Poštnina plačana v gobvvteL Leto LXV1 ŠL191 Ljubljana, sobota 24* avgusta £935 ♦zhaja vsak dao popoldne, izvzemal nedelje to pa^t, — inseratt do SO ,_ rrst a Din 2^, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 800 vrat A Din S.-, večji lnseratl petit Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratn* davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, aa JDOJMmstfO Dto 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA, TUetun: SUB, SU3, IN>driižn4eet MARIBOR Stroasma^erjeva Sto. — NOVO MB9TO, telefon1 št 36.' — CELJE: eelisko uredništvo: StrossmayerJewa unca 1. podružnica uprave: Kocenova aHea 2, telefon BL 190. — JESENICE, Ob Račun pri postnem čekovnem zavoda v LJubljani št. 20.3SL ŠL Ob, Ljubljana v zračnem oro čeravno najbolj frekventirana in najbolj donosna, je Ljubljana v zračnem najbolj zapostavljena — Tudi letos bo zračni promet predčasno zaključen — Potreb-na bi bila skupna akcija vseh zainteresiranih organizacij in korporacj, da dobi Ljubljana stalno zračno zvezo s prestolnico in z inozemstvom LJubljana, cfeie 24. avgrata. Jesen prihaja in z xrjo tudi konec letošnjega potniškega letalskega prometa, aaj nas samo še nekaj dni loči od zaključka sezone. Sicer si šef tukajšnjega letalskega centra, vedno agilni dr. Rape prizadeva, da na progi Ljubljana — Sušak — Zagreb letalski promet Še ne M bil zaključen s 1. septembrom, vendar ni mnogo upanja, kajti subvencije za vzdrževanje zračnega prometa s strani države so vedno manjše. Za Ljubljano je to >e-tos že drugi udarec, saj je bila žo otvoritev proge na Sušak za 16 dni pozneje kakor običajno in zdaj bo promet tudi predčasno zaključen. Obrnili smo se na g. dr. Rapeta, ki nam je rad postregel s zaželjenimi informacijami. — Gospod doktor, afl se vam ne zA, da je Ljubljana glede zračnega prometa prikrajšana in da tndi dvuStvo, M vwlrtt-žuje promet, pri tem trpi Škodo? Vsa društva za zračni promet na sveta so navezana na podpore drsa«-, kajti od rednih dohodkov ne morejo živeti- Tudi naša država podpira civilni letalski promet, seveda pa zeflo skromno, mani nego katerakoli druga evropska država, da o Ameriki ne govorima. Zato imamo pri nas stalno borbo za vađrzervacje potniškega prometa in zato ga lahko vw3r*ajearao samo nekaj mesecev, doOtm je drugod zračni promet vse leto, pozimi, podnosi in ponoči. Kako neprijetno je to, se v4dl, če primerjate zračne mkukl Ljntaljeoe B drugimi kraji. Letos smo načeti 15 maja, a zaključimo že 31, avgusta. "V^es aaamat traja torej tri mesece m pol. Seveda *a ni prijetno za potujoče občinstvo, a dfc trpi tudi dnošfbvo tama zaradi tega gmotno škodo, je razoznrjSfvo. V začeBta sezone komaj navadimo ljudi na tetaft&ft promet, a ko se promet maio razvi je in se pokaže potreba po vecjEh letaffh, moramo na žalost resigniratS in javiti, da je konec sezone. Zato smo v težkem položaji napram državi, ki sicer upravičeno od nas zahteva čim najvftrjl odstoteflc frekvence potnikov, a tudi napram dieekcTJ! Aero_ puta. ki pač mora s urrje strani is čtsto trgovskih razlogov stremeti za tem, da so proge dobro zasedene. TteSfco Je naje stališče tutfi. zato, ker smatrajo L^tnV Ijano samo za ssaonaaa ttnrjo, češ, da je promet samo v j u pati b aesoi ii aadosteZL, za vzdrževanje stalne ttnrje je pa premalo frekvence. Morda bi bB ta očitek umesten, toda vVlefi too, da tudi na dragih linijah, tako n. pr. Zagreb — Beograd ni večjega prometa. de *as preattžnih razlogov bi marala obstojali statera zračna zveza Ljubtjbina — Zagreb — Beograd. Letos so nas tudi prikraJSafi za drrekt.no zvezo Ljubljana — Zagreb, kar je nale-talo na huda m ostro kritSco v javnosti. Po mojem mnenja je položaj danes tako za potujoče občinstvo, kakor tod! za na£e društvo zelo težak m s trgovskega vidika nevzdržen. AH je morda tema zapostavljanja — če naj se tako izrastm — kriva frekvenca na liniji? Na to vprašanje rad odgonrorrm. Športni duh našega potujočega občinstva je tako visoko razvit, da v tem pogledu prednjači vsemu ostalemu v ■ tržavi. Gotovo vam je še v živem spominu letalska katastrofa leta 1933 v neposredni bližini ljubljanskega aerodroma. Mnogo jih je bilo, ki so mislili, da je s tem pri nas rednemu letalskemu prometu že v njegovem začetku zadan smrtni udarec. časopisju, a tudi javnosti sami pa se moram zahvaliti, da smo prebrodili največje težave hitro in gladko in skoraj si upam trditi, da je morda nesreči 'drugod v državi bolj neugodno vplivala nego pri nas. Pravimo je razumela naša javnost vso stvar in kmalu uvidela, da je tak tragičen primer pač v okviru možnosti in £ra je sprejela le kot nesrečen slučaj ter mu ni pripisovala večje važnosti, kakor vsaki drugi prometni nesreči. Takoj po nesreči je naše občinstvo pokazalo dovoij poguma in lani je naš potniški promet porastel ter se stalno dviga. Prvo leto samo imeli 342 potnikov iz Ljublajne in nazaj, drugo leto 1658, letos pa jih je bUo 1015 ne glede na to, smo otvorili sezono pol meseca pozneje in da jo tudi zaključimo pol meseca preje, če še upoštevamo, da letos ni bilo k nam zaradi znane zapore toliko gostov kakor lani 'Z Avstriji — lani jih je bilo 351, letos pa le 35 — je pač razvidno, da se je dvignilo zanimanje za zračni promet pri domači publiki in da je postal že popularen, številke torej govore, da je bila frekvenca na naši liir.ji to da to pač j$ vzrok, sfere jSanja j sezone. Lahko se pohvalim, da nobena linija v državi ni dala takega rezultata, kljub temu, da je bila samo proga Ljubljana _ Sušak letos podražena, d očim so na vseh ostalih progah glede na železniško konkurenco vozne cene znatno znižali. Saj res, g. doktor! Zakaj eo ravno pri nas povišali cene, medtem ko so objavili, da bo letos potovanje po zraku cenejše? Vsa naša javnost je to sprejela s precejšnjim neugodjem. Ko je nastala doba splošnega zniža. vanja železniških tarif, je tudi naša direkcija prilagodila cene tako, da bi dejansko vsakdo mogel pri potovanju poslužiti se kitala. Za bazo Je bila vzeta nova tarifa železnice za posamezne linije in na tej bazi Je bila potem določena naša nova tarifa Na žalost Ljubljana nima dobre želez- zveze z morjem, pa je kljub mojemu protestu ki pojasnjevanju obveljalo načdlo, da Je povišana tarifa v razmerju z žeteaaniško žeto povoljna. Tako je bilo, da smo za 35 minut poleta plačali 200 L>in, dočim je srečnejši potnik za 2 uri poleta plačal 350 Eto (Zagreb—Beograd) ali pa Beograd—Sarajevo eno uro 15 rninut 250 Din. Iz navedenega razvidite, v čem je stvar. Je sicer resnica, da se potuje z železnico skoro 11 ur do Sušaka in stane TUT. razred potniškega vlaka 115 Din ali pa z autobusom 5 in pol ur za ceno 130 Din, toda smatral sem, za svojo dolžnost boriti se za naš tujski promet s tem, da damo javnosti moderno, ceneno prometno sredstvo na razpolago. Kakor vidite, nisem uspel, hvaležen pa sem javnosti, da je vzdržala frekvenco na naši liniji ter s tem omogočala za bodoče doseči, v čemer letos nismo uspeli. Mislim, da bo treba v bo- doče vzeti v obzir tudi to, da daje država na železnicah po 14 dnesnem bivanju na morju 50% popust, kar naravno potem kalkulacijo naših cen bistveno spremeni. Kaj mislite za prihodnje leto? Bomo imeli zopet zvezo s Celovcem? Težko je danes reči, kaj bo prihodnje leto. Posebno težko je to meni, ker ne vem, dali bom prihodnje ieto še na mestu šefa centra Ljubljana ali bom prepustil to mesto komu drugemu. Ker naš center ni stalen, temveč smo vsi, ki delamo na njem za časa ^ezije, le začasno nameščeni, je naravno, da si moram poiskati nekje stalnega nameščanja, pa bom zato po zaključku sezone zapustil Ljubljano. oe bo slučajno društvo uredilo stvar tako, da ostanem preko zime pri direkciji v Beogradu, potem mislim, da se bom prihodnje leto vrnil. Mislim pa, da bo društvo v interesu prometa prihodnje leto pojačalo letalske zveze z Ljubljano; prva zahteva bi bila zopetna zveza Ljubljana^—Zagreb, ki omogoča hitro zvezo z Beogradom, poskušati pa bo treba pridobiti internacionalno sveao preko Celovca—Salzburga z Munchenom in Berlinom, a tam preko z vsem ostalim svetom. To bi bila za Avstrijo, Nemčijo Francijo in Anglijo najhitrejša zračna zveza z našim morjem in našimi letovišči. Naša javnost naj se za stvar zainteresira, javne korporacije morajo stvar vzeti v svoje roke, ker to zahteva interes tujskega prometa pri nas. Le tako bo po mojem gIv>ookem prepričanju mogoče doseči za Ljubljano in ostale dele dravske banovine kar najboljšo ureditev tega važnega vprašanja. Ali ste, gospod doktor, zadovoljni z dosedanjimi uspehi na področju prometnega letalstva pri nas? Mislim, da bi bik> pravilneje vprašati, ali publika zadovoljna z mojim delom v Ljubljani, S svoje strani s? m storil vse, kar je moglo osigurati točnost in varnost letenja na naših linijah. Potujočemu občinstvu sem skušal ustreči, kjer koli je to sploh balo mogoče. Da so pa bile in bodo pogreške tega pri takem podjetju ne bo nikdar mogoče popolnoma izključiti. Rezultati, ki so dosedeženi, so plod izredne naklonjenosti našega časopisja, ki mi je šlo na roke v vsakem pogledu, hitrega prilagajanja na novo pri naši publiki pa naravno na kraju tudi požrtvovalnega dela naših pilotov. Vsem tem činiteljem se moram zahvaliti za uspehe, ki gotovo niso mali, ako pomislimo, s kakimi težavami so moramo boriti in da končno uvaja mo zračni promet v Ljubljani šele tretje leto, a še to le po tri, kvečjemu štiri meseca na leto. Ob zaključku letošnjega zračnega prometa imam samo eno željo, da v prihodnje pokažemo v vsakem ozira napredek, a ca dosedanji potniki ostanejo zvesti ter nam pridobe še novih. Senzacij onalna aretacija aa Dunaju Dutnaj, 24. avgusta, r. Po nalogu državnega pravdništva je tako zvana gospodarska policija aretirala predsednika Zve_ ze avstrijskih trgovcev Alfreda, Bacala, enega najuglednejših dunajskih trgovcev j ki je užival v vseh gospodarskih krogih velik ugled. Bacala je bil takoj po aretaciji izročen v sodne zapore, ne da b* ga bili poprej zaslišali. Sele danes je bil izdan uradni komunike, ki pravi^ da je bila že (\eij časa proti njemu v teku pre. iskava, ker je ob dolžen raznih goljufij. Aretacija je izzvala v trgovskih krogih veliko senzacijo in začudenje, kar je Bacala še do nedavna užival zaupanje najvišjih vladnin krogov ter je veljal za vnetega pristaša sedanjega režima. Uspeli manevri češkoslovaške vojske Praga. 24. avgusta. AA. ČTK poroča: Kon- čali po se veliki msnaviri na Slovakom, ki se jih je udeleževalo okoli 60.000 mož. Manevre je vodil načelnik glavnega generalnega štaba general Kirejči. Strankama (modri in rdeči vojski) sta poveljevala generala Votnrba in Vojtrjehovefki. Manevrom so ! prisostveĆ tudi odposlanca jugoslovensike 1 Ln romunske vojske, general Stefanovič m ! general Spiro, ter sovjetska misija z generalom Sa-posnikovim rra čeihi, dalje minister Rebrne m odposlanca vlade in vojnega mr nistra g. Mahniik. Po končanih manevrih so čete izkazale čast na grobu prvega vojnega ministra češkoslovaške republike generala Igorja Štefan ika. Pri manevrih so češkoslovaške čete pokazale odlično izurjenost in izrednega vojaškega duha. Manevri sa d-a'lje pokazali lepo pripravljenost višjih poveljnikov, tehniški napredek posameznih vojaških sredstev in naposled velike simpatije prebivalstva do vojske. Naša delegacija pri italijanskih manevrih Beograd, 24. avgusrta. V sredo je s simplomskim ekspreso-m je odpotovala v Itafijo n*5a vojaška delegacija, ki bo prisostvovala velikim manevrom rtalTJanske vnpfce v BoJcami ki Vidmu. Delegacijo tvorita divjjiipua flro^iai Jtof.mevič iu topniški polkovnik za general štabne zadev« Borivoje Josimović. C$1. oficirji pri ruskih voiaikih vajah Praga, 24. avgusta. AA. Oeakuiriiairtaa vojSfca se je odzvala povabilu, naj pošlje delegacijo eeSkoulovaftkrh častnikov na velU|B manevre aovjetaaa Kakšna bo vojna med Italijo in Abesinijo Zanimiva razmotrivanja angleških vojaških strokov ujakov o razvoju oboroženega konflikta v Abesiniji London, 24. avgoista. r. Angleški 1L sti objavljajo mnenje londonskih voja_ ških strokovnakov o domnevnem razvoju oboroženega spopada med Italijo in Abesinijo. Angleški strokovnaki so prepriiča_ ni^ da bodo italijanske motorizirane če_ te 24 ur po prejemu povelja za pohod prekoračile abesin&ko mejo in zasedle A duo in 6 tem maščevale poraz? ki so ga ItaH_ jani pri tem mestu doživeli pred 40 leti# V angleški'h vojaških krogih smatrajo, da je izbruh vojne takoj v začetku oktobra neizbežen. Računajo tudi s tem da bo kmalu po zasedbi Adue Musolini eam odšel v Afriko in na tetm zgodovinskem mestu navduševal italijansko vojsko k jih, kamenjtiih pokrajinah, v katerih morejo bosopeti abesinski vojaki kretali, v katerih pa je za moderno o-premljene evropske čete prodiranje sdru. ženo z nadčloveškimi napori. Njegoš in njegovi ministri izjavljajo* da se bodo Abesinei skrbno izogibali vsakega epopa. da na odprtem terenu in vsakemu »biranju čet, ki bi jm mogla moderna italijanska artiljerija zasuti s granatami ki bombami. Abesinci se bodo omejili na gverilsko vojno, raztegnjeno na dolga linije, do katerih ho za Italijane sikx> težaven dovoz vode in živil. Ko bo hojno polja dospelo do abesinskih visokih planot, bo moderno italijansko oro«je Pogled na abesinsko obmejno ozemlje novim zmagovitim pohodom. Istočasno s pohodom na Adu o bo po mnenju angleških vojaških krogov Italija začela prodirati na skrajnem krilu proti Gondaru^ ter to dvojno ofenzivo na severu podprla še s tretjo ofenzivo na jugu, ki se bo ka. kor pahljača razgrnila v pokrajini Oga den. Abesinija ni v stanju, da bi se takemu navalu zoperstavila. Toda jHIgJ del operacij italijanske vojske, to je pohod na Addis Abebo bo zelo težaven. Abesinci ki imajo po zadnjih ugotovitvah samo 12 letal, 100 avtomobilov, nekaj tankov $00 strojnih pušk, eno samo baterijo protiletalskih topov in okrog 600.000 pušk, bodo imeli svoje najboljše orožje v pekoči vročini in