšanja svojega stanja, da torej z odločnimi zahtevami, tudi če se jim od vladne strani ne vstreže, najbolj ugodijo željam svojih volilcev.
Do ut des, to mora biti geslo naših zaupnikov v državnem zboru v praktični politiki. Peto kolo na večini naša zv*-za ne sme biti nikdar in nikoli. Našim poslancem naj je vedno pred očmi naša raja po slovenskih mejah. Ta raja morajo postati svobodni državljani, uživajoči z drugimi državljani iste pravice, tedaj je mogoče naši zvezi priklopiti se večini, ki bi nastopala kakor vladna stranka, sicer pa na noben način ne."
In „Narod" piše :
.Stoječi na podlagi programa vseslovenskega shoda in strinjajoči se tudi s taktiko, kakor jo je označil na tem shodu dr. Šusteršič, podpirali bo-demo slovensko delegacijo v njenih prizadevanjih z vso odločnostjo, dokler bode ista zvesta na rečenem shodu sklenjenemu programu in dokler bo energično in z unemo zastopala naše zahteve. Uvidevamo, da je položaj naše državnozborake delegacije težak, a navdaja nas upanje, da se razvijejo razmere ugodno za nas vse, zlasti pa za zunaj kranjske Slovence, ako bodo poslanci delovali take, kakor so govorili na vseslovenskem shodu, in doslej ni vzrokov dvomiti, da se to zgodi, ter ne zabredejo zopet v tisti preklaverni o portu • nizem, kateri je o z n a 6 e v a 1 politiko slovenske delegacije v času, ko jo je vodil grof Hohenwart".
Ti dve izjavi obeh sloveuskih glasil se pokrivati popolnoma. Mi se jima pridružujemo iz polnega prepričauja, uverjeni, da po tej poti pridemo še najprej do veljave, tudi Če je tako zapisano v nepreračunljivih sklepih grofa Badenija, da bodemo morali še nekoliko časa jesti trdi kruh opozicije. In da nam vseslovenski shod ni prinesel druz^ga, nego to soglasje v nazorih vsaj o potrebnem po stopanju naše delegacije: prinosJ nam je toliko, da smernn bl»£o«|ovljati 14. gepte^ra 1897.
Slovenskim državnim poslancem v potno torbo. S Kranjskega nam pišejo: Na mariborskem novem okrožnem sodišču so izmed imenovanih novih uradnikov vsi Nemci in le 2 Slovenca. V Celji — ista pesem! Na Koroškem rogovili ravnatelj učiteljišča Boltežar Knapitsch, v Gradci deželni šolski nadzornik Kočevar Linhart — oba bi najrajše uničila slovensko učitelj-stvo. Na Kranjskem protežira deželni predsednik baron H e i n mlade nemške aristokrate, da jim ni treba — nič delati, in pritiska na deželai Šolski svet, da bi plesal po n;egovih goslib. Za Ljubljano ne stori vlada nič, za nemška „gnezda" vse in zastonj. Ne treba praviti, kake razmere so v Trstu in v Gorici. Minister Gautsch in Glenpach sta Slovencem dve težki zavornici. Grofu Bideniju in njegovi vladi naj slovenski poslanci pokažejo zobć in zahtevajo, da se ta dva ministra odslovita iz kabineta. Rajši v opozioijo precej, nego molčati k takim razmeram! Poslanci, železo je vroče, zdaj je kujte 1 Vlada vas potrebuje, kakor slov. davkov in novincev v kasarni! Klin s klinom: kakor ona, tako — Vi 1 Zapomnite si to I
Matij ar o Rusiji. Henenje o „barbarski" Rusiji, v kateri ni mogoč noben napredek, bo že do malega dela spremenili vii slavofobi, celo madjarski. Madjar dr. Franjo Major piše namreč povodom zdravstvenega kongresa v Moskvi sledeče :
„Popolnega priznanja smo dolžni moskovskemu medicinskemu vseučilišču, katero se prišteva najuzornišim tako glede nredbe, kakor glede ume-ščenja svojih klinik. Povsod! je tu opaziti sistem; v vsem se kaže premišljeno delovanje, vse je kakor po načrtu, kar se, žal, ne more reči o budim-peštanskem vseučilišču. Petrograjski bakterijologičoi zavod nima primere; ta zavod vzdržava vojvoda Oldenbnrski.
Kdor nepristransko opazuje in »cenjuje red ruskih medicinskih fakultet, mora izražati samo svoje priznanje na tem, kar vidi ondi.
