Poltnlna plačana ▼ gotovini Leto XXI., št. 273 Ljubljana, četrtek It novembra 1940 Cena 2 Din Upravmstvo. i_jut)ijana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, Inseratru oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. Diplomatska ofenziva velesil osi O veliki diplomatski ofenzivi velesil osi na evropskem prostoru smo na tem mestu v zadnjem času že večkrat pisali. Ker je ta ofenziva še vedno v teku ter si obiski in razgovori v okviru italijan-sko-nemške diplomatske akcije slede tako rekoč že z bliskovito naglico, moramo prejšnje slike dopolniti z novimi, da bo pregled tem bolj jasen. Vse kaže, da je prvi del novejše diplomatske ofenzive velesil osi dosegel svoj višek s sovjetskim obiskom v Berlinu v dneh od 12. do 14. t. m. Mnogi poučeni opazovalci smatrajo ta del skupne akcije Berlina in Rima, ki ga med drugim označujejo brennerski in florentinski razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem ter podpis tako zvanega »trojnega pakta« med Nemčijo, Italijo in Japonsko, kot pripravljalno fazo. Sedaj naj bi sledil drugi del italijansko-nemške diplomatske delavnosti, ki naj bi bil bolj konkreten, bolj razgiban in znabiti tudi že zaključnega značaja, v kolikor gre za uresničenje prvega neposrednega cilja vseh teh akcij: združene Evrope pod vodstvom velesil osi. Seveda si te združene Evrope ne smemo že sedaj zamišljati kot končni obraz naše celine. Tega tudi v Berlinu in Rimu ne trde. Po pisanju italijanskih in nemških listov izhaja neposredna potreba po čim prejšnji strnitvi vse Evrope v en sam gospodarski, politični in tudi vojaški blok predvsem iz trenutnih vojnih potreb velesil osi, to se pravi iz njunega skupnega vojnega stremljenja po- popolnem izločenju Anglije in njenega vpliva z vseh predelov evropskega kontinenta. To naj bi bil uvod v nadaljevanje njune skupne borbe proti tako zvanim imperialnim pozicijam Velike Britanije, začenši z onimi v neposredni evropski bližini, v Sredozemlju in na ozemlju severne Afrike, torej od Gibraltarja in Maroka pa tja do Darda-nel, Prednje Azije in Sueškega kanala. Zdi se, da je cilj te velikopotezne akcije še prav posebej ves tako zvani »med-kontinentalni prostor« Bližnjega vzhoda, področje, kjer se stikajo trije kontinenti: Evropa, Azija in Afrika. Glede na vojno ter glede na položaj, ki ga v tem predelu še vedno zavzema Velika Britanija, je samo po sebi razumljivo, ako so strateški in vojaški nagibi trenutno odločilnejši za sedanjo diplomatsko ofenzivo velesil osi o«l vseh drugih, zlasti onih o dokončni povojni ureditvi evropskega prostora. Takšno tolmačenje sedanje razgibane italijan-sko-nemške diplomatske delavnosti med drugim potrjuje pisanje uglednih nemških in italijanskih listov. Tako čitamo na primer v berlinskem listu »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da je »nova evropska ureditev dejansko predvsem funkcija vojnega vodstva«, da je torej njeno snovanje neposredno odvisno predvsem od trenutnih vojnih potreb velesil osi, ki morata odslej računati le s strnjeno in v en sam blok trdno povezano Evropo, da moreta uspešno nadaljevati svojo borbo proti Veliki Britaniji na vseh njenih področjih. Še bolj izrazito je glavni cilj sedanje diplomatske aktivnosti velesil osi Rim-Berlin prikazal znani italijanski publicist Ansaldo v turinskem listu »Gazzet-ta del Popolo« dne 17. t. m. Ansaldo je namreč mnenja, da želi os »zgraditi okrog italijansko-nemškega jedra diplomatski sistem, ki naj bi po vezeh bolj ali manj tesnega sodelovanja obsegal vse evropske države in ki naj bi ojačil na eni strani vezi, ki že obstoje med osjo in Rusijo, na drugi pa tudi one med Rusijo in Japonsko.« To bi omogočilo nastanek tako zvanega »evrazij-skega bloka«, piše Ansaldo, »katerega člani sodelujejo z osjo in ki predvsem niso izpostavljeni angleškim intrigam«, tako da bi končno nastala iz tega »koalicija onih držav, katerih neposredni interes je, da izgine angleški imperij in da preneha izkoriščanje sveta po Angliji«. To protiangleško ozadje nove koalicije držav, ki naj bi obsegala predvsem vso Evropo, po možnosti pa tudi vso Azijo s sodelovanjem Rusije, je torej v italijansko-nemških zamislih poudarjeno kot naravna posledica skupne borbe velesil osi proti Veliki Britaniji. Zdi se, da v Angliji s tem dejstvom računajo, ker v glavnem tako tudi sami presojajo sedanjo diplomatsko delavnost Berlina in Rima. Po mnenju Londona služijo vse sedanje diplomatske poteze osi kot- priprave za veliki bojni načrt, katerega prva faza naj bi se izvršila s skupnim italijansko-nemškim in zavezniškim vojaškim pritiskom na Grčijo, verjetno preko Bolgarije, medtem ko naj bi istočasno izvršila tudi Španija svoj sunek proti Gibraltarju. Pomen ruskega činitelj a za izvedbo tega načrta sta Italija in Nemčija že upoštevali, kakor je to pokazal Molotov-ljev obisk v Berlinu. Za kakšno stališče pa se ie glede izvedbe tega načrta odločila Rusija, se bo široki javnosti verjetno pokazalo šele ob njegovem izvajanju. Med tem se moramo zadovoljiti z za-beležbo vseh novejših in najnovejših Madžarska je pridružila trozvezi Včeraj sta grofa Teleki in Csaky podpisala na Dunaju protokol o priključitvi Madžarafee k berlinski pogodbi med Nemčijo, Italijo in Japonsko - Pričakujejo tudi pristop Rumunije, Slovaške in Španije Berlin, 20. nov. br. (DNB). Madžarska kazala madžarskima gostoma vojaško čast, je danes kot prva izmed evropskih držav | ju je nemški zunanji minister pospremil v hotel Bristol, kjer jima je bilo dodeljeno bivališče. Hkrati z madžarskim ministrskim predsednikom ter zunanjim ministrom je prispel na Dunaj tudi nemški poslanik v Budimpešti von Erdmannsdorff. Prav tako je prispel na Dunaj tudi madžarski poslanik v Berlinu pl. Sztojay. Med tem so se že pred 11. uro pričeli zbirati v avdienčni dvorani dvorca Belve-dere novinarji in diplomati od vseh strani. Hitlerjev prihod Ob 11. se je pripeljal na Dunaj tudi Hitler, kl so ga na postaji pričakovali in pozdravili državni namestnik Dunaja Bal-dur von Schirach, zunanji minister von Ribbentrop in šef vrhovnega poveljstvs nemških vojnih sil maršal Keitel. Vest, da je Hitler prispel na Dunaj, se je bliskovito razširila po vsem mestu ln se je minuto po 11. uri pred hotelom Imperialom že pričela zbirati tisočglava množica. Ko se Je Hitler pripeljal s postaje v hotel, so ga ljudje sprejeli z ogromnimi manifestacijami. Množica je državnega poglavarja s svojim navdušenjem pripravila do tega, da se je ponovno pojavil na balkonu. pristopila k berlinski trozvezi, ki so jo 27. septembra 1940 sklenile totalitarne velesile Nemčija, Italija in Japonska. Na Dunaju je bil namreč danes v starodavnem dvorcu Belvederu podpisan protokol, s katerim se je Madžarska priključila trozvezi. Za to priliko so se na Dunaju zbrali poglavar nemške države in kancelar Adolf Hitler, nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, madžarski ministrski predsednik grof Teleki, zunanji minister grof Csakj, japonski veleposlanik v Berlinu Saburo Kuruzo in druge ugledne diplomatske osebnosti, pa tudi veliko število inozemskih in domačih novinarjev iz Berlina, Rima in Budimpešte. Ribbentrop in Ciano sta se pripeljala na Dunaj že snoči, davi pa je prispel iz Berlina še japonski veleposlanik Kuruzo. Skoraj istočasno sta se iz Budimpešte s posebnim vlakom pripeljala madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky, ki ju je sprejel na vzhodnem kolodvoru nemški zunanji minister von Ribbentrop. Razen tega so ju pozdravili tudi drugi zastopniki nemške države, stranke in nemške armade z dunajskim državnim namestnikom Baldurjem von Schirachom na čelu. Ko je častna četa iz- cedilo protokola Protokol je bil svečano podpisan in je stopil takoj v veljavo Pol ure pozneje so se pojavili v avdienčni dvorani Belvedera Ribbentrop, Ciano, Teleki, Csaky in Kuruzo. Zavzeli so svoja mesta ob dolgi konferenčni mizi, pred katero se je zbralo nekaj sto novinarjev in diplomatov. Zunanji minister Ribbentrop, ob katerega levici je sedel grof Ciano, je takoj povzel besedo in izjavil: »Ekscelence, gospodje! čast imam, da tu na Dunaju pozdravim zastopnika sil, povezanih s trojnim paktom, kraljevega italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in carskega japonskega veleposlanika Kuruzo. Madžarska je kot prva sila izrazila svojo pripravljenost in željo, da bi smela pristopiti k trozvezi. Nemčija, Italija in Japonska so na to željo pristale in se izrazile pripravljene, sprejeti Madžarsko kot prvo državo v zvezo. Zastopnika madžarske vlade sta prispela danes na Dunaj. Spričo tega imam čast, da izrazim ministrskemu predsedniku Madžarske grofu Telekiju in zunanjemu ministru grofu Csakyju najprisrčnejšo dobrodošlico tudi v imenu zastopnikov naših dveh zveznih vlad, Italije in Japonske. Sedaj prosim poslanika Schmieda, da prečita besedilo protokola o pristopu Madžarske k paktu, kl ga bomo nato podpisali. Poslanik dr. Schmied je tako prečital besedilo protokola, ki se glasi: Vlade Nemčije, Italije in Japonske na diplomatskih akcij velesil osi. V sklop te njune velikopotezne diplomatske delavnosti spadajo v zadnjih dneh mimo nove izmenjave misli med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškimi državniki po Molotovljevem obisku v Berlinu predvsem razgovori v Berchtesgadenu med Cianom, Ribben-tropom in španskim zunanjim ministrom Sunerjem 18. in 19. t. m. V neposredni zvezi s temi razgovori smo iz objave sofijske vlade izvedeli tudi za izmenjavo misli med kancelarjem Hitlerjem in bolgarskim kraljem Borisom v soboto ali nedeljo. Kot nadaljevanje berchtesgadenskih razgovorov, ki so spričo navzočnosti španskega zunanjega ministra veljali predvsem zapadni Evropi, zapadnemu Sredozemlju in zapad-nemu delu severne Afrike, pa so se včeraj začeli na Dunaju znabiti še važnejši razgovori obeh zunanjih ministrov velesil osi z madžarskima državnikoma grofom Telekijem in grofom Csakyjem. Pomembnost teh razgovorov je močno podčrtal kancelar Hitler s svojo osebno navzočnostjo. Kot glavni rezultat dunajskih razgovorov, posvečenih predvsem aktualnim vprašanjem Podunavja in Balkana, je že sedaj znan pristop Madžarske k tako zvanemu »trojnemu paktu«. Ta dogodek ni nikogar presenetil, saj je Madžarska že leta sem proglašala svojo solidarnost z velesilama osi. Dunajski razgovori bodo še te dni izpopolnjeni z obiskom rumunskega državnega voditelja generala Antonesca v Berlinu. Tudi Rumunija je dejansko že vključena v sistem osi. Nerešeno poglavje za nadaljnje akcije velesil osi je sedaj še Francija, vendar pa se že napovedujejo tudi v tej smeri novi stiki in razgovori z vichyj-skimi predstavniki. Več ko verjetno pa je, da se bo diplomatska akcija velesil osi nadaljevala še tudi preko tega okvira. eni in vlada Madžarske na drugi strani so po svojih pooblaščenih zastopnikih ugotovile: čl. 1. Madžarska pristopa k trojnemu paktu, ki je bil med Nemčijo, Italijo ln Japonsko sklenjen in podpisan v Berlinu 27. septembra 1940. čl. 2. Kolikor bodo skupne tehniške komisije, kakor jih določa čl. 4. trojnega pakta, obravnavale vprašanja, ld zadevajo tudi interese Madžarske, bodo k razpravam teh komisij pozvani tudi njeni zastopniki. čl. S. Besedilo trojnega pakta Je priloženo pričujočemu protokolu, ki je sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in madžarščini. Vsako besedilo velja za original. Protokol se uveljavi s podpisom. V potrditev tega so pooblaščeni zastop- niki vlad Nemčije, Italije, Japonske in Madžarske podpisali in zapečatili protokol, ki je sestavljen v štirih originalnih izvodih. Na Dunaju, 20. novembra 1940, odnosno 19. leta fašistične dobe, odnosno 15. dobe Siova. Ribbentrop, Ciano, Csaky in Kuruzo so nato pakt podpisali in opečatili. Csakyjeva izjava Grof Csaky je po svečanem podpisu protokola podal naslednjo kratko izjavo madžarske vlade v madžarščini, ki jo je ponovil tudi v nemščini: Nemčija, Italija in Japonska so sklenile zvezo s trdnim namenom, da bi se vojni, ki muči svet, postavile meje in čimprej obnovil trajen mir. Te velesile se bore za novi red, ki bo omogočil uspešen razvoj narodov v območju njihovega prostora ter na osnovi trdnega miru. Madžarska, ki je bila oslabljena In pohabljena po zadnji svetovni vojni, se je vseh 20 let obračala za pomoč na velesili, ki so se, enako kakor ona, borile za revizijo krivičnih mirovnih pogodb. Obe velesili sta takoj pokazali svojo pripravljenost pripomoči oslabljeni Madžarski do pravičnejše usode ln boljšega življenjskega razvoja. V poslednjih dveh letih je Madžarski uspelo z njihovo pomočjo brez prelivanja krvi, z mirnimi akcijami, zboljšati svojo usodo In doseči mirno revizlio trinnonsklh mirovnih diktatov. Obe velesili sta s tem ne le za večno zadolžili vso Madžarsko, marveč tudi dokazali, da si dejansko prizadevata, kjerkoli je to le mogoče, doseči mirno revizijo krivičnega stanja na svetu. S tem se Je od počelo ?>o njuni zaslugi novo razdobje v človeški zgodovini, kl postavlja nasproti politiki sovraštva In maščevanja politiko pomirjen ?a In medsebojnega sporazumevanja. V Izvftianiu take politike Je prišlo tudi do trojnega pakta med Italijo, Nemčijo In Japonsko. Ta pakt nI naperjen proti nikomur. Madžarska hoča z vsemi sosedi, Id spoštujejo razvoj njene zgodovine, živeti v dobrih odnoSa iih. Zato Madžarska s pristopom k berlinskemu paktu posebno pozdravila njegov peti člen. Ojačena z uspehi ln trdno vero v bodočnost, se Je odločila pristopiti k paktu z namenom, da tako sedaj, kakor ob Iilcvidac'jl vojne, sodeluje pri ostvaritvl boliS«»sra In pravičnejšega reda v južnovzhodni Evropi. Bllsbeiitrop o m&m®nw trojnega pakte Nemški zunanji minister napoveduje, da bodo se druge države sledile madžarskemu zgledu Kot poslednji izmed državnikov se je znova oglasil zunanji minister Ribbentrop, ki je izjavil: Pristop Madžarske k trojnemu paktu je s tem dovršen. Namen trojnega pakta in držav, kl so z njim povezane, je trojen: 1. Ustvaritev pravičnejšega svetovnega reda in njegova stabilizacija za čim daljšo dobo. 2. Napoved borbe proti vsem vojnim hujskačem in vsaki sili, ki je za razširjenje vojne in proti miru. 3. Združitev držav z namenom, da se čimprej obnovi svetovni mir. Madžarska se je s temi smotri trojnega pakta izrazila solidarno kot prva država in zato jo pozdravljam tudi v imenu zastopnikov Italije in Japonske z največjim zadovoljstvom kot našo prvo sotrudnlco. Druge države bodo sledile njenemu vzgledu. Nepreklicni sklep držav, kl so se povezale s tem paktom, je njihova trdna združitev za ostvaritev resničnega in pravičnega miru. Ta smoter je neizpremenljiv ln postavljen v trdnem prepričanju, da bodo vojne sile zveznih držav ln teža njihovega sodelovanja prispevale, da bo mir obnovljen že v kratkem času. S tem Se enkrat najprisrčnejše pozdravljam zastopnike Madžarske ter proglašam, da je naš sestanek zaključen. Opoldne so se državniki spet umaknili v sosednje dvorane, avdienčna dvorana Belvedera pa se je polagoma Izpraznila. Svečan sprejem v dvorcu Belvederu Ta čas se je pripeljal v dvorec Belve-dere državni poglavar ln kancelar Hitler, kl je takoj po podpisu protokola sprejel Ribbentropa, Telekija, Ciana, Csakyja to Kuruza. Svečanega sprejema so se udeležili tudi maršal Keitel, državni pod tajnik za tisk dr. Dietrich, državni namestnik Bohrmann, državni namestnik Schirach, vodilni člani madžarske to italijanske delegacije to Se nekaj drugih diplomatov. Sprejem je trajal do 12.30. Ob 15.30 je sprejel kancelar Hitler v hotelu »Imperial« madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija to madžarskega zunanjega ministra grofa Csa-kyja ter je imel z njima v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa razgovor, ki je trajal poldrugo uro. O vsebini tega raz- govora doslej nI bilo izdano nlkako poročilo. Po razgovoru z madžarskima državnikoma je sprejel kancelar Hitler italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, s katerim je imel prav tako v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa daljši razgovor. Apel na druge narode Budimpešta, 20. nov. j. (United Press). V madžarskih političnih krogih so mnenja, da bo po pristopitvi Madžarske k paktu treh velesil od držav osi izšel v kratkem apel na vse druge male in miroljub- ne narode sveta, naj se tudi oni priključijo paktu treh velesil, da bi s tem v načelu priznali sporazumnost z novo ureditvijo Evrope, kakor si jo prizadevata osnovati državi osi. Verjetno je, da bo že zdaj ali vsaj v najkrajšem času prišlo do tozadevnih razgovorov tudi z Rumunijo, Bolgarijo in Slovaško. Mogoče se bo s predstavniki teh držav obravnavala možnost pristopa na skupni konferenci med njihovimi predstavniki. ali pa se bosta državi osi pogajali z vsako posebej. . » v . . Pogafanja s Španijo Basel, 20. nov. j. (Ass. Press). Kakor poroča rimski dopisnik švicarskega lista »Basler National Zeitung« je treba vsak dan pričakovati, da bo sklenjen končnove-Ijavni dogovor med Španijo in državama osi to. da bo ta dogovor odrejal Španiji tudi aktivno vlogo v okviru sedanjih evropskih nasprotstev. Hitlerjev razgovor s kraljem Leopoldom Bruselj, 20. nov. j. (Ass. Press). Kakor je izvedel poročevalec agencije »Ass. Press« na merodajnem mestu, je imel belgijski kralj Leopold te dni razgovor z nemškim kancelarjem Hitlerjem. O vsebini razgovora ni bilo mogoče ničesar določenega izvedeti. Antmmzn odpotoval v Nemčijo Bukarešta, 20. nov. br. (DNB) Vodja države general Antonescu je danes popoldne v spremstvu zunanjega, kmetijskega in delovnega ministra ter večjega števila novinarjev odpotoval v Berlin na uradni obisk. V Berlinu bo ostal najbrže tri dni. Sestal se bo s kancelarjem Hitlerjem ter vodilnimi nemškimi državniki. V romunskih političnih krogih pripisujejo tem razgovorom v zvezi z zadnjimi sestanki v Berlinu in na Dunaju velik pomen. Minister Bešlič v Budimpešti Budimpešta. 