malarienih močvirjilh, v div_ gubilo na ovoji učinkovitosti. Gveritelsa vojna, stalno nadlegovanje italijanskega dovoza, neprestani v Londonu bivajocih ministrov pod predsedstvom Macdonalda, da se bodo te konference nadaljevale še ves prihodnji teden. Pozornost pa je v javnosti zbudilo dejstvo, da se udeležujejo teh konferenc šefi vseh treh štabov, to je vojaškega ,mornariškega in letalskega. »Daily Telegraph« piše, da je abesinska kriza nespremenjeno resna, ker je Mussolini čvrsto odločen, izvesti vojaško akcijo do konca. Last beleži zatrjevanja z italijanske strani, da ne gre za vojno proti Abesini.ti ali za kakšno osvojevalno podjetje, marveč same za preventivno policijsko akcijo, vendar XXIV. Zagrebški zbor 31. Vin. — 9. IX. 193*. Specijalizirani mednarodni vzorčni sejem za vse vrste blaga. Oficijelne kolektivne razstave Nemčija - Italija ■ Španija - Razstava ljudske umetnosti Na železnicah od 26. VUL do 14. IX. 1935 brezplačni povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega. Potne legitimacije je treba nabaviti pred potovanjem. Dobijo se pri potniških uradih, na vseh železniških postajah m pri parobrodarskih agercerjah. pa sodi. da to na stvari nič ne spremeni. List beleži tudi italijanska zagotovila, da Italija ne mis* p*etoniti diplomatskih odnosajev z Abesinijo, mar-vajj da bo samo pojačala svojo stražo pri Kgggafltoa v Addte AJaeUL £M ko prej vztraja ItaJšja na tem, da se ta spor za kolonije v Afriki ne sme pretvoriti v evropsko vojno. MuaaoHm fftream. samo za tem, da dobi protektorat oaA abesinsko visoko planoto, da si s tam zavaruje varnost itahjanskm kolonij. Pariz, 24. avgusta, z. >Petit Joornai« poroča iz Londona, da je angtoslrH vlada sklenite opustiti za naprej sleherno iniciativo, Krjut) temu pa je pripravljena razpravljati o rvojih prejšnjih posredovalnih predlogih. V Londozm ne verujejo na uspeh diplomatskih pogajanj, bodo pa rekfi zadnjo besedo še le takrat, ko bo Italija napadla Abesinijo. V tem primeru bo Angbja zahtevala izvedbo saniraj pakta Druatv«t narodov. V Londonu pa se zavedajo, da je njihovo izvajanje odvisno od sode kovanja drugih držav. Tudi ne prikrivajo, da bo Angiija ptipi aviia vse m asa šno oferaanho s*o$h irrtereaov v lafaJaj Afriki m bodo Že te dni Mani potifftv ni vofaahl MPVdU laskaj K. aatgmta. & poročajo, da je dobil aufefcaai Atenah, natag, neg naprosi grJavo za dovoljenje, da smejo aaai.kaUi■ i> prista Jafl na grflfeem ooemHa m pohrfti svoje zaloge goram. Angflfc merava poslati prrhodnji teden t dan večji đttUMk ^mrjega brodovja. orodoir^ se po tete &e zdaj pripravlja m Mae enote m> doraV nijo aataga fljoiiau m bodo prta Stran k— »3LOVBN8KI NARODt, 8ot>ofe, 9L K* Mokronog je bil in bo! Vedao bol] se razvija v središče tujskega prometa ▼ tem prelepem delu Dolenjske Kraj ae za krajem vrsti. Vsak po svoje zanimiv in prijeten. Mi renska, Sentruperska ali tudi Sentjan&ka dolina je cvet naših dolenjskih pokrajin. Videli smo že, da sta v tej dolini prav prijetni letovišči: cenena Mirna in starodavni št. Rupert. Sele zadnji čas si je Mirna utrla pot do sicer še ne oficijelnoga, vendar pa tem bolj prijetnega letovišča. Nizke cene so pač vse drugo, kar manjka Mirni do »uradnega letovišča :, potisnile v stran Popolno nasprotje Mirne je sosednji Št. Rupert. Tudi prijeten, v nekaterih še zanimivejši od Mirne, in znan že pred vojno, kot prav dobro in prvo dolenjsko letovišče. Dočim Mirnčanje žrtvujejo posebno v cenah, Sentruperčanom tega ni potrebno, ker jim je sloves in krog njihovih stalnih gostov že zagotovljen. V razgovoru s šentrupereani se nisem mogel otresti utiša, da med dolenjskimi letoviščarski-mi kraji nekaj ni prav; iu kaj kmalu mi je bilo jasno, da so neenotne cene tisti krivec, ki so povzročile prav neprijetno medkrajevno trenje. Prenizke cene gosta sicer trenutno pridobe. V prvih par letih z na ta način privnbljenimi gosti navadno gostilničar ne krije niti režije, o dobičku pa sploh ni govora. In ko hoče prihodnja leta v istimi gosti ta "reklamnih primanjklaj izravnati s krepkim razmahom cen na nvzgor, je naslednje leto letovišča konec. Kraj, ki na ta način pridobiva in pada, ubija resnost svojo in sosednjih letovišč. Solidnost pri cenah navzgor in navzdol je vsakemu kraju, ki si želi napredka, prvi pogoj. Ne pretirane, ne prenizke, predvsem pa enotne naj bi bile cene v dolenjskih letoviščih so poudarili podjetni S^ntrupereanje, ki prilike, kot izkušeni poznavalci letoviš carskih razmer na Dolenjskem prav dobro poznajo. S takimi utisi sem se poslovil od prijaznega Št. Ruperta; pot me je vodila še v Mokronog. Mokronog nam je znan le v toliko, v kolikor nas privedejo tja opravki, kljub temu, da po svoji lepoti in pestrosti življenja prekaša kraje, kjer sta turizem m letovišča rstvo že na precej visoki stopnji svojega razvoja. Po zoženi šentruperski dolini, ki pred Bistrico prehaja v šentjanško, je komaj prostora za cesto tja doli proti Savi. Dolina je od vseh strani tesno zaprta z dolenjskim gričevjem, na gosto posejanim s prijaznimi cerkvicami m vabljivimi hrami vinskih goric. Na Bistrici pri znani Zajčevi gostilni se odtrga cesta od gričevja in si utre pot med polji v slikovito dolinico. Kar pred očmi ti zraste in te po svoji romantični legi na mah osvoji trg Mokronog. Kup tesno med seboj povezanih hiš in vil, starinsko sodišče, lepa šola. udoben sokolski dom, nekaj novega, nekaj starega ti pove, da si našel kra> ki te priveze nase že oh prvem pozdrava. Stopiš na mokronoški magistrat — zanima te marsikaj, — pa ti povedo gospod inpan to in ono, in končno še prav po rnokronosko; Mokronog je bil in bo! _ In prav ima! Človek, ki spozna ta kraj m njegovo življenje bi mislil, da žive tržani le še od svojih tradicij in svoje zgodovine, dasi v resnici žive tod tudi danes zdravi in nacijonalno globoko zavedni Dolenjci, ki živo in z ljubeznijo orjejo polje našega nacionalizma in vsega, kar je z njim v »vezi. Mokronog je po številu prebivalstva največji kraj te doline. Tu je sedež občine, sres-kega sodišča in drugih uradov. V trgu sla posebno razvita obrt in trgovina, znana pa je tudi mokronoška mizarska industrija, ki je vsako leto deležna posebnega priznanje na razstavi ljubljanskega 'velesejma. Trski župan je zaslužni ki ugledni g, Ivan Deu, ki napredku in razvoju trga nesebično posveča vse svoje moči. Je tudi podpornik tamošnjega Sokola in naprednih društev, ter je njegova osebnost globoko zarisala smernice mokronoškemu življenju sploh. U& je Mokronog bil in bo, je pač njegovo polno priznanje pomembnosti trga od davna pa do danes, in živa vera v lepo bodočnost, ki jo ima trg še pred seboj. Mokronoška »hosa noga« odnosno mokronoški grb, ki ga predstavlja bosa noga, priča, da se je kraj uveljavil že v davnini; saj je dajal iniciativo a vse gospodarsko, socialno in kulturno življenje široki okolici in ga je zato gosposka že leta 1280. odlikovala s trškimi pravicami. Ker je bil pa v trenutku, ko je prejel pisane trške pravice, takratni župan menda bos, so vaški očetje sklenili, da bodi bodoči grb trga — bosa noga. Tako odtt-kovan kraj je dobil še večjo veljavo m )e Še danes v njem osredotočeno vse življenje prostrane doline. Vsled lepe in romantične lege ima trg vse pogoje, da se razvije v prijazno in rnhv no letovišče. Izleti iz Mokronoga v okofi-co so najlepši na Dolenjskem. Da omenimo tu samo znano Žalostno goro tik nad trgom, ki jo poseča že od nekdaj mnogo ljudi. Od tu je prelep razgled po Mirenski dolini, proti St. Janžu in Trebelnemu lahko trdimo eden najlepših na Dolenjskem. Ifa Žalostni gori je znana božje potna cerkvica, ki jo obišče letno 60 10.000 posetnikov. V bližini je tudi Vesela gora. znana po svojih dobrih sejmih, od katerih ima prebivalstvo mnogo koristi. Zanimiv je v Mokronogu tudi grad in pa še iz turških časov izvirajoči turen. V bližnji okolici so našli mnogo rimskih grobov, izkopan pa je bil tudi lonec v katerem so našli 4.000 rimskih novcev H leta 250 _ 300 po Kr. In tržani ? Le obiščite Mokronog ! Ko boste postopali po trgu, boste kaj kmaln znanci in prijatelji, posebno še, Če prisluhnete dobri m pristni besedi šaljivega trža-na in se porazgovorite z brhko trzanko. Vsakemu 90 v Mokronogu vrata široko odprta, posebno onim, ki so radi dobre volje.. Statistika nezaposlenih Kljub vsej krizi in veliki nezaposlenosti Se danes ni« mamo točne statistike in pregleda delovnega trga Ljubljana, 24. av&ueta. Že nakaj časa. niso već tabo pogosti gJa_ sovi o nezaposlenosti, kakor so bili pxej_ šuja leta. Marsikdo bi Tn-teKi^ da se je število nezaposlenih znižalo ali da vsaj ne pomeni več taksne nevarnosti. V nefca_ tonih državah je nezaposlenost res znatno manjša« predvsem zarati i silne porasti de_ Javnosti vojne industrije im zaradi veli_ kih javnih del, o kakršnih pri nas ne smemo niti sanjati. Pri nas je iadaianJh že več načrtov za velikopotezno organizacijo javnih del, toda dalje od načrto* ne pridemo. Priznati je pa treba, da je tudi v naši državi več precej jsvoih del, ki pa vseeno niso tako velika in tako organi, zirana da bi lahko pri njih dobila delo večina nessaposten-itL Z nezaposlenostjo smo se menda že sprijaznili kot z neizogibnim pojavom ter se nam zdi nekaj povsem satmo po sebi umevnega. S časom bodo menda utih_ nili tudi glasovi o krizi, čeprav ne bo mi_ nila in čeprav smo jo tako >opevaTi« prej_ snje čase. Najbrž velja tudi v tem prime, m pregovor, da je vsaka pesem samo sekaj časa lepa. Pri nas se ne ukvarjamo niti teoretično mnogo z neaaposlenostjo. Prave ter enotne statistike nimamo niti še zda j. Statistika Borz dela ne more ve_ jati za pravilno, ker upošteva samo nezaposlene ki se javljajo sami na posredo. vatntcan Zato te statistike lahko celo ve* škodujejo kakor koristijo, če jih pra_ vilno ne tomiačimo. Neprestano se doga. ja, da s proglašajo številke o nezaposle. nosti, ki jih objavljajo BD, kakor da ni več zaposlenih. Tako je izkazala statisti, ka, da je bilo julija v vsej državi 29.140 nezaposlenih, in sicer 22.918 moških in 6-217 žensk. To se pravi, da je bflo toliko nezarjoslenih v evidenci Dote dcfla, a ■ tem ni rečeno, da so bfR v evidenci vsi. Prav tako ozake številke so izkazovale Borze dela tudi prejšnja leta, ko je bHfto ugotovljeno po raznih podatkih, da je ari nas nezaposlenih več sto tisoč delavcev. Pri uiporafci statistike BD moramo biti torej zelo previdni. BD registrirajo samo tiste nezaposlene, ki se jim prijavijo. Toda mnogi se ne pri javi jajo, ker od posredovalnice za delo ne morejo ni_ Česar pričakovati, bodisi, da ni za nje de. lat bodisi, da so že izčrpali podporo če so sploh imeli pravico do nje. Mnogo nezaposlenih, zlasti na deželi, ki sploh ne pride do BD, saj so ti uradi le v večjih krajih. BD morajo tudi črtati tiste nezapos. lene? ki se ne javljajo več v uradu, ne glede na to, zakaj se ne javljajo. S tem torej ni rečeno, da je delavec dob H dek\ če se več ne oglaša na posredovalnici za delo. številka, da je toliko in toliko ne_ zaposlenih »odpadlo« v prejšnjem mesecu, ne pove, da je toliko delavcev dobilo delo. Tako je bilo ob koncu prejšnjega meseca v vsj državi v evidenci Borzi dela samo 11.215 nezaposlenih. Delo je bilo pomije, no 2j562 delavcem. Podpore je prejemate samo €.227 nezaposlenih, torej niti ne polovica prijavljenih. Izplačano je bflo 573.353 j50 Din. Na enega nezaposlenega je odpadlo okrog 98 Din. Ako bi bi*o v vsej državi samo 11842 nezaposlenih* kakor pravi statistika Bon dela, bi o nezaposlenosti sploh ne mogli govoriti. Toda znano je, da je satmo v naši banovini v vseh panogah nezaposAe_ ni h okrog 80.000 ljudi. Nezaposlene, ki j»i pa izkazuje BD, bi lahko vzdrževali samo s sredstvi oednostnega sklada, ki ga imamo samo v naši banovini. Socialnih vprašanj pač ne moremo odpraviti z napačnL mi številkami, nego lahko zatajimo za nekaj časa samo njihov pereč značaj. Zanimivosti ljubniške jame Škof ja Loka, 23. avgusta Med lepe, izredne zanimivosti Škofjeloškega gorovja štejemo tudi ljudniško jamo, ki je prijateljem naših pranih sicer več ali manj znana, toda vse premalo, kakor bi votlina po svoji obsežnosti, kapnikih, prehodih in podzemnih poteh /oshržfla. Svoje čase so hodili v ljub nisko jamo zgolj domačini, ki pa so s svojimi poseti lepotam jame tudi dokaj škodili z odnašanjem kapnikov, pa tudd s piamenicami, ki so okadile stene m jim vzele njrh prvotni čar. Dostop v jamo je zdaj spet neoviran- Jama sicer še ni docela raziskana, pa bodo izletniki, ki jih vodi pot na Ljuhmk. nemara vprav zaradi tega našli v njej marsikaj. M jena lega je kakih 10 vmrttrt vstran od Gab-rovega, gorskega nasetje, sicer pa >e dohod k njej Hak dobro naririran, da potfi, ki vodi po lesov ju Ljobmka, pač ni mogoče zgrešiti. Zadnji del poti je skromna steza, ko se nam prScaieta pred očmi dva vhoda. Skozi šrrsega, vsekakor pripravne^saga vstopimo v podbenz^e to ae nam fezaot firf «*- vem korak« predstavi ogromen pnoatui visokega oboka. Po zaseki, ki zahteva lestve, se opustimo mimo skal nizdol, kjer so tla sicer prekrita na plitvo z vido, kar pa ne dela obiskovalcu nikakih nadlog, ker so položeni močni hlodi. Se par korakov in že smo pri malem jezercu, kjer ae nam takoj zatem odpre tudi vefrčtna nvve, velike pcdzemske jame s cek> vrsto različnih kapnikov vseh mogočih oblik. V enem izmed stranskih prostorov je spet dvorna sicer manjša, a jo zato krasi svojo »is-rri kapnik v podobi cerkvenega bandera, Sicer so pa def! rjudje PO—SP■ nim rtkom svoja imena m tako poznajo dkmiačfni srce, prižnico, steber i t. d. L jnbniska jama, ki ima v ostalem še več jezerc m baje celo nekaj prepadov, pa še m raziskana. Razteza se globoko pod Ljubnik tja proti Praprotnemu v Selški do-Hni. Toda že to, kar nudi obiskovalcem sedaj, je vredno, da ne ostane prikrito lju-brtefjem loških planin, ki jih spričo tega »Zvezda* bo zopet zasijala po mifi lili arhitektke šantfove k*5L Pripominjamo pa, da sveče m le dekana služijo svojemu namenu, pa ja ogled jame potrebna žira, močna kat, 1 kor jo a. pr. dajejo scetisanke._ Dolenjske toplice. Racbo-termalDo kopaMsče 36 stopinj Celzija. Kopah direktno na »vkiJh, brez vsake črpal jke, prirodno enakomerna temperatura, ogromen dotok vrelcev, zato izvrstno zdravljenj* nevroatizms vseh vrst, JmmKBi bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno znižano osne. Pavaama penzija (soba-topsa in mrzla voda - centralna kurjav« - prvovrstna brana - kopali - zdravniški pregled -vse takse in ves komfort) za K) dni Dtn. 600.