Poleg stroge natančnosti vedo Rusi markantno označati narodni moment in to jih povzdiguje v naših očeh. — Uredba kongresa je pokazala v vsakem obziru ono iskreno gostoljubnost, s katero se je Rusija potrudila, da zadovolji svoje goste, katerih je došlo na kongres nad 8000. Mesto Moskva ostane vsakomur v najlepšem spominu, ono se visoko dviguje nad druga evropska mesta glede familijarnosti, a tudi pobožnosti; trgovina jej je velika. A bogato je to mesto! Tako bogato, da njenega bogastva ni mogoče naštevati v številkah.
Ni treba dolgega razpravljanja o tem, da je Rusiji zagotovljena dolga in srečna bodočnost, o kakoršni ni možno govoriti danes niti približno. Ta država je taka, kakor morje, v katerem se giblje vse, a na svoji površini ostaja vedno jednako. Vsa tovarniška podjetja so izključno narodna. Kar se tiče društvenega življenja, ne verujemo niti za hip, kar se govori o Rusiji, da je ondi zatrta vsaka osebna svoboda. Nasprotno I V Rusiji je več svobode, nego pri nas; le toliko je resnica, da ne uganja ondi nikdo politike, za kogar politika ni.
V Rusiji ni še ustave dosedaj, toda v resnici uživa tam vsakdo veče pravice, nego na Ogerskem, kjer je pravica le na papirju — kar smo videli osobito ob priliki volitev*.
Tako govori Madjar dr. Major in kako govore židovski listi o Rusiji ? 1 Kakor jim nareka srd, ker se ne smejo gibati v Rusiji, kakor se „gibljejo", žal, — pri nas!
Jabilej pesnika - vladarja. Blagor (lržavir kateri n • treba udeleževati se velikih političnih borb, v kakoršnih so zapletene tako zvane „velevlasti" ; kako lahko obračajo take države svojo marljivost na gospodarski in socijalni ter umetniški napredek na svojih mirnih tleh. Še veča sreča za tako državo pak je, ako sedi na njenem prestolu mož a pravim človeškim srcem in duhom, vzvišenim nad vse zemsko in nizko! Z jedno besedo: ako je tak vladar poet v pravem pomenu besede.
Toda tacih je malo. Knez Črnogorski je pesnik in to po božji volji, zato čuti njegov narod blagoslov poezije svojega vladarja in ga ohrani v svojem spominu v vekov veke v zgodovini Črne-gore. A tuli kralj švedski je pesnik po božji volji. Kralj - pesnik Oskar II. švedski in norveški slavi sedaj 25ietuico svojega vladanja. In Švedska in norve*ka drživa je v dobi tega vladanja ntotako začutila blagoslov svojega vzvišenega vladarja. Kralj Oskar II. je vzdignil svojo domovino na visoko stopinjo napredka, kakor ga zahteva čas in duh človeštva.
Kralj Oskar II. je zdrobil reakcijonarni zi-stem popolnoma, pred katerim so ječali severni narodi pred njim, on je prinesel tem narodom lnč duha, duševne svobode in odprl pot, po kateri je temu narodu hoditi do slave v zgodovini duševno odličnih narodov.
Dasi je Oskar II. po rodu in po krvi German, veudar se dokaj odlikuje v svojem načina izvajanja vladne moči od marsikaterega mogočnega Germana v manj severnih pokrajinah. In ako vprašamo kralja Oskarja švedskega, da • li so njegovi narodi inferijorno pleme, ker jim tako dolgo ni svetila luč prosvete, ker so vladne oblike držale te narode v okovih nazadnjaštva : kaj nam odgovori ta pesnik na prestolu ?
Noben narod na svetu ni inferjjoren, ako se mu je vzela inferijornost s pomočjo svobode in prosvete in se mu nudi prilika in sredstvo postati' — superijornim 1
Kolikor se dostajejo te besede Švedske in Norvegije, pritrdć jim gotovo tudi naši avstrijski Pangermani, saj živi tam gori germansko pleme ?! Vse drugačno, ravno nasprotno jim je stališče nasproti svojim slovanskim sodržavljanom: le-ti sojim in ostanejo inferijorni,ma* njevredni, tudi če so se popeli na višek kulture 1!
Čudna je logika teh Velegermanov, še čudneje pa njih pravicoljubje 1
Panama. Afera tistih glasovitih sleparstev, ki so se godile ob gradnji panamskega kanala, ki so dala povod tolikim škandaloznim sodnim razpravam in ki so potegnila v svoj vrtinec toliko odličnih mož — ta afera meče še sedaj svojo senco
pa javno življenje v Franciji, tako, da duhevi ne morejo priti do pomirjeoja. Na podlagi aktov o tej aferi so stavili sedaj zopet več prizadetih na porotno klop. Ti so od Artona imenovani nekdanji zastopniki naroda. Naqnet, Henri Maret, Antide, Boyer, Laisant, Planteau, Rigaut, Ogillard in Saint-Martin. Vsi so obtoženi zaradi podkupljivosti. Bivii poslanec CUmilie Richard se je usmrtil nedavno temu.