20. nov. A A. (MTL) Državna zveza madžarskih industrijalcev in ju-goslovenska gospodarska zbornica v Budimpešti sta priredili na čast jugoslovenskega prometnega ministra inž. Bešliča večerjo, na kateri je svetnik Korin pozdravil ministra Bešliča, ta pa se mu je v madžarščini zahvalil. V torek dopoldne si je minister Bešlič ogledal nelaij tovarn, opoldne pa je obiskal zunanjega ministra grofa Csakyja. kakor tudi madžarskega prometnega ministra Vargo, s katerima je imel daljše razgovore. Popoldne je minister Bešlič priredil čajanko na čast zastopnikom madžarskih industrijskih podjetij, v torek zvečer pa je bil skupno s svojo soprogo gost pri ministru Vargi. V sredo je minister Bešlič nadaljeval z ogledovanjem tovarn. Madžarski regent admiral Horthy je odlikoval ministra inž. Nikolaja Bešliča z velikim križcem za zasluge. Tuja letala nad Švico Bern, 20. nov. s. (CBS) Davi ob 9.45 je bil v Baslu dan letalski alarm, ker so ne-identificirana tuja letala preletela severno Švico. Ko so se letala izgubila v neznani smeri, je bil alarm čez 15 minut preklican. Bolgarija na razpotju Vprašanje prehoda nemških čet preko bolgarskega ozemlja — Možnost bolgarskega ultimata Grčiji Sofija, 20. novembra, j. (Asa Press). Po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti som in nemškim koncelarjem Hitflerjem je v turški javnosti vzbudila bojazen, da se iz bolgarskih krogov, ki so bflizu vlade, je i bo mogoče sedanja vojna morda že v naj- bilo na sestanku med bolgarskim kraljem in kancelarjem Hitlerjem v Berlinu govora tudi o odstopu sedanje bolgarske vlade. kar naj bi o'ajšak> načrt prehoda nemških čet preko bolgarskega ozemlja Vprašanje pristanka Bolgarije na prehod nemških čet je tvorilo poglavitno točko razgovorov na berlinskem sestanku. Po informacijah, ki so v zvezi z potovanjem bolgarskega kralja Borna v Berlin prispele iz drugih balkanskih prestolnic, se lahko smatra, da je tudi Bolgarija sama načela vprašanje možnosti, da bi Sofija sama stavila gotove zah'eve ultimativnega značaja Grčiji Veliko rezerviranost, ki so jo pokazali bolgarski služber5 krogi ob priliki berlinskega sestanka, na katerem so se obravnavala ta vprašanja, si je mogoče tolmačiti ie na podlagi informacij iz raznih bolgarskih krogov, ki zatrjujejo, da je bolgarska javnost skrajno nerazpoložena proti vsakemu vmešavanju v sedanjo grško-italijansko vojno. Po mnenju nevtralnih opazovalcev bi se ta nenaklonjenost bolgarskega prebivalstva do vojnih avantur v kritičnem slučaju lahko stopnjevala do resnih nemirov. Carigrad, 20. nov. j. (United Press). Vest o sestanku med bolgarskim kraljem Bori- krajšem času pribfižala mejam Turčije. Po mnenju turških političnih krogov si Nemčija najbrže prizadeva pridobiti Bolgarijo za udeležbo v italijansko-grskem oboroženem sporu. V primeru, ako bi Bolgarija privolila v to, bo Nemčija seveda poizkušala z vsemi skrajnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, doseči z diplomatskim pritiskom na Ankaro, da bi ostala Turčija tudi v primeru bolgarskega posega v vojno še nadalje nevtralna Sofija, 20. nov. o. Kampanja bolgarskega tiska za izhod na Egejsko morje, ki se je pričela s povratkom kralja Borisa iz Nemčije, se odločno nadaljuje. »Zora« pravi v svojem uvodniku, da bedo kmalu popravljene vse krivice, ki so bile prizade-jane Bolgariji. Kmalu bo prizadejan poslednji udarec mirovnim pogodbam, tudi, kolikor se nanašajo na evropski jugovzhod. Ustvarjene bodo težnje Bolgarov glede izhoda pa Egejsko morje Sofija, 20. nov o (UP). Prihod bolgarskega poslanika Draganova iz Berlina iz Sofije, je sprožil napovedi o bližnji spremembi bolgarske vlade Zatrjuje se, da je Draganov eden izmed najresnejših kandidatov za ministrskega predsednika. BIRMINGHAM IN LIVEBPCUL veliki angleški industrijski središči, sta bili v noči od torka na sredo srdito napadeni od nemških letal - Velika škoda, mnogo žrtev London, 20 nov. j. (Ass. Press.) Nemški letalski napadi na Angliio v minuli noči so bili snet izredno velikega obsega in nenavadne silovitosti. Osredotočili so se v prvi vrsti na veliki industrijski cen-trum Birmingham v osrednii Angliji :n na Liverpool ter šele v drugi vrsti na London. Neposredno oo stemnitvi so začela prihajati nemška letala nad Angino v neprestanih zaporednih valovih v skupinah do 80 do 100 letal. Letala so oro-drla vse obrambne pasove angleških protiletalskih baterij in lovskega letalstva ter prodrla nad osrednio Angliio. kjer so več ur zaporedoma metala naitežie rušilne in zažigalne bombe na industrijske objekte v Birminghamu ter predmestjih. Nemške bombe so povzročile znatno škodo in so zanetile požare v celi vrsti industrijskih podjetij. Najmočnejši napad na Birmingham ie trajal vzdržema celo uro. Število človeški žrtev utegne biti zelo veliko. Požari, ki so jih zanetile nemške bombe, so trajali še v jutrnjih urah ter jih gasilstvo zaradi njih krajevne razsežnosti ni moglo povsem omejiti. Druge skupine nemških bombnikov so bombardirale Liverpool. kier ie bilo prav tako povzročene mnogo škode na industrijskih napravah in skladiščih. Tudi tam so izbruhnili večji požari. Nad Lcndo« so prodrle le manjše skupine nemških letal, ki so z bombardiranjem središča mesta porušila več večjih poslovnih zgradb in stanovanjskih poslopij. Število človeških žrtev v Londonu ni bilo posebno veliko, ker niso bila bombardirana tudi delavska naselja v industrijskih predmestjih. Nadaljnji napadi nemških bambnikov so veljali posameznim ciliem v vzhodni Škotski, v se-verozapadni Angliji, ob obali vzhodne An sli i e ter nekaterim objektom v Kent-ski grofiji in Walesu. Na splošno se lahko trdi. da ie škoda, ki je bila povzročena v minuli noči. zelo občutna in nič manjša, kakor c-b zadnjem napadu na Co-ventrv. London. 20. nov. s. (Columbia B. S.) Napad na Birmingham ie imel preteklo noč izredno velik obseg. Po angleških ca-nitvah je sodelovalo v nasadu več sto letal, ki so bombardira a mesto v več zaporednih skupinah. Protiletalsko topništvo ie sicer streljalo izredni močno, ni pa moglo napada preprečiti. Po angleških podatkih važni objekti v mestu niso bili zadeti, pač pa so bombe porušile okoli 200 hiš. mnogo pa poškodovale. Med zadetimi obiekti so eno zasilno zaklonišče, en hitd. Zelo so trpola delavska predmestja. pa tudi središče Birmin^h?ma; Domnevajo, da ie napad posrečil tudi zelo mnogo človečkih žrtev. Mno*o trn-pel ie še vedno pod ruševinami, tako da točni podatki o številu človsških žrtev niso možni. čes dan letalska aktivnost issapina London. 20. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Tekom današnjega dne ie bila sovražna letalska aktivnost nad Anglijo zelo majhna. En nemški bombnik, ki je letel preti srednji Angliji. da opravi izvidniške naloge, je bil sestreljen v morje. V Kentu so vrgla sovražna fetala manjše število bomb. Povzročena škoda je majhna in človeških žrtev ie zelo malo. V Londonu danes ves dan ni bil dan letalski alarm. Pri napadih sovražnih letal na srednjo Angliio preteklo noč ie bilo med drugim porušenih okoli 50 večjih trgovin, poleg tega pa mnogo cerkev, manjših stanovanjskih hiš itd. Danes so bila ves dan v teku reševalna dela. Civilni reševalni oddelki so pomagali pri evakuaciji razdejanih poslopij, in pri prehrani prebivals*a. Nemško poročilo Berlin, 20. novembra. AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V odgovor na angleške napade na stanovanjske okraje r Hamburgu, Bremenu in Kielu so ponoči med 19. in 20. novembrom velike skupine nemških letal, ki jim povezujeta maršala Kesselring in Sperrle, izvedle hude napade na središče angleške oboroževalne industrije in oskrbovalno središče v Birminghamu. Bojna letaila so zmetala nad 500.000 kg bomb. Vrgla so tudi bombe najtežjega kolibra Eksplozije in požari so bili mnogo hujši kot pri napadu na Co-ventrv. V noči med 18. in 19. novembrom so nemški letalci spet napadli London in druge važne cilje v južni m srednji Angliji, vrgli so bombe na celo vrsto letališč, kakor na Marham Norvich, Leton m Cramb-wal. Razrušeni so bili hangarji in zavetišča. Izvedeni so bili napadi na Liverpool, Southampton in druga pristanišča ob obali Rokavskega preliva. V vodah ob vzhodni Angliji so lahka nemška bojna letala uspešno napadla tri trgovske ladje. Mala podmornica pod poveljstvom kapetana Wohl-farta, ki je — kakor je bilo že sporočeno — pri svojih zadnjih napadih potopila štiri sovražne trgovske ladje s skupno tona-žo 23.890 ton, je potopila vsega skupaj 67.500 ton sovražnega brodovja. V noči na sredo so dvakrat poskušala nekatera angleška letala napasti nemško prestolnico. Zaradi močnega zapornega ognja protiletalskega topništva je bila večina sovražnih letal še pred doletom nad Berlin odrinjena proti severu odnosno proti jugu. Pri obeh napadih se je le enemu angleškemu bombniku posrečilo preleteti Berlin ter vreči na mesto nekaj zažigailnih in rušilnih bomb. Pri tem so bile zadete spet bolnišnice, klinike, ter nekatera stanovanjska poslopja. Na ostrešjih so na več krajih izbruhnili požari, ki pa jih je uspelo naglo pogasiti. Pri obeh napadih je bilo sestreljeno po eno angleško bombno letalo od protiletalskega topništva, še preden je dospelo na cM i Obe letali sta se zrušili na tla izven Berlina. Dva nova nemška pomorska velikana New York. 20. nov. j. (AR) Kakor poroča nemška agencija Transradio iz Berli- na, sta bili uvrščeni v nemško vojno mornarico dve novi veliki oklopnici, »Bis-marek« in »Von Tirpitz«, ki sta najmodernejšega tipa in po izjavah nemških mornariških strokovnjakov izredne udarne moči. Nad Nemčijo New York, 20. nov. j. (Ass. Press.) Po informacijah iz Berlina so angleška letala v minuli noči izvršila široko zasnovan bombni napad na nemško prestolnico. S službenega mesta doslej sicer ni bilo mogoče dobiti nikakih podrobnosti o povzročeni škodi, ki pa utegne biti po privatnih informacijah precejšnja. Med dragim je bilo zadetih tudi nekaj javnih poslopij. Tudi o Številu človeških žrtev še niso bili objavljeni nikaki službeni podatki. Lond°n, 20. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju: Preteklo noč so eskadrile angleških bombnikov izvedle obsežne operacije ter so uspešno napadle mnogo objektov v raznih delih Nemčije. Dodatno so bile napadene še tudi velike škodove tvornice v Plznu. V Berlinu so angleška letala bombardirala municijska skladišča in druge objekte, v Kielu, Hamburgu in Bremerhavenu pa ladjedelnice in doke. Tu so bili povzročeni požari in eksplozije. V Gelsinkirche-nu in Hamburgu so bile napadene tovarne sintetičnega bencina, v Hambornu velika elektrarna, v Bremenu, Berlinu in Ullrichu železniška križišča in tovorni kolodvori. Bombardirano je bilo tudi rensko pristanišče Duisburg—Ruhrort. Letala obalnega poveljstva so bombardirala mornariško oporišče v Lorientu in pristanišče Bjirfleur v Bretagni. Z vseh teh poletov se tri angleška letala niso vrnila v svoja oporišča. Obstreljevanje D o vera Berlin, 20. n s. (ZBS) Nemški težki topovi so davi zopet preko Kanala obstreljevali Dover in okolico. P« nemških informacijah je bilo obstreljevanje uspešno Preskrba Coventr»ja London, 20. nov. s. (Reuter) Ministrstvo za prehrano javlja, da je pokrc«.ulo posebno akcijo za preskrbo prebivalstva Coven-tryja z živili. V Coventry so bile poslane takoj posebne pošiljke živil. Razdeljevanje živil v mestu samem je zaradi razdejanja, ki so ga povzročile bombe, naletelo sicer na težave, toda sedaj je vsekakor na razpolago že dovolj mleka, l»uha, mesa, zelen« ive in drugih najpotrebnejših živil. Posebni zvočniki opozarjajo prebivalstvo na ulicah, kje lahko dobi potrebna živila. Holandskl fsrin® Sensarfl v angleški vojski London, 20. nov. s. (Reuter) Uradno javljajo, da je bil soprog holandske prestolo-naslednice, princ Bernard, imenovan za prvega zveznega častnika med angleško in holandsko vojsko. Cripps pri Višinskem Moskva, 20. novembra. AA (DNB) Pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve, Višinski, je sprejel včeraj popoldne britanskega veleposlaniak v Moskvi Crippsa. Razgovor je trajal približno eno uro. V krogih angleškega veleposlaništva so zastopniko mnevtralnega časopisja izjavili, da sta se Višinski in Cripps razgo-varjala o tekočih zadevah. Eden o vlogi domače garde London, 20. nov. s. (Reuter) V debati k poročilu podtajnika Grigga o domači gardi je govoril tudi vojni minister Eden, ki je sporočil, da šteje domača garda že 1,700.000 prostovoljcev. Samo 4000 izmed njih je po prostovoljni prijavi preklicalo svoj pristop. Domača garda bo letošnjo zimo in prihodnje leto igrala še zelo važno vlogo, ker nevarnost nemške invazije še vedno obstoji. Nespametno bi bilo opustiti napore, ki naj bi invazijo preprečili. Leta 1941. bo mogoče Anglija rabila domačo gardo kot nadomestilo za svojo redno vojsko doma, tako, da se bo redna vojska lahko po potrebi borila drugod. Vprašanje povratka — London, 20. nov. j. (Reuter) V včerajšnji zunanjepolitični debati v spodnji zbornici so bila drž. podtajniku zunanjega ministrstva Butlerju zastavliena tudi nekatera vprašanja o povratku britanskih državljanov iz nevarnih področij nazaj v domovino. Med drugim ie neki poslanec vprašal, ali je vlada že kaj storila za povratek britanskih državljanov iz Švice. Butler je na to vprašanje odgovoril: »Temu problemu posvečamo vso svojo pozornost.« Potcipl|ene vofne trgovske la«ti« London, 20 nov. s. (Tass) Angleška ad-r^raliteta javlja, da se je angleška podmornica »Reinbovv« močno znVflsnila in da jo je treba smatrati kot izgubljeno. London, 20 nov. br. (Reuter). Admirali-teta je danes onf>'dne službeno objavila, da se je v Severnem morju v pretekli noči nekaj lažjih voinih ladij snopadlo z nekim nemJkim brzim tornednim čolnom. Nemška ladia je bi'a ponovno zadeta in notoplljena. Na angleških vojnih ladjah ni bilo ne žrtev ne Škode. Vicliy, 20. nov. br. (Štefani). Službeno je bilo danes objavljeno, da je neka angleška podmornica pred dnevi, 100 milj od zapa-dne francoske obale, torpedirala in potopila francoski parn;k »Charles el Mont«. Od 90 članov posadke se jih je rešilo 22. London, 20. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da je bil po informacijah, ki jih je sedaj prejelo, o prifliki nedavne-, ga letalskega napada na Bremen zadet od bombe v sredini la-dje nemški prekomor-nik »Europa«. «!