— za 20 dni Din. 1.100.—. 2eleznšSka postaja Straža-Toplice. Autobusna zveza k vsakemu vlaka. Ugv dnost za brezplačen povratak z železnico se mora zahtevati že pri dohodni ždeznttki postaji. Pojasnila ki prospekte daje uprava. □rjorja ■■■■■■■■■■■■■■......tti Z drvečega avtomobila padel ta ostal nepoškodovan Lesce, 23. avgusta Nedaleč od Lesec, na odprti cesti, se je praneriat včeraj nekemu avtomotrittstn, ki je vozil proti domu bržčas svojo dfufmo, precej opasna nesreča. Avto, k! je vozil zvečer, že skoro v popotni temi, ni vtidei pred seboj zaradi i vinka nekega voznika s konji. Ko je šofer v zadnjem hrpu hotel preprečiti karambol, je zasukat hitao na stran, kar pa je povzročlo tofik sunek, da je že v naslednjem hipu eden njegovih ljudi gladko v loku sfrčal na cesto. Že so domnevali, da se je zgodila hoda nesreča, ko se je izkazalo, da je bil dogodek res sreča v nesreči. Ponesrečenec je sicer odnesel nekaj lažjih poskod^ nič takih, ki M bile nevarne. Iz škofje Loke —1 Pred razvitjem nove šolske zastave. Škofjeloška deska šoka, ki je dobila letos naziv po blagopokojnom Viteškem kralju UecttntteljtL, razvije prihodnji mesec na zelo svečan način svojo zastavo, ki je ze v delu. Izdelujejo jo v Ljubljani pri tvrdki Pegan. Zastava, ki bo manjša od sedanje, ki je že docela obrabljena in nerabna, bo izdelana na obeh straneh v državni troboj-nici. Na eni strani se bo okrog državnega grba vil napis »Za kralja m domovino**, na drugi strani pa bo okrog slike sv. bratov Cirila in Metoda napis »Deska narodna šola Viteškega kralja Aleksandra I. Ue-dmitelja*. Pri vsej izdelavi bodo prevladovale modra, bela in rdeča harva. Zastavi bo kumovala ga. Alojzija Smko»va, razvitje zastave pa bo seve združeno % lepo Šolsko svečanostjo, ki jo bo pripravil uerterj-ski zbor. 1 Suša v škofjeloškem območju. Čeprav morda ne v enaki meri kakor drugod, je bil zaradi dolgotrajne suše prizadet tudi škofjeloški okraj, zlasti Sorsko polje. To se pozna na vseh poljskih pridelkih, ki se niso mogli razviti in razrasti. Kmetje pravijo, da zelje, krompir, korenje, repa, pa tudi žito, ne bodo tako uspuK, kakor bi bilo zaželjeno. Dokončno sodbo pa bo iz-pregovori fca jesen, ka bo lahko še to m ono zk> popravila. —1 Cestni valjat se je polomil desavcem, ki so zaposleni na novi cesti nad Podpulfer-00. Valjar se je nekako pretrgal ne dvoje* tako da je zdroal prednji del po brega navzdol in se ustavil na spodnji serpentini ceste. Skoda je neznatna. —1 Ne tihotapite mešal Kljub tozadevnemu opozorim s strani občine se se vedno dogaja, da posamezniki tihotapijo meso in se izogibajo plačilu trošarine, kakor tudi nimajo oglednega lista. Par m »topnikom se je meso zaplenilo, mimo tega pa bodo imeh čisto nepotrene sitnosti z oblastmi. Poudarjamo zato, da je vsako tihotapljenje mesa v mesto zabranjeno in se bo proti krav cera tudi v bodoče postopalo po predpibSi. —1 Tesarsko oroje mu je ukradel. Ko je bil tesar Carman odsoten z doma, se je nekdo pritihotapil v njegovo delavnico m mu odnesel takozvani štos, makrrin in pun-IsJso. —4 Novo bencinsko črpalko so namestit na Mestnem trgu pred Deisingerjevo trgovino. Preje so imeli voziček. —1 Loški stražniki imajo mnogo posla, kajti' nikoli ne zmanjka rogovi ležev, ki so kaj radi pripravljeni razgrajati po mesto m uganjati svoje nespodobnosti. V preteklem meseca j bflo le malo ali nič dni, da ne bi b* knefi zapori t mestni hiši »mile« goste, ki so bodisi po Skorji Loki pijance-vaK, ah pa nadlegovali meščane s precjače-nfenv Posebno je b&a bogata ena noč, ko se je moralo spoprijaznari s tsrfim ledflflcem kar 5 moških hkrati. M gotovo nezavidrji-vem poslu naletijo stražniki sem in tja tudi na posebne surove/e. Oni dan so imcii takega rokomavha v neki gostimi v predmestju m so ga šefe pozneje, ko jim je ubežal v Vincarje, mogli ukoriti in spraviti na varno. » —I Ribji tatovi neprestano na defa. Loško sodišče ima takorekoč stalno opravka s ribjimi tatovi, ki nikakor ne morejo doumeti, da bi dobre, lepe ribice po vodah loške okolice, ne smele biti njihove. Lastniki ribolova, pa tudi čuvarji postave so kaj pak drugačnega mnenja. Dozdeva se nam, da te pesmi, ki se vleče Že leta m leta, ne bo prej konec, kakor tedaj, ko bodo vodo — brez rib! Tel. 21-24 Te*. 21- Danea ob 4, T* m 9% zvečer de K 1 Ko M bil kralja Dopolnlo: Merske, irvarl Jsoranm Mestu vtisnejo svoj značaj tudi njegova kavarne ter ao po eni strani odraz njegovega ŽSvTjenJa. Naša >&veaaa< je pras* sfenfcoi Ljubljane polpre&ešuaga časa. Ka-zfcna, trotajarva napihnjpThega nesmžtva, odnosno puhlega nemSkufcarsfcva je padla, ko je oaafjsia slovenska >Zveada<. Toda čaal rodorjubaratva so minfll in je postala solidna meščanska ki je imeka USJSJsm demokratičen značaj. I>eželaari in meftftamn ao napolnd£ ob nedeljah priljubljeno kavarno, bojeviti m aanjavi literati ao imeli v nji svoja omizja, študenti ao imeli svoje kotičke, kjer ao ae »guiifcU ob vodi, in seveda so imeti zlasti še starejši Ljubljančani svoj ralaon o?§tre v >ZvezcB..« Sčasom je pa postala Lgubijana velemestna, vsaj začeh smo zaveti v tem pr^ptričanju. Kavarne so postale HDoderoec in Ljubljančani, kž so radi >nohl<, ao začeti đhakretno vihati nosove nad »Zvezdo«, ker ae ji«, je zd^la preveč domača. S tem incer ni rečeno, 1a je začel sijaj >Zvezđec btedatl. Ljubljana, najsi je se tako moderna, si ne moremo TpA*a*4 brez > Zvezde«, ki je ostala de vedno tipična meščanska Kavama, sestavni del mesta. Toda ne smete misliti, da so meščani teko sentimenrtadm, da bi se ne mogi sprijazniti a temeljito preureditvijo »Zvezde«. Ne, nihče ne bo imel povoda, najsi je Se tako xnob&c, vihati nosu nad >Zw-zdo< in kdor se bo odslej hotel postavljati, bo moral postati gost zvezde«,, ki bo zasijala z novim sijajem, že nekaj časa odmevajo udarci kladiv v nji. Stari duh se umika novim stvaritvam. Kavarno bodo temeljito preuredili ter pa-enoviH. O tem dogodku pa hočejo biti meščani dobro poučeni. Reporter je storil svojo dolžnost... To pa nd tako enostavno. Arhitektka je imela toliko poslovnih opravkov zasadi gradnje, da tudi nov mar ni priseli ob pravem času. In novinarji 30 nezaarlsano rs povedni. Predvsem naglas am: arhitektk* in sicer naSa prva arhitektka, tog, arrh. E>. šantlova. V Ljubljani smo namreč ... Emancipacijo in žensko enakoprarvnost ter celo njeno superijornost priznavajo možje samo, ko so doma v copatah. Zdaj pa pomislite, da je bfl razpisan natečaj in je prodrla arhitektka. Res, celo iotervjn bi bdi potreben — o tem kako se mora pri nas n. pr. arhitektka boriti za svoj ug* d, za zaupanje. Mlada je Se, a kakor je zarv govara z odločnostjo v šotah m kakor ja nasla razumevanje za *voj talent v sot. v Parizu, bo podrta prej aH slej tudi v Lj 10-Ijanl. Sicer pa to ni njeno prvo delo. Razerr-rtiia je načrte. Najprej tHočrt. Pr vi problem: Kako pridobiti več površine? To se pravi, kako ffdisMM več prostora, ne da bi se obseg kavarne povečal. Rešitev: Bolj ekonomična izraba prostora, za blagajno, premestitev glavnega vhoda na vogal. Zaradi tega pa seveda ne nameravajo podreti vseh zidov. Glavni vhod ostane ob isti strani, samo premaknjen bo k vogala. Izhod ne sme bsti. v sessnburgovo lisico zaradi tramvaja. Blagajni, bo zavzela prostor' tik ob kuhinji in 00 obrnjena proti nji, da bo imela blagajnd6arka lažje nad-zorstvo. Pridobljeni prostor a prestavitvijo blagajne bo znašal okrog 10 m* ter se bo zaradi tega razširila osedanja igralna soba bo posebnost za Ljutajano. V nji bo staftna umetnostna ras-stava, vstopnine na itjo pa seveda ne bo, Na stenah bodo izobešene slike naših umetnikov, ki JEh bodo neprestano izmenjavah, gostje pa bodo imeh hkrati ob kavarniških blagodcedh se poseben umetnostni užitek. č» reasumirarno, bo >Zvezdac pridobiSa s preurediUuJu predvsem: Postala bo sve-ttejBa. podnevi zaradi barv, ponoči zaradi modernih svetil; dvorana bo arhitektonsko dognana po bavi in oblika ter enotnosti; Mgljerucnu bo zaradi novega tlaka, opre. me m modeme vemUlacrje; puoatoa liejSa m ptrfrjcstoej&a bo zaradi srrKatrenaga tlocrta, prestavljenega uhoda m blagajne; posebno ho ie privfaSjB. zaradi staane mrjetivost-ne . 8anttowa. Kavarna zaradi dela nd zaprta, ker ne delajo v vuej dvorani, ki ohsaga okrog 300 ma, hkratL dokolitfo Pomemben sokolski jubilej V nedeljo, L septenzbra proslavi Sokolsko društvo v Zagorja o/S. vetfc dvojni jubilej in sicer 45 letnico svojega obstoja ki 25 letnico zgraditve lastnega sokoi-skega doma. Mak) je sokolskih društev v na*, državi, ki bi slavilo tako visoke jubileje svojega neumornega delovanja po naukih nesmrtnega Tyrsa. V težkih časih so se zorah v Zagorja narodno misleči krajani in ustanovu! Sokolsko društvo že 1. 1890, ko je tedanje oblast pazno gledala na talce ljudi in jih imela zapisane v črmh knjigah. Niso se strašili naši ustanovitelji preziran j, zapostavljanj, ki so jih doživijali po ustanoviti, kajti zavedali so se, da delajo za dobro stvar za našo veliko Jugoslavijo, še več žrtev so moraM prenesti, posebno materijalnih, ko ao zgraditi leta 2910 vehk So. kolski dom, ki je Ml drugi na Kranjskem. Da je bilo vse to delo vsejano na dobro in rodovitno zemljo, nam je pokazal razvoj društva, ki je v industrijski dohm vedno pridobival v števca svojega delovnega članstva. Tekom 46 let je postalo nase dmstvo nebroj dobrih sokolskih de. Javcev. ki so se razah ne samo po ceft krarjevind, temueč tudi v Ae danes je Sokolsko društvo eno najmočnejših v Oefjski župd in se danes neumorno dela na vsah potjm v srmstu TyrsevJh naukov. A žarihog, da je nekdaj cvetočo zagorsko dormo kruto prizadeta gospodas. ska kriza in se mora mnogo članstva bo-rtO za vsakdanji kruh, ki ga v dotha zman(Pcuje, ter mora po svetu. Kljub vsem tem neprfHBcam gre deto naprej v upanjn, da se bodo tudi te prrhke končale ter ae bo zopet vsakdo lahko posvetil samo deta v soScoftarni. Oha veffka jnbueja bo društvo slavilo letos brez svojega dolgoletnega vocrja, brata I"erdo PofiSka, ki nam ga je sred\ največje razgibanosti Iztrgala usoda iz nasm vrst. Njemu gre največ zaslug, da ima nase društvo lastni krov! Na našo slavnost bodo gotovo prišli vsi, ki jim je delo tega društva mano. Ob 9. uri dop. bodo lahkoat&eftske tekme članov vseh bfižnjih društev, ob 11. uri pa tekme t odbojki. Ob 14 tiri pa /uavnostna povorka v Toplice ob 15. uri pa javni nastop vseh oddelkov, pri katerem nastopijo tudi gostje s pesehohni točkami. Komur je do lepega aodcofcskega trfcitira, naj pride 1. septembra v Zagorje! Zdravo! Prosvetno delo viškega Sokola Ker stojimo tat pred otvoritvijo letošnje zimske sezone, v kateri bo MM prosvetni odbor viskega Sokola nuditi svojemu čsanatvu in občinstvu prosvetne pri. redstve m gledahake predstave, je imel prosvetni odbor v sredo zvečer sestanek, no katerem se je doeočfl program prireditev za bodočo sezono, Prosvetar br. Marjan WiOenpart je o*worii sestanek m nnjsjsal njegov namen. Po krajši debati, v katero so posegal navzoči bratje, so okausena naslednje prize. Prva prireditev bo svečana proslava roj. stnega dnom Kj. VeL kralja Petra n. 6. sepUMifrra, Drusbso se bo korporativno v kroju urlrtrfftrf ob 8. zahvalne ehržbe boCje t zoprn eertori, nakar bo v dvorani Sokoeakega dom svOisaM nroslpssa z go-vorom, petjem, deslamacijami in godbo. T soboto 7. septembra bo družabni večer. Da katoum bo odbor >Društva za zgradbo m vujdrževanje sokoiskega domač, izročil giatisbva br. Avgustn Kot otvoritvena predstava ho 6. žrjl starosta br. Pavla Borstnaca. Ob ob-letraci smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L TJedrnitelja bo spominska svečanost pred spomenikom na trgu. Ravnotako bo društvo priredilo ob obletnici koroškega ptebasctta »Koroški večer« s pestrim sporedom. Na prazrek Vseh svetnikov se bo vprizorila žaloigTa >M»nar in njegova hča«, oakar bo prvo ah drugo nedeljo novembra premijera operete >Mežnarjeva Lizkat v režiji br. Ambroža. Za mladino bodo seveda zopet hrtflrovne predstave, prosvetni odbor pa bo slpsjlsj izvesti tudi lutkovne predstave aa odrasle; poleg tega bodo tudi prosvetni večeri s predavanji s sklop&čnimi sMkaml, gledališkimi prizori itd. Nanovo se bodo poašsM pevski zbor, godbend odsek, pre-davateljski. mladinski itd. Dela bo dovolj za vsateogar, zato vabimo vse brate In sestre, da se prijavijo v katerutoti odsek in pomagajo pri društvenem delovanja. Obcmstvo pa se danes opozarjamo na vsa te prireditve, da se jih polnostevzno uda. leži in |K4tmftp s tem priznanje marljivim Stcv, 191 »SLOVENSKI NABODi,"Mt, M. avguata. 