Različne vesti*
Odbor političnega društva .Edinost" bode imel v soboto ob 8. uri zvečer redno sejo, na katero so vabljeni vsi gg. odborniki in namestniki.
Vseslovenski shod. Ozirom na članek, v katerem srno označili utis, ki ga je napravil na nas govor g. dra. Šušteršiča na vseslovenskem shodu, opozarja nas odlična oseba, da bi se naša izvajanja uteg,ii!a tolmačiti kakor pojav še vedno trajajočega nezaupanja do konservativnih poslancev.
Izjaviti nam je torej, da nam nikakor ni bil namen, da t>i hoteli pisati rekriminacije in da bi hoteli vzbujati nezaupanje do kateregakoli poslancev. Ako urno omenjali minoloati, storili imo to le v ta namen, da tem izraziteje naznanimo svoje zadovoljstvo s taktiko, kateri mislijo slediti odšle; naši jposlanci in kakor so nam jo označili na vseslovenskem shodu! To so bile slovesne izjave; takim izjavam moramo verjeti; in zaupati moramo možem, ki so pred stotinami mož, pred cvetom naroda, podali takih izjav !
S kratka torej : ne nezaopaoje, ampak zadovoljitvi) smo hoteli izraziti na srečnem preobrata v nazorih naših poslancev. Sicer pa opozarjamo na izvajanja naša v današnji vesti „K položaju".
Po zobeh so dobili! Našim nasprotnikom ni 5 mnogo za eno blatnažo več ali manj. Pogoltnejo jo, j kakor kraški osel o-dt. Seveda, to jedino veselje ' jim ostaja, da nam provzroftajo delo dokazovauja in imajo še upanje, da se konečuo vendarle utru- j dimo. Ali ta nada se jim ne izpolni, ker nas na- j sprotno zopet „divjn" veseli, videti jih pobite ! in pohabljene pod težo blamaž. Pred nekaj č*sa ' so se ti naši bratci vrgli na tržaškega škofa, prev-zvišeaega mons. Šterka, ker je nekako „protežiral" „panslavista" Vrbko. Zdaj, ko je Vrbka opran na Časten način, zdaj rekapitulirajo po kotih svoje Bramote. In še nedavno temu se je iopet „Trieste-rica" nekako drgnila ob dejstvo, da bi bili slovenskim vernikom v Istri prepovedali lahonski duhovniki moliti svojega Boga v svojem je-siku. In tudi v tej zadevi še čaka tetko — kapitulacija ' pred Siovenci. Ako bo namreč hotela priznati zdaj ntajevano resnico.
»o ze taki: ue odnehajo naskakovati našo trdnjavo in ako bi si polomili vratove. Da da, naj- ! brže si jih polomite, kajti naša trdnjava je krep- • kejSa, kaaor se Vam dozdeva in skriva v sebi sile, katerih še vedno ne poznate, ali jih poznati nočete.
Mestni svet tržaikl je imel sinoči svojo XXII. i letošnjo javno sejo. Začetkom seje je prijavil župan ' Dompieri, da mu je došla Najviša zahvala na čestitkah povodom iojstnega dne cesarjevega. Svetovalec Combi je izjavil svoje zadovoljstvo na za-pričetih dt-lih za železnico Trst-Kanfanar. Govornik pa je izvazil željo, da bi se tudi na tržaškem ' ozemlju zasnovala jedna postaja ali vsaj postajica i te železnice. Tega je želeti že z ozirom na raz- j cvit industrije ravno ob meji med tržaškim ozem- j Ijem in Istro. V tem zmislu je stavil govornik nujen ; predlog, ki je bii tudi vsprejet soglasno.
Živahna razprava se je vnela o poročilu od- 1 seka '/h oskrbovanje vode o programu, kateri bi < bilo djločiti za izdelanja podrobnega načrta za i vodovod Bisirica-Reka. Svetovalca Benussi in dr. j M. Luzzatto sta govorila proti temu programu. .! Zlasti je povđarjal ta poslednji, da se predloženi načrt bistveno odmika od temeljuih določil, vspre- I jetih svojedobno od mestnega sveta, in da stavlja i nove pogoje, očevidno prikrojene za neko gotovo j osebo! Po daljni živahni razpravi se je vendar ' vsprejel predlog svetovalca Veneziaua, da se pro- j gram vsprejme za podlago podrobni razpravi, ki se je zapričela takoj. Sklepaje se pa je odložilo na tajno sejo.	J
Na to so izvolili člene komisijama za dopol- j nilni vnliivi v I in III. razredu.