><2> Izjava angleškega državnega podtajnika za zunanje zadeve o odstošajih med obema državama London, 20. nov. s. (Reuter.) V spodnji zbornici je bilo danes podtajniku za zunanje zadeve Butler*. stavljeno vprašanje o angleško-rumunskih odnošajih. Butler je odgovoril, da po prihodu nemških čet v Rumunijo smatra angleška vlada, da je rumunska vlada odvisna od nemške vlade, da nima več sama kontrole nad svojo državo in nad zunanjo politiko Rumunije. Angleški poslanik je ostal še v Bukarešti, da varuje one angleške interese, kar jih je v Rumuniji še ostalo. Tako v zgornji kakor tudi v spodnji zbornici so bila stavljena tudi vprašanja za pojasnilo o nedavni izjavi zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je dejal, da je Nemčija ponovno skušala doseči sporazum z Anglijo na račun Francije, da pa je Anglija vse take ponudbe odklonila. Butler je na to vprašanje odgovoril v spodnji zbornici, da so bile z odgovornih nemških mest izjave v takem smislu podane pred izbruhom vojne, kakor tudi po izbruhu. Vodrtna ideja Nemčije je po mnenju angleške vlade, da naj bi imela Nemčija dominanten položaj nad evropskim kontinentom, tega pa Anglija Nemčiji nikdar ni hotela priznati in ne bo nikdar priznala Položaj v Indiji Podkralj Indije odložil načrt za razširjenje centralne indijske vlade L°RcIon, 20. nov. s. (Reuter) V spodnji zbornici je poročal danes popoldne minister za Indijo Amery o položaju v Indiju Dejal je, da je v svetovni vojni Indija postavila poldrag milijon vojakoy. Tudi sedaj bi bilo mogoče dobiti lz Indije toliko vojakov, samo če bi bila oprema na razpolago. 16.000 indijskih vojakov že služi izven Indije, zlasti v Malaji, v Adenu in na Bližnjem vzhcdu. Vsi ti so prostovoljci. Nad 25.000 prostovoljnih prijav v vojsko pa j 8 bilo treba že odkloniti. Za 300 praznih mest v indijski vojski n. pr. je prišlo 18.000 prijav. Indijske trenske kolone, ki so se tako dobro izkazale na zapadni fronti v Franciji, pomagajo sedaj aktivno pri obrambi Anglije. Indijske čete so pokazale veliko junaštvo pri obrambi Somalije in nedavno zopet v bojih pri Galabatu. Na Bližnjem in Daljnem vzhodu indijski vojaki prav neposredno pomagajo pri obrambi Indije same. Amery je nato omenjal veliko zanimanje in sposobnost Indijcev za letalstvo, kakor tudi važno vlogo, ki jo Igra Indijska vojna mornarica. V sodelovanju z angleško vojno mornarico skrbe indijske vojne ladje za varno spremstvo za ladje, ki so na poti iz Indije na Bližnji vzhod, kakor tudi za prevoz romarjev v muslimansko sveto deželo ob Rdečem morju. Indija bi ostala izven okvira angleškega imperija brez obrambe. Podkralj Linlithow je napravil glede notranjepolitičnega položaja v Indiji največje koncesije, ki so bile možne. Stališče kongresne stranke je, da zahteva vse ali nič ter da ne želi samo priznanje neodvisnosti Indije temveč tudi, da bi tvorila kongresna stranka v neodvisni Indiji edino oblast. To pa bi pomenilo po mnenju angleške vlade, da bi se Indija še bolj oddaljila od samovlade. Razen kongresne stranke so vsi drugi elementi v Indiji sprejeli stališče podkralja. S tem, da je odložil načrt za razširjenje indijske vlade in za ustanovitev posvetovalne kor- poracije, je podkralj ubral politiko odprtih vrat. . Presfolni govor podkralja New Delhi, 20. nov. s. (Ass. Press.) Pred indijskim parlamentom je čital danes podkralj lord Llnlithgovv svoj prestolni govor. Podkralj je sporočil med drugim, da je sklenil odložiti načrt za razširjenje centralne Indijske vlade in za ustanovitev posvetovalne korporacije za vprašanja indijskega sodelovanja v vojni. Ta dva načrta sta naletela pri Indijskih političnih voditeljih n«i odpor. Cim bi indijske stranke svoje stališče napram tem načrtom spremenile, bi ga bila vlada kljub temu pripravljena uvesti. Podkralj je omenjal veliko podporo, ki jo nudi Indija Angliji v vojni tako v vojaštvu kakor tudi v vojnem materialu in denarju. Govoreč o notranjem položaju, je dejal podkralj, da vlada v Indiji povsod mir, razen v Vazfcristanu, kjer je prišlo do lokalnih bojev z raznimi plemeni. Prijav za zgradarino ni treba vlagati Beograd, 20. nov. p. Finančni minister je izdal odlok, da se odmera zgradarlne iz leta 1940 podaljša za leto 1941. Razveljavljen je poziv za vložitev prijav za zgradarino v času od 1. do 30. novembra. Davčne uprave teh prijav ne bodo več sprejemale. V teku decembra bodo morali vložiti prijave le novi davčni zavezanci in oni davčni zavezanci zgradarlne, pri katerih se je donos zgradb bistveno povečal ali bistveno zmanjšal. Postani in ostani iian Vodnikove družbe! Hrvati na braniku skupnih mej Jugoslavije Govor hrvatskega bana v čakovcu — „čakovec na severu in Bitolj na jugu sta eno" — Velik prispevek za bitoljske žrtve Varaždin, 20. nov. o. Na svojem potovanju po Hrvatskem Zagorju in Medjimurju sta ban dr. šubašič in in generalni tajnik HSS dr. Krnjevič davi prispela v čako-vec, kjer so jima priredili zelo lep sprejem. V svojem zahvalnem govoru za pozdrave je dr. šubašič podal nekaj pomemb- , nih izjav. Med drugim je dejal: Kolika je vaša ljubezen za vsako drugo zemljo, jasno dokazuje tudi to, da se vsaka beseda, ki se Izrazi, vsaka misel, ki se porodi nanaša na štrigovo. četudi je ta štrigova v skupni domovini Jugoslaviji, mora vendar pripasti ožji domovini Hrvatski. Na drugem mestu je ban dejal: Ko danes govorim tu, z najsevernejše točke naše Hrvatske in severozapadnega konca naše Jugoslavije, vam hočem reči, da stojimo ml Hrvati z našimi življenji in našimi telesi na braniku naše domovine Hrvatske in s tem tudi vse Jugoslavije. V enakem smislu stoji tudi vsa Jugoslavija na meji r a obrambo Hrvatske in njene svobode. Zavedajoč se tega, bratje, lahko mirno gledamo v bodočnost. Zajednica Jugoslavija se je ustvarila zato, da jo ohranimo, da bomo vsi jačili obrambo vsega onega, kar imamo in kar še hočemo ustvariti. Kar vam sedaj tu v Cakovcu govorim, naj bo dokaz, da smo zares povezani v Jugoslaviji. Ta trenutek s tega mesta pošiljam pozdrave našemu vodji dr. Mačku, ki je v Beogradu, in s tem sporočilo našemu Beogradu in bratskemu srbskemu narodu, da istočasno pozdravljamo tudi naše najjužnejše brate, naš Bitolj. Dokler bomo rni mislili na Bitolj, dotlej bo Bitolj vedel, da je tu njegova meja, katero je treba braniti, meja za njega tu, za nas tam.« Malo pozneje je ban v mestni posvetovalnici novinarjem v zvezi s svojim pravkar obeleženim govorom izjavil da se je z današnjim dnem pričela tudi na Hrvatskem zbiralna akcija za Bitolj. Kot prvi prispevek daruje on 100.000 din. Iz čakovca je ban še dopoldne odpotoval v Prelog, odkoder je nameraval s čolnom preko Drave pri Legradu, a se je moral zasadi visoke vode vrniti in preko Va-raždina kreniti v Ludbreg, od koder se je skozi Novi Marof in preko Sv. Ivana Ze-line vrnil v Zagreb. Vojna v Grčiji in A Odbiti močni grški napadi pri Korici ln Kalibakiju Spopad z angleškimi tanki v Egiptu — Letals&i podvigi — Grki poročajo o nadaljnjem prodiranje Rim, 20. nov. br. (Štefani). V svojem 166. Službenem vojnem poročilu, ki je bilo davi objavljeno, pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Močni in ponovni napadi sovražnika iuž-novzhodno od Korice (Korčc) in na prevalu ccstc proti Kalibakiju so bili odbiti. Sovražniku so bile prizadejane velike in hude izgube. Naša letala so v tesnem sodelovanju z vojsko nenehoma bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražno vojsko, ceste, barake in zbirajoče se sovražne čete. Razen treh sovražnih letal, ki jih omenja že 165. službeno poročilo, je bilo včeraj sestreljenih še 5, ki so se vsa že v zraku vnela. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V severni Afriki so bili opaženi močni oddelki sovražnih tankov južnovzhodno od Sidi el Baranija. Skupine naših bombnikov so jih takoj napadle in sovražniku prizadejale hude izgube. Dell tankov je bil uničen, ostali so bili pognani v beg. Neka naša brza kolona je sovražnika dohitela in ga odtočno prisilila k spopadu, v katerem je bil zopet poražen in prisiljen k nadaljnjemu umiku. Formacija naših letal je na padla tudi sovražna lovska letala, ki so šči-tilla kolono sovražnih tankov. V spopadu je bilo sestreljenih 6 letal tipa »Glouce-ster«. V bitki je bilo uničenih 5 tankov, ducat oklonnih avtomobilov in več topov. Vsa našr /a so se vrnila na svoja oporišča. Dru{> skupine naših bombnikov so napadle in bombardirale oporišče v Alek-sandriji, pomole in letališke naprave na otoku Ras el Tinu, ladje na jezeru Nifiši pri Ismailiji, železniške zgradbe v Hamanu, vojaške naprave v Kabalu, taborišče sovražne vojske v Bir Havanu južno od Maršal Matruna, kjer so bombe povzročile velike požare, eksplozije in ogromno škodo. Vsa ta naša 'letala so se vrnila na svoja oporišča. Sovražna letala so ponovno bombardirala Tobruk, kjer ni bilo nobene škode, in Bengasi, kjer je bila gmotna škoda neznatna in je bila ranjena ena musliman-ka. V vzhodni Afriki je neka naša prednja četa pognala v beg sovražni oddelek v Ok-varu pri Burufargi v visokem Sudanu. Naša letala so bombardirala sovražna taborišča v Harounu in Kasin el lrbi. Neka sovražna križarka je obstreljevala soline v Danteju. Povzročila jt Ie malo škode. Sovražna letala so bombardirala Ber-bero, Dekamere, Agordat. Keren in Ma-sauo. Žrtev ni biilo. Gmotna škoda je bila-neznatna. Sovražna letala so skušala napasti tudi kraje ob vzhodni oba'i južne ItaHje Spričo takojšnje in odločne reakcije naše protiletalske obrambe so bila prisiljena umakniti se, ne da bi jim uspele odvreči svoje bombe na cilje. Odvisnost Grčije od Anglije Rim, 20. nov. AA. (Štefani) V zvezi z grškim razpoloženjem do Italije, ki ga je v svojem govoru podčrtal Mussoljni, objavlja »Messaggero« uvodni članek, v katerem pojasnjuje stališče Grčije do Italije in grško podrejenost angleškim ciljem. Lfcst piše, da ne smemo nikdar pozabiti na vpliv, ki ga izvajajo na Grčijo tisti Grki, ki žive v inozemstvu. Ti so večinoma vsi zelo bogati in je njihov denar naložen v Angliji ali pa v angleških dominionih. Grško trgovinsko brodovje, ki ima skoraj 2 milijona ton, je vredno 30 milijonov funtov šter-lingov, vrednost 17 milijonov funtov pa je v angleških rokah. S svoje strani je Anglija založila v Grčiji ogromne vsote, ki so vezane na angleško usodo v Sredozemskem morju. List poudarja, da je London dajal denar za oborožitev Grčije pod Me-taxasovo upravo. Vse to pojasnjuje grško stališče v zunanji politiki in njeno stališče do Italije. List zaključuje, da s spremembami, do katerih je prišlo v Grčiji, ni bilo spremenjeno dejansko stanje. Grška poročila Atene, 20. nov. br. (At. Ag.) Vrhovna poveljstvo grške vojske le v pretekli noči objavilo naslednje 24. službeno vojno poročilo: Naša ofenziva se na področju okrog Korice (Korče) uspešno nadaljuje. V naskoku na nož so naše čete prisilile sovražnika. da se ie umaknil s svojih postojank. ki iih le trdovratno branil. Na vrhovih Morove planine naše čete v ofenzivi naglo napredujejo. V letalskih spopadih je bilo včerai se- streljenih 11 sovražnih letal. Vsa grška letala so se vrnila na svoia oporišča. Flotilia italijanskih rušilcev z Rod osa je včeraj priplula pred Samos in obstreljevala tamkajšnjo luko. Povzročila ni nobene škrde. Italijanska letala so bombardirala Pidžamo in luko Vaki. Skoda ni bila velika in tudi žrtev ni bilo mnogo. Atene, 20. nov. br. (At. ag). Nocoj ob 20. jc bilo izdano naslednje uradno poročilo o položaju na bojiščih: Okoli Korice sc nadaljujejo ostre borbe. Grške čete so odbile vse italijanske protinapade in zavzele nove položaje ter imajo še nadalje v svoj'h rokah vso iniciativo. Mesto Korica je še v rokah neprijatel ja, vendar pa je sedaj že od tseh shrani obkoljeno in sc bo moralo kmalu vdati. Tudi na južnem odseku sc grške čete v teku današnjega dneva dosegle novre važne uspehe. Po hudih spopadih z italijanskimi četami, ki se umikajo severozapadno od reke Kalamas. so jih prisilile na vsej črti k nadaljnjemu umiku, pri čemer so ujele večje število ujetnikov in zajele velik vojni plen. Grške čete so preSle v napad tudi na cesti, ki vodi ob obali Ohridskega jezera proti Korici. Atene, 20. rov. s. (Columbia B. S) Grški propagandni minister Nikolidas je včerai popoldne sprejel inozemske novinarje ter jim izjavil, da so Grki gčistili sedaj vse grško ozeml:«e italijanskm vojakov. Obenem ra ie opozoril minister na nevarnost, ki preti Grkom zaradi italijanske letalske premoči. Samo pri Korici imajo Italijani v akciji okoli 401 lotal. Minister ie naslovni poseben apsl na Anglijo in Zedinjene države do nai priskočijo Grčiji na pomoč z letali. D?ial ie: •Car Grčija rabi so letala, letala in zopet letala. New Toui, 20. nov. s. (CBS). Danes javljajo, da se italijanske čete ob grško-albanski meji še vedno umikalo, grške čete pa jih zasledujejo. Grško topništvo obstreljuje Korico in zlasti glavno cesto, ki vodi iz Kcrice v Elbasan. Z meje ie videti iz Korice velik dim. Pravijo, da mesto na več točkah gori. Včorai je bilo zaradi obstreljevanja grškega topništva v Korici ubitih 37 oseb in ranjenih 70. Z bojišča v Epiru javljajo, da so Grki povsod pognali Italijane preko reke Ka-lamas in da se zdaj tudi tam Uliiajo gr-ško-albanski meji. Sestreljena letala London, 20. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so včeraj angleška lovska letala nad grško-itaiijanskim bojiščem sestrelila 3 italijanskih letal, ne da bi sama pretrpela izgube. Hh 9 letal je bilo sestreljenih poteg o^ih 11 letal, katerih sestrelitev javlja že snočnj« grški vojni komunike. Švedski polkovnik O položfifII Stockholm. 20. nov. j. (TOP) Vojaški dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter«, polkovnik Bratt, poroča z itaiijansko-gr-škega bojišča, da je odločilna točka na vsej fronti še zmerom sektor pri Korici. Grške čete utrjujejo svoje položaje, toda na drugi strani tudi Italijani zelo naglo urejajo na tem frontnem sektorju s#jje postojanke. Nadaljnja močna ojačenja prihajajo Italijanom neprestr»io z ladjami iz Italije in jih raztovarjajo nato prvenstveno v albanski luki Draču. Tako grške, kakor tudi italijanske sile neprestano naraščajo in se bodo morale sprožiti v skorajšnji ofenzivi, za katero bodo sigurno dali pobudo Italijani. Ako bi Grki hoteli tam računati na uspešen odpor pro« italijanski ofenzivi, potlej bi morali razpolagati na tem frontnem sektorju z -najmanj 200.000 možmi. Vprašanje je, ali bodo grške koncentracije. ki so trenotno še zmerom v teku, zmogle tolikšno ojačenje. Anglija bi Grkom lahko v tem prizadevanju uspešno priskočila na pomoč, ako bi s svojim letalstvom in podmornicami uspešno motila italijanske prevoze v Drač. Nekaj v tem pogledu je Alglija storila. Drač in Brindisi sta bila bombardirana. Vprašanje je, koliko so te akcije lahko spravile v nered organizacijo italijanskih ladijskih transportov v Albanijo. Zemun&a vremenska napoved: Hladnp, po večini oblačno. V dolinah ij 'jotlinah mog a. Nekoliko dežja ujegne še oiti v gorskih kraiih ter v* inžni polovici države. Naši kraji in ljudje Po orkanu nad Lučko kotlino Oblastva bi morala prizadetemu prebivalstvu o pravem času priskočiti na pomoč Luče. 19. novembra. Kako smo si Lučani oddahnili v nedeljo dopoldne, ko smo videli, da se Savinja in Lučnica počasi vračata v svoji strugi. Ker je dopoldne posijalo sonce, smo bili prepričani, da se je nebo končno le izpraznilo, to tembolj, ker je v lučki kotlini opoldne začel oihati močan veter, ki pa se ie 'prav kmalu spremenil v pravi orkan. Šibila so se naidebelejša debla, pokale so široke smreke in se s truščem podirale. Orkan ie posebno na severnem pobočju kotline napravil kmetom oo gozdovih občutno škodo. 