1M8 Basist Marijan Rus se poslavlja Težko, nekaj časa sploh nemogoče, bo izpolniti to v ljubljanskem operni Ljubljana, 24. avgusta. Ljubljanska opera je izgubila odličnega pevca g. Marjana Rusa, ker je za bodoče angažiran v Zagrebu. Obiskovalci naših, opernih predstav se pač zavedajo, da nastane z odhodom Marjana Rusa v ljubljanskem opernem ansamblu vrzel, 5ri jo bo zete težko, neko dobo sploh nemogoče izpolniti a pevcem enake kvalitete, sposobnosti in ambicije. Gr. Marjan Rus je dovršil klasično gimnazijo z maturo v svojem rodnem mesta Kranju, kot sm znanega, žal pred nedavnim Časom pokojnega upravitelja, pevca in pevovodje Rusa. Visoko svojo muzikalnost je torej podedoval. Po zrelostnem izpitu se je vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanskega vseučilišča m diplomiral leta 1930. Obenem pa se je učil pet let sotapetja na ljubljanskem konservatoriiu, kjer sta mu bila glavna učitelja ga. F6-dranspergova in g. Julij Betstto. Nastopal je na produkcijah konservatorija kot solist basist, na koncertih Akademskega pevskega zbora. Grafike, v jubljanskem radiu in pri glasbenih društvih: GJa- MOttoa (Berhoz >Faustovo rjenjec in Dvoržak >Te Deurac), (H&ndl- »aaanaana Bach >Bozičm rij«), Ljubljana (Handl >Mesija) ter ▼ Celju s Sattnerjevo v >Pepehrioni in ▼ Mariboru a Sattner jevo »Otjftc. N aodra ljubljanske opere je 29. marca 1932 v partiji dona Rastna ▼ Roasmijevem »SevUjskem brivcu«. Takrjrj s tem prvim nastopom je pokazal spo jo izredno usposobljenost tudi aa opernega pevca. Glasovno in igralski je žel uspeh, ki je bil za debitanta nenaden. Zato ja bi stalno angažiran ter je v treh nadaljrrSi opernih sezonah nastopil v 39 razum partijah 300. krat Ogromno delo! Naj navedemo Marjan Rusov« važnejše operne partije, ki jm je izvajal: Sevijski brivec Don RuiiaJVa, Povodnji mož, C&r- men, rTarojinate, Parsifal, Klingsor Ba> vansčtaa, knez Hovanski, Trubadur, Pe-randot, sn" 1 **rw*1**ri pripovedke, Ltndorf (štiri partije}. Kritika in občinstvo sta ga vzfjnhSa kot pevca izredne glasovne tepate ki kot Igralca vselej zanimivih, globoko sajetm kreacij. Bil je nad prvi operni basist m kot tak često namestnik mojstra učitelja Betetta. Vsestranski uporaben za partije najrazličnejšega zna čaja, je z utHilin uspehom in na nastajanje resne muzSkame publike pomagal četo v operetah. Toda svojo muzikalno izobrazijo je dokazal tudi z več izvrstnimi slovenskimi prevodi opernih tekstov, med katerimi je zlasti vzoren njegov prevod Wagnerje-vega veh častnega >Parsifala.< dele tri leta deluje Marijan R is kot prijetno znan in priznan koncertni m operni sohst Pot njegovega pevskega in igralskega razvoja kaze strmo navzgor. Simpatičnemu domačemu pevcu želimo na zagrebškim odru, ki šteje m je švel vedno v svojem ansamblu Slovence obeh spolov med svoje najuglednejše prvake, srečo žn uspehov — ljubljanski operi pa,, da se ji Marijan Ras zopet vrne kot dovršen umetnik. Pedagoški tečaj v Mariboru Velika udeležba učiteljev in učiteljic iz raznih krajev dravske banovine Maribor, 23. avgai&ta. 14-o.nevni pedagoški tečaj, ki ga je pri. redila tukajšnja *Pedagoška centrala« za učirelj^tvo, je končan. Udeležba tečajnikov _je bida aedo velika, saj jih je bido nad 100, ki 6o prihiteli iz najrazličnejših kra. jsv dravske banovine, eden pa celo iz zet. tke. Stremeč po strokovni izobrazbi mo_ derne pad- ved€v Je učiteljetvo pašno sle. dUlo predavateljem, ki so nanizali svoja izvajanja v zaokroženi celoti najprej v te. ori jo; kateri je pcizneje sledila praksa. >Pedagoška centrala« je priredila predlansko leto pedaagoški tečaj, le da je bil letos, nji namenjen v praktične izsledke po največ iz strokovne pedagogike, ki temelji na ak^nostnem ali strnjenem pouku. Zave. dajoč se velikega pomena tega poutkaj ki nudi našemu otroku živ-ljenjsfeo šota kjer dojema sOanov© te. oretske pedagogike«, etisteui nove peda. soške znanosti, ter s tem podal bacso iz. 'rajanjem nčitetja Vrainoa, ki nam je r>a svojevrsten način prikazal skrivnost str. njenega pouka, ki se uveljavlja danes rasen v Nemčija skoro na veeth šolah v ino. aenostvn. Nazorno je prikassaJ razvoj po. uka preko prvih začetkov Herberta kot »stopnrka predrnetnega pouka, preko Bousseaua in Kniecka do Sprangerja, ki uvaja; totalnost v življenja, kjer otrok do_ jama svet kot celoto, (strnjen ponk_str«k turna pedagogika) Pojasnil je tudi rusk' kompleksni pouk, kjer tvori otrok z družbo človeški kolektiv m kjer se vrši vse. stransko oblikovanje otroške duše. Ortov itd- Inspektor Matijo Lenkovič je podal zrni sel in naloge osnovne ter višje narodne šole. Svoja izvajanja bo priobčil v posebnem pedagoškem priporočniku> ki ga je izdala tukajšnja »Pedagoška cen i trala«. Prof. Fink nas je seznznil z dn. ševnostjo šolskega novinca in z novejšo metodo elementarnega pouka t. j. globalna metoda, kjer je celota iahodrišče. Ta mtods je doma v Ameriki m bi bata s©_ letit da bi naša šolska obtest uvedla po. sebne poizkusne razrede, kjr naj bi se preizkusila ta metoda PROF. O. ŠILIH m predavanju je sledilo očitovanje strnjenega pouka pri Sv. Lovrencu na Po. borju kjer je tamošnji šol upravitelj Stanko Lavrič skucaa mladino ter popolnoma naravno prikazal strnjen pouk( vze. kulturno dobrino iz tamošnjega življenj, ckega okolja ter uveljavljal pot struktu. re_sintezo, pri čemer se je resnično prikazala spontana aktivnost učencev Nad vse zanimiva so bila izvajanja prof Ljubunčiča iz Zagreba, ki je v lepo zaokroženi celoti podal »kritičen pretres jugoslovenskega po osvobojsnja taistega U45ITELJ VBANC Tov. žerav e podal »Izbrana poglavja Iz didaktike »zgodovinskega pouka, ki pred. stavlja pravcato revolucijo v izbora ago. dovtnakih dobrin, vendar pa sloni vse na strukturni psihoblogiji in pedologiji otro. ške duše. >Bistvo ini zmisel ter namen rokotvomega pouka« je podal praktik tov. c/bniik, ki je razlagal kakor Kristus v prte-podobah. Prof. Danica Gdinškova nam je lepo nanizala izbrana poglavja iz posebne didaktike slovenskega jezikoslovnega po. uka, prof. Klopčič pa is risalnega pouka. Prof. dr. Franc žgsč je referiraj o »fio_ eiološki mtodi raziskovanja otrokovega okolja.« Tečajnikov nas je boo kot rečeno nad 100 m verno smo siedih" pouku V prostem času pa smo napraviti razne poučne ekskurzije v falsko elektrarno, pivovarno« plinarno, m Harno »Zlatorog«, k Sv. Urba on itd. Ob aaJrJjnčkn tečaja je bil banket, kjer je btto izrečenem več napitnic pod taktirko tov. Logarja so zapeli pevci nekaj zdravic^ končno je bna pa Izrečena gtabofca zahvala ^Pedagoški centrali« za neumorno ttdej«tvovanje. Iz Ptoja — Cigari as deli avtamobđev ? Ka ptujski policiji lesi vež delov a*i4omot»tav iti sicer en dinamo za kolo, ki je bil ukraden pred meseci a kolesa pred kavarno Stuhec, dalj d pnevmatike koles, ukradenrn iz mehanične delavnice 3pi uoehma in en traneoz, ukraden ie delavnice mebanikarja Sireea. Lastnici lah M *nmw*m naj se zglase na po- Notar Hafner 70 letnik I^uhrjana, Zdrav in ča bo praaaaaat jutri prirodoztovec m pisatelj g. Mahe ▼ najožjem rodbinskem kroj svojega rojshva, TJmestno je, da osj j u aftk l spomnimo moao, ki je m s^vrjanje. t Masna. Ašno se ji rasni pri goljufije, stori kupoc najbolje, da se trt. organa, da sv. izkoriščevalca previdni in ne dajmo se po navidezno nizkih cenah. Sicer pa, ah m za prodajo drv določen trgT Tam naj se drva prodajajo, merijo aa po potrebi tudi žagajo. Taka bd se ponficha trgovina z drvmi, ki zavzema da TSbuja se vsestransko pena enostaven način uredila, j£onzBUfe6nt. Hafner Mate je mi rojen 25 1866 ▼ Dorfarjih, občina Stara ljudsko šoto je obiskoval v žabmei Skorji Ijofci (h 1871—1875) realno zijo ▼ Kranju v i 1875—1879, višjo nadjo v Ljubljani v 1 1879—1883, pravoslavne studije je dovršil na Dunaju v 2. 1883—1887 notarski izpit pa je vfi z odličnim uspehom v Gram I. Kot notarski pripravmk je služboval od 1889—1807 v pisarni notarja m phwu>tja Janka Kzstnika na Brdu, po njegovi smrti pa je bal istotam notarski L U897 in 1896. Kot notar ja v Senožečah, v. 1 1901 in 1902, čah v L 1902 do 1904, v Kostanje*** od L 1904 do 1910, od 1. 1911 pa stezanje v I^jubljani- V mladosti se je udejstvoval na literarnem polju ter pri občeval črtice in pahnil v >£kratn< 1. 1885, v >Rogaču< L 1885 do 1888, v >Rodoljubu< v 1. 1894 dO 1896, v >LjubljaxLskem Zvonu« L 1892, hi v »fivobodfc H 1897. Njegovo najboljše takratno litararno defo je črtica >Uradnd dan pri otorajnem socttsftu na Hi*Au< natisnjena v »Svobodac L 1897. eEVmsm je se je pos^otH. pihodocAovju in deiai zlasti na zoološkem porju. čedne so njegove zbirke lovnih žtvaE. posebno obsežne tn zanliTiive pa njegove shistee žuželk. Svojo prvo zbirko metuljev je odstopil Narodnemu muzeju v I^juhTjacn. Njegova sedanja zbirka mehurjev pa obsega 2699 vrst, zbirka ha 2534 vrst, zbirka kožokrivcev 480 zbirka dvokrilcev 740 vrst, zbirka stenic pa 140 vrst. Hrani pa tudi hinioski materijal in biološke skupine. Vrednost teh zbirk leži posebno v tem, da obsegajo isto po veliki večini domačo favno, v pervt vi stil pa favno bohuijSkega loota tn Jc3Q_ skm alp. Efceftoval je tudi na Skrbi naših radarjev Ljubljana, 22. avgusta, rudarski revirji tudi še pri seda. produkcije prestavljajo veli-rano, ki se ne bo sama od dokler se delovna sala iz revirjev ne more selniti, temveč w ta kraje se neprestano priseljuje, da iščejo v revirjih kot v domovin, občinah svoja zatočišča stotine de. MiLi. p, vračajoeih se iz mozemetva v do-movteo. Skrajni čas je, da se izgradi za te kraje, ki so izraziti industrijski, pravo hrezposefcoo skrbstvo, ki svoje naloge ne ta&roava&i z malenkostnimi podpo-temveč mora najpotrebnejši ek«i-mtnImuni v resnici nudvti. tarterestra rudarje vprašanje bodoče iMue detvaskih mezd. Rudarji se boja, da so te mezde ogrožene, ker se je osna premoga za državne železnice ponovno —Mala m nočejo, da bi ostafa pri taj nrfflki neifzgovorjeno, da delavstvo ie s sedanjimi mezdami ne more Žrveti in da ss bo vsakemu poskusu znižanja mezd odtočno uprta. Strokovne organizacije so rudarsko gftavarsuvo, da bi skU-rurjnikih posebno anketo, ki naj 3k i© ustvarila znanost SARC0V KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU = bi podrobno prmučila delovne rađanere v roohikih, da bi se zavrti morebitni poskusi vpijati na i|alaau%a mezde potom akordov m s večanjem delavske storitve TJgodino morejo vplivati na položaj le po. litioni čtoftelji. Ne *eli se pa. da bi es ponavljah dogodki, de bi politične sile z rudarsko bedo agitirale zase in izrabljale gotova dejstva za agitacijo. Velika jadranska Ljubljana, 24. avgusta, jadranska razstava v Ljubljani vsa pričakovanja, to bo pd. r% kakršne v naši državi se nI hOb, ho pa čudS na jmočneoša propaganda aa pofjn. VečT Set je bfl predsednik skega društva, predsednik Mlekarske zveze^ predsednik I>rustva vanja jam, podpredsednik podružnica Slovenskega in bfl je mož na pravem se je udestveval. Manjkata mu m potrebnega razumevanje m opravljal ja zaupana mu častna hm aH ji skrajno nesebično. Gospodarsko strokovne članke ji objarvrjai v >lLovcu<., jfiadjai Jui in lau'ju< pa tudi v domačih dnevnakfli. Poteg nekaterih drugih članov bivšega samostojnega odseka Muzejskega društva za vaistieu prirode, se js s posebno vnemo zavzemal za varstvo redkih živali m rastitn in za narodne parke. Zakonito rwe^javljenje narodnega, parka t DoRni setknflrfiti jsner, je po vefSU večali tadl njegova zasluga. StanpatSČosmn umoroema. a tCbemu ****mn detefveu aaaana ob njegovi 70 da hi mu bila jesen uspehov, a tudi taaV potnega zTVTjenja, Trgovina z drvmi l«jubljana, 22 Ljobrjana se drsna, kakor da se bhza pri Na vseh ulicah vidimo ponekod kladrjvroce drv. 2age brenče od zopotanje kakor na verkonodm Promet je oviran mcogok je po ves dopoldan, izogibati se moraš navlaki drr in žagi »hodnika na ulico Paziti moraš, da ta pri tem ne podere kolesar ah avto. Ne. varnost obstoji zlasti r ozkSn Ufteah m prehodih. To je res prava idtta m naso LJuhitjano, ounoano nas tujski promet. 8 Knpcrjo m arvrm na vuam aa peuajo nu> prekupčevalci. Večina na trg; drv prestrežejo ter havzirajo s njhmd na mestu. Talka zakuasna trgovina se izogne vsem davčnim dajabvam. £e tak prihranek nađi lep iiiadnMr. Pa to njkn ni zadostL Le opazujte, kakšna je mera zložendh drv. Ponekod v*dimo satne krize, večinoma grbavih *n krivih polen. V posameznih vrstah križa je največ polen. Ker mora imeti en prm. v 7—8 wat, vsaka vrata pa S dabaflh in gladkih polen, je je stranka oškodovana pri najmanj M prm. ah Din 17.— — JO.—. Isto vetja sa pamaaumaj zložen ter. Ta sicer nI križev, se pa vmes kriva in butasta polena, da se prej izčrpa obseg metra s praznini prostesom, ki aa na ta način pridobi. S pcnaoojo podobnih uranov m čudnega, če nudijo drva dostikrat varnost sumljfcvo nizko ceno. Kdor capi razložena drva, naj se predno jih prevzame in plača, prepriča, če kakovost blaga odgovarja in da je mera pravilna in po- mor>. Priradaberjem gre vae da so se s bofikkn fa^J^ii iev a. ki pož rtvova tno*»tjo kstfH tirffkeag m nam pripravili tako bogato, pregledne in zanimivo razstavo. Poročali smo te. da ho ffodotavala na jadranski razstavi tudi nama vojna mornarica, kar bo še posebno pcwzdftgnaV> njen pomen hi njeno privtač-nest. Pet polom vagonov gaafctraa za. raosta. Oo je pripeljala naša vojha mornarica v LJubljano, da bo samo ta oddelek zavze. mol skoraj cel paviljon na veieeejmu Tn bomo vtriedi prekraeue modele vojnih ia_ dti, torpedo in torpedo v prererzn, tauear. ne cevi za izstreljevanje torpedov, razne aengnsvtifene In navigacijske inctrntmente. hfcSEUpVari, s katrtm se je vosfl naš bša. gepofloajni krader {n moogo e morala po daljavi poslopja in ob zem- Ijofu roorda k njemu spada jočem in to na stroške; v že obstoječih uricah pa 1I11 rti 1 naprave hodnikov deHt med tn ationko v razmerju 2 : 1. Po |a 132 odat. 1 gradbenega zakona pa tednike in njih zveze s p r.vatru-zatjnčho občina. Ta al nI kake , daljavo poslopja ta zemljl-•na, ki k temu spada. Prav tako govori I 223 p aateBOJi zakona le o hodnikih ob posestvih. Po 9n 123 gradbenega zakona pa me atofkl posestev povrniti občini de-stoike za napravo hodnika ob svo-fih posestvih v ulicah, določenih z regula-djakiin načrtom. Is te zakonske djtooohe aa ne da Tolažba — Vidiš, z zadnjim izpričevalom si mi napravil veselje, ker si bd prvi v razredu, zdaj si pa nekaj popustil. _ X>a, mamica, toda ne pozabi, da hočejo imeti veselje tudi druge mamice. Vljudnost napram bogovom Francoski pesnik Heredia je stanoval v Parizu v zelo visoki hiši gori pod streho. Nekoč so ga vprašali, zakaj stanuje tako vtaoko, pa jim je odgovoril smeje: _Kot pesnik občujem z bogovi, pa sem jhn hotel prihraniti nekaj poti, da jim ne bo treba hoditi tako nizko na zemljo. Vladarica — Vaš mož obvlada sedam jezikov, to je poč nekaj izrednega. — Jaz pa obvladam še več. — Kate to? * z njegovimi ^^:..