V tajni seji so imenovali inženirja Oskarja ; Smreke rja iz Mannheima projektantom za '
novi vodovod. Municipalni delegaciji se je naložilo, naj sklene dotično pogodbo s tem gospodom.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani so darovali: predsednica Josipina DukiČ 10 kron, g. udova Marija Polay 2 Kr., grški profesor 2 Kr., g.a Šuiteršič in g.a Hahman po 1 Kr., g.a Zupan 40 stot., poštar 20 stot. Pri Štol-tovih, slavitelji krsta malega Nadoslava (Josipa) z željo, da postane krščenec „pravi slovenski narodnjak" so darovali 5 kron 40 stot.
Socijalistiika demonstracija. Med sinočnjo ■ejo našega mestnega sveta se je zbralo pred mestno palačo kakih tristo delavcev, ki so hoteli piirediti demonstracijo radi tega, ker je magistrat prepovedal nagrobno slavnost pokojnemu umorjenemu Gasparovichn. Vsklikali so : Abbasso il mu-nicipio! Prihitelo je nekoliko stražarjev pod vod-stTom nadzornikov GOhla in Hussaka, ki so pozvali množico naj se razide. Polagoma so se jeli umikati delavci na borzni trg in potem so šli na trg .Nuova", kjer ima sedež društvo .Sncietči operaia", kateremu je predsednik znani Rascovich. I tu so kri-čali delavci: Abbasso ! Tu je že močno narasla množica. Zopet je trebalo opetovanih pozivov od strani stražarjev, da so se delavci razšli. Za sedaj je nastal mir, ali ob 9. uri so se zbrali delavci zopet na lesnem trgu, kjer so menda hoteli demonstrovati pred uredništvom .Piccola", toda stražarji so preprečili to nakano. Tem povodom jih je prišlo tudi nekaj pod ključ. Sic transit gloria mundi ! Minoli so definitivno dnevi, kakoršne je užival progresso povodom letošnjih nepozabnih državnozborskih volitev.
Na javno tombolo v Št. Petru pri Gorici opo-zar jamo še enkrat naše čitatelje. Tombola se bode vršila prihodnjo nedeljo na korist „Sloge44 in „Aloj-zijevišča". Na tomboli bode svirala vojaška godba. Prvi dobitek znaša 200 kron, drugi pa 400. V slučaju slabega vremena se odloži tombola na dan 10. oktobra. Srečka stane 20 nvč. Srečke prodaja tudi naše uredništvo. Na žrebanju bode navzoč tudi poverjenik oblasti.
Iz Bazovice nam pišejo: Tu delamo velike priprave za vzvišeno slovesnost, ki jo bodemo praznovali prihodnjo nedeljo. Na& obce spoštovani in lubijeni župnik in poleg tega najodlocneji narodnjak, bode daroval prihodnjo nedeljo svojo zlato mašo, Slavljenec službuje pri nas že nad jedno četrtletje. Nal polovico svojega pastirovanja je prebil tu med nami, udelažuje se z nami kakor oče in dobrotnik vsega ve*el|a in vse žalosti. Zato pa naše zvesto mu ljudstvo že nestrpno čaka prihodnje nedelje, da na sveč 11 način skaže svojo ljubezen in udam>st do svojega dušnega pastirja.
Predpoludnem bode veiika cerkvena slovesnost, popoludne po službi božji pa bo prisrčna zabava „pri lipi". Na tej zabavi bodo peli domači pevci in pevsko društvo „Adrija" iz Barkovelj. To društvo priredi izlet v Bazovico navlašč tem povodom.
Iz Opati|e nam pišejo: Včeraj dne 21. t. m., ko je glasoviti Dr. sKrstid šel preko Voloskega, zahtevali so hrvatski dijaki na usta gosp. abi-turijenta Perčiča zadoščenja, ker jim je rekel Krstić, da so „fnkini". In ko se je isti po svoji navadi začel upirati, razsajati in pozivati: kdor je junak naj pride k njemu, posula .'ga je toča jajc, da je izgledal kakor žafran. Rnvež je bil ves rumen, no na obleki ni bilo veliko škode,' ker — ni bila mnogo Jvredna. Potem je začel po svoji norosti pobirati kamenje in metati okoli sebe, pa zadel je nekega mesarskega vajenca. Revež ni vedel kam naj bi vrge), ker mu je ravno ta hip prišlo jajce v nos in oko. Dijaki so šli potem v čitalnico in in gosp. doktor ,se je odpeljal k svoji presrčni „stari" na Metulje. Bog ve, kaj mu je rekla njegova starša polovica?!