2e med orkanom ie začelo močno deževati, nato oa ie preko popoldneva v noč spet lilo kakor iz škafa. Ker ie pri visoki temperaturi moral kopneti tudi sneg v višjih legah, smo se zavedali, da nam grozi ponoči, če nalivi kmalu ne pojenjajo, večia poplava kakor prejšnjo noč. Do 21. je Savinia že toliko narasla, da se ie bilo bati najhujšega, zato so lastniki niže ležečih hiš spravili že zvečer živino na varno k vaščanom. ki jim poplava ne more do živega. Ti varnostni ukrepi so se kmalu dobro izkazali, kajti lilo je nepretrgoma in Savinia in Lučnica sta rapidno naraščali Kmalu sta dosegli včerajšnje najvišie stanje, ob 2 pa ie Savinja že skorai dosegla vrh nasipa za vasjo in voda ie že zalivala najnižji del vasi. Od 9aviniskega mostu ood vasjo smo v kratkih presledkih slišali silen ropot, vedeli smo. da udarjaio ob most hlodi, ki so jih nekje pobrali silni valovi, če niso bili celo podrti mostovi med Lučami in Solčavo. Sreča je. da se je ob 3. zvedrilo in voda ie začela vidno upadati. Tokrat ie Savinia med Solčavo in Lučami razdrla banovinsko cesto na treh mestih; dvakrat ob njivah kmeta Bevška. najhuje pa nad Iglo v takozvanih skri-Ijah. Prevoz ie nemogoč. Celjski avtobus, ki prihaja v Celie ob pol 9. je stal snoči pozno zvečer še vedno pri Rogovilcu. Po-pravilna dela so v teku rn upati ie. da se bo posrečilo cesto popraviti toliko, da bodo vsa i danes avtomobili mogli voziti do Solčave. Vsekakor bi se tu dela mogla izvršiti prej. če bi odgovorni činitelji bili na mestu. Pri silnem nalivu včerai popoldne v celem našem okraiu ter brez presledka tudi ponoči, bi morali oni predvidevati katastrofo, ki io more povzročiti razdivjana Savinja. Pri talcem položaju bi bilo umestno, da se izdaio ukrepi že v zgodnjem jutru, če že ne v teku noči. Vsa skrb in delo so je prepustilo solčavskemu in lučkemu cestarju, ki sta pa že itak bila preobremenjena z dolom pri čiščenju kanalov od prve poplave. In čudežev seveda ne znata delati! Sicer pa dvomimo, sli imata ta dva polnomočje. najeti toliko delavcev. kolikor bi iih ta dela zahtevala. Znano nam ie. da si ie organ cestnega odbora ogledal škodo na cesti šele po pri-hodu poštnega avtobusa v Luče, t. i. okrog poldneva, cesta pa je bila razbita že okrog 2.. sedež sreskega cestnega odbora pa je oddaljen od Igle naiveč 20 km. Dozdeva se nam la je okrajni cestni odbor v posesti motocikla in luksuznega avtomobila, zato ie vse obsodbe vredno, da se niso pravočasno in prej pod vzeli energični ukrepi za čimprejšnjo popravilo ceste. Sredi delavnika zbrati v naših krajih več delavcev ie docela nemogoče, kaiti večina moških ie na dnini daleč v gozdovih, ostali oa so zaposleni, večji del tudi od doma. pri delih, ki so potrebna za prezimc-vanje (drva, stelja). Precej škode ie napravila poplava ob znanem penzionu »Nastranu« pri Rogovil-ci na Knezovi žagi. ki ie zdai last škofijske uprave. Spet ie upravi odneslo nekaj hlodov, premaknjen pa ie bil tudi iez. kar bo vsekakor imelo za posledico, da bo obrat na žagi nekai časa ustavljen. Ob premaknitvi jeza. je izgubil oporo most v Robanov kot. ki ga je zgradil lastnik pen-ziona; zrušil se je in splaval po Savinji. — Na nasipu za vasi o smo mogli dognati, da ie Savinia pod Juvanovim iezom pri današnji poplavi vzela smer malo bolj na levo in da ie njena glavna sila zdaj usmerjena v malo nižie ležečo jazbico; ta in par naslednjih jazbic se je sicer sili vode malo vdalo, vendar pa so. ker na vedi :->i bilo preveč lesa. vzdržale. Videti pa je, da bo ob bodoči poplavi na tem mestu vsa jeza vode usmerjena na nasip. Torej. Lučani ne bodite brez skrbi — vas ostane v nevarnosti. Opozoriti moramo na opasnost nad Logarskimi prodi, ki se ie pokazala ob vče-raišnii poplavi. Savinja je pod logarskim znamenjem odtrgala na levem bregu toliko zemlje, da ie očividno. da bo hujša poplava mogla uničiti Logarske prode, kier imajo vaščani lepo obdelane »kosce«. Ban-sko upravo prosimo za nujno pomoč. — Ob tei priliki ugotavljamo še: samo oni, ki z lastnimi očmi vidiio divjanje hudournikov ter gledajo in čutijo posledice takoi po katastrofi, moreio presoditi, kai ie treba storiti, da se zavaruie pred poplavo zemlia in lastnina prebivalcev. Ko so hudourniki izginili, vode pa šle v svoje struge. ie tudi strokovniaku težko doumeti strahote in grozo prebivalstva in zato je umljivo. da se v največ primerih ne izvrže res potrebna dela. ki jih navadno lokalni faktorji — pa nai so to navadni cestarji — nasvetujeio. Bilo bi torej umestno. da nadzorne oblasti pošlieio ob hujših nalivih svoie organe na teren, da na mestu ob poplavi sami ugotove. kai ie treba storiti, da se po možnosti zavaruje javna imovina in ljudstvo pred posledicami poplav. Orkan nad Guštanjem Guštanj, 20. novembra Po krasnem sobotnem dnevu in noči se je vreme v nedelio nenadno spremenilo. Proti večeru je začelo deževati, nalivni je sledil drugi vso noč. Pri tem pa ie divjala burja z velikansko silo. ki je povzročila mnogo škode na sadnem in gozdnem drevju. Drevesa je ruvala in podirala. Zemlja, že itak od neprestane vlage vsa prenasičena, ni zmogla požirati deževnice. Ker so tudi vsi planinski potočki in hudourniki zdivjali, se je korito Meže polnilo in proti jutru se je voda med Preva-ljami in Guštanjem razlila po poljih in travnikih. Ker pa ie bila struga po regulaciji zvišana na nainevarneiših mestih in ovinkih, povod eni to pot ni odnašala rodovitne zemlje. Tudi Drava ie že pri Dravogradu močno narasla. Neurje v Gornjem gradu Gornji grad, 20. novembra. Deževno neurje v preteklih dneh. posebno pa v noči od 17. na 18. novembra, ie povzročilo veliko poplavo. Po večletnem prestanku ie spet voda udirala v kleti hiš v mestu, posebno pod betonskim mostom v smeri proti Zmavčevi gostilni. Prebivalci ob Dreti niso vso noč spali, ker so se bali. da se voda še dvigne. K sreči ie voda začela že v ponedeliek padati. Ob tej priliki smo videli, da ie nujno potrebno, da občina sezida škarpo od betonskega mostu mimo Kosove in Smolnikarjeve hiše do Zmavčeve gostilne, kajti vsaka večia voda odnaša zemlio z levega brega in so hiše tod v veliki nevarnosti. GRENCIGA PEG. S BS.; 22365 od .18-IX H>tO e ■ Tisočake fe vzel, saharina ni prinesel Zanimiva sodna razprava o tihotapljenju na koroški progi Maribor, 20. novembra Pred sodnikom okrožnega sodišča dr. Borisom AvJialičem je l>Ji danes zanimiva razprava, na kateri se je kakor le redkokdaj v sodnj dvorani utadi} in javno razkrivalo življenje in početje tihotapcev s saharinom, igralnimi kartami in drugimi takimi predmeti. Tožil je mesar m hišni posestnik Franc .. zakaj prižgana patrona noče eksplodirati. Eksplodirala je prav tisti mah in drobci kamenja so nesrečnemu Novaku razmesarili obraz, mu izbili levo oko, dobil pa je še občutne poškodbe po vsem telesu. Peter Derganc, preddelavec v zagorskem rudniku, je v rovu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. u— Avtoprometna družba z o. z. v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da prične z današnjim dnem redno obratovanje na progi Ljubljana—Lukovica in obratno z odhodom iz Ljubljane ob 12.25 ln z odhodom iz Lukovice ob 13.10. (—) u— Tvrdka Šinkovec Soss nasl., Ljubljana, Mestni trg 18- vljudno vabi cenjeno občinstvo na razstavo v nedeljo, dne 24. novembra.. (—) u— JNAK Edinstvo. Danes ob 20. redni članski sestanek. Udeležba za vse obvezna. Tajnik. n— Pregrešno ime. Naš stari prijatelj gospod Trncvčan nam pripoveduje:* človek skoraj ne M verjel, kaj vse lahko doživi celo v današnjim naprednem času. Naj navedem dogodek, ki se je v resnici pripetil nekemu domačinu v beli Ljubljani. Zvonec na stopniščnih vratih se je oglasil in služkinja, pridna in vestna, hiti pogledat skozi okroglo okence, kdo je. Pred vrati stoji moški. Služkinja ga vpraša, kdo je in kaj želi. Pa ji pove, da je njegovo ime Hudnik in bi rad govoril z gospodom- Ko je služkinja zaslišala ime Hudnik, je zardela ta brž tudi prebledela, vendar pa je bila toliko pri močeh, da je urno stopila v sobo in sporočila, kdo je pri vratih. Toda imena Hudnik si kar ni upala izgovoriti, ker je bila prepričana, da pomeni to ime prav toliko kakor sam »hudič«. In česa takega pač pobožna ženska ne miore in ne sme izgovoriti. K sreči ji je šinila v glavo rešilna misel. Pobožna ženica je v sobi javila, da je prišel gospod »Sakrabolt«, ki bi rad govoril z gospodarjem. »Kdo je prišel?«, je vprašal gospodar služkinjo in ta mu je še enkrat povedala, da gospod Sakrabolt. Tega gospoda ne poznam, gotovo ste ga napačno razumeli, pojdite še enkrat k vratom in ga prosite, naj ponovi svoje ime, je velel gospodar. Kuharica se je vrnila in povedala isto kakor prej. — Ni preostalo drugega, ko da je šel gospodar sam k vratom predsobe in je pogledal skozi okence. Na svoje nemalo presenečenje je zagledal svojega starega znanca Hudiiika. Hitro mu je odprl vrata in povedal, kako ga je iz strahu pred smrtnim grehom prekrstila pobožna služkinja. To je bil grohiot! Nekaj je pa od vsega tega le ostalo: gospoda inženjerja Hudnika se je v šaljivem pomenku prijel vzdevek — Sakrabolt. Z Jesenic s— Umetniški večer, ki ga bodo priredili v nedeljo v dvorani sokolskega doma na Jesenicah naši mladi pesniki ta pisatelji, bo za ves gorenjski kot izredna in zlasti za naš čas pomembna narodno-kul-turna prireditev. Brali bodo svoja dela Vladimir Bartol, Ladislav Kiauta, Jože Kranj,c, L. Mrzel tn Nikolaj Pirnat, 022323234823532353235323020200005323020100020202000102010200010153230002 Iz Celja e— Tlakovanje Vodnikove ulice je nekoliko zaostalo, ker ni bilo mogoče hitro nabaviti dovolj granitnih kock. Sedaj tlakujejo oba hodnika za pešce. S tlakovanjem cestišča z granitnimi kockami bodo sedaj pohiteli. Sprva je bilo predvideno, da bodo letos tlakovali Vodnikovo ulico samo od Kralja Petra ceste do začetka šolskega poslopja šolskih sester. To smo pred kratkim kritizirali in poudarili, da je treba že letos tlakovati in razširiti ulico tudi ob omenjenem šolskem poslopju, to pa pred vsem zaradi varnosti šolske mladine, ker bi bil mali vrt pri vhodu v šoflo sicer tik ob cestišču. Občina je naknadno res ukrenila, da bodo podaljšali hodnik za pešce tudi mimo šolskega poslopja Novo cestišče Vodnikove ulice bo široko samo 6 m in bo v odseku med Kralja Petra cesto in Strossmayerjevo ulico znatno ožje nego je bilo doslej, ker so hodnik pred poslopjem Ljudske posojilnice in pred meščansko šolo razširili od dosedanjih 2 kar na 4 m. Oba hodnika za pešce bosta v tem odseku skupaj ravno tako široka kakor cestišče. To dejstvo povzroča med prebivalstvom upravičeno začudenje in nevofljo. e— Koncert Celjskega okteta se prične v soboto 23. t m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so Adamičeve, Devove, Ipavčeve. Pavčičeve. Jenkove, Hajdrihove, Nedvedcve, Gerbičeve, Krekove, Svetkove in Vaudove skladbe e— Most čez Voglajno v Klavniški ulici je tudi ena izmed številnih celjskih posebnosti. Hodnik za pešce je na tem mostu v skrajno slabem stanju. Nekatere mostnice so za silo nadomestili z novimi, na hodniku pa je še več trhlih mostnic in širokih špranj, ki zlasti ponoči ogražajc varnost pešcev. Zato je treba ta hodnik takoj temeljito popraviti, da se ne bo zgodila na njem kaka večja nesreča. e— Zaradi odpravljanja je okrožno sodišče obsodijo Ivanko Hrčkovo iz Trbovelj na 16 mescev zapora Dve soobtoženki sta bili obsojeni pogojno na 4 mesce zapora e— Huda nesreča. V Kaplji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je konj v torek brcnil 17-letnega hlapca Josipa Skaleta v glavo v glavo in ga težko poškodoval. Skaleta so oddali v bolnišnico. e— Pogreb Marije Bučarjeve, ki se je v ponedeljek zvečer v Braunsovi tovarni v Celju smrtno ponesrečila, bo danes ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. e— Tatvine v tovarni. V noči na torek se je nekdo splazil skozi okno v Vehovar-jevo tovarno pohištva v Kersnikovi ulici. vlomil v omare in ukradel iz njih mizarskega orodja v vrednosti 1.400 din. Policija je storficu na siiedu. Pri preiskavi je prišla policija na sled večji družbi, ki je kradla v tovarni mizarsko orodje. Pri nekem mizarskem pomočniku so našli za okrog 3.500 din finega mizarskega orodja, ki je izginilo iz Vehovarjeve tovarne. Pomočnik pravi, da je dobil to orodje od nekega drugega pomočnika, čigar imena pa doslej še ni povedal. e— Novice iz Šmarja pri Jelšah. Ko je šla Cilika S. kupovat čevlje v trgovino v Mestinjah, je pustila kolo znamke »Puch« pred trgovino. Med tem se je prikradel neznanec, izkoristil priliko ln se na kolesa odpeljal v neznano smer. — Zaradi navijanja cene kruhu, odnosno zaradi prodajanja kruha po neodgovarjajoči teži je bil kaznovan neki pek. Po okolici se govori, da ti bila dobra večkratna kontrola pri prodaji kruha. Pametno bi bilo, da bi oblastva odredila prodajo kruha po teži. Cene pa bi morale biti na vidnem mestu ra-zobešene. — Nad 30 let opravlja nabiralni-co pošte Šmarja pri Jelšah gospa Josipina Kotnikova, vdova po učitelju, na splošno zadovoljstvo vseh občanov. Pravijo, da bo zdaj odložila svoje »posle« zaradi starosti in ker je to odgovorno delo opravljala ta-korekoč zastonj, v dolgih letih službovanja je šlo marsikatero pismo skozi njene roke, prav tako so ji občani zaupali skozi dolgo dobo lepe zneske imovine. Za vse delo pa je prejemala od poštnega ravnateljstva 106.25 din. S tem zneskom je morala plačevati sla za prenos pošte, tako da je sama delala piši in reci za 6.25 din na mesec. Ko odhaja gospa Kotnikova v »pen-zijo«, ji izrekamo toplo zahvalo za res požrtvovalno delo z željo, da bi dobila priznanje tudi od višje instance. b Marti a— Prpd 22 let je bila razorožena zelena garda. Dne 23. t. m. proslavi mariborski pešpolk spomin na pomembni dogodek pred 22 leti, ko je general Maister s svojimi borci razorožil tako zvano zeleno gardo v bivši dravski vojašnici. Ob 10.30 bo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju svečana proslava, popoldne pa vojaško veselje. Zveza Maistrovih borcev vabi vse člane k udeležbi. Sokolsko društvo Marfbor-matica priredi v proslavo zedinjenja v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno TELOVADNO AKADEMIJO. — Vstopnina din 10.— do din 25.—. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. uri dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15.—, Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. Predprodaja vstopnic pri Putniku. a— Sokol Maribor I poziva svoje članstvo, da se udeleži danes ob 15. uri pogreba pok. brata Vlastimila Vžnš na pobre-škem pokopališču. Bratje, ki imajo kroje,, v krojih, ostali v civilu z znakom. a— Sladkor nekdaj in dane8. O tej temi predava drevi v studenški Ljudski univerzi s pričetkom ob 19. uri prof. Franjo škof iz Maribora. Predavanje spremljajo skioptične slike! a— Rdeči križ v Mariboru sporoča udeležencem in udeleženkam, ki so se prijavili za bolničarski tečaj, da se prično predavanja v četrtek 21. t. m. ob 19. uri v poslopju državne realne gimnazije v Gregorčičevi ulici 2. a— Literarni večer v Ljudski univerzi. Jutri 22. t. m. bo čital v Ljudski univerzi iz svojih del pisatelj in režiser dr. Bratko Kreft. Poleg odlomka iz »Velike puntari-je« bo bral tudi kratek esej o gledališču, ki ga je imel na mednarodnem gledališkem kongresu v Pragi, razen tega izbrano poglavje iz svojega najnovejšega dela Kranjski komedijant. a— Velikodušen dar. Ob obletnici So-kolskega planinskega doma na Pohorju je daroval drž. tožilec v pok. g. dr. Ivan Jančič znesek 1000 din stavbni zadrugi »Sokoiska planinska koča«. Iskrena hvala! a— Stražunska kotlina — V*bsk© Jezero. O Stražunski kotlini pripovedujejo naši stari očanci pravljico o izginulem mestu, ki ga je poplavilo jezero. Pravljica je sllčna oni o Vrbskem jezeru. Zanimivo je, da se Stražunska kotlina sedaj spet polni z vodo, ki je zadnja leta skoraj popolnoma izginila. a— Tatinski zlikovci izpraznili klet. Iz drvarnice v Dvorakovi ulici št. 14 so odpeljali neznani tatinski zlikovci 500 kg premoga, last inž. Janka Urbasa. Drvarnico so skoraj popolnoma izpraznili. Policija poizveduje za zlikovci. a— Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) a— Uspešni preizkusi novih siren. Včeraj dopoldne so bile preizkušene nove alarmne sirene, ki so jih namestili na poslopju banovinske hranilnice, deške ljud- ske šole na Ruški cesti in na palači Nabavlja lna zadruge v Cafovi ulici. Preizkusi so dobro uspeli in bodo sirene lahko dobro služile svojemu namenu. a— Nezgoda kolesarke. Na Glavnem trgu je padla s kolesa delavka Alojzija Ditmajerjeva, Reva je priletela tako nesrečno, da je obležala nezavestna. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico. a— Okraden dijak. Iz hodnika v H. nadstropju tuk. klasične gimnazije je bil ukraden zimski plašč s šalom, vreden 1800 din. Plašč je last dijaka Bogdana Mariniča. Policija razčiščuje zadevo. a— iz gledališke pisarne. Danes »Na dnu« za abonente reda C. a— Kamenje s^o/j okno v Spalnico. Ser-dinškovi iz Zgornjega Dupleka so imeli neprijeten nočni doživljaj. Nepričakovano je priletelo v spalnico kamenje. Le srečnemu naključju je treba pripisati, da ni kamenje zadelo spečega otroka. Orožniki razčiščujejo zadevo. Gospod Za 500 milijonov bomo dobili novih srebrnih kovancev Sredi leta 1937 je izšel zakon o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega, čigar določbe bodo v prihodnjih dneh z izdajo kovancev po 25 par v celoti izvršene. Do izdaje tega zakona je znašala skupna vrednost izdanih kovancev 1.212.5 milijona din. Z zakonom lz leta 1937 je dobil finančni mmister pooblastilo, da vse te kovance vzame iz prometa in da izda nove kovance v skupni vrednosti 1360 milijonov din, in sicer za 500 milijonov din srebrnih kovancev po 50 din za 300 milijonov srebrnih kovancev po '20 din, za 250 milijonov niklastih kovancev po 10 din, za 150 milijonov bronastih kovancev po 2 din, za 100 milijonov bronastih kovancev po 1 din, za 50 milijonov bronastih kovancev po 50 par in za 10 milijonov kovancev po 25 par. Ta količina kovancev, ki jo določa zakon iz leta 1937, je do letošnjega leta docela zadostovala za potrebe denarnega prometa. Odkar pa je izbruhnila vojna v Evropi, se je povečala potreba po kovancih in se je ponekod pojavilo pomanjkanje drobiža, čeprav je bila izkovana vsa v zakonu določena količina in pridejo v prihodnjih dneh v promet le še kovanci po 25 par. Da se zadosti potrebam prometa, je finančni minister stavil ministrskemu svetu predlog, da se poveča kontingent za srebrne kovance po 50 in in 20 milij°nov din, in sicer tako, da izkuje nadaljnih 6 milijonov kovancev po 50 din (v vrednosti 300 milijonov din) in nadaljnjih 10 milijonov kovancev po 20 din (v vrednosti 200 milijonov din), tako da se bo skupna vrednost izdanih kovancev po 50 din povečala od 500 na 800 milijonov din in vrednost izdanih kovancev po 20 din od 300 na 500 milijonov din. V celoti bomo torej dobili za 500 milijonov din novih srebrnih kovancev. S tem se bo skupna odobrena vsota za izdajo kovancev povečala od 1360 na 1860 milijonov din. Movo uredbo o povečanju kontingenta za srebrne kovance je ministrski svet že odobril in bo objavljena v prihodnjih dneh. Da v resnici primanjkuje kovanega denarja, nam potrjuje tudi tekoča statistika Narodne banke. Po tej statistiki smo imeli do srede lanskega leta v prometu le za okrog 700 milijonov din kovancev, ostali kovanci pa so bili v blagajnah Narodne banke. V prvi polovici letošnjega leta se je obtok gibal med 950 do 1000 milijonov, v septembru pa ie znašal 1173 milijonov. Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje, da je bilo tega dne v blagajnah Narodne banke le za 188 milijonov lin kovancev, medtem ko je imela Narodna banka v avgustu ln septembru v blagajnah še za 250 do 300 milijonov teh kovancev, do srede letošnjega leta pa za 300 do 450 milijonov. Vprašanje maksimiranja c eno koruzi in prisilne uporabe koruzne moke za tah Poročali smo že, da bo v kratkem urejeno vprašanje odkupa koruze, pri čemer bo določena uradna odkupna cena. Načrt za ureditev tega vprašanja je bil poslan banu banovine Hrvatske zaradi soglasja in enotne ureditve za vso državo. Po beograjskih informacijah je novi režim s koruzo predviden tako, da bosta kontrolo na notranjem trgu vršila Prizad in Pogod. Predviden je nadalje prisilni odkup koruze od proizvajalcev, ki imajo več nego 100 metrskih stotov koruze; taki proizvajalci bodo morali prodati eno tretjino svojega pridelka. Odkupna cena pa bo zaenkrat določena za dobo do 31. decembra t. 1. Včeraj je bila v Beogradu konferenca, ki jo je sklicala direkcija za prehrano zaradi proučitve vprašanj, ki so v zvezi z mletjem pšenice, zlasti pa v zvezi s prisilno uporabo koruzne moke (20 do 25 odstotkov) za enotni kruh. Poleg predstavnikov mlinov, pekov ter industrije testenin so se konference udeležili predstavniki inšpektorata za državno obrambo, urada za kontrolo cen, trgovinskega in vojnega ministrstva, Prizada in drugih zainteresiranih ustanov. V trgovinskem ministrstvu pa je bila druga konferenca, ki se je bavila z vprašanjem izkoriščanja koruznih kali za izdelovanje jedilnega in tehničnega olja. Konferenci so prisostvovali predstavniki kmetijskega in vojnega ministrstva, direkcije zia prehrano, Prizada, mlinske industrije in urada za kontrolo cen. V zvezi s predvideno prisilno uporabo koruzne moke za izdelovanje kruha je bil predložen načrt, da se koruzi, ki se uporablja v ta namen, najprej odvzamejo kali, kar bo na eni strani povzročilo, da bo koruzna moka okusnejša in trpežnejša, na drugi strani pa bomo lahko iz teh kali pridobivali jedilno odnosno tehnično olje. Strokovni krogi zatrjujejo, da bi na ta način lahko dobili na leto okrog 300 vagonov olja. Na konferenci so zlasti proučili vprašanje dobave ustrezajočih naprav za mehanično izločitev kali iz koruznih zrn. Te naprave niso posebno komplicirane in bi jih lahko a manjše mline izdelali tudi doma. Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«, je banska oblast že načelno odločila, da se kontrolo cen razširi na koruzo in da se četa maksimira. Po informacijah tega lista bo maksimalna cena koruzi določena pre- •ej nižje, kakor znaša sedanja tržna cena in bo predpisana tudi prijava vseh zalog. Sedanja cena koruzi nikakor ni upravičena zlasti glede na rekordni letošnji pridelek. Po zagrebških informacijah je ban banovine Hrvatske že dal svoj pristanek na enotno ureditev trgovine s koruzo za v3o državo in je pričakovati, da bodo zadevni ukrepi objavljeni v prihodnjih dneh. Prevosfovo pojasnilo ide moke Glede na vesti, da je razdelitev odh premnih dovoljenj za moko prevzeil Prevod (Banioviztski prehranjevalni zavod), ki zahteva za svoje posredovanje 1% provizije, kar naj bi po nepotrebnem podražilo moko, in glede na trditev, da je prišlo po krivdi Prevoda do pomanjkanja moke, je Prevod izdal naslednje pojasnilo: Zaradi večjih nakupov moke in pšenice za določene svrhe je ustavil Prizad pred 14 dnevi dodelitev odpremnih dovoljenj za pošiljke moke in pšenice za Slovenijo. One količine moke in pšenice, za katere so bila odpremna dovoljenja že izdana, pa niso bile odposlane zaradi pomanjkanja vagonov, je Prevod pokupil sam. Zaloge v Sloveniji, ki niso bile velike, so zadoščale samo za 10 dni. Zato se je kmalu občutilo pomanjkanje in je moral Prevod posredovati v najhujših primerih z moko iz svojih rezerv. Po daljšem prizadevanju je bilo Prevodu obljubljeno, da bo Prizad izstavil začasno 50 odpremnih dovoljenj na teden, a je naprosil Prevod, da mu sporoči kraje, za katere naj bodo predmetna dovoljenja izdana. Prevod je prevzel torej določitev krajev, ki bi prišli v poštev kot najbolj potrebni in je pozval v časopisju vse uvoznike, da mu prijavijo svoje nakupe. Izmed prijav je določil najbolj nujne ter je skrbel, da so bih vpoštevani vsi kraji, kolikor je bilo to mogoče glede na pičlo odmero odpremnih dovoljenj. Za svoj posel ni računal nobene provizije niti za stroške. Iz navedenega je tudi razvidno, da je nakup moke še vedno prepuščen trgovini in da ni Prevodova krivda, ako niso zaloge moke v Sloveniji tolikšne, kakor bi biLo želeti. Pač pa je potrebno opozoriti vse kupce, da morajo prijavljati svoje nakupe Prevodu, ker bi sicer njihovi dobavitelji (mlini) ne prejeli odpremnih dovoljenj, za katera morajo prositi pri Prizadu. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 17. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 43.4 milijona din, tako da je znašal 15. t. m. celotni obtok 12.499 milijonov din (lani 9079). Obveznosti na po-kaz so v drugi četrtini novembra narasle za 285.9 na 3102.9 milijona din (lani 1800); pri tem so se žirovni računi povečali le za 4.2 na 13081 milijona din (lani 1078), obveznosti na pokaz po raznih računih pa so narasle za 272.3 na 1737.9 milijona din (lani 6S0). Zlati zaklad se je v drugi četrtini novembra povečal za 45.7 na 2537.5 milijona stabilizacijskih din (lani 1987.2) v stvarni vrednosti 4060 milijonov din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so prav tako narasle za 72.9 na 570.7 milijona din (lani 554.6). Skupna vsota meničnih in lombard-nih posojil se je povečala za 52.6 na 1743.8 milijona din (lani 2530), eskont bonov za narodno obrambo pa je narasel za 105 na 6024 milijonov. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 15. t. m. zlato kritje obtolta bankovcev in obveznosti na pokaz 25.30 odstotka (prejšnji teden 25.22), Gospodarske vesti = Viceguverner Narodne banke dr. Belin potuje v Rim. Iz Beograda poročajo, da bo te dni odpotoval v Rim prvi viceguverner Narodne banke dr. Belin v spremstvu višjih uradnikov Narodne banke So-prenoviča in dr. Motike. Potovanje dr. Belina v Rim je v zvezi s proučitvijo in ureditvijo nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na trgovinske odnošaje med našo državo in Italijo. Gre za nekaka predpogajanja o vprašanjih, glede katerih se bo definitiv-no sklepalo na bližnjem jesenskem zasedanju jugoslovensko-italijanskega stalnega odbora. Kakor je znano, bo to zasedanje v Beogradu. O priliki bivanja v Rimu bo viceguverner dr. Belin podvzel tudi korake zaradi deblokiranja blaga, ki smo ga kupili v prekomorskih državah in je obtičalo v italijanskih lukah, ko je Italija stopila v vojno. Del tega blaga je že de-blokiran, navzlic temu pa je še nekaj takega blaga v Italiji. Gre zlasti za večje količine bombaža, loja in surovih kož iz Amerike. = Prevoz drv bo od L decembra dovoljen mjbo s prev°znlm dovoljenjem. Na BABTMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE DJ VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH TO ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. „ DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLIAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. zahtevo Centrale za kurivo in na osnovi 2. cdstavka čl. 3. uredbe o Centrali za kurivo je trgovinski minister izdal odlok, po katerem se prevoz drv v dravski, vrbaski, drinski, moravski in dunavski banovini stavlja pod kontrolo Centrale za kurivo. Na tem preročju smejo železnice in prevozne podjetja prevzemati drva za prevoz samo na podlagi prevoznega dovoljenja, ki ga izda Centrala za kurivo. Izvzete so pošiljke, ki se prevažajo v mejah mesta ali sreza in se prevoz ne vrši z železnico. Te določbe bodo stopile v veljavo 1. decembra. = Pooblastijo za maksimiranje cen kožam in usnju. Trgovinski minister in minister za socialno politiko sta na osnovi uredbe o kontroli cen pooblastila urad za kontrolo cen. da maksimira cene kožam in usnju vseh vrst za vso državo. Ta odlok je objavljen v »Službenih novinah« od 19. t. m. — O krizi v trgovini z manufakturo na debelo govori spomenica, ki so jo predstavniki te trgovinske stroke predložili na ■nerodajnih mestih. Odmera kosmatega za-lužka ni enaka v vsej državi. Medtem ko znaša v dravski banovini 6 odstotkov za prodajo platna in gradla ter 10 odstotkov za prodajo cica, flanele in porhanta, je v Zagrebu določena na 15 odstotkov pri prodaji belega in surovega blaga ter cenejših vrst cica in kretona, za boljše vrste pa celo 20 odstotkov, število kontroliranih predmetov manufakture je do 1. novembra tega leta doseglo že približno 60 odstotkov, zdaj pa znaša nad 90 odstotkov vseh predmetov, ki jih prodajajo naši trgovci z manufakturo na debelo. Tudi blagovni promet je mnogo manjši. Trgovci dobe iz tvornic le eno četrtino svojih prejšnjih količin ali še manj. Pa še za te količine se je treba boriti, kar povečuje režijske stroške. Ti stroški so v dravski banovini višji kakor n. pr. v Beogradu. Davčne dajatve so pri nas povprečno mnogo večje kot drugod zaradi večjih samoupravnih davščin, večje pa so tudi socialne dajatve. Skoro vsi trgovci z manufakturo na debelo bodo plačali letos 100 do 150 odstotkov več davka kakor lani. Davčna uprava v Ljubljani priznava trgovcem z manufakturo na debelo od letnega prometa 11 do 13 odstotkov režijskih stroškov, kot enoletni čisti dohodek pa računa 3 odstotke letnesra prometa. V dravski banovini je zmanjkalo najcenejših vrst belega blaga. ker ga niti tovarne niti trgovci na debelo ne morejo nrodajati v izgubo. Nekatera največja podjetja manufakturne stroke nameravajo zaradi tega svoje obrate omejiti ali celo zapreti. = Nova delniška družba. Znana veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom Gregorc & Co. se pretvori v delniško družbo pod nazivom Gregorc & Co. d. d., veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom. Ustanovni občni zbor nove delniške družbe bo 5• decembra. = Iz trgovinskega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Slomškova knjigarna, družba z o. z. v Celju (nova družba je nastala iz Slomškove tiskovne zadruge v Celju, ki se je spremenila v družbo z o. z.; osnovna glavnica 50.000 din; poslovodja Franc Lukman, katehet v Celju). Tvrdka Leo Kudiš »Elka« tekstilna tovarna v Celju je spremenila besedilo firme v »Elka«, tekstilna tovarna Kuddš in Dobovičnik v Celju. = Gibanje trgovine In obrM. Po podatkih Zbornice za TOI je bilo v LLL letošnjem četrtletju prijavljenih 141 novih trgovinskih »bratov (lani 179), od javi jenih pa je bilo 100 trgovin (139), tako da je bilo 41 prijav več nego odjav (lani 40). — Obrtnih obratOv je bilo prijavljenih 202 (lani 258), pri 139 odjavah. Prijav je bilo torej za 63 več kakor odjav (lani 115). — Gostinskih ob*"a»ov se je prijavilo 53 (lani 89) odjavilo pa 45 (lani 61) in je hilo 8 prijav več kakor odjav (lani 28). — Končno ao bili prijavljeni 4 industrij«! obrati (lani 7) dočim je bilo odjavljenih 7 (3). število industrijskih podjetij se je torej v tretjer.i četrtletju zmanjšalo. = Trgovinske izložbe v službi javnosti. Smotrno urejene izložbe trgovin služijo pogosto tudi narodnim in kulturnim manifestacijam. Lahko rečemo, da imajo izložbe trgovin važno vlogo kot merilo kulturnega napredka dotičnega kraja ln prebivalstva. V Ljubljani posluje že več ko 8 let Društvo izložbenih aranžerjev, ki je zdaj pokazalo sadove svojega koristnega prizadevanja tudi s tečajem aranžerstva in z razstavo vzornih izložb, ki bo zaključena v nedeljo. Društvo, čigar ustanovniki in člani izhajajo iz vrst agilnih in za napredek stroke iniciativno zavzetih trgov- skih pomočnikov, stopa v ospredje s svojim živahnim delovanjem in s svojim programom, na katerem so tudi vzpodbudna strokovna predavanja za trgovce, trgovske sotrudnike in njih naraščaj. Ta predavanja bodo dala pobudo tudi za ureditev trgovinskih izložb o priliki z raznimi važnimi dogodki našega javnega življenja. Tako spada v program predavanj tudi .reditev izložb za državni narodni praznik 1. decembra s posebnim ozirom na radicionalno prireditev tega dne, to je novinarski koncert, ki bo letos posvečen važni socialni akciji — podpori revnih dijakov. Borze 20. novembra Na beograjskih borzah ie b:i danes zabeležen promet v grških bonih co r.espre-nienem tečaju 42. za bolgarske kTrinške čeke oa ie bilo povpraševanje oo 52. Tečaji na svobodnem trsu se nadalje ravnajo po"tečaiu 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil pri čvrsteiši tendenci promet v Voin' škodi 445 (v Beogradu ie bilo povpraševanje po 44450). Zaključki pa so bili zabeleženi še v delnicah n^roHne banke do 6500. DEVIZE Ljubljana. Ofjcielnj tečaji: Lcndon 175.15 — 178.35. New Yortc 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Curih. Beograd 10. L-ndon 17.10. Pariz 9.10. New York 431. Milan 21.75. Madrid 40. Berlin 172.50 Siockholm 10.250. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 444 — 446 (445). 4% agrarne 55 den., 4% severne agrarne 52 — 53. 6°'o beglu-ške 74.50 — 78.50. 63/» dalm. agrarne 70 — 71.50. 6fl/o šunvke 71 bi.. 7% stabiliz. 95 den.. 1% invest. 98 den.. 7% Sellgman 100 den.. 7% Blair 94.50 den.. 8° o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 6450 — 6550 (6500). PAB 190 den.. Trboveljska 350 den. Beograd. Vojna škoda 445.50 den.. 4*/« agrarne 58 den.. 6n/o begluške 74 — 73, 6% dalm. agrarne 70 — 70.50. 6% šum-ske 70 den.. 7°/'o invest. 99.25 den (99.25), 7°/o Seligman 101 den.. 7% Blair 95 dan., 8% Blair 101 den.. Narodna banka 6600 den.. PAB 196 den. (198). Blagovna tržišča ŽITO '+ Ch?cago, 20. novembra. Zatečatni tečaji: pšenica: za dec. 83.50. za mai 87.75, za julij 84; koruza: za dec. 64.75. za maj 64.75. za julij 65. + Winnipeg. 20. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 72.125. za maj 76.25. za julij 78. + Nov°sadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 320 — 322.50. Rž: baška 335 — 337.50: ban. 332.50 — 335. Ječmen: baški in sremski 342 50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška sušena par. Indjija 267 — 269; par. Vršac 266 — 268. Moka: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0< 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka ln vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 427 50 — 432.50. RAD četrtek, 21. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Domači kvartet. — 14: Poročila. — 18: Priljubljeni skladatelji (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-lairič). — 19: Napovedi, poročila, objave.