+++115/::87^^ 88 M-TG0P$$+V ■ Strai! >SLOVBNSKl NAROD«. Sobota, 94. avgusta *9S5. V9I DNEVNE VESTI _ Kaj zanimivega bo na kongresu Jad. ranefee straža? Zalo veliko sa oko in zelo veliko sa uho! Će človek pregleda vso to pripravo booi ai na Velesejmu, v Oblast, nem odboru ali na ljubljanskem magistra, tu, ki pripravlja |pod vodstvom g. dL rektorja vso stanovanjsko prehran beno or«ajiiszaoijo, zlasti pa okrasitev mesta samega, ki bo po dosedanjih osnutkih to zamisli pač nekaj tako veličastnega, da se bo Ljubljana re 8lahko postavila. Pričakovati je, da se bo to slavnostno obla. čilo bele DJubljane ohranilo v fotografijah, ki bodo se dolgo časa govorffle, kako je sprejemala goste Jadranske etraie! Tadi akademija. Pomladka obeta biti po. leg- Korošcev nekaj posebnega, saj vemo, kako neposredno nas objame sleherna produkcija nase oorascajoče mladine. Na akademiji bomo aiISatt poleg rasnih de_ kJmmacij tudi mogočna, glasbena izvaja. jaaja, ki bodo ponovno utrdila slove? nase pojoče poteke dece! — Akademija iv>. lajajamu m pa velKSaetna prireditev »Slove. njjn |n Jadran v pesmi in besedic se DO vrsfla v operi aH drami, ki je za take ma. nifestacrje peč prikladnejea cd naćih kon. certnra dvoran. — Kar se^tiče okrasitve mesta, pa upamo v najkrajšem čaeu dohi_ ti pre«enetljrwe podatke. _ Rasam atrarjajo v nedeljo 25. t. m. popoldne ob 3. uri s predstavo »Vodac svojo četrto sezono na letnem gledališču. Pri predstavi bo navoč tudi avtor g. Joža Vomber-«ar, književnik is Ljubljane in tudi vec dru-grih kritikov m književnikov iz Ljubljane in Maribora Pri vprizoritvi sodeluje cela vrste novih igralcev, ruško pevsko društvo, ipodba na pihala Hd. Vsi, ki že poznate ruško letno 0edališče in tudi vsi ki ljubite lepo ljudsko umetnost, oglejte si to najlepše in največje podeželsko gledališče v Sloveniji in prihitite v nedeljo 25. t. m. popoldne v Ruše. Zveza % vlaki zelo ugodna pri prihodu in odhodu v mariborsko in koroško smer, POZOR ! Tovarna testenin Pekatete Je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par za kflogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih. * Za izlet planincev v Dubrovnik na kongres Zvese planinskih društev ter e tem zvezanimi izleti sprejema pisar. SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. prijave najdalje do ponedeljka 26. t. m. Na dri. železnicah je odobren T&V« popust za skupine 10 oseb in 50% popust za posameznike. Udeleženec se lahko vrača po drugi progi in ni vecsan na povratek po isti progi. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljnhdjani ter vse podružnice SPD. * »Sodobna gasilska služba«. Tako je naslov lični, zelo poučni in koristni knjigi, ki je pravkar iasla. Spisal jo je bivši poveljnik ljuhljanskih gasilcev Janez Fur. lan. Knjiga vsebuje vse, kar mora vsak današnji gasilec znati, zato je neobhodno potrebno, da st jo nabavijo vsi gasilci. Knjigo sta odobrila ministrstvo za telesno vzgojo in pa »Vatrogasni savez Jugoslavije« ter jo toplo priporočila vsem gasiL Skim četam. Knjiga, ki je bogato ilustrirana to vezana v platno, stane 60 Din. Kdor naroči pet knjte skupaj^ lobi eno brezplačno. Naroča se na naslov: Janez Furian, Ljinbtljama, Poljanski nasto 16. — >Službeai list« St. 68 dne 24. avgasta prinaša zakon o proračunskih dvanajstinah z« mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1996 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajsti-nam za mesece april, maj, junij in julij 1996 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 19S4/35, izpremembo m dopolnitev § 206 statuta OUZD m njegovih krajevnih organov, izpopolnitev Danskega sanitetnega sveta in izpremembe v staležu državnih, banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. — Začetek šolskega leta. Banska uprava razglasa. Na narodnih šolah v dravski banovina se prične letos šolsko leto z naknadnim vpisovanjem dece in kraj. učiteljskimi sveti v ponedeljek dne Z septembra; v torek i septembra je šolska mesa; v sredo 4. septembra se prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Ve L kralja Petra II. se praznuje * zahvalno službo boi jo ter je ta dan pouka prost _ Na posledicah kačjega pika umrle. V Vosku pri Sv. Marjeti je 10 letna pastirica Jožefa K roj s zaspala na paši. Nenadoma jo je zbudila žgoča bolečina na nogi, ki Ji je tudi naglo pričela otekati. Deklica Je komaj prilezla domov in je legla v posteljo. Po dveh dneh je otrok umrl. Vse kaže, da Je Jožefo na paši pičil gad. _ Poskusen samomor sluškinje v Zagreba. V Zvonimirovi ulici se je včeraj zastrupila z oetovo kislino 23 lema Roza Lah ova, nato si je pa še prerezala žile na levi roki. Prepeljali so jo v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bo okrevala. V bolnišnici je povedala, da je hotela v smrt, ker ni mogla dobiti službe. — Konee stavke zagrebških godbenikov. Poročali smo nedavno, da so godbeniki zagrebške opere pričeli stavkati in da so, kakor vsi ostali člani zagrebškega narodnega gledališča, odklonili podpis nove pogodbe za prihodnjo sezono. Novi upravnik zagrebške opere dr, Šenoa je sedaj ugodil zahtevam opernega orkestra, tako glede povišanja plače, glede nekaterih ugodnosti pri izvajanju poklica ter glede omejitve števila nastopov, ker je njihova služba prenaporna. Pričakujejo, da se bo novemu upravniku posrečilo urediti pogodbe tudi z ostalimi Člani gledališča. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj smo imeli v Ljubljani 25.6 stopinj, v Mariboru 23, v Sarajevu 36, v Zagrebu in Beogradu 27, v Splitu in Skoplju pa 29 stopinj. Deževalo je v Sarajevu, Beogradu in Sko^ plju. Barometrovo stanje je znašalo davi 762 mm Iz Ljubljane —Ij Ob proslavi 50 letnice obstoja Družbe sv. Cirila in Metoda bo otvorila Družba v palača mestnega muzeja (Napoleonov trg) narodno obrambni muzej, ki nam bo s svojimi predmeti, diagrami, slikami i. dr. pokazal narodno življenje v preteklosti. Prav nazorno pa bo poudarjena krivica, ki se je zgodila našemu narodu v preteklosti. —lj Kongresni trg bo okrasen na poseben način, kakor smo poročali, zaradi slovesnosti Jadranske straže. Nameravajo postaviti vzdolž Zvezde in trga vrsto jamborov za zastave, in sicer poševno, da bodo zastave plapolale izmed zelenja na trg. Postavili so že nekaj jamborov, da bodo preskusili, kako se bo prilegla ta vrata dekoracije. Nekateri meščani se pa zelo čudijo, zakaj stoje drogova poševno in napovedujejo- da se bodo podrti. —lj Ljubljana—S u ta k redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela »Metropol«. Znižana vozruna. Informacije: Ljubljana, Pečnikar, telefon 33-86. Sušak: Restavracija Slavija. — V Ljubljani so umrli od 16. do 28. avgusta: Pangerc Josip, 86 let, zasebnik, Vodovodna e. 80, Orehek Andrej, 57 let' đuhovnđc, Struge pri Kočevju, Mihelič FTaceiska, roj. Dimnik, vd. Gogala, 35 let, tovarniška delavka v p„ Vrhovceva uL 12. Mlakar Anton, 71 let, delavec, Vidov-danska c. 9., Erlah Franc, 32 let, čevljarski pomočnik Kovor 60 pri Kranju, Bo-hinec Ivana, 73 let, učiteljica v p.. Prisojna uL 1. V ljubljanski bolnici jo umrli: Ogrič Dominik, 23 let, delavec, Podrečje 18, obč. Dob pri Kamniku, Sedlar Franc, 57 let, posestnik. Srednja vas 3 pri Kra- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo t,*..!*. Franz Josefove Registrirano od ministrstva za eoc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. nju, Godnov Jože, 49 let, posestnik in mesar, Tržič. Ljubeljska c. 50. Hafnar Manja, 33 let. žena delavca, skorja Loka. Stari dvor, Gnidovec Aston Boris, 10 let, sin revidenta fin. direkcije, Poljanska c IS, Oedalmk Ana, 28 let, zasehnica, Vr£-marje 98, Mavec Ana, 3 mesece, hči mL zar. mojstra, Laverca 21 pri Ljubljani. Valjavec Marija, 71 lat, obč. uboga, Sp. Beta pri Kranju. — »PoertaMka kolonija mestne občine ljubljanske«, Iri letuje na morju v Sr. Jakovu — Siljevica se vrne v Ljubljano v ponedeljek dne 26. VOL 1°36 ob 20J2 uri zvečer. Starše ea opozarja, da pridejo na kolodvor po svoje obroke. — Socialno pOL urad. —lj Na drtavul tehniški srednji, deiovod-ski, moški ki senati obrtni šoli t L juh. Ijani bo vpisovanje v prve letnike 2. in 3. ocpaernhra dopoMaa Vsa druga pojas, nfta ss dobe na šolski mag lasni deski —li Psslspje bivia realka, kjer je zdaj realna gimnazija, ni (bilo v najboljšem stanja( Toda dočtan je pročelje precej dob. ro ohranjeno, aaj so ga temeljito popravi. 11, je bila doslej se v slabem stanju ograja in tudi alegorična kina pri vhodu je že precej oglodal sob časa. Zdaj popravljajo tudi ograjo bi kipa, da dostojanstva poelopja ne bodo več motile tudi te malenkosti. n— Izkopnlne pri regulacijskih deri h Ljubljanice. Pri regulacijskih delih na te. renu Ljubljanice se pogosto najdejo v !z. Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7 in 9% uri sijajna ritenska drama „ V srcu te nosim64 Vstopnina: Dim 4.50, 6.50 in 16.— kopu zgodovinski predmeti, novci ki druge iz kopni ne. Občinstvo se ponovno opozarja, da so vsi najdeni predmeti last mestne občine in se morajo zato oddati v mestni muzej. Prekupčevanje s temi predmeti aH odnašanje ni dovoljeno m bo mestno poglavarstvo v vsakem primeru najstrožje postopalo proti onim, ki bodo najdene predmete odnesli aH s njimi pre. feopnauaflL n— Piknik društva Soča. Jutri priredijo Sočani piknik v Mestecu sa Rožnikom. Društvo vabi člane, prijatelje in ostalo občinstvo. Za dobro in ceneno pijačo *n jedačo je preskrbljeno. Posetil bo piknik tudi Tarzan iz džungle, zato ne larnaalilfi te lepe prHBre. Kozarce pribor Jn krof. nike naj prinese vsak seboj! —lj Christofov zavod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte brezplačni prospekt. Toplo priporočamo, —lj V satara« Dalmacijo cenen 4 dnevni islet: V Split, Trogir^ibeoik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila posije uprava >Po božjem svetu<, Ljubljana, Sentpeter-ska vojašnica 3. —lj V Rajhenburg m Zagreb dva dneva — za 55 Dm s posebnim viskom. Pojasnila posije upnava at\> božjem svetu«, Ljubi jena, tes svetni aka sajaansna 3. SK. Jadram r Koles*? nastopi jutri v nedeljo s svojim moštvom proti podsnvea-zaaau prvaka Uniji. V pandani zal nastopata haaenski drulrui obeh klubov. Ako bi morati Kazen ari tkuiini v prvenstveno tek mo vanje drugam, tedaj nastopi rezerva Jadrana s rezervo enega ljubljanskih klubov v preAekrrrL Vstopoma je mammalna. Iz Celja —c Vpisovanje v L razred na obeh nfh narodnih Šolah v Celja bo v ponedeljek 2. septembra ob 9. db 12. in od 15. do 18. ure v pisarnah abaakJh upravite! jev. Obenem bo tudi vpisovanje dece, ki ja dopolnila 4. leto starosti, v zabavišče (otroški vrtec). En razred zabavišča je v poslopja mestne narodne Sole, drugi pa na Mariborski cesti. Na deški meščanski šoti v Celja bodo popravni izpiti 30. avgusta od MARU SKALAM ROMAN Sidu SUtuumu In vendar — vse to je bilo samo teorija. Stopiti v njihove vrste, vreči s sebe blesk bogastva, pognati se v vrtince usode, za vse to Sida ni bila rojena. Po njenih mladih žilah se je kljub vsemu vendarle pretakala Silanova kri, kri tistega, ki ga je smrt Adolfa Rogana in njena odločitev spet posadila v sedlo in mu dala v roke vajeti. Josip Silan je postal to, kar je bil, kralj na Silanovini. Ob slabiču Crvinu Roganu ni čutil prav nobenih utesnitev. Ervin se je brez ugovorov pokoril njegovi volji in kmalu ni bilo v Hrušnici nikogar, ki bi se še obračal na resničnega gospodarja Silanovi-ne. Josip Silan je sprejemal in odpuščal uradnike in delavce, urejeval poslovanje, sklepal kupčije, potoval, podpisoval, naročal. Ervinove navzočnosti sko-rai niti čutil ni. »Silanovina se je podrla? Kdo pravi to? Silanovina stoji bolj trdno, kakor kdaj-koli!« »Vedeli smo, da se ne more podreti. Neumnost, bile so le babje čenče.« V gostilni, kavarni in baru se je zbirala okoli Josipa Silana zopet stara druž ba ljudi, ki so uživali zavest ponosa že samo v njegovi Milini in Saten jo pla- čeval; tekla sta vama in šampanjec. Sići inih duševnih bojev nj videl. Sodil je po sebi in bfl trdno prepričan, da je stopila na najboljše, na najsrečnejšo pot Med njima so se znova razgrnile dalje . .. Prve dni marca so praznovali na Silanovini Sidino in Ervinovo zaroko. Dogodek je bil zaradi žalovanja utesnjen na najožji krog domačih ki brez vsakega zunanjega hrupa, podoben bolj puščobi in žalosti, kakor veselju. Sida ga je sprejela s tiho, a v dnn duše vendarle trpko resignacijo. Kako vse drugače si je predstavljala nekoč zaroko! Kakor vriskajoči prihod pomladi, ves poln deh-tečega cvetja, veselega žgolenja in svetle toplote. Kakor prvi korak s praga v raj, od katerega si je toliko obetala. Sedaj ji je pa bilo vse le prazna formalnost, hladna dolžnost, ki se ji mora vdati samo zato, ker ni nobene druge poti. nobenem drugega izhoda . . XII. »Izživljaj današnji dan, ne brigaj se za jutrišnjega!« To je bilo vodilno načelo Danice Martinčeve. Oznanjala ga je ve-| likemu krogu vseh tistih moških in žensk, ki so jo obdajali in se oživljali v njenem vedrem smehu. Vcepljala sa je v dušo tudi Sidi. »Ervinova nevesta si«, jI je govorila, »pa kaj potem? Nič. Sedaj si ta pil meni v Maribora. Živi, zabavaj se! Olei kako se vse vrti: gledališče, koncerti, zabave . . . Plani v ta vrtinec. Predaj se vetrom, naj gre kamor hoče . . .« Nalašč jI je privajala mlade ljudi, ki jih je očarala njena mladostna lepota ffl privlačnost da so ji dvorni ki vsiljevali svoja srca, željna resnične Hubeznt ali pa samo lepih doživljajev, a Sidi je bHo nerodno. Naposled se je pa vendarle raz-živela. Vrgla se je v družbo m zabavo, vsrkavala vase omamni vonj flirta. Postala je zvezda, okofl katere se je sukal neprenehoma trop satelitov: profesor Pavel Strešnik, odvetnik dr. Simon Vre-šar. arhitekt Rado Dobnik in drugi. Najljubši pa ji je bil slikar Miran Borlak. Ni verjela ntti eni sami njegovi besedi, pa je vendar tako rada poslušala njegovo dvorjenje. Vedela je, da je ne more osvo jiti In da tudi ona ne bo razklala njegovega srca. ki je bil kakor metulj, ki leta po vseh cveticah in razkazuje vsaki enako krasoto svojih pestrih ženitovanj-skih kril. Njegovo poetično govorjenje jo je zabavalo: smejala se mu je, sme-iala tudi takrat, ko je hodila k njemu v atelje, kjer jo je slikal m oblegal po vseh pravilih rafinirane strategije. 