Zajedno vam moram javiti, da se je včeraj zvečer na Reki pripetila velika nesreča. Nesrečni (ker je bil v nesreči že večkrat) parnik „Ika" se je vračal zvečer z Novega. Na poti v pristanišče je zadel ob angltški parnik na uhodu v luko tako silno, da se je hipoma? pogreznil v morsko globino. Med utopljenci je tudi župnik iz Kostrene. Krivdo na nesreči zvračajo ua kapitana Foren-p o c h e j a iz ^Zadra,* dobrega in osvedočenega Hrvata. Odveli so ga takoj v ječo. Marica.
O nesreči,|ki se je dogodila na Reki s par-nikom „Ikau, čitamo v listih: Angleški parnik „Syriau je zadel aIko" ob strani blizo stroja tako
silno, da jo ie kar stri. Misliti si moremo, kakova je bila ta sila in kakov strah potnikov. Še sedaj ni jasno, kako je prišlo do te nesreče, niti se ne ve natanjčno število utopljenih. Kapitan finančnega parnika, ki je videl grozni prizor, pravi, da je bile morje po katastrofi kakor posejano z človeškimi glavami. H kratu ni bilo več teh glav. Po njegogo-vem menenju se jih je potopilo najmanj 40. Finančna ladija je rešila 13 o<eb, neka druga barka pa 5. Kapitana „Ike* so zaprli. Na njega zaslišanjn je bilo navzočih več dostojanstvenikov, med istimi tudi župan reški.
Nesreče. O nesreči na Reki govorimo na drugem mestu. Nadalje je imel nekaj nezgode parnik .Štefanija" prejminolo noč v Kotoru, kjer je zadel ob kleč Asinelo. Ladijo je osvobodil Lloydov parnik „Sultan" in je ista nadaljevala svojo pot v Mali Lošinj. — Iz Hamburga se poroča o nesrečah na morju: v Ćuxhavnu seje potopita jedna trpedovka in utonilo je osem mož itd. itd. Tako prinaša vsaki dan tnovih poročil o nesrečah na morju in o nesrečah na železuici. Ako bi se iskalo po „uzrokih" tem nezgodam, ne ve se, da-li bi prišli do pravega zaključka. Vendar je učenjakov in med temi je tudi sloveči Falb, ki izvajajo iz pogostih nesreč na morju naše zemlje in na železnicah ter jednakih nezgod, posledico, da se je i nekaj spremenilo na zvezdišču.
Upliv planetarnih sprememb na zemsko življenje zamore marsikaj spremeniti v upravi člo-| veškega prometa. Ta upliv je naravnost usodepoln s za človeški duh in nesreče ua morju in železnici i in jednake nezgode, v kDlikor pri istih deluje člo-i veško nadzorstvo, so potemtakem pripisati mo-mentanni abnormalnosti človeškega možganskega delovanja.
Iz tega bi bilo sklepati, da poleg potresov in druzih elementarnih nesreč tudi v drugem pogledu ni nekaj v redu na naši zemlji. Ali bi se bilo čuditi, da pod takimi „planetarnimi uplivi" trpi ; cel6 — politika?
Novi topovi v avstrijski vojski. Na vojuem vežbališču pri Totisu so imele vse baterije četrtega i iu petega topniškega oddelka nove topove.
Zistem novih topov sestoji v sledečem : kadar se novi top užge in izstreli, ne skoči isti tako daleč nazaj, kakor je to pri starih topovih, mar-vei gane se le nekoliko in ga je z lahko spraviti na svoje mesto.
T<t novost je silne važuosti zaradi tega, ker so v vojni ne bode mudilo toliko časa s premikanjem topov in se bode zamogln hitreje streljati. Kajti v bod či krvavi evropski vojni bodo d. zave morale gledati na to, da nasprotnik Čim prej uniči svojega nasprotnika.
Drl. posl. Šajer — pomiloifien. Gališki poslanec Šajer je bil obsojen na 8 mesecev zap >ra radi razžaljenja Njegovega Veličanstva. Sed j pa je cesar pomilostil rečenega poslanca in odpadejo tudi vsi pravni nasledki obsodbe. Saier se je menda udeležil današnje prve seje abornice po-j slancev. Vendar pa je še rešiti vprašanje, da-li je Šajer še poslanec ali ne. Nekateri poljski parlamentarci so namreč menenja, da je rečeni poslanec zgubil mandat kakor hitro je bil obsojen. Drugi so zopet nasprotnega menenja.
Predvčerajšnji potres je bil silno hud so-sebno v italijanskima mestoma Sinigaglia in Jesi. V prvem mestu se je porušil zvonik, v poslednjem pa več hiš.