— 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tercet sester Finkovih, pri klavirju prof. M. Lipcvšek. — 20.45: Re-produciran koncert francoske simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester^ Beograd 19 40: Tamburaški zbor. — 21.10: Jugoslovenske pesmi. — 22.10: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Popoldanski koncert. — 20: Iz domačih operet. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Domači skladatelji — 22.10: Lahka glažiba. — Praga 19.20: Pester koncertni spored. — Sofija 19.50: Simfonični koncert. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Plesi. — Berlin 19.15: Veliki ljudski koncert- — 21.15: Pester glasbeni spored. — 23.10: Nočna cddaja. — Rim 19.30: Zvočna igra. — 20.20: Orkester. —i Društva in letošnje božičnice Tisti, ki skrivaj trpe, so podpore najbolj potrebni Prejeli smo: V časopisju zadnjih dni beremo, da hoče Združenje trgovcev s svojim sklepom prisiliti ljubljanske trgovce, da prispevajo k akciji za zimsko pomoč edino le mestni občini in da odklonijo vsakemu drugemu društvu svojo podporo. S tem onemogočijo druge božičnice. Po poročilih je lani priredilo razen akcije mestne občine še 15 društev in organizacij božičnice za reveže svojih okrajev. Člani teh društev naiboli ocena j o. kje je res beda in pomanjkanje in kie ie potrebna diskretna pomoč v obliki božičnice. V Ljubljani imamo dve vrsti reveže v, namreč one. ki ob vsaki priliki prosijo javne ustanove in akciie za pomoč, in one. ki se sramujejo svoje bede in brezposelnosti in rajši molče trpijo največje pomanjkanje, kakor da bi stopili pred mestne uradnike in jim razkrili svojo ne-zasluženo revščino. Le-te bednilce obiskujejo naše požrtvovalne žene. da se na mestu prepričajo o potrebni pomoči. V stanovanja teh revežev ne stopi nihče izmed gospodov z magistrata in tudi ne od Združenja trgovcev. Le članice in člani raznih društev vemo. kje ie taka beda. Z vsakoletno božičnico smo jim diskretno nudili pomoč, vsako društvo v svojem ožjem kraju. In tega naj bo zdaj konec oo hvalevrednem in velikodušnem sklepu Združenja trgovcev. Prošnje za prispevke k našim božičnicam pri ljubljanskih trgovcih bodo po takem neumestne, kajti v njihovih očeh bodo poslej podpore potrebni samo oni. ki se javno pri mestni občini priznajo za reveže. Tudi mi iz revnih slojev smo po svojih zmožnostih kupovali po trgovinah leta in leta za sebe in za svoje družine potrebščine in smo jih tudi pošteno plačalL Upravičeno smemo upati, da bodo tudi trgovci po svojih zmožnostih prispevali k božičnicam kakor doslej in s tem omilili vsaj za božič bedo najpotrebnejših. Razumemo. da ie vsak posameznik, tudi trgovec. po izrednih prilikah prizadet. Vendar je pomoč ravno v teh časih najrevnejšim boli na mestu kakor kdai ooorei. Nikar ne prezreti, da morajo tudi nabiralci za božičnice doprinesti mnogo dela, potov in neprilik. ko se žrtvujeio za dobrodelno akcijo. Da ie mestna občina po-krenila akcijo za zimsko pomoč, je vsekakor hvalevredno. Ali da se s tem drugim društvom odvzame vsaka možnost dobrodelnosti. ni na mestu, kajti ponavljamo — ravno društveni člani najbolje poznajo v svojem ožjem okra i u, kdo ia v kaki meri je podpore potreben. Samo M letal in sedem topov je imela Chamberlainova Anglija ob času monakovske konference London sliči oblegani trdnjavi — Angleške ženske v vojni industriji Z grško-i tali j anskega bojišča Bivši angleški poslanik pri berlinski vladi sir Neville Henderson je imel prošle dni v Irwichu govor, v katerem je razpravljal tudi o monakovski konferenci. Branil je pokojnega min. predsednika Chamber-laina z besedami, da je imela Anglija ob času monakovskega sporazuma samo eno letalo tipa Spltfire in dva Hurricana ter samo sedem protiletalskih topov namesto 400, kar predstavlja najmanjše število, ki je potrebno za obrambo angleške prestolnice pred napadi iz zraka. Izjava Hendersona je povzročila v angleški javnosti razumljivo pozornost. * Neki nevtralni potnik, Id je te dni prispel v Lizbono, je pripovedoval portugalskim novinarjem, kakšen je položaj v Angliji ln posebno v Londonu. Očividec pravi, da je London na poti popolnega uničenja. Važne ceste in zgradbe so že danes v veliki meri razdejane. Veliko število hotelov in klubov je v razvalinah. Zgradbe kakor n.pr.: Bath-House, VVestminster, Devons-hire, Marble Arch, Mount Royal, May-faire in druge so deloma ali popolnoma uničene. Tudi doki so hudo trpeli in nekateri še vedno gorijo. V Downing Streetu so popolnoma porušene hiše št. 11, 12 in 14. Parlament je poškodovan. Londončani živijo kakor v oblegani trdnjavi, vendar pa se ne uklonijo in se nočejo vdati sovražniku. ★ Angleška vlada je napravila načrt za zameno moških delavcev v vojni industriji. Moške bodo nadomestile ženske. Načrt bo uresničen že v najkrajšem času, izvajati se bo pričel še v teku novembra, ženske bodo postopoma stopile na mesta moških, ki bodo prav tako postopoma uvrščeni v aktivne vojaške edinice. Na ta način bo dobila Anglija nov kader motoriziranih oddelkov, ker so moški, ki bodo uvrščeni v vojaške oddelke, večinoma kvalificirani delavci strokovnjaki. Poleg žensk bodo v angleški vojni Industriji zaposlili tudi starejše osebe in lažje invalide, število žensk, ki bodo uvrščene v tvornice za municijo, znaša blizu pol milijona. Prejemale bodo takšno plačo kakor moški delavci. Najprej bodo pozvane na delo brezposelne ženske, ki jih bodo izurili v posebnih tečajih. Znano je, da so ženske v tvornicah za municijo pokazale veliko uporabnost že v Nemčiji. Če še ne veš, zdaj izveš: da je bolgarski vojni minister ukinil letalsko zvezo med Sofijo, Solunom in Carigradom ter jo nadomestil z letalsko progo Sofija—Bukarešta; da se nahaja bivši podpredsednik francoske vlade Camille Chautemps z družino na krovu ladje, ki potuje iz Lizbone v Ameriko; da je bil v Bukarešti aretiran bivši predsednik rumunske vlade Argetoianu; da je špansko sodišče v Valenciji izreklo 21 smrtnih obsodb proti osebam, ki so delovale za državljanske vojne proti generalu Francu; da pripravljajo v Sovjetski uniji veliko proslavo ruskega vojskovodje generala Suvorova; da ima Madžarska po najnovejšem ljudskem štetju 13 milijonov 490 tisoč prebivalcev; da bodo Japonsko luko Tokohamo preuredili v največje pristanišče na Japonskem; da je madžarska vojna industrija povečala svojo proizvodnjo; da nameravajo Japonci sezidati 300.000 hišic za delavce in nameščence; da bo angleški kralj Jurij VI. v kratkem govoril o angleško-sovjetskih odnošajih; da so se v španski provinci Granadi pojavili roji kobilic, ki delajo ogromno škodo na poljih in travnikih; da stoji v Pragi 150 velikaških palač, ki so po svojih zakladih enakovredne muzejem; da nemški tisk odločno zavrača pisanje londonskih listov, M so poročali, da je izvajanje Chopinovih del v Nemčiji in na ozemlju poljskega guvernementa prepovedano; da je v Pragi umrl bivši predsednik češkoslovaškega senata dr. František Sou-kup. Ulica v Korči albanskem mestu, za katero se vrše boji med grško in italijansko vojsko Ukradena vreča zlatnikov Prilastili so si jo trije mornarji, ki so jo zamenjali za vrečo ovsa • • • Policija je v Casablanci v Francoskem Maroku odkrila veliko tatvino. Ko so se Nemci bližali Parizu, je Francoska banka poslala iz Pariza v Casablanco svoje zadnje zlate zaloge. Ko je tovor prispel tja, so ugotovili, da manjka vreča z 10.000 zlatniki po 10 in 20 frankov. Sum je padel takoj na posadko ladje, ki je prepeljala zlato v Maroko, kmalu pa se je osredotočil na tri mornarje, ki so živeli po grofovsko in povsod pripovedovali, da so zadeli v loteriji. Ko so jih prijeli, so možje priznali, da so po lndiskreciji zve- deli za pravo vsebino ladijskega tovora ln v resnici odnesli vrečo z zlatniki, ki so jo skrili v ladijski trup. Na njeno mesto so položili vrečo z ovsom. Policija je po natančni preiskavi potem v ladijskem trupu našla še lep kup zlatnikov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Industrijsko mesto Coventry na Angleškem kamor je padala prošli teden toča nemških bomb ter mesto dodobra opustošila Italijanske letalske bombe so zažgale neko grško elektrarno v Epiru Netivo sedanje vojne Ameriški podatki o proizvodnji petroleja Po ameriških računih je svetovna petro-lejska proizvodnja od 135.4 milijona ton v v prvem polletju 1938. narasla na 138.4 milijona ton v prvem polletju naslednjega leta m na 149.8 milijona ton v prvem polletju letošnjega leta. Letos smo torej prekosili višek iz 1. 1937. Letošnje številke pa temeljijo seveda le na približnih cenitvah, kajti v sedanjem položaju so točne številke nemogoče. Za najvažnejše petrolejske dežele navajajo Američani sledeče številke: Zedinjene države: (prvo polletje 1938.) 81.8 milijona ton, (prvo polletje 1939.) 84.5 milijona ton, (prvo letošnje polletje) 93.7 milijona ton, Rusija: 15, 14.6 in 14.9 milijona ton, Venezuela: 13.1, 13.6, 14.3 milijona ton, Iran: 5.4, 5.5, 5.3 milijona ton, Holandska Indija: 3.7, 4.4, 4.7 milijona ton, Rumunska: 3.3, 3.2, 3JL milijona ton, Mehika: 2.9, 2.5, 2.8 milljcsa ton, Irak 2.2, 2.1 in 2 milijona ton. Na Bahreinskih otokih so Američani ▼ prvem polletju 1938. pridobili 580.000 ton, v prvem polletju 1939. 520.000 ton, v letošnjem prvem polletju pa baje samo 50.000 ton. V Savdovi Arabiji pa so isto tako Američani v prvem polletju 1938. pridobili samo 3000 ton petroleja, v prvem lanskem polletju že 160.000 ton, a v prvem polletju 1940. celo 360.000 ton. Zima je presenetila U Snežni viharji in nenadni ostri mrazovi Zima je vpadla v Zedinjene države in Kanado nenadno s silovitim viharjem, ki je dosegel brzino 100 km na uro. Iz raznih držav Unije poročajo o snežnih viharjih in ostrem mrazu. Posebno hudo je na Srednjem Zapadu in v južnih državah. Samo iz Srednjega Zapada poročajo doslej o 76 smrtnih žrtvah. Na Michiganskem jezeru se je potopil ameriški tovorni parnik »VVilliam Davock« s 33 možmi posadke. Pogrešajo še nadalje parnike ln ribiške čplne, a pet drugih ladij se je gotovo potopilo. V nekaterih delih Zedinjenih držav so pretrgane telefonske in železniške zveze. V Illmoisu, Wiskonsinu, Jowi in Minnesotl je temperatura padla pod ničlo, v Minnesotl je v snežnem viharju zmrznilo 24 lovcev na race. Tudi iz drugih delov Unije poročajo o izgubah ladij in ladijskih posadk. Neko prekomorsko letalo, ki je hotelo s 4000 kg pošte in 25 potniki odleteti v Evropo, je zavoljo viharja dobilo poškodbo na motorjih in se je moralo vrniti. V Arkansasu, Tennesseeju in Mississippiju je mnogo stvarne škode. 18 oseb je izgubilo življenje, a v Minnesoti je mnogo škode zlasti med ogromnimi čredami živine. Nezaželjene ustnice Odtisi na ameriških brisačah Ustnice so na nepravem kraju prav tako nezaželjene kakor marsikaj drugega. Ker si v New Torku celo mestne nastav-ljenke šminkajo ustnice kakor pač druge ženske, se je morala mestna uprava poba-viti tudi s tem. Na mestnih brisačah, ki jih uporabljajo nameščenke, je namreč dosti ustničnih odtisov oziroma odtisov barve na ustnicah, a pralec teh brisač zahteva večjo odškodnino za svoje delo. Da ne gre za prav majhne vsote, je razvidno najbolje iz te- Vremenska sprememba v Italiji V severnih italijanskih Alpah se je vreme nenadoma preobrnilo. Temperatura je znatno padla. V dolini Ossola je zapadel sneg m pokril vrhove do višine 400 m nad morjem. V dolini Vigezzo je zapadlo 14 cm snega, v dolini Formazza pa celo 40 cm. Toplomer kaže ponekod že 10 stopinj pod ničlo. Reka Pad je narasla za dva in pol metra. 152 letnik v Turčiji Štefani poroča iz Carigrada, da živi v naselbini MuntazijI pri Izmidi starec, ki ima 152 let. Mož ima tri sinove, ki so tudi Metuzalemi svoje vrste. Vsi trije so prekoračili stoto leto. 152 letnik je še tako telesno čvrst, da lahko hodi po nekoliko ur daleč. ga, da mora mestna uprava na ta račun plačati letno 10.000 dolarjev več, nego bi ji bilo drugače treba. Uprava je sedaj v okviru štedilne akcije pozvala mestne dame, naj odslej ne puščajo odtisov svojih ustnic na nepravem mestu. Tiste, ki bi se za ta poziv ne zmenile, bodo morale pač plačati poseben prispevek. ANEKDOTA Igralec Eduard Cenast je rad povzdigoval svojo popularnost s sledečim pripovedovanjem: »Staro gledališče v Llpskem ima prostora, kakor znano, za okrog 900 oseb. Kadar je tako polno, da ne more niti jabolko pasti na tla, tedaj je v njem skoraj 1100 oseb. A kadar sem jaz igral, je bilo v dvorani vedno 1300 oseb!« VSAK DAN ENA »Nu, le popljte čašo vode, to vam bo teknilo. . .« (»Politiken«) EL Adams 58 LEPA ZAR0TNICA Detektivski roman »Res ne vem, kaj naj rečem,« je dejal gospodar. »Vsi smo vam veliki dolžniki. Ta stvar je bila še dokaj bolj mučna, nego morem povedati. Najprej pa se vam iz vsega srca zahvalim!« »In kaj napravimo s tem človekom?« je vprašal gospod Bickerton. »Odnesel je pete,« je dejal Lithgow. »Pustimo ga, naj gre, kamor hoče!« »Menim, da mora gospa Neilsonova odločiti o tem,« je rekel Pat Warner. »Bili Mason jih je bil ukradel,« je godrnjal gospod Summers. »Tega si res ne bi bil mislil.« »Uboga Vera!« je dodala Judy. »Kdo naj ji sporoči nesrečno novico?« »Najprej moramo zdaj vrniti bisere,« je rekla Dafna. »Predlagam, da jih Karolina sama izroči gospe Neilsonovi.« Vsi so pritrjevali, samo Karolina je bila drugačnih misli. »Meni so takšni prizori zoprni,« je dejala. »Sum je bil padel na nas vse. Zdaj sem trudna in bi rada legla spat.« »Najprej vrni ,grozi* ogrlico,« je vneto jekla Dafna. »Vendarle moramo slišati, kaj poreče po vseh svojih krivičnih obdolžitvah.« ' »Treba je, da dokončate igro,« je silil tudi Pat, in ko so še ostali pritegnili, češ da je Karolina pripravna oseba, ki naj vrne bisere upravičeni lastnici, se je nazadnje vdala. »Pokličite vse iz sob,« je rekla Dafna. »Takoj se dobimo v veži, jaz pa pripeljem ,grozo4.« Karolina je šepnila Judyji: »Stopi ti k Veri«, in dobrosrčno dekle je prikimalo ter odšlo, da pouči sestro o bratovi zli usodi. Gospod Summers je zaklenil sobo Billa Maso-na. Čez nekaj trenutkov so bili vsi razen Vere zbrani v veži. Gospa Neilsonova je prišla v prekrasni, močno podloženi jutrnji halji, ki je b;la povezana s pavjimi peresi in je s svojo težko svilo še bolj podčrtavala bujnost njenih oblik. Videti je bilo, da prav za prav sama ne ve, ali naj bo vrnitve svoje lastnine vesela ali žalostna. In res ji je bilo mal6ne žal, da so se bili biseri spet našli. Iz zavarovalnine bi si bila lahko kupila novo ogrlico, med tem ko bi časniki v dolgih, večstolpnih člankih z mastnimi napisi oznanjali njeno slavo: »Gospa Neilsonova, lastnica čudovite biserne ogrlice itd.« V duhu se je že videla junakinjo razburljivega romana. Ali naj se zdaj odreče vsega tega? Vendar se je vedla zelo milostno, ko ji je Karolina vpričo zbranih gostov izročila dragoceno ogrlico. »Ljuba dušica,« je rekla, »veliko hvale sem vam dolžna. Kine da vam smem jutri nekaj malega podariti za vaš trud? Dobili boste opalček ali špang-co za vaše srčkane lase ali krkul boste hoteli. Loh-kž si sami izberete.« »Najrajši bi se vsega odrekla, razen...*. »Razen koga?« je vprašala »groza«, ko je Karolina obmolknila. »Razen tega, da pozabite vso stvar. Biseri so najdeni, recite torej policiji in vsakomur drugemu, da je šlo za nesporazum.« »Za nesporazum!« je ogorčeno vzkliknila stara gospa. »To pa ne gre. Tat mora biti kaznovan. Tega gospoda Masona moramo naznaniti. Čeprav jo je popihal, je treba obvarovati druge ljudi, da jim ne bo delal škode.« »Ako mu odpustite,« je rekla Karolina, »bo nemara tudi gospod Warner vam odpustil.« »Meni odpustil? Kog& naj mi odpusti?« »Vaše obrekovanje,« je Dafna spretno prestre-gla besedo. »Vseh dvaiset nas je za pričo, da ste ga imenovali tatu. Tudi policiji ste tako rekli; to se vam bo še utepalo.« Gospa Neilsonova je videla, da plava njen poslednji up javne slave po vodi. »Vaše obdolžitve so bile res prenagle in predo-ločne,« je menil gospod Summers. »Ni dvoma, da ste dolžni dati gospodu Warnerju zadoščenje.« »Vse to pozabimo, gospod,« je zaklical Pat »Samo da spravimo ,grozo4, se pravi, to grdo is torij o s sveta, pa sem kar zadovoljen.« Njegove besede so vsi pohvalno sprejeli. Gospod Summers, ki ni želel, da bi se škandal v niegovi hiš tudi zunaj razvedel, ga je pohvalno pogledal. »Nu prav.« je nazadnje deiala gospa Neilsojiova, »priznam, da sem se nekoliko prenaglila. Nekar več na guvorma u tem.