8. do 12. Vpisovanje v vse razreda ho X in 3. septembra. Javiti se motajo tudi oni učenci, ki so bfli že junija vpisani t L razred. Vsi učenci morajo predložiti potrdila dajano* oprava jaradi othnaie Šolnina ter pamfleti določen znesek za zdravstveni fond m šolske tiskovine. Podrobnosti so razvid- v ML bo 1. aapAeaanai na Porjam pri Preval jah, vabi cel jaka aokoska župa, pododbor Kluba ka*xjeaJh Slovencev v Celja, moška in pdrndferaca Družbe sv. CSrfla in Me-v Celja, oeijska, podružnica »Branfbo-in eerjaka »Soča« svoje članstvo. Iz Celja bo vozil 1. septembra okrog 6. zjutraj poseben v#ak, ki ae bo vračal zvečer. Priglasiti se je od pondejjka 26. t. m. pri Vodusku v pisarni Mohorjeve družbe v Celja. Iz Maribora mr— 5 trgovske akademije. Na državni trgovski akademiji v Mariboru se prič no popravni, dopornihn, privatni in završni izpiti 36. avgusta ob 8. ari zjutraj po rasporedu, ki je objavljen na deski v veži poslopja. Vpisovanje za novo šol. leto bo 2 in 3- septembra od 8. do 12. ure. Prijave »a prvi razred sprejema ravnateljstvo do 30. avgusta. Dne L septembra bo na uradni deski objavljeno, kdo je sprejet aH ne. N cepec je ti dobe dokumente nazaj pri ?k>l. ahigi. sprejeti pa ae vpišejo 2 in X septembra. Redni pouk prične 5. septembra. mr— Kuharico so okradli. Neznani tat se je včeraj splaral v sobo kuharice Marijane Puhove in iz nezakljene omare ukradel zlato o vratno verižico, več metrov platna in nekaj denarja. O kradem a kuharica je svojo smolo prijavila policiji- mr— Mariborski Staviski pred sodniki. Včeraj dopoldne je stal pred malim k armenskim senatom, katerega so tvorili predsed-nfk g. dr. Tombak prSsednika g. dr. Čemer ter g. KotSek. znani pustolovec Pavte CvenfcL Obtožnica, ki jo zastopa državni to zflec g. dr. HojnAc, mu očita nič manj kot 14 veffldh tn drznih goljufij ter prevar. Ni čudno, če ee je CveiJcla prijel v Mariboru pridevek ^Mariborski Staviski«-, saj so mu nasedali bogataš kakor siroTi.aici. Ker je Cvenkl zadrtevad, da se fevr$r>o Se nekatere poizveiibe, je bna razprava predložena na nedoločen čas. mr— Koncert v parku. V nedeljo dopoldne bo od 11. do 12. ure svrraL v mestnem parkn zaleznaaazdfca godba »Drava« pod vodstvom g. ^ekarja. Iz Trbovelj —t Pred taborom Korošidh legi« jev na Sv. Planini. Za tabor koroških *%-gijonarjev, ki ho 1. septembra letos na Sv. Planini, vtoda v vseh slojih prebivalstva vehko zanimanje. Ker bo ta dan na Sv. Planini tudi birma, se utegne zbrati na tej prelepi zasavski planini veKka množica ljudstva. Saj je pa tudi največjega pomena, da sliši nase ljudstvo neposredno od voditeljev koroškega leffinojar-skega pokreta, kako se £odi nadim rojakom onstran Karavank. Program ta ve- Sobota 31. nej. Bortvoj. /sank Nedelja 25. Ludovzv, Dragorsd. : Jer-ketoftčani: Ko bi bil kralj ... Kino Ideal: »V srcu Se nosim« Kino SOka: Nate majske noči sTTTOIdN JE FHREU1VE Ano Matica: Ko bi bfl kialj... JtJno Meal: »V srca ha nosim« Kino SUka: Neke majske noči Juniorske tekme na Igrišču Primorja, pri-če tek ob 9. Ob T7. Prrrnorje 1 : Itak«, r predtekrm Hermes : Svoboda. Danes in jutri: Dr. Ftoooh, TVraava a. Mr. Hočevar, d ioia ■ cesta 62-, d Moste — Zaloatm hke naroutoo-obran^bna prnredftbv* j* slednji: Ro prihoda obeh jutranja* vlakov iz Ljubljane in Oelja, t. i ob 7. zbirališče korošldh legionar jev in ostalih udeležencev pred goatflno VoTkar v Trbovljah, odkoder odhod z zeteznisčarsko godbo na čelu skozi Trbovlje na Sv. Planino. Ob 10. uri aaaaz aaaZaZZVaa sa preumnuKml koroškimi borci, na generalom Maistrom, majorjem Z^Mrrinem in drugimi Po službi božji pozdravijo koroški leginoarjl navzočega koroškega rojaka, knezoakofa dr. Rozmana, nato pa bo zborovanje na prostoru pred cerkvijo. Kot govorniki nastopijo voditelji koroškega loglonarskega pokreta dr. Janez Jensterie, podpolkovnik Dragoljub MHivojovič i dr. Na zborovanju bodo sprejete dobro utemeljene spomenice, ki bodo odpcMsane merodajnim čtni-terjem. — Popoldne bo v lepi pLarnnsk. naravi prijetna zabave. z sodelovanjem žeaezBiiČarske godbe, delavskega rjevakega drusbsa »Oarje« is Trboverj i dr. — želeti ja, da bi bBa udeležba tuuU ts drugih krajev aadovotjiva, zftasci naj bi narodno. obrambne organizacije peazafta na tabor svoja saetopstva, da se tako vidno pokaže odločna vocja nasegu naroda, da hoče č^iLupre^krjo pravično reaatsv koroškega uisnjskirtksga vprašanja. —it Iffogvane* v nedeffjo. V nedeljo popoldne ob JST. url se srečata na igv!sču SK Amaterja v prt^aterjskeni tekmovanju SK Svoboda iz Ljubljana m &omač± SK Amozer. V predtekmt zavBSpfni tekme. flHiufaka družina v Domžalah priredi v nedef|o 56. L m, ue-like strelske tekme, pri katerih bodo sodelovale vse podeželske strelske družine iz bfižnje m daljnje okolice. Sestopale bodo družinske ekipe po 5 mož. ki bodo streljale na družinske tarče. Daa)e bo streljanje posameznikov na srnjaka, na programu pa je tudi damsko in maadrnsao streljanje. Najboljša družinska ekipa, kakor tudi ns}-boljši strelci poAsmernikl prejmejo lana in okusna darila. Je to prvo ve$e nagradno streljanje mlade družina, ki je menda naj-agilnejša v celi naši banovini. Po atrelskm tekmah bo v sokolskeni doma rAMieHtmv grad in Nov planinski hotel na Sv« plai 11111 Letos meseca junija je pričel graditi tukajšnji gOShmiČar g. Gvido PoČivavšek na Sv. Planini lep hotei. Načrte za te hotel je napravila neka ljubljanska tesarska firma, gradi ga pa tukajšnje zidarsko in tesarsko podjetje A. Božič. Hotei bo v treh tednih popolnoma dograjen, tako da bo otvoritev bodisi 15. ali 22. septembra. Ta hotel, ki dobi te dni že Bteaho, bo po pravici ponos zasavskih planin O Pofivevsek je dal stavba izdelati v miniaturi tukajšnjemu delaven g Ferda Šuštarju, ki je pred leti tudi pjanjaiM dom na Mrzlici krasno izdelal. Da je g. Sustar strokovnjak v izdelavi mirna turnih stavb, kaše radi hotei >Ana<, ki je razstavljen v oknu gostilne PoČivavšek. Bes občudovanja vredno doto* Delal ga je 6 tednov, za delo in materijal pa je računal samo 600 Din. Baje bo g. PoČivavšek pustil izdelati se dva taka miniaturna izdelka novega hotela, ki ph bo razstavil po enega ▼ Ljwrjrjafri ki Zagreba v tajsko-prometne reklamne svrhe. Novi planinski hotel na Sv. Planini stoji na najlepši razgledni točki pod planinsko cerkvijo, odkoder je prelep razgled na Trbovlje, Zagorje in daleč tja proti Ljubljani na eni in proti Dolenjski in Savinjski dolini na dragi strani. Du bo hotel dobno poae-čen, ni rnkakega dvoma, saj je hHo letos na Sv. Planini vse rjremalo stanovanj sa številne toaovfičarje, Id so kar v skupinah dan aa dnem prihajati na Sv, Planino. Hotei je dvonadstropen, ima v vsakem nad-stropta. kakor tudi v rjodsrreija lepe balkone aa somčenje, v rjrfflKja pa lepo hladno teraano verando. Novi hotel je v resnici velika tajsko-prometna pridobitev ra nas kra> saj pa doslej v tem pogledu ni bilo mnogo storjenega, izjeme našega planinskega društva^ ki je pred lati postavilo na nov dom Ženska brez srca, brez tistega, če-je Ooethe dejal . . . das Hcfaa . . ^ je pooavftal Borlak. »Menite?« se je smejala Sada. «Morda je pa moje srce le pregloboko in ma vaša pfttvkja ne more secl do dna?« »Moja pfttvma? Gospodična Sida! Prisegam vam, toliko globine ni v besedah nobenega moškega, koHkor je je v mojih. Cvetje so moje tople srčne krvi.« »Poet moj nov dekteta venec vije .. je deklamirala in ca spotrnfta, kako ga je prejšnjega dne videla v parku roko v roki z mladim dekletom . . . Arhitek Rado Dobnik je pa govorit malo, zato pa več hrepenel. Sida je kmalu spoznala, da ma postaja resno nevarna, zato se je pričela vedno bolj ogibati njegove družbe, dasi je vedela, da jo išče povsod, kjer bi jo utegnil srečati. Nekoč se ma je spretno izmikala ves teden, v soboto je pa trčila vanj pri premieri operete »Zemlja smehljaja« »Gospodična Silanova«, jo je pozdravil, »zakaj mi zakrivate somce svojih oči?« »Ker bi vročina lahko izsušila vaša polja in bi na jesen ostali brez pridelka«, je odgovorila hudomušno, dasi je čutila njegovo bolečino. »Brez solnca ga bo še man!.« »Odmerjeni so roži kratki dnevi . . ■ Saj poznate moj položaj. Ra*""^''-'5* »Mora bzn tako?« 25 7Razkuževanje (kar. aaptutnac bo); 8j00: Ona, 8.16: Pesmi te daljne stet in p&osče; 10,16 Versko predavanje . Beenant ćebnlj}, pr«noa cerkvene glas. be ja cerkve sv. Cirila ta Metoda,; 11.00: Promeoadni koncert IPrenos s oktogona na Kreditni banki); 1&J0: Ose, obvestila, plodce; 16.00: Za pojmo reaeto suravico — pio&6e; 1A.1S: ženska, ura.: Pavla Hoče. var: Kaj pa moj otrok kosa braja; 16-30: Sftovan — na pfcnn — Ba«KJ»kl orkester »r. ploscer, 19.30: Nac ura: Cfetinjaki arhtv fDuaan Vuksan) ia aaodov.; 20.00: £*s. poročna spored. obvestOa; 3006: Premo* koncerta rz zdravlliača I>*brua>; H.30: 6*. ljapan poje na ploščah; 23.00: Cas, poročila, spored; 21-1*: Nekaj aa ras in nekaj za ples. r^oneavvjc««, u v^hi ■ Ljubljana: IS.OOc Beethoven: Kr«u. taerjeva. sonata.; 13.4^: Poreč Ha, vreme; 13.00: čas, ob vestna; 13.16: KoraČntoa ve. likih mojstrov; 14jOO: Vreme, spored bor. za; 18.00: Nekaj a^aehenfti attk — tavaja radijski orkester; 16.40: Zdavniska ura (dr Bonom ar Maerajrm»; la.00: ona po. ročila, vreme, spored, obveatMa; lit.lt>: Prenos kz Sateboram — Verdi: lalstaff; 21.50: Plošče; 22J0: Narodne od blizu m daleč radijski orkester ki plošče. Torek, 17. a giali LJubljana: 12.00: Oh SK aa Dravi (Na. Se narodne na ploščah.; Tz.es: Poročite., vreme; 12*00: Čae, oh vestna; IS .15: Od. lomki H reočnih filmov na ptoačah: 14.00: Vreme, spored borane »SLOVENSKI NA ROP«, W> MM Stran 5 Holandska kraljica na škotskem )e s svo|o hčerko aa počitnice — Skandinavske držav« ae boje Nemčije nt«. Kraljica potuje inkognito pod imenom >grofica de Brun«. Pri njeni znani varčnosti ni čuda, da se je nastanila v enem najmanjših hotelov v Saint FiHansu. kjer se peca s shkarstvom. Opetovanomu bivanju holand-ake kra0ae in njene hčerke v Angliji je pa treba pripisovati tudi političen pomen prav tako kakor, pogostim posetom njenega prvega ministra dr. Coljina v Londonu. Holandska se vedno bolj boji Nemčije, odkar je na v4adi_ Hi^er. ' ' , - - _- ' ~2r Z - rzraie- no tudi v njegovi knjigi solem Kampfc in v znani krrppi dr. Bansa, v kateri priznava apusasoi Hitlerjev načrt aneksije Holandske m Danske pod to ali ono pretvezo. Pa tudi v skandinavskih državah se vedno bolj kaže težnja po zbližan ju Švedske, Horveske in Danske v obrambi proti nemškim aspiracijam, ki so se znova pokazale v bitlerjevskem predavanju v Parizu, kjer je bik> jasno rečeno, da se morajo čutiti Skandinavci samo srečne, če jih bodo pogoltnili njihovi germanski bra+je, ki jih bodo vedno branili pred Rusijo. To predavanje je vzbudilo ogorčenje na Švedskem in švedski list *Skanska Aftonbladet« kliče po obrambni zvezi skandinavskih držav »proti nemški blaznosrk. Kar se pa tiče Holandske, ima poleg tega še hude preglavice s svojimi kolonijami, kamor vedno bolj prodirajo Japonci. Položaj postaja tem težji, ker holandsko brodovje ne more braniti tako oddaljenih kolonij. V takih razmerah je razumljivo, da išče holandska vlada pomoči v Londonu. Holandska kraljica Wilhelmina in njena feČi .lulijana sta prispeli te dni na 9fcotsko> kjer hočeta ostati na počitnicah in sicer v perthski grofiji ob jezeru Earnu. Postajališče v Triessu je bilo svečano okrašeno in pri vhodu je bil na slavoloku napis v ga4-§Sni: »Codita nam stotisoekrat pozdravije- Lavalov ..možganski trust" Tri svetovalce si je izbral francoski ministrski predsednik, a vsi trije so v javnosti malo znani Kakor Roosevelt, je zbral tudi francoski ministrski predsednik Laval okrog sebe : možganski trust«, ljudi, ki mu svetujejo. kaj naj ukrene, da se poživi francosko gospodarstvo. Lavalov >možganski trust< obstoja iz treh mož, ki so francoski javnosti zelo malo znani In ki sploh ne kažejo nobe- v vseh narodno gospodarskih problemih, se počuti najbolje v vlogi kmetovalca in vinogradnika. Med vojno je bil odlikovan za hrabrost. Najmlajši je Rueff, znan v javnosti še manj, kakor njegova prijatelja. Njegovo ime je prišlo v javnost samo enkrat in sicer ko je spremljal Lavala v Ameriko. V nasprotju s svojima prijateljema je Rueff bolj nagnjen k teoriji in znanosti. On je duševni oče tako zvanega Rueffovega zakona, ki izhaja iz načela medsebojne odvisnosti nivoja cen, višine mezd in števila brezposelnih. O tem zakonu se je v francoski javnosti mnogo razpravljalo. Pravijo, da so se njegove napovedi iz leta 1924 skoraj v celoti izpolnile. Rueff je inspektor v finančnem ministrstvu, kar je eden najvišjih položajev v državi. V gospodarstvu se nagiba k libe-irdrrhn idejam in politiki mu očitajo, da rad pozablja na politično stran problemov. nega veselja siliti v javnost. Ti možje so; Raoul Dautry, Jacoues Rueff in C. G. G%no- ux_ V nasprotju z večino francoskih politikov so še vsi trije mladi. To so možje prakse, ki so že v mladih letih dosegli visoka mesta s svojim trdim, sistematičnim delom. Baje so pri Lavalovih ukrepih sodelovah bolj. nego ministri, ki nosijo odgovornost pred javnostjo. Dautry, najstarejši izmed njih. je ravrta-telj državnih železnic. Njegova karijera se je pričela brez vsake protekcije. Ko je dovršil leta 1922 visoko šolo je dobil službo pri železnici kakor mnogi drugi inženjerji. Mož je izredno marljiv. 