Lopovstvo na vrhuncu. Vse evropsko časopisje se bavi sedaj se aleparstvom, ki je neka posebnost po svoji drznosti. V Aachnu na Nnuškoin se je utihotapil v neko pošteno rodbino lopov, ki se je izdajal za avstrijskega nadvojvodo Frana Ferdiuanda, ki pa hoče živeti pod skromirm ime-; nom dr.a Arenda. Približeval se je hčeri hiše Ma-j riji Husman, hlinil jej ljubezen in — zakon. Ne-t verojetno je sicer, ali vendar resnično, daje dekle j in vsa družina verjela, da je „dr. Arend" res nadvojvoda. Vsi srečni so bili, da navadna meščanska hči pride do take visoke časti. Še dne 8. t. m. je mlada dama praznovala svoj god v hiši svojega brata, odličnega duhovnika. I tega je anal prevariti lopov. Naslednjega dne pa je „Marička" izginila — z .ženinom" in je vzela s seboj tudi nekaj t i s o č a k^o v. Saj so bili prav isti na srcu drznemu j sleparju.
i Vsi pametni ljudje sodijo, da je ta „doktor i Arend" le kak mednarodni lopov ali pa trgovec z
dekleti. Seđaj pa se jp stvar zasukala nekam sen-zacijooeluo.
„Politiseiies Taffbl>ttt' objavlja namreč lastnoročno pisno Marije Hnsman (od kje datovano ?), v katerem zatijuj*, da ujen mož m ne kak avstrijski nadvojvoda, uiti kak trgovec z dekleti, marveč navaden človek z dušo in telesom, kakor so drugi. Poročila ae je ž njim v inozemstvu zaradi materijalnih in drugih razmer, Brat njen je izpoznal pisavo pisma za isto njegove sestre.
No, lepe pojme mora imeti ta Marička o ženski morali in svetosti zakona 1
Imbrianiju, katerega je zadela kap ravno na „slavni" dan XX. septembra v Rimu, ko je proslavljal sjedinjeno Italijo ob vznožju Garibaldije-vega spomenika, obralo se je s prvega nekoliko na bolje, a sedaj gre zopet na slabše.
Armenski patrijarh je v encikliki, ki ne je prečitala v vseh cerkvah, priporočal svojim vernikom udauost iu zvestobo sultanu.
Bismarckovo odlikovanje. Kralj Menelik je podelil knezu Bismarcku veliki križ zvezde etijopijske.
NaSa mladina. Včeraj je šla neka gospa na pokopališče pri sv. Ani. Mejpotoma jej je vedno sledila deklica kakih 10 let, toda gospa se ni zmenila za to. Ko seje gospa vračala s pokopališča, je bila zopet tu rečena deklica, ki je zakričala gospej: „Gospa, glejte, zgubite pismo iz žepa od zadej t Čakajte vam dam iglo, da bolje zaprete žep.* Deklica je res pokazala iglo in je z iito zapenjala gospejin žep. Za tako dobro delo mora biti človek seveda hvaležen tndi otroku. „Hvala ti deklica, čakaj, da ti dam par novčičev"- Komaj je gospa izgovorila te besede, zbežala je deklica kakor srna, a gospa se je prepričala skoro da jej je mlada tatica odnesla iz žepa srebrn goldinar, eno krono in nekatere druge malenkost'. Okradena je jela kričati: „Primite tatico 1* Tatica pa je bila lahkih nog: vrgla je sicer od sebe srebrni goldinar, toda pete je odnesla srečno.
Take drzne tatvine se drzne lotiti — lOletno dekletce. Kam pride še ? !
Ciklon. Iz Brindizi se poroča z dne 22. r. m. Kraji Sava Oria in Latlano so hudo trpeli pod strašnim viharjem, ki je divjal ondi v noči 21. t. m. 40 mrtvih iu 70 ranjenih oseb so našli med razvalinami poslopij. Kakih 20 hiš je do tal po* rušenih. Brzojavna zveza je raztrgana.
Goreči vlak. Parižko-bruseljski bliskovni vlak se je mej potom unel. Popotniki so se rešili. Zgorela sta dva vagona; škode je pol milijona.
Loterijska itsvilke, izžrebane dnč 22. t. m.: Brno	71, 72 44, 4, 62.
Nabergo* contra „Indipendente."
(Zvršetek.)