« Peter Grey je molče opazoval yes prizor. Zara- di svojega suma proti Karolini je bil globoko osramočen in si je vroče želel, da bi mogel govoriti z njo, toda ona ga ni pogledala. Vere ni obtoževal zaradi bratove lopovščine, a vendar je bil vesel, da se ni z njo peljal domov. Kaj mu je bilo konec koncev do tega vsakdanjega dekleta, ki ni znalo drugega kakor plesati, se lepo oblačiti, igrati in ljubimkati? Sam je bil dorasel in vedel je, kaj pomeni, če moraš brez tuie opore kljubovati sovražnemu.svetu. Mar ni bila Karolina kot voditeljica tolpice, ki ga je ugrabila, dokazala, da je enakega kova kakor on? Sklenil je govoriti z njo, toda ona se ga je ogibala. Seveda pa ni nihče izmed njiju slutil, da ju najrazburljivejši del noči še čaka. Z radostnim občutkom, da je zlovestni oblak, ki je visel nad vsemi, vendar že skopnel, se je družba razšla in gostje so znova legli počivat. Karolini je kar odleglo, ko je bila spet sama ▼ svoji sobi. Neudobna lega v posteljni rjuhi in negotovost, kako se bo vse končalo, sta jo bili močno utrudili. Vendar še ni vedela, ali bo mogla zaspati. Eno izmed vprašanj, ki so jo ogražala, je bilo sicer rešeno in rešitev je dokazovala, da ni bila zapletena v tatvino biserov. Slej ko prej pa sta stali pred njo dve usodni vprašanji, prošnja prijateljic, naj prizna nakano zoper Greya, ter vprašanje njene lastne prihodnosti brez beliča denarja in brez vsakršne pomoči. Ali naj prevzame Ju-dyjin salon, kadar se Judy poroči in vrne v Ameriko? Potem, ko bosta tudi Bunty in Nancy omo-ženiZ , Bolgari in izhod na Egejsko morje Bolgarski poslanec Sotir Janev prikazu-ju problem bolgarskega izhoda na Egejsko morje v sofijski »Dumi« takole: »Glede zakonitih zahtev Bolgarije po egejskem primorju nimajo stari in sedanji bolgarski dolžniki nobene besede več. Oni, ki so podpisali neuillysko pogodbo, ne predstavljajo več politično-moralne skupnosti, še manj pa vojaško skupnost, ki bi mogla z avtoriteto zavreči bolgarske zahteve po egejskem primorju. Toda sedaj gre za to, da povesta svoje mnenje o tem vprašanju Turčija in Sovjetska Rusija, kajti mnenje Italije in Nemčije je znano in je absolutno ugodno za Bolgare. Mi pa ne želimo svojih turških sosedov spraviti v neprijeten položaj. Ne gre namreč za vojaško rešitev vprašanja, temveč za mirno rešitev po diplomatski poti. Ni dolgo tega, kar so imeli Turki v rokah celo naš mandat za mirno posredovanje v vprašanju Dobrudže in Tracije. Upoštevamo, da imajo Turki svoje posebne akrbi v tem trenutku, toda mislimo, da bi jim ne bilo vseeno, ako bi se jim posrečilo odstraniti drugega za drugim vse balkanske spore, tem bolj, ker vprašanje bolgarskega izhoda na Egejsko morje ne more prizadeti Turkov. Glede ruskega stališča v tem vprašanju bi lahko pripomnili tole: Rusija je proti mirovnim pogodbam, ki so bile sklenjene z gre bo kršitvijo načela o samoodločbi narodov. Ona dobro razume ne le narodno in gospodarsko stremljenje Bolgarov, temveč zna oceniti tudi dokumentarno vrednost mirovnih pogodb glede balkanskih mej. Ona ve. da je Bolgarija prijateljsika država to poštena seseda, pa da zasluži teritorialne spremembe. To tem bolj, ker se Bolgarija sama trudi rešiti vsa ta vprašanja mirno, kakor je ta postopek tako ljub Moskvi! Ako nam naši prijatelji svetujejo, naj čakamo, jih bomo poslušali, kajti ne smemo trgati nezrelih sadov. Toda misliti in delati je tudi treba za resnični pravični mir . . .« BELEŽKE Odločne besede hrvatskega bana Na svojem potovanju po Hrvatskem Zagorju se je ustavil ban dr. Ivo Subašič v torek tudi v Varaždinu, kjer je imel na zbrano množico daljši nagovor. Dejal je med drugim: »V Varaždinu čutim še prav posebno potrebo, izreči tudi nekaj političnih misli. Zdi se mi, da ne morem zajeti naše preteklosti in bodočnosti bolje, kakor z besedo sporazum. Naj nihče ne misli, da je sporazum samo zunanja oblika in prazna forma brez notranje polnovredne vsebine. Naš sporazum je program. Sporazum je temelj, zgrajen po težkih in velikih izkušnjah, na katerem gradimo zgradbo naše Hrvatske istočasno z zgradbo naše skupne kraljevine Jugoslavije. Sporazum ne pomeni v nobenem o žiru oslabljenje naše državne skupnosti, temveč je samo okrepil Jugoslavijo, ki je danes močnejša, kakor je bila kdaj prej. Zaradi sporazuma lahko gledamo danes mi vsi mirno v bodočnost in bomo, če Bog da, ohranili mir in našo nevtralnost. Kdor je nasprotnik politike sporazuma med nami, ta naj ve, da danes ne more obstojati druga politika, kakor sporazumaška. Vse, kar se naslanja na levo ali desno ali celo prehaja preko naših meja, ni hrvatsko. S takimi ljudmi se mora postopati kot z izdajalci države in lastnega naroda. Ko govorim te odločne besede, jih govorim v zavesti, da so odraz programa naše politike, ki ga izvajamo in ga bomo izvajali tudi v bodoče. V duhu tega programa bomo gradili naprej, ker smo globoko prepričani, da bomo samo tako dosegli višek vsega, kar more hrvatski narod doseči.« Ban dr. šubašič je zaključil svoj govor s pozdravnim vzklikom hrvatskemu narodu, dr. Mačku, »naši skupni, močni in veliki Jugoslaviji ter največjemu poborniku sporazuma in največjemu čuvarju naše nevtralnosti in našega miru, knezu namestniku Pavlu.« Likvlitlranje bitoljskega Incidenta V rimskih političnih krogih so, kakor je razvidno iz časopisnih poročil, z zadovoljstvom sprejeli vest, da je likvidiran incident v zvezi z nedavnim bombardiranjem Bitolja. V italijanskih merodajnih krogih pravijo, da je piišlo do neljubega incidenta zaradi nepoznanja terena, v obmejnih hribovitih krajih, kar je v prvih dneh gržko-italijanskega konflikta povsem razumljivo. Znano je tudi, da so prve dni konflikta preletavala jugoslovensko ozemlje tudi grška in angleška letala. V ostalem pa ugotavljajo, da je bila nagla likvidacija incidenta z bombardiranjem Bitolja izvršena na prijateljski način med rimsko in beograjsko vlado. To je tudi dokaz dobrih odnaša jev med obema državama, ki jih želi vdrževati italijanska vlada tudi v naprej. Osnovno načelo Jugorasa Z ozirom na vesti, da je Jugcras delavska organizacija v okriliu JRZ. ki ji pripada tudi slovenska Zveza združenih delavcev. zgrajena na načelu treh narodov, objavlja glavno glasilo Jugorasa »Jugoslovenski radnik« sledečo izjavo: »Jugoras ima eno samo politiko: sindikalno politiko na jugoslovenski osnovi. Vse drugo more biti samo nezavestno ali pa zlonamerno podtikanje. Jugoras pozna delavce in nameščence samo kot ju-gcslovenske delavce in nameščence, ne oa kot Srbe. Hrvate in Slovence, ali radikale. demokrate in socialiste, ali pa pravoslavne. katoličane in muslimane.« Odstop splitskega podžupana V splitskih političnih krogih so že dalje časa govorili o sporu, ki je nastal med večino mestnega sveta in mestnim podžupanom Marinom šegvičem. Spor je bil načelnega značaja. Večina splitskega mestnega sveta je sestavljena iz pristašev Hrvatske seljaške stranke, podžupan šegvič pa je pravaško usmerjen. Sedaj objavljajo splitski listi izjavo g. šegviCa, da je podal ostavko na mesto podžupana, češ da ga je razočarala delovna nezmožnost splitskega mestnega sveta v teh težkih časih. V izjavi pravi, da bo ostal tudi v bodoče zvest načelom, ki sta jih oznanjala pokojna Ante Starčevič in dr. Ante Trumbič. Njegovi ostavki se je pridružil še mestni svetnik Andrija Dvornik. O ostavki gg. šegviča in Dvornika je razpravljalo vodstvo splitske sreske organizacije HSS in soglasno sklenilo izključiti oba iz vrst Hrvatske seljaške stranke. Izključitev je utemeljena s tem, da oba gospoda nikdar nista bila iskrena člana HSS. Težko umi jj i vi očitki Glavno glasilo Hrvatske seliačke stranke »Hrvatski dnevnik« se zadnie dni zopet ostro obrača proti izvestnim nameram vlade, katerim pripisuje central sfčne tendence Pri tem obsoja tudi politiko onih ministrstev. Id jim stojijo na čelu ministri HSS odnosno SDS. Ministrstvu za socialno politiko očita da še vedno vzdr-žuie pri Suzoriu dosedanje nevzdržno stanje in se upira temu. da bi se tudi na področiu socialnega zavarovanja do kraja izvedla avtonomiia banovine Hrvatske z delitvijo Suzorja. »Hrvatski dnevnik« pri tem pristavlja, da minister dr. Budi- • savljevič ni za to osebno odgovoren, »temveč drugi činitelji«. ki pa iih ne označuje podrobneje. Nadaljnje pritožbe iznaša »Hrvatski dnevnik« proti ministrstvu za trgovino in industrijo, ki mu očita, da hoče sedaj celo uvoz centralizirati. To ministrstvo vodi minister dr. Andres. član vodstva HSS. Posebno zanimiv oa ie ostri naoad »Hrvatskega dnevnika« na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Glasilo dr. Mačka obtožuje ta zavod, da preprečuje izvoz hrvatskega lignita v Švico. »Poprsie so odobritve za Izvoz dajale Narodna ~an-ka. generalna direkcija železnic itd. sedaj je edino pristojen Zavod za zunanjo trgovino. Ta oa odobrenia odklania in povzroča s tem ogTomno škodo hrvatskemu rudarstvu.« Generalni ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ie dr. Rudolf Bičanič. najodličneiši gospodarski strokovnjak seljačke stranke. Hore Belisha — bitoljski rojak? Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je, kakor znano, židovskega rodu. Kakor beleži sedaj »Jugoslovenska pošta«, je Hore Belisha doma iz Bitolja Njegov oče se je pred svetovno vojno s svojo številno družino preselil v Solun. Mladi Belisha se je pozneje podal po svetu in si je na Angleškem pridobil i premoženje i ugled. Ostra obsodba pobalinskega dejanja Poročali smo že, da so neznani storiilci pomazali s črnilom spominsko ploščo Spli-čanom, ki so padli kot jugoslovenski dobro voljci v naši borbi za zedinjenje in osvobojen je- Pobalinsko dejanje je izzvalo razumljivo ogorčenje v vsej pošteni splitski javnosti. Neznani storilci pa niso bili zadovoljni samo s tem j-uspehom«, temveč so naslednjo noč pobarvali m katranom to spominsko ploščo znanemu splitskemu rodoljubu Matku Ncditl na pcsiiopju bivše klasične gimnazije. »Hrvatski glasnik«, glasilo Hrvatske seljačke stranke za Dalmacijo, ostro obsoja to skrunjenje spomina pokojnih splitskih meščanov ln pravi: »Morali bi razkopati grob Kvaternika, in Starčeviča ter ugasniti večno luč nad grobom Stjepana Radiča, če bi stopili na pot teh skrunllcev spomina pokojnih Spli-čanov. Prav tako bi morali prej ali slej zapreti tudi frančiškansko grobnico v Splitu, kjer počiva neumorni borec proti avstrijskemu robstvu in za svobodno Hrvatsko, pokojni dr. Ante Trumbič.« »Slovenski dom44 se je spet zagalopiral Pri »Slovenskem domu« niso posebno podkovani v pojmih olike in kurtoazije, še posebno ne, kadar je govora o Sovjetski Rusiji. Naša javnost se še spominja, s koliko zavistjo so poročali o ruskem kaviarju in penečem kavkaškem šampanjcu ob priliki nedavne prve recepcije na sovjetskem poslaništvu v Beogradu. Njihovo gurmansko strokovnjaštvo je vzbudilo mnogo veselih komentarjev ne samo v slovenski, temveč tudi v ostali jugoslovenski javnosti, komentarjev, ki listu niti pri njegovih prijateljih niso koristili. Kljub temu se je »Slovenski dom« včeraj spet prav neumno zagalopiral. Objavil je namreč naslednjo beležko: »Pozabljeni sovjetski jubilej — namreč 65 letnico predsednika Sovjetske Rusije, Kalinina, slavi današnje »Jutro«. Ta jubilej bodo, kakor govore skušnje, prezrli gotovo celo v Sovjetski Rusiji sami, saj menda tri četrtine ljudstva tam in na svetu sploh ne ve, da je državni poglavar rdeče Rusije Kalinin, ne pa Stalin. Zato si je »Jutro« nadelo nalogo, da razčisti te pojme, kakor jih je skušalo razčiščevati včeraj z dokazovanjem, da je sovjetska zunanja politika čisto nekaj drugega, kakor sovjetska ideologija.« Mi se v umestnost te beležke ne bomo spuščali, ker je Kalinin državni poglavar in veljajo, odkar je sklenila Jugoslavija diplomatske odnošaie s Sovjetsko unijo, zanj prav tako določila našega tiskovnega zakona, kakor za vse ostale državne poglavarje. Ugotavljamo pa samo, da je posvetil 65. rojstnemu dnevu predsednika Kalinina svojo pozornost ves jugoslovenski tisk, na čelu mu pobratim »Slovenca« in »Slovenskega doma«, beograjsko »Vreme«. Ako so hoteli vsi ti listi z »Vremenom« vred razčiščevati pojme, ali je Kalinin sovjetski državni poglavar ali ne. o tem naj se pomenijo z njimi sovjetofagi pri »Slovenskem domu«, ki se kar trenejo od veselja, če morejo pri tem nekoliko po-denuncirati »Jutro«. Zagreb dobi džamijo Zagreb, 20. nov. o. Na seji gradbeno-re- gulacijskega pododseka mestnega poglavarstva je bilo danes dopoldne sklenjeno, da bo mestna občina odstopila neko zemljišče v Zelengaju za gradnjo džamije. Hripa v Bjelovaru Bjelovar 20. nov. o. Zaradi epddemlčne-ga pojava hripe med šolsko mladino, so danes prekinili pouk na tukajšnji gimnaziji za teden dni. Potniki cesto sami povzročajo in povečujejo zakasnitve vlakov Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Zakasnitve v potniškem prometu, ki Jih potujoče občinstvo kai rado kritizira, povzročajo v mnogih primerih potniki sami. Železniška uprava si sicer prizadeva da bi potniški vlaki posebno iz izhodnih postaj odhajali redno, ker zamujenega časa med potjo vlaki — posebno na enotirnih progah — ne morejo izravnavati; nasprotno se zamude navadno še večalo. Zakasnjenja v začetni pestaii pa nastajajo mnogokrat vsled netočnosti občinstva samega. Akoravno železniške postaje pri predvidenem večjem navalu potnikov vse potrebno uredijo radi neovirane odprave pri potniških blagainah. se opaža, da prihajajo izletniki k odpravi v velikih skupinah zadnje minute pred odhodom vlaka, torei v času ko ni mogoče odpraviti vseh potnikov pravočasno in naj si bi bilo na razpolago še več blagajn. Zato priporočamo občinstvu, da si nabavi vozne listke po možnosti v pred-prodaji pri žel. blagajnah ali pri »Putni-ku«. Kdor pa se odloči za not iz kateregakoli vzroka šele na dan potovanja, naj pride na postajo pol ali vsaj četrt ure pred rednim odhodom vlaka. Kdor bo prihajal na postajo zadnie minute pred odhodom vlaka riskira. da bo ob večjem navalu zamudil vlak. ker odslej potniški in brzi vlaki ne bodo čakali več na odpravo potnikov ter bodo odhajali vozno-redno. Ob tei priliki pozivamo potujoče občinstvo. na1 ob mrzlih dnevih ne pušča odprtih oken in vrat potniških vozov med postanki v postajah. Zadostno ogrevanje oddelkov je mogoče in uspešno le v časa ko vlaki stojijo na postajah, dočim se med vožnjo more vzdržati temperatura le na stopnji, ki le bila dosežena pri ogrevanju na postajah, kjer imajo vlaki daljši postanek. Odmev mezdnega gibanja pri TPD Na ta naš članek, objavljen v »Jutru« 13. t m. nam je poslali 6 Fric Keršič iz Trbovelj popravek, ki med drugim izvaja: 1. Ni res, da trdim v svojem letaku, da so delegati na rudarski konferenci in s tem tudi NSZ odbiili zahtevo po spremembi kolektivne pogodbe, ampak je res. da v svojem letaku konferenco kritiziram ravno zato, ker je pristala samo na spremembo kolektivne pogodbe. 2. Ni res, da se je g. G rožnik, skliceval na zastopnika NSZ in predlagal 42°/e po-višek na temeljno mezdo,« ampak je res, kar navajam v letaku, da je g. Groznik postavil predlog: »Če konferenca že stavi zahteve na podlagi uredbe o minimalnih mezdah, naj potem vsaj zahteva, da se zviša mezda vsem kategorijam za enako odstotkov, to je od IV kategorije dalje za 52%«. Res je, da je bil na konferenci sprejet mnogo nižji predlog kar v letaku tudi navajam. 3. Netočno je tudi, da je NSZ oa konferenci zahtevala »avtomatično reguliranje mezd« in da trdim, da sta konferenca in NSZ to zahtevo odklonila Res je edino, kar trdim v svojem letaku, da sem prodrl 9 predlogom. n®i bi &e odslej plačevalo rudarjem vsakega 15. v mesci avtomatično toliko odstotkov draginjskik doklad, kolikor so porasle cene življenjskih potrebščin. 4. Res je, da se je na konferenci govorilo samo o plačanih dopustih pod istimi pogoji in v isti izmeri, kakor so v državnih uradnikih. Res pa je tudi, kar trdim v letaku, da se je konferenca zadovoljila z ugotovitvijo, da sta TPD in ministrstvo na to zahtevo v načelu že pristala in da sedaj odloča g. ban. 5. Ni res, da NSZ na konferenci lOt. X. ni izjavila, da je proti predhodnemu zaslišanju rudarjev, ampak je re«, da so tako delegati NSZ kakor vseh drugih strokovnih organizacij izjavili, da bodo potpisa-li v Ljubljani sporazum ne glede na stališče rudarjev, kar so tudi storili, 6. Res je sicer, da so predstavniki TPD sprva hoteli govoriti samo o povišanju dra-ginjskih doklad in akorda, res pa je tudi, da je TPD na zadnjih pogajanjih bila prisiljena spraviti temeljne mezde v sklad z uredbo o minimalnih mezdah, torej pristati na revizijo temeljnih mezd. Ni res dalje, da je podlo izmišljena trditev, da je PTD sama predlagala za I kategorijo 56.25 itd., ampak je res to, kar v lletaku navajam. 