18 ur dnevnega dela ga prav nič ne izčrpa; prijatelji ga nazivajo najenergičnejši mož Francije. Pred leti. ko je bil sredi dela okrog reorganizacije državnih železnic je mimogrede prevzel se sanacijo zračnega poštnega prometa. Dautry je vse drugo, samo politik ne. Pri tem se zaveda- da je bil poklican v »možganski trust ^ v zelo težkih časih in da je njegova naloga spraviti Francijo na nova gospodarska, najbrž pa tudi politična pota. Gignoux je politik in narodni gospodar. To je resen, trezen mož, ki se ne da tako lahko spraviti iz ravnotežja- V Flandinovi viadi je bil državni podtajnik za narodno gospodarstvo. Značilno zanj je. da svoj čas ni hotel sprejeti mesta državnega podtajnika v vojnem ministrstvu, češ, da se na te posle ne razume. Čeprav izdaja list >Jour-nee Ind u stri elle< in je temeljito podkovan Terezijanski tolarji Terezdjaneke tolarje so rabile doslej vse j države, ki so iztegovala svoje pohlepne roke po Abesiniji, začenši s pohodom Angiležov 1. 1867 pod vodstvom lorda Na. ttera proti abesinskemu kralju Theodoru. Takrat so še kovali tolarje v dunajski kovnici. Iz istega vira si jih je preskrbela Itahja v L 1880 do 1890 za svojo akcijo proti cesarju Meneliku. Tudi Egipt je stopal po istih stopinjah pri svojem vojnem pohodu proti Abesiniji. In še zdaj so ti tolarji, zvani levantinci, najpriljub-rjenejge plačilno sredstvo v Levantu, globok0 v afriško ozemlje. Da so terezijanski tolarji v Afriki tako priljubljeni, je vzrokov več. Na eni strani utegne še vedno živeti spomin na bojno slavo Svgena Savojskega ki Marije Terezije, zaneseno tja dafeč v Afriko s porazom in izgonom Turkov iz srednje Evrope. Dolga desetletja je preplavljala Italija s terezijanskimi tolarji deželo Ibn Sauda, Arabijo in Jemen, vso severovzhodno afriško obalo, Somalijo, Sudan in Eritrejo. Tudi v Egiptu in celo v angleški Indiji ter francoski Sahari je terezijanski tolar zelo priljubljen. Se nedavno je bilo v prometu za 4 milijarde teh tolarjev, ki so oficijelno izgubili svojo vrednost že pred 175 leti. Ljudstvo v Afriki veruje, da je v teh tolarjih še vedno predpisana množina srebra. Podoba cesarice Terezije je gotovo tudi mnogo pripomogla, da imajo ljudje v Afriki te tolarje tako radi. Anglija je sicer rjosknsHa pregnati to plačilno sredstvo iz svojih kolonij Sudana in Egipta, pa se ji si poareWh>. Bi vejeJkegm vtdttui Je zal sam Napoleon njihov pomen med pohodom t Italijo, ko je naročil svojemu aa-mestnik« Evgenu, naj jih da kovati aa potreue t Ortentu. Večina romarjev v Mehko mm se zdaj založi v tarezi jauekuni tolarji m\ tudi Italija opremila r njhni Lion Feuchtwanger: 12 2td S u s s Roman Tujec je stopal po soteski. Spodaj je žuborel potok, dobro se je videlo, kje teče izpod IedenUoa in kamenja. Na drugi strani so rasli med kamenjem pritlikavi, skoraj goli borovci. Blesteč vrh in sneg v sol onih žarkih sta jemala vid, ostro so se zarezavali gorski grebeni v blestečo sinjino in zapirali v okamenelem loku dolino. Tu je zdaj stopal počasi, previdno, ne preveč gibčno, toda vztrajno. Stopal je čez studence, po splavih, čez prod; slednjič se je ustavil pred nepremagljivimi ledenimi stenami. Pod njim je iztegoval ledenik svoj goli, široki, razpokam jezik, od strani je bilo nakupičenih mnogo hlodov. Visoko nad vsem tem se je lesketal v solnčnih žarkih nedostopni, zasneženi gorski greben. Tujec se je zagiedai predse, širok, gladko obrit bledi obraz si je podprl z roko. Nad majhnim, ploščatim nosom so gledale izpod čela kalne, sive oči, polne težke, brezupne otožnosti, prevelike oči v njegovi kratki, mesnati glavi. Čelo je počivalo široko, težko in nevisoko na zelo gostih obrveh. S komolca naslonjen na kolena, s podprto glavo, je čepel tujec zroč nepremično predse. Je bflo tu to, kar je iskal? Eno teče v drugo, iz gornjega sveta v spodnji, vsak človeški obraz more imeti svojo podobo v koščku zemlje. Iskal je kos sveta., ki bi bil iz njega pogledal nanj človešM obraz, večji, razi očnejši in pomembnejši, obraz tistega moža, ki je bil v njem on sam zaprt. Iskal je tok, ki je tistega moža in torej tudd njega samega vezal z zvezdo, besedo in neskončnostjo. Skrčil se je še bolj, začel si je šepetati z zamolklim, neprijetno lomi jenom, osornim glasom stihe iz tajnega razodetja. Koža, meso, kosti, žile so samo obleka, skorja, ne pa človek sam. Toda v ustroju človeškega telesa so tajne najvišje modrosti. Kakor so na nebosklonu, okrog naše zemlje, zvezde in sozvezdja, razodevajoča nam skrite, globoke tajne, tako so tudi na koži našega telesa črtice, gube, znamenja in brazgotinice, a to so zvezde in sozvezdja našega telesa, ki tudi imajo svoje tajne, modrijan rata v njih in jih razlaga. Pojdi in poglej! Duh si izdolbe obraz Milijonarska trafika Celo svojo trafiko imajo mihjonarji in tudi ta se bistveno razlikuje od navadnih trafik, kakor se razlikuje življenje milijonarjev od življenja navadnih Zemljanov. To ni trafika v pravem pomenu besede, temveč najmodernejša shramba tobačnih izdelkov za ameriške bogataše. Milijonarska trafika zavzema eek> nadstropje newyorškega nebotičnika. V nji je vse polno polic in predalčkov, kjer so skrbno spravljene in zaprte škatlice, s katerimi ravnajo tako, kakor da so polne draguljev. V resnici so pa v njih samo cigare, seveda primerno drage, da navaden človek niti sanjati ne sme o njih. V vsem nadstropju drže zrak na enaki temperaturi in enaki vlažnosti, kakor jo ima zrak v Havani na Kubi. Tu vlada umetno kubansko podnebje. Newyorški bankirji, ki spravljajo v to trafiko svoje cigare, pač lahko plačajo visoko iožarino. Vsak ima tu svojo omarico, iz katere jemlje po potrebi cigare in cigarete. Nekateri strastni kadilci imajo tu 10 do 15.000 cigar, v vsem nebotičniku je nad milijon cigar, ki jih imajo shranjene ne samo največji ameriški bogataši, temveč tudi slavni umetniki, politiki in diplomati. Potovanje nekdaj in zda) Z izpopolnitvijo prometnih sredstev se je zemeljska obla v zadnjih stoletjih skrčila relativno najmanj na desetino, to se pravi, da lahko človek prepotuje zdaj desetkrat tako veliko daljavo v istem času, kakor pred 100 leti. Kako hitro zdaj potujemo, nam pokaže najbolj nekaj retrospektivnih pogledov. Do leta 1830 je bila med Berlinom ln Hamburgom samo ena cestna zveza s konjsko vprego. Vožnja z najhitrejšo pošto je trajala 50 ur Prva železnica je prevozila to pot že v 12 urah, navadni avtomobil jo prevozi zdaj v 3, motorni vlak pa v 2.15 urah. Vožnja iz Evrope v Ameriko je trajala z jadrnico leta 1847 celih 30 dni. leta 1857 pa že 15 dni. Paraik iz leta 1887 je skrčil to pot na 10 dni, leta 1929 pa že na 5 dni. Zepe-lin rabi za to pot 2 in pol dni, letalo pa samo poldrugi aan. Gorski prelaz na St. Gothardu se da premagati peš s hitrostjo 4 km na uro, poštni voz napravi v eni uri 9 km, tovorni vlak je vozil leta 1882 s hitrostjo 17 km na uro, osebni vlak v istem letu 27 km, parni vlak prevozi zdaj 48 km na uro, električna železnica pa povprečno 64 km. Prvotno kok> iz leta 1817 je prevozilo največ 9 km na uro, izpopolnjeno iz leta 1869 že 15, znano kok> z visokim sprednjim in nizkim zadnjim kolesom pa celo 30 km. Z modernim kolesom prevozi človek zdaj že 50 km na uro. Električna cestna železnica je začela svojo karijero z največjo dopustno hitrostjo 14 km na uro, zdaj pa vozi že 80 km. Seveda si ne moremo niti misliti, da bo šel razvoj prometa tako hitro naprej tudi v bodoče Če sip tako naprej, bi dosegli v prihodnjih 100 letih hitrost, o kakršni se modernemu človeku niti ne sanja. Toda jasno je, da ee bo moral človek v svojem prizadevanju premagati čas in razdaljo končno ustaviti pred nepremagljivimi naravnimi zakoni ia deklica Joan Davleova, 14letna hčerka ugledne newvorške rodbine, se je proslavila s tem, da je potovala iz Amerike v Evropo, ne da bi bila kaj plačala za vožnjo. Pustolovsko dekletce je hrepenelo po vožnji po morju in skrivaj je smuknilo na francoski parnik »Normandie«. Ko je bil parnik že na širokem morju, se je mlada Joan predstavila drugemu kapitanu in mu odkrito priznala, da potuje brez voznega listka. Kapitan je mislil, da se dekletce šali, toda v seznamu potnikov njenega imena res ni bilo. Kmalu je prišla radiobrzojavka Joani-nih staršev, ki so vsi v skrbeh izpraše-vali ali je njihova hčerka res na parni-ku. Ko jim je kapetan odgovoril, da je mala Joan na poti v Evropo, so poslali starši 50 dolarjev, za potne stroške, toda vozni listek III. razreda stane 250 dolarjev. Razliko so radi plačali častniki. Pogumno deklico so med vožnjo obsu-li z darili. Ker pa ni imela potnega lista, je francoska policija v Havru ni pu- na euho in morala ee je e prvim parnikom vrniti v Ameriko. V Le Havru oo se zglasili pri njej novinarji, ki jim je izjavila, da ne bo nikoli pozabila lepe in prijetne vožnje iz Amerke v Evropo na največjem parniku, saj so jo imeli potniki tako radi, da eo jo še preveč razvadili. Obedovala je za kapitano- vo mizo in plesala s prijaznimi mornariškimi častniki. Škoda, da jo bila vožnja tako hitro končana,, je zaključila svoje pripovedovanje smeje. Njen oče si pa lahko že zdaj beli glavo, kaj bo z nadebudno hčerko, ki se kar tebi nič meni nič odloči za tako dolgo pot, čeprav je stara komaj 14 let. Tri dni med morskimi volkovi Strašni doživlja}! dveh francoskih letalcev na širnem morju Francoska letalca Letouramt in Briant ▼ službi kolonijalne vojake v Indokini sta doživela na svojem nedavnem službenem poletu pustolovščino oh kateri zastane človeku kri v žilah. Zaradi defekta v motorju sta se morala spustiti na morje m te so ju smatrali za izgubljena, ko je prišla v Singapur vest, da ju je rešil japonski parnik. Pilot Briant je pripovedal pozneje, kaj sta s tovarišem doživela. Letala sva dobrih 120 milj od Saigona nad širnim morjem, ko sva naenkrat začutila, da z motorjem ni vse v redu. Takoj sva spoznala, da se je motor pokvaril, toda v zraku ga nisva mogla popraviti in tako sva se morala spustiti na morje. Tam sva hotela motor popraviti, pa sva se kmalu prepričala, da to ne gre in opustila sva brezplodno prizadevanje. Vedela sva, da bova morala ostati nekaj dni prepuščena svoji usodi na morju, predno bova srečala ladjo ki bo naju resila. Ta zavest ni pri. jetna in prizadevala sva si ne misliti na svoj položaj. Minil je prvi dan, ne da bi se prikazal na obzorju parnik in že prva noč je bila neniirna. Bila sva lačna in žejna, a imela nisva ne hrane, ne pitne vode. Zgodaj zjutraj sva se napila vode iz tanka v motorju. Bila je sicer topla in neokusna, vendar pa se vedno boljša od slane morske vode. Za silo sva si ugasila žejo, toda lakota se je vedno bolj odlašala. Tu pa ni bilo nobene pomoči. Kmalu ie postal najin položaj obupen. Letalo se je pričelo nagibati in vsak hip bi se bilo lahko potopilo. Zato sva morala po cele ure nepremično ležati na dnu. Naenkrat so naju od sveh strani obkolili morski volk i. švi- Sokolski praznik na Polšniku Na Polšniku imajo najmlajšo sokolsko edinico v Zasavju. Četa deluje marljivo in je pritisnila pečat napredka temu hribovskemu okolišu. Letošnje počitnice so letovali na Polšniku Sokoliči in Sokoličice iz vsega Zasavja. Mladina se je počutila prav dobro okrepljena in zdravih lic se je vrnila na svoje domove. Polšniški Sokoli pripravljajo tla za novi Sokolski dom. Letos so dobili telovadišče, ki jim ga je ljubeznjivo prepustil domačin g. Borišek Tinče, po domače Volkov. Članstvo pa je s kulukom poravnalo zemljišče, ki služi zdaj za letno telovadišče. Otvoritev najvišjega letnega telovadišča v Zasavju — Polšnik ima 600 m nadmorske višine _ bo združena s sokolsko proslavo v nedeljo 25. t. m. V Poišniške hribe pohite Sokoli iz Litije, Ponovič, Zagorja* Trbovelj in drugih krajev, ki čutijo simpatije do vrlih Sokolov in znajo ceniti njihova prizadevanja in napredek. Za dohod zunanjih gostov je najbolj prikladna železniška postaja Sava pri Litiji. Na Savi služi za prevoz preko reke brod. Po senčni poti skozi dolino Pasjek mimo Spodnjih, Srednjih, in Zgornjih Tep in Kleviš je do Folšnika dve uri. Nikomur ne bo ZaL kdor bo pohitel v nedeljo na Polšnik med Sokole proslavljat praznik otvoritve telovadišča. Zborovanje zasavskih planincev Trbovrje, 2('. avgusta Sooči je bil grtstftmi Forte izredni občni zbor trboveljske podružnice SPD. Sklican je bfl zato, ker so se pojavila na rednem občnem zboru nesoglasja zaradi napeljave vode v planinski dom na Mrzlici in ker je načelnik podružnice g. Ante Beg odložil svoje mesto. Udeležba planincev iz Trbovelj in Hrastnika je brila vehka. Zbor je vodH podnacelnik g. Hauok, ki je pojasnil zborovaLcem obe stališči, izraženi že na rednem obenem zboru, ko so bih nekateri člani za zbiranje kapnice v velik rezerv ar, med njimi tudi načelnik Beg, drugi pa za m vedoči to spozna. Kadar nastajajo duhovi in duša gornjega sveta, imajo svojo podobo m določeno ofaefko in ta se pozneje odraza na človekovem obrazu. Onemel je. Raje ne miniti. Te stvari nočejo, da bi človek o njm razmišljal, misel jih preganja. Lahko jih samo pogledaš ali pustiš pri miru. Je bil to obraz, ki ga je iskal? Puščava, led in kamenje, nad tem posmehljivo sinji lesk, majhen, težko prodirajoč prameoček. Strme skale, štrleče kvišku na razpokanem ledu! AH je bil to obraz, ki ga je iskal? Se bolj se je poglobil vase. Zarhanl je v sebi vsak glas, ki ga je ockialjeval od tega, kar je iskal. Tri ostre, globoke, kratke brazgotine skoraj rmvjpično nad nosom so mu prerezale čelo in sestavile sveto črko sin, začetek božjega imena Šaddai. Senca velikega oblaka je zagrnila ledenik. Gorski grebeni so se lesketali v solčnih žarkih, planinski orel je plaval visoko pod nebom in opdsaval mirne kroge nad divjo dolino. Kraj ledenika čepeči mož je požiral z očmi to divje romantično naravo. 