Na to odgovoril je dr. Gregorin v imenu to-žitelja blizo takole:
O tem, da bi bila predtežeča kazenska stvar zastarala, ne more biti nikakor govora. Sklep od dne 3. junija 1896., s katerim je izrekla Pretura svojo nepristojnost (incompetentnost), bil je nezakonit, ker Pretura ni bila nikakor opravičena izreči tak sklep kar naravnost, ue da bi zaslišala prej stranke. Pretura bi bila morala razpisati prej razpravo in po dovršeni razpravi bi bila morala z razsodbo izreči svojo nepristojnost. V kazenskih stvareh se ne more govoriti o formalni pravokrep-nosti nezakonito izrečenih odredeb. Tožitelj torej ni imel nobenih vzrokov, da bi se pritožil proti takemu v nezakoniti obliki izrečenemu sklepa in to tem manje, ker je Pretura zajedno z izrekom o svoji nrpristojnosti sama odstopila k uenske spise deželueaau sodišču za nadaljno postopanje, vsled česar ni bilo potreba staviti v tem obziru nikakih dalinih predlogov. Ako je pa mislil nasprotnik, da ni smela Pretura sarao'astno odstopiti kazenskih spisov deželnemu sodišču, moral je proti tej odredbi rekurirati on, ker drugače se istotako lahko trdi, da je ta odredba pravokrepna na njegovo škodo. A tudi v smislu § 40. tiskovnega zakona se ne da govoriti o zastarelosti, ker ni res, da bi bilo kazensko proganjanje počivalo 6 mesecev; nasprotno je razvidno iz kazenskih spisov.
Kriv pa je nazor gosp. branitelja, da se prestopek \>o § 496. kazenskega zakona ne da storiti tiskopisom. Ako tudi § 496. kaz. zak. ne omenja žaljenja tiskopisom, smatrati se mora vsejedno, da spada žaljenja tiskopisom pod pravni pojem jav-
naga žaljenja. A^bolj javno*fse vendar ne^more žaliti koga nego a tem, da se ga žali v lista, ki roma v svet v 1000 eksemplanh in ki se čita po javnih lokalih. Sicer je najviše sodišče izreklo v mnogih ramdbah, da seffprestopek |po § 496. da storiti tudi tiskopisom. Ko bi obveljalo načelo nasprotnikovo, smelo bi se vsakega uekaznovano žaliti v listu, psujd ga n. pr. z besedami: osel, tat^ lump itd. brez vsake motivacije. To bi pa bilo vendar absurdno. Gledč na trditev nasprotnikovo, da se sme obsoditi urednik na objavo razsodbe v listu le v slučajih zločina in pregreha, kar da izhaja iz §§ 39. in 20. tiskovnega zakona, katera govorita o prejšnjih preiskavah, odgovoriti je, da se preiskava vrši tudi o prestopkih, ako tndi ne z istimi formalnostmi, kakor o zločinih in pregreških.
Gledč jezika objave ne zaliteva se nikakor, da bi se vršila v 2 jezikih ali pa cel6 v slovenskem jeziku, ker se priznava opravičenost zahteve, da se vrši taka objava v jeziku lista. Tužitelju je le do tega, da razsodba izreče jasno, v katerem jeziku se ima vršiti objava, česar prva razsodba ni storila. Nasprotnik si pa po nepotrebnem beli lase, ko vprašuje, kako se izvrši razsodba proti obtožencu, ki danes ni več urednik lista. V tem obziru govori jasno § 16. tisk. zakona, ki določuje, da je jednostavno ustaviti izdajanje lista, ki se ni pokoril izrečeni kazenski razsodbi. Gledć kazni mora se naglašati ne le da ni previsoka, nego da je prenizka ter da ni bilo nikakega povoda pre meniti zapor v globo. V smisla § 261. kaz. zak. premeniti je zapor v globo le v slučajih, vrednih posebnega pomisleka. V tem slučaju pa ni' take okolnosti. Razun obteževalnih okolnosti, navedenih v prvi razsodbi, obstojite še dve oteževalni okolnosti, t. j., da je tožitelj oseba^ ki oživa velik ugled v velikem delu tržaškega prebivalstva ia ki je bila odlikovana od Njegovega Veličanstva ter da konkurirajo 4 žaljilu; izrazi.
Opravičena je torej zahteva, da se kazen zviša in zapor ne premeni v globo.
Na to proglasilo je deželno sodišče po dol-■<!■ m posvet »vanjo razsodbo, utemeljeno v smislu izvajanj dra. Gregorin a, s katero je potrdilo meritorno prvo razsodbo iu jf premenilo kazen od 15 gld. na 7 dni zapora ter obsodilo list ,Indi-pendente* v objavo kazenske razsodbe.
S tem je definitivno dovršena ta kazenska afera, ki nam je prjnesln v jezikovnem pogledu presenečenje, da imajo pravico Italijani in Slovenci, zahtevati vTrstu tolmača.
Najnovejše vesti *
Dunaj 23. Novo zasedanje zonrnice poslancev i* bilo otvorjeno danes po frofn B»d**niin- Se.hB-nererjanci su pozdravili poslednjega ironičnimi živio klici. Badeni jen poznal dekana poslanec Zurkan, kakor starosto med poslanci, naj prevzame predaedmštvo. Posi. Zurkau je obgovoril zbornico. V svojem govoru je pozivijal poslance, naj brdo zložui in naj opuste ueplo.ini prepir. Opozicija »uu je posegala v besedo. Govornik je zaključil trikratnim „živio" na cesarja.v V tem hipu je zaklical poslanec Schttnerer: „Živel nemški narod !• Levica je burno ponavljala ta klic.
Posl. Pergelt je vprašal predsednika, da-li mu je znano, da se je potrebno ukrenilo po poslovniku predpisano slovesno otvorjenje državnega zbora po cesarju. Zurkan je odgovoril, da po nje govem menenju je to le pravica krone ue pa dolžnost. Velik hrup je provzročilo vprašanje poslanca Gregoriga, da-li je res v dvorani 16 policijstov,
preoblečenih kskor sluge? Izrael pozicije je vedno čuti stras'nih deloma proti Badeni ju naperjenih v-klikov. Predsednik je odredil volitev predsednika p • imer'ih. Mrtd volilnim činom vlad* nepretržno hrup; z l-vic* lete vskliki; mnogi nemški poslanci kr če na Čehe. češ: to ste junaki svot ode!
VC Za alabotne
bolehava vtded pomanjkanja krvi na živcih, blude in sla-
slabotne otroke
ieleznato
izvrstnega okusa in preiskuSenega učinka jo
vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitertka steklenica TBlja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 ^ld. ?0 kr.
Trgovinsko bnojavke 1 .o v mtl.
- f.tttpdiU. PAonio* z.« jesen 12 03 12 Ofi pAt nica t« spomlad I »9811.81 do 11.82 Ovea na jesen 5 8* 5 90. — tu * jesen 8.45 8.50. Koruza ?k oktober 18H7. 4 t>7'4 70 P - m i os nova od 78 kil. f. 12 45—12.05 - i 7 J <;ln 12 55 12 60 80 kil f. 12.65—12 70 , od SI. *tl. ». i 2*70 12 75 o.i -»t mi. or 12 90 12.95 . .r.-.. 7*10 10,-jiro 6 30 6 50
Pšenica: Slabe ponudbo, mlini renovirani, trg mlačen. Prodaja 8000- ui<. at. cene ne preinenj.-ne Rž 5—10 rivč., Koruza 10 nvf. oeneje. Oves stalen. Vrem« : lepo.
rapa. "i-TH ■	■« m 12 37 .>--Za
notranji trgovini t Centrifuga! f. ;i6.— Cono&sse . 87, Četvorni f. 37'/,, v glav»h f. —•—
Htvr«. Kaiu «.«> i->, ,■>.).t - .m,- nopt. 43.— »t. januar -13.25
3ftMto.ru. ('auto* *> ..d »••<- snpreiu • r 35.25 m december 36 — /a marc 36.50. za maj 37.— . mirno.
nanK,j«km	-t* 23 septembra
Priavn uljj '
\<Mtri)rt*i f»Mi
Kn lit.jn ^.ko i j L->udon iU tet Sapoleo*ti 20 murk
10O	li'
•ti n;.n
d ine*
109 — I ('2*— 121.10 101 6i ! 58 05 119.75 K627, 11.73«/, 45.15
Vl'Offt] 102. -101 95 124.05 JI 70 358.25 i 19.70 ».53 11.73 45.15
Št. 1638/VIII.
Služba
občinskega tajnika u Jelšanah je razpisana, koju je 1. oktobrom 1897 nastupiti.
Plaća po dogovoru. Ponudbe podprte z spričevali naj se do 30. septembra t. 1. podpisanemu doposlati blagovolijo.
Županstvo občine
JELŠANE, 22. septembra 1897.
Hrabar, župan.
j| Spi
Spiritus sinapis compositus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 n£.
ter sn dobiva jedino le v lekarni Praxmaper (Ai due Mori.)
TRST - Fiazza graude — TRST
Paziti na ponarejanje.
J
Kdor hoče piti novo, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno
Frana Valetič,
Via Solitario št. 12, katera je odprta do 2 popolunoči.
OOOOOOOOOOOOOOOCbOOCOOgO
_______:
oooooooooooooooooooooooooooooocoo oooooooroc oc o
Tiskarna Gutenberg
flljalka cen. kralj, univertiitetne tiskarne „ Mtyrla"
13 Sack8tra8$e — GHADEC — Sackstrasse 13
TO V AKNA ZA OBRTNE In COATO - KNJIGt
zistem „Patent Workmann Chica^o" Raztrirni zavod — Knjigovezstvo.
priporočuje se za prijazne naročbe ae zutrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov«
Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture. )ebitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjlčnih, časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potein raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlc iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Yia dolle Acque 6 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst


■ O. M«
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOfj
Lastnik kensorcii liata .EdinoBt". izdavatelj in odgovorni ui-eduik: Fran Godnik. — Tiskaru« Dolenc v Trstu.