1 Solčni Žarki, oblaki, kroženje orla, vse vprek razmetani hlodi, hrepenenje ▼ * dobni živečih ljudi in pasoce se živine. Težko je drhal — gledal, dojemal, spoznaval. Slednjič se je dvignil, izčrpan od te napete neprerničnosti, poln globoke žalosti; in začrtano znamenje mu je izginilo s čela. Počasi, težkih korakov se je vračal v dolino. V dolini mu je stopil iz prve hiše naproti debnluhast, bled mož, tujec; vprašujoče ga je pogledal in mu pomolil pismo, hoteč izpregovoriti. Rabbi Gabbriei ni čakal, kdaj ga bo nagovoril. — Od Josefa SUssa, — je dejal tako mirno, kakor da mu je bil že davno naznanjen prihod tega moža in njegovo poslanstvo, kakor da ga je že pričakoval. Nikolaj Pfaffle ni bil presenečen, da ga tujec pozna. Spoštljivo se je priklonil: Pridem, je deial rabbi Gabriel. a Grofica se ->e pogreznila po desetih dneh mrzlične, i delovanja v topo čakanje. Vsa skrušena je sedela med azurom in zlatom, debela, energičen obraz ji je bil maherirav, ramena po-vešena. Ona, ki je vedno ukazovala in pazila na vsako malenkost, se ni niti zmenila, ko so jo služkinje masirale, mazale z dišavami m oblačile v raskoa- g-aii so sem m tja m prežali na plen, kakor lačne zveri. Z napadom na najino letak) se jim ni mudilo, ker so menda vedeti, da jim plen itak ne more uiti. Nekaj časa je trajal ta strašni ples, potem so pa postale morske pošasti bojevitejše in v duhu sva se že poslavljala od življenja Moj tovariš je pograbil ve^lo in začel udrihati po najbolj bojevitih morskih volkovih, toda pri tem je nama pretila nevarnost, da bi se letalo preveč nagnalo, kar bi pomenilo strašen Konec obeh. Zato je tovariš opustil neenaki boj in se u«ia£ v svojo usodo v pričakovanju neizogibne smrti v žrelu morske ž)OŠasti. To so bfh nepopisno trenutki groze, najstrašnejše, kar more Človek doživ?ti. Smrt sama po sebi ni nič strašnega, toda strašno je gledati, kako preži nate morska pošast, ki te bo zdaj zdaj naztrgala in požrla. Toda v najstrašnejšem trenutku je prišla nepričakovana rešitev, že tretji dan so naju žejna in sestradana oblegali morski volkovi, najino življenje je viselo ni nitki, ko so naenkrat postale morske pošasti nekam Čudno nemirne — na obzorju se je prikazala ladja in morski volkovi so se pognafi za njo. Bil je japonski potniški parnik. Nisva mogla verjeti, da bi naju kdo sh-Šal, vendar sva pa pričela klicati na pomoć, kolikor vsa še mogla. In zgodil se je čudež, zaslišali so naju. Ladja je spustila Čoln in kmalu so bili japonski mornarji pri najinem letalu. Prispeli so baš v trenutku, ko se je začelo najino letalo potapljati. Nekaj metrov sva morala plavati do čolna in rešena sva bila. Potem sva pa 24 ur nepretrgoma snala, da sva si nekoliko opomogla. vodovod s strojno sesaEko. Stavhsnh g. Če. ščuk je poročal, da bi znašali stroški za rezerv ar okrog 1S.000 Din, za vodovod pa okrog 31.245 Din, a če prištejemo še stroške za rezerv ar, bi veljal vodovod 47.745 Din, tako da bi veljal liter vode približno 2 pari. V debato je poseglo več govornikov, med njimi g. MočaLnikar, ki je izrazil pomisleke proti gradnji vodovoda, dočim se je g. Režun odločno zavzemal za vodovod. Po daljši debati je bdJo sklenjeno glasovati o obeh načrtih Tajno glasovanje je pokazalo, da je večina za vodovod, za katerega je glasovalo 34 članov, za zbiranje kapnice v rezerva** pa M članov. >la predlog g. Režama je bil izvoljen štiričlanski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za zgraditev vodovoda. V odbor so Mrl izvoljeni stavbndk Ceščizt, jnsp^ektor Burger iz Hrastnika, trgovec Radej in podjetrrfrk Hauck. Odvisna voda se bo lahko odstopila >Društvu prijateljev prirodoc, ki ima blizu planinskega doma na M rahel svoj dom, seveda če bo vode za planins-si dom SPD dovolj. Po pravilnih bi ae marale vršiti tudi volitve ođstopw3ah funkcionarjev, kar pa je na predlog gm Rezana odpadlo in bo stari odbor vodfl posle do prihodnjega občnega zbora V cirkusu Dama lezi na odru m artist mede nože tfik ob njenem teflesu. Iz oJbc^netva se začuje glae>: Boč videl, dra jo ta nretrooa nđti eutkraJt ne bo zadela. Sveža ja|ca Gostilničar svojemu sinu: No, sai si odnesel košaro s svežimi jajci v klet? — Seveda sem jo. — Kaj pa tu tako srmdi, če si jajca res odnesel? ljepota Edmond Rostand je imel v mladosti v Parizu lepo prijateljico. — Tvoja prijateljica je lepa, mu je dejal nekoč znanec, — žal pa ni duhovita. Le kako moreš prenašati dan za dnem njeno prazno besedičenje? — Saj je sploh ne shsim govoriti, — je odgovoril Rostand, — vidim jo samo govoriti, a to je lepo. na oblačila. Ponoči je dala poklicati Gašpeaino Becherjevo, ki je bila na glasu kot čarovnica in vedeževaiika. To da ta umazana ženščina, vsa v zadregi in presenečena nad neobifejnim razkošjem, je jecljala same neumnosti Sli iz lovskega gradiča Nesalacha so prinašaii spočetka vedno iste vesti. Vojvoda je hodil na lov, prirejal gostije in spal z Madžarko. Potem je pa naenkrat nastal preokret in začele so prihajati presenetljive vesti. Potrpežljivi m neumorni tajni svetnik Schutz je bil prodrl do vojvode. Naslednjega dne je prispet v Nesslach prelat vVeiseensee, izkušeni diplomat iz enajstčlanskega parlamentarnega odbora. Vojvoda se je dve uri posvetoval s Schiitzem, Mad-žarka je bila še istega dne poslana v Ludwigsburg, zvečer je pa vojvoda sprejel celo prelata Osiandra, glavato klepetuljo, najbolj vnetega vojvoefinj?-nega pristaša, _ Ko je prišla ta vest v W5Mbad, se grofica ni mogla več premagovati. Oh, Osiander, pri vojvodi! Osiander! Kar besnela je. Ko je zahtevala, naj pride njeno ime v cerkvene molitve, si je drznil ta podlež trditi, da že morijo za njo, ko izgovarjajo besede: Reši nas hudega! Stran 6 »SLOVENSKI NAEOP«. Sobota. 24. avgusta MBS. 191 MALI OGLASI Za plamene odgovore glede malin oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Splošna lelj* vsake eoepo1 dinje je brei-pralno stanovanje, kar lahko doseže % omelom ali metlo is pra v« žime, ki jih i*de4ujenK> pri nas. Šimenc ilinko, Ljubljana, Resi jeva cesta 2 (pri Zmajskem mos-tu). Za šolarje dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 4/L Če hočete dobro in poceni #toi#*#te pero, pojdite k (foataga &udv. Ljubljana - nebotičnik PREMOG drva — karboparketi SLOVŠA Kolezijska ulica 19 telefon 39-34 67/L Trgovina Frane Knez ŠT. RlIPEKT se priporoča. STADOVAnJA Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din Dve dijakinji ali dijaka ilijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Oskrba l-obra, nadoorstvo strogo. Naslov v upravi lista. Soba in kuhinja se odda mirni stranki za 150 Din bli_ zu postaje in aerodroma. Polje 97. 2517 Štirisobrto stanovanje oddam I. nadstropje^ Trnovski pri. stan 14, takoj ali s 1. oktob. rotm. 2533 Rabljena kolesa^ damska in moška poceni kupite pri Promet« (Nasproti križan, ske cerkve) 253.1 rvrdks A. & C SKABEBNE LJubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE ILNJIZICE prvovrstnih ljubljanskih denar nin zavodov (Mestne nranllnice Ljudske posojilnice itd. PASTIR KOSTJA, Sv. An toni Ček in druge plošče pri: ELEKTR0T0N Pasaža nebotičnika. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini R TJ DO L P SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2, Kjei vam jih čudi strokovnja-ško izvrši 26, L Hipnotizirati ee lahko nauči vsak pod garaneijo. Naslov: RoHar Matija, Senta^ Vojvoda Stepanovica 14., dunaveJca bfi/novina. 3 Din v znamkah za odgovor! 2516 Nova pralnica svetlo! i k al niča in čistilnica moških in žen. «kiih oblek se priporoča, Pe. remo m čistimo perfektno po absolutno kon kuirecbčn ih ce_ nah. Prepričajte se! ćuček Kolodvorska 23. 2523 Lepa jabolka že v zalogi pri Gospodarski zvezi LJubljana, Tvrieva 29 Obiščite gostilno „Dva ribara" za Slamičem (Kersnikova ulica o.) Točijo se dal mat in staj. vina. Dobra hrana. Danes prašiček na ražnju. Ražnjići, cevapčiei. Senčnat vrt. Balinišče, SODU po 300 do 800 litrov dobro ohranjene, kupimo. AALIKA družba z. o. z. LJUBLJANA VIL Medvedova 4. POSEST Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Prodajo se tri dobro vpeljane gostilne, več lepih hiš in do 100 stavbnih parcel# Vzame tudi hranilne knjižice. Več se poizve na kopališču na Joži. ci pri Ljubljani. 2514 Družinska hiša z lepim vrtom na državni cesti fclizu trga zveza z avtobusom in železni, co, proti takojšnemu plačilu poceni na prodaj. Naslov: Marija Ogrizekt pos. v Dobr. nežu št. 9, pošta Slov. Konjice. 2515 Prodam mlin na močni vedno stalni vodi, blizu mesta ugod. no za vsako industrijo, S p rej. mem kompanjona. Pritme-raio za one, ki imajo stroje. He_ kič Praren. 2520 PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.* Din Opeko na hranilne knjižice^ proViaja opekarna Dolop, No. vo mesto. 251S V Kranju takoj oddam trgov, ski lokal, (primerno za vsako obrt.) le to tam prodam manjši, zelo dobro ohranjen pisal, ni stroj, znamke »Erika«. Na. slov v upravi »Slov Naroda« 2522 DOPISI Kateri inteligent, ljubitelj na. rave, želi izživljati ee v iskre, nem nesebičnem prijatelj, stvu? Gmotni moment izločen diskrecija častna zadeva. Po. inKfbe na upravo FSsta pod šifro: ».Duševno sorodstvo«. 2521 Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, KnaBJeva ofica ftev. 5 ZNIŽANE GENE dvokolee, otroaJdn, ujrac- _ nih, invalida ki h vozičkov, ^ prevoznih tricikljev. motorjev, šivalnih strojev. Oenlld »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokolea In otroških vozičkov, LJUBLJANA. KarlovSka cesta Ste v. 4 Ti i AU STE aOJENI MED LETI US9-1W? Čitatelji In ćttateljloe te*aB**a rojeni mea 1899—1919 ■e Iskreno naprošalo, da nujno navedejo svoj« Ime ts natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raslakavanja so spletno prignana In obsceno komentirana v vsem tlaku, ae Je odločil, da oo ftlta. tel jem in čttateljleam tega Usta objavil svoja senzacijo-nalne studije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 aboU-satft svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje. IJubaacn itd. na objava Je največje važnosti ter nudi vsem bral kam tn bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoj« zelje tn dosežejo srećo. Brez pogrešna Jasnovidnost gra-fologlje in astrologije Vam ""^ bo razjasnila: 1. Vas značaj, njegove kva-] Utete, njegove napake; [2. Vase izglede v ljubezni: j3.Va£e izglede v kupčijah; 4 Vase Izglede t podedo-vanju: _ _|5. Vato tlvljenjszr dolgost; |A| |6 Vase prljatelle ln Vaš« ^^^H M I protektorje: B^^S I '* VaSe sovražnJke. aanrbt- a^^^a^afl BP nostL krivične obdolžitvf Itd.; a Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite sveden o lotenjskin zadevan. Citiramo nekaj izmed tlsočev zabvalnlc. katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta »Gospa Irma Sctiwarz lz LJubljane; se zahvaljuje naj prisrčne Je. ker Js v njenih najtežjih flnancljalnih nepri-Ukab poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji m zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite se danes Vaš rokopis m rojstni datum ter 30 Din kot honorar ?a Vašo psiho analizo ln horoskop natantac ln stalne adreso: GrafoloSfci trareau — CELJE POSTNI PREDAL 106 <;osiiiaa FuŽillSl Mi Mm a se priporoča p n. izletnikom na D. L Dobra pijaca— topla - mr/ia jedila vedno na razpolago. Lep senčnat vrt. Bn?c Anton, gostilna, se priporoča vsem ob vsakem času. □□□□CM3rjaDDoaaarxTn Gc stilna pri jaL I 1* l4* Mok on0? se priporoči cenjen m i letnikom ToSi pr stt.a domača vin«*. Topla >n mrz a jed la vsak čas. Se priporoča Jerič FrMic □nnonnor^^ Početnikom Nt. Rnperta na Do', se priporoča gostima „FRELIH" sprejema tudi goste-letov iščarje po zn ernih cenah. 99 BATA'4 v Mokronogu Wnršic Vladimir poslovodja se priporoča p. n. občinstvu Nizke cene. Dobra obutev. VABILO k rednemu občnemu zboru Kmečke hranilnico in posojilnice v Št. Vidu nad LJubljano r. z. z n. z. na dan 3 i avgusta ob 6. uri zvečer v pisarni. DNEVNI RED : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za upravno L.. -34. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila članov se vrši čez pol ure drug občni zbor. ODBOR. Zahtevtkftm vedno •* Riviera terpeniinavo Med potjo v Solo varuieio Vaše otroke pred mrazom in deiiem samo nepremotljivi TIVAR HUdEPJUSI Mestni pogrebni is»od Občina Ljubljana t Zapustil nas je za vedno nas nad vse ljubljeni soprog, oče. stari oče, tast, stric in svak, gospod VALENTIN SLAVC rcvident državnih Železnic v pokoju dne 24. t. m. po dolgi( mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega m nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa. Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA — G RAZ, 34. avgusta 1935. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga, ANA ToCHL, roj. SLAVC, hči, ALOJZ ToCHL, zet, ANI MARI TOCHL, vnukinja, ter vse ostalo sorodstvo. OBJAVA Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, objavlja da ji je ministrstvo za trgovino in industrijo glasom rešenja II. št. 7304/K z dne 15 avgusta 1935 na temelju uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov odobrilo: odložitev plačil za dobo 6 let, provedbo valorizacije nepremičnin od knjižne vrednosti Din 1,694.439.18 na Din 11,618.687.30, obrestno mero za stare vloge na knjižice m tekoče račune po 2% brutto letno, počenši z 2. marcem 1934, emisijo prioritetne glavnice do Din 20,000.000.—s 4% prvenstveno dividendo s prostovoljnim vpisom vlagateljev v breme starih vk>g in končno finančne olajšave po čl. 15 in čl. 68 v zvezi s čl. 34 uredbe. UPRAVNI SVET. TE LE F. 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 10534 V LJUBLJANI BRZOJ AV K S N A R O D M A T 1 8 K A R V A LJ VB L JAK A NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA OL. f IZVRŠUJ k. RAZLIČNE UBKOVTm, jjjjjjjgl KUR. CIJSKE ITSKOVTNEl, ČASOPISE, TTBKOvTMB B*. URADE* BANKS, HRANILNICE, POfi VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, REVIJE, PROSPEKTE. KATALOGE d ZAKLJUČKE, KNJIGE, CENIKE. ENOBARVNI Of VEČBARVNI TTSK. PISMA, RAČUNI, KUVERTE, VABILA EN POROČNA NAZNANILA, V12UTKJB HTX \o, do Hm iM efem lm do 9. priporočamo pa, da nam jih oddajo po možnosti že dan preje, da bi jih mogli pravočasno in lepo sestaviti. Uprava „ Slovenskega Naroda44 Inserirajte v »Slov. Narodu"