7. Ni res, da v svojem letaku ostalih kategorij razen prve ne omenjam ampak je res, da navajam povišanje mezde vseh kategorij in akordnih postavk. 8. Ni res dalje, da je minimalna mezda »prišla iz neba kot mana«, ampak je res, da v svojem letaku trdim, da so stavbinci s svojim odločnim nastopom gotovo odločilno vplivali na uredbo o minimalnih mezdah. Trbovlje, dne 19. novembra 1940. Fric Keršič, rudar Nase gledališče DRAMA Četrtek, 21.: Romeo ln Julija. Red četrtek. Petek, 22. ob 15.: Mald lord. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Sobota, 23.: Lepa Vida. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Izven. Ob 20-: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Abonentl reda četrtek bodo imeli drevi predstavo Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija« z Levarjevo in Janam v naslovnih vlogah. žalodgra mlade zveste ljubezni, kl jo uniči sovraštvo dveh rodbin, je našlo v getajalnih Shakespear-jevih stihih ln prizorih subtilno liričen ki močno dramatičen Izraz. Igrali bodo Le-varjeva tn Jan v glavnih vlogah, dalje Gre-gorin, Drenovec, Kralj, Presetnik, Skrbto-šek, Peček, Sever, Lipah, Nablocka, Mira . Danilova, Gabrijelčičeva, Brezigai, Tiran, j Plut, Raztresen in Starič. Režiser dr. Kreft. V mladinski igri »Mali lord«, katere avtorica je Frances Hodgson Bournettova, angleška pisateljica, bo igrala naslovno vlogo Simčičeva. Dalje bodo nastopih Skr-binšek kot grof Dorincourt, Saričeva mi-stress Errolova, Drenovec Havisham, Presetnik Thomas, Hipgins Bratina, Wilkins Potokar, Hobbs Daneš, Dick Sever, MLnna Gabrijelčičeva, Man-y Slavčeva in Sam. Originalni prevod avtoričine dramatizacije je delo ge. Minke Govekarjeve. Igro je zrežiral prof. šest. OPERA četrtek, 21.: Figarova svatba. Red A. Petek, 22.: zaprto. Sobota. 23.: Ca:men. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. VV. A. Mozart je v svojih zrelejših delih po resničnosti in globini muzi kalnega izraza prekosil vse svoje sodobnike ln celo nešteto naslednikov, ki so za njim povzeli le obliko, niso pa zanjo znali najti primerne in enakomerne duhovne vsebine. V svojem, poleg s Dona Juana« najboljšem delu, »Fi-garovl svatbi«, nam je nanizal toliko vedrosti, živahnosti, temperamenta ln ljubkosti, da lahko to opero po pravici prištevamo v vrsto največjih. Predstavo sta pripravila po glasbeni strani dirigent dr. švara, po odrski pa režiser C. Debevec, scenograf inž. arh. E. Franz. Peli bodo FV gara Betetto, nadalje Ribičeva, Heyba!o-va, Janko, Kušejeva, Kogejeva, Marčec, Sladovljev, Zupan, Dolničar m Polajnar jeva. Prvič izven abonmaja bodo peli v letošnji sezoni Biz«tOvo »Carmen« v soboto zvečer. V letošnji sezoni je prinesla »C a r-m e n« s Kogejeva v naslovni partiji novo zanimivost. Mladi, novoangažirani solople-salec Boris Pilato je napravil poleg inž. Golovinovih. nekaj svojih koreografij za to opero. V njej bo plesal soio in duet z Mo-harjevo. Baletni večer, ki bo v nedeljo zvečer pri globoko znižanih cenah bo deloma obsegal ncrtK spored, katerega bomo Javili jutri. Opozarjamo na premiere Leharjeve spevoigre »Friderika«, ki bo prihodnji teden z Ivančičevo v naslovni partiji in Gosti-čem k. g. v partiji Goetheja. Lehar, kralj operete, je ustvaril tekom let niz del. ki so dosegla po vsem svetu največjo popularnost. Delo bo zrežiral Emil Frelih, ki je napravil tudi osnutke za sceno. Sodelovali bodo še Belizar in Modest Sancin, Barbiče-va, Zupan, Poličeva in Rakarjeva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 23-: Nenavaden človek. Nedelja, 24.: Nenavaden človek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 21.: Na dnu. Red C. Petek, 22.: zaprto. Sobota, 23-: Cyrano de Bergerac. Zadnjič. Znižane cene. ŠPORT Tudi v športu doma ni vse v redu Dežela očita Ljubljani kljub novim časom stare metode V kopici gradiva, ki se iz dneva v dan zbira okrog vprašanja bodoče uretntve našega športa in nudi vse prej kakor razveseljivo sliko za bodoče, smo te dni prejeli značilen dopis z dežele, ki se podrobno bavi z našimi domačimi razmerami v športu, odkar je tudi nas Slovence »zajel val« reorganizacije in smo si morali po vzgledu Hrvatov in Srbov ustanoviti številne samostojne narodne športne zveze za razne športne panoge. Tudi tukaj nekaj ni v redu, ugotavlja pisec med drugim In navaja potem nekaj splošnih misli, kako bi bilo treba v naših novih športnih zvezah ustvariti pogoje za čim bolj uspešno in vsestransko koristno delovanje. Članek je prav gotovo napisan v najboljSi nameri in ga za to objavljamo v celoti ter dajemo v premislek vsem, ki se nanje nanaša — ali tudi ne. ?Kdor pozna in zasleduje delovanje v naših sedanjih novih športnih zvezah, komur so znane razmere v prejšnjih podzve-zah m če je še v tekočem glede športnih polemik, kl se zmerom znova ponavljajo v našem časopisju, bo moral ugotoviti, da tudi v našem domačem športu nekaj ni v redu. Po splošni reorganizaciji športa v državi smo morali tudi Slovenci svoje športne organizacije prilagoditi novim razmeram. Začeli smo ustanavljati nove zveze, ki naj usmerjajo vse naše športno delovanje v zadovoljstvo vseh slovenskih športnikov po naši ož.ji domovini. Zato je bila takrat želja vseh, naj bi se s temi važnimi spremembami, ki so nam prinesle popolno samostojnost, spremenile tudi razmere ln način dosedanjega delovanja, kar velja posebno za nekatere zveze, kl že poprej niso uživale nedeljenega zaupanja vseh. To je treba poudariti, ker se žal še zmerom opaža, da se v nekaterih odborih ne morejo otresti starih metod v favoriziranju tega ali onega niti ne očitnih osebnih teženj. Zato ni čudno, da so se takoj po ustanovitvi teh novih forumov na raznih krajih pojavili vidni znaki nezadovoljstva. Velika večina vseh na novo ustanovljenih športnih zvez ima svoj sedež v Ljubljani, kar je tudi čisto razumljivo, saj morajo biti sedeži naših vodilnih športnih organizacij tam, kamor spadajo, namreč v prestolnici, kjer so posamezni odbori lahko stalno in neposredno v stiku predvsem z oblastmi. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi drugI večji kraji v Sloveniji, kakor so: Maribor, Celje ali Jesenice, kjer športno udejstvovanje sorazmerno ni nič manj razvito kakor v Ljubljani, ne bi bili zmožni voditi posamezne športne zveze. Kljub temu pa glede sedeža zvez skoraj v nobenem primeru ni bilo nikoli vprašanje. To pomeni, da je Ljubljana s svojimi športnimi delavci že v naprej dobila neko zaupnico. In ravno to širokogrudno zaupanje, ki ga uživa Ljubljana pri tako zvanem podeželju, skuša menda ta športna Ljubljana Izrabljati v korist svojih interesov, vse v stremljenju in zavesti, da mora obenem, ko »vlada« za zeleno mizo, prevladovati tudi povsod drugod. Ta očitek na tem mestu ni bil izrečen prvič, temveč smo ga posredno ali neposredno slišali že na marsikaterem športnem zborovanju. Dejstvo je namreč, da se v nekaterih zvezah nikakor ne morejo prilagoditi novemu času, temveč hočejo delovati, kakor so prej v podzvezah, od katerih je imela marsikatera močno zaslombo pri višjih forumih v Zagrebu ali Beogradu. Dokler bodo v vodstvih naših zvez imeli glavni vpliv še zmerom posamezniki, ki se ne morejo sprijazniti z novo ureditvijo, tako dolgo v teh zvezah ne bo pravičnega ln zaupanja vrednega delovanja. Saj nihče noče in ne more odrekati vsem tem ljudem številnih zaslug za slovenski šport, toda kljub temu se mora zdaj ne glede na vse to napraviti konec vsakemu protežiranju in izbrisati vsak vtis pristranosti. Zanimivo je pri tem, da prihaja največ takih pritožb in kritik o delu športnih zve z v Ljubljani lz podeželja. Bilo je že mnfcgo obljub, da se bo to stanje v škodo dežele popravilo, toda v bistvu je vse ostalo pri starem. V nekaterih zvezah je bilo z energično akcijo doseženega nekaj uspeha, da bo morda v bodoče boljše, v nekaterih pa bo še treba doseči te spremembe, ker bo sicer vsaka zveza imela v svoji sredi močno opozicijo, ki bo seveda ovirala složno skupno delo in škodovala splošnemu napredku našega športa. Ko bodo na bližnjih občnih zborih volitve novih uprav v posamezne zveze, naj zastopniki klubov skrbijo, da bodo v nove odbore prišli predvsem mlajši, agilni in objektivni novi ljudje, ki ne bodo imeli zmerom pred očmi samo interesov športne Ljubljane, temveč interese vseh slovenskih športnih središč. Le z objektivnim in pravičnim delo se bo dalo popraviti vse. kar je bilo dozdaj še napačno, tako da bo v posameznih zvezah res vladalo znosno ozračje, ter bodo lahko delovale — kolikor je pač mogoče — v zadovoljstvo vsega članstva. Potem ne bo več onih raznih kritik, ki smo jih v zadnjem času slišali predvsem na račun atletske, nogometne, kolesarske, sodniške in morda še katere druge zveze, ki so škodovale ne samo aktivnim pristašem teh športnih panog, temveč tudi ugledu športa na splošno. P. S. V nedeljo na igrišče Jadrana! Ob 10. na prvenstveno tekmo med Grafiko in Hermesom Prihodnjo nedeljo bosta razen popolnega sporeda v slovenski ligi — mimogrede omenjeno se bosta ta dan za obe točki pomerila tudi oba ljubljanska nasprotnika Ljubljana ln Mars — tudi v ljubljanskem I. razredu dve prvenstveni tekmi, ln sicer v Domžalah ponovna tekma med Diskom in Jadranom ter važno srečanje med Grafiko in Hermesom na igrišču Jadrana v Koleziji. S tema dvema tekmama bo v tem razredu zaključen jesenski del tekmovanja. Za vrstni red v tabeli bo seveda najbolj važna ljubljanska tekma, v kateri bodo Grafiki sprejeli Hermežane v goste na Ja-dranovem terenu. Hermes, ki dozdaj še ni bil poražen v tem tekmovanju in krepko vodi v tabeli, mora v tej tekmi premagati zadnjo oviro, da bo postal jesenski prvak ta verjetno tudi novi slovenski llgaš. Zato bo ta te!-jna v velikega pomena za Hermežane, pa tudi Grafiki bodo skušali rešiti čim častnejši rezultat, da bo spomladi Se kaj zanimanja za tekme v tem razredu. Začetek te tekme bo ob 10., v predtekmi pa bodo nastopili juniorji Jadrana ta Grafike s pričetkom ob 9., prav tako za točke. Deset zapovedi za gradnjo igrišč 1. Gradnja igrišč je dolžnost, kultura igrišča je ponos mestne uprave. 2. Trije kvadratni metri uporabljive površine igrišča so '-ajmanj potrebni za enega prebivalca, pet kvadratnih metrov pa je zaželenih. 3. Najprej je treba graditi vežballšča, potem šele borllnlce. Vežballšča naj bodo bližje stanovanjem kakor borllnlce. 4. V športu naj bodo otroci, žene ln mo-Skl deljeni, toda dajte vsem zadostno vež-bališč. 5. Prispevki za gimnastične dvorane, plavališča in igrišča naj se pobirajo od onih, kl jih ne uporabljajo. 6. Igrišča naj bodo v okras. Tam naj bo mnogo zelenega ln nobenih reklam ter lesenih plotov. 7. Nobeno vežbališče naj ne bo brez plavališča. Kjer je le mogoče, naj bo čim bliže vežbališča ta odprto za vse. 8. Velike ploskve na igrišču naj se razdelijo v samostojne dele, tako da skupno tvorijo velik park. 9. Borllnlce naj bodo umetniško delo. Tribune zidajte na glavni strani tako, da imajo sonce v hrbet to so arhitektonsko dovršene. 10. Igrišče brez strokovnega učitelja je človek brez glave. Stadion brez športne šole je mrtev. SK Mars. Opozarjam vse igralce liga-škega moštva to rezerve, da se danes udeleže obveznega treninga ob vsakem vremenu. Rezervno moštvo igra v nedeljo prijateljsko tekmo z rezervo Ljubljane. V soboto ob 20. bo za vse igralce v ligi strogo obvezen članski sestanek pri Ivanu. Prosim vsi ta točno. Načelnik. Uprava stadiona in igrišč 2SK Hermes (službeno). Redna seja uprave bo drevi ob 19.30 v gostilni Stepic, Sp. šiška. Prosim vsi ta točno! Tajnik. SK Grafika. Drevi ob 19. važna odborova seja, ob 20. članski sestanek I. moštva in jumorjev zaradi nedeljskih tekem. Načelnik. SK Slavija obvešča vse člane, da bodo plesne vaje drevi na običajnem mestu. Vabijo se vsi člani. Poravnajte članarino. V petek v klubski sobi sestanek vseh nogometašev, važno zaradi nedeljskih tekem, ob 20.30 ravno tam sestanek prireditvenega odseka, važno zaradi veselice. Vsi točno tn sigurno! Tajnik. Teniška sekcija SK Ilirije vnovič prosi člane, da čimprej odnesejo svojo opremo iz garderobe ta izpraznijo omarice, ker se prostori preurejajo za zimsko sezono. ! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enKratno pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda 1 Din. davek j Din za šllrc aU dajanje naslova 5 Din Naj man 16) znesek 20 Din Gozdarja t strokovno 4olo (srednjo tehnično ali gozdarsko), z nekai let samostoine prakse, mlajšega (po možnosti oze-nienega), agilnega, lovca, »pieimemo takoj za samostojno upravlianje gozdnega veieposestva in žage z neka! ekonomije. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki je poslati na ogl. odd. Tutra pod »Blizu železnice«. J 30922-1 Železostrugarja izvežbanega, potrebujemo za takoj. Ponudbe na »Intes« d. z o. z. Kranj. Slaščičarskega pomočnika samo prvorazrednega, sa-mostolnega in vestnega delavca, z daljšo prakso v boljših delavnicah, takoj sprejmem. Slastičar-na Drobac, Zagrpb, Pre-radovičeva ulica X. 31310-1 Ključavničarja veščega v struženju ln varen ju sprejmemo. Teh-na. šmartinska c. 64, poleg nove mitnicp. 31331-1 r/ Vsaka beseda 5C oai « dajanje naslova 5 Din naimaniš -mesek 15 nm Ženska srednjih let, vešča vsega eospodinistva in šivanja. ki govori per-fektno nemško, išče mesto kot gospodinja ali k dojenčku. Ponudbe na Dežman. Zagorje ob Savi št. 64. 31307-2 Razmnožujemo, prevalamo. oreplsujemo. sestavljamo vloge itd. ter opravljamo pota ln posle mesto Vas. »Servis biro: pcetrežna pisarna. Ljubljana. Sv. Petra cesta 27, tel. 21-09. 31346-3 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Oln. Lepa, moderna jedilnica malo rabljena, Iz orehove korenine ln pisalna miza naprodaj. Iz prijaznosti se lahko ogleda pri mizarstvu Farman, Breg št. 14 31339-12 Lepo hrastovo spalnico ln lepo kuhinjsko opra vo ter drugo pohištvo, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 31340-12 Oblačila Beseda 1 Oln. davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 20 Din Postrežnico Iščem od 6. do pol 11. dopoldne. Profesor Hribar »Stan in Dom«. Idrijska 19 31332 1 Več ključavničarjev zidarja in mizarja sprejmemo takoi. Generator delavnica, Tyrševa 13. 31336-1 Skunks boa In črn damski plašč, skoro novo — posebej ali skupaj ugodno naprodaj. Tyrševa cesta 53, I. nadstr. desno. 30952-13 Smoking obleka najfinejša kakovost ln izdelava, za srpdnje veliko osebo, nikdar nošena. naprodaj. Ogledati od 11. do 15. Židovska II. nad drogerijo Kane, pri ge. Pregelj. 31327-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski pomočnik želi premeniti mesto. — Vešč tudi vinske trgovine, žganj ekuhe ter izdelovanja prvovrstnih likerjev. Naslov v vseh posl. Jutra. 31345-2 Prvovrstna šivilja z veliko prakso, gre šivat na dom. stara in nova oblačila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna šivilja«. 31325-2 Uradnica z večletno prakso, vešča knjigovodstva korespondence in vseh pisarniških del ter npmškega Jezika, išče nameščenia, tudi Izven Ljubljane. Nastopi lahko takoj. — Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežba-na uradnica«. 31337-2 Pouk Beseda 1 Din davek 3 Din za šifre aH dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatje — strokovnjaki Novinarski dom. Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12 219 4 Avio^moto Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Motorno kolo 100 ccm, v najboljšem •tanju. se ugodno pro-ia. Ogleda se vsak dan Od 15. do 16. ure popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 31298-10 Bencin Je drag ln trajna skrb. zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem v Prvi jugoslovanski generator delavnici, Ljubljana, Tyrševa 13. 31334-10 Kupimo tovorni ln osebni avtomobil. Generator delavnica, Tyrševa 13. 31335-10 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifre ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Kupim šestilo Ponudbe pod »Akademik« na ogl. odd. Jutra 31294-7 Zanesljive poverjenike za Ljubliano, Maribor, Celje in druge večje kraje Dravske banovine sprejme zavarovalnica »SAVA«, Ljubljana, Sv. Petra 2. 29251-5 Beseda i Din. davek * nin. za šifre aH dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, WoIfova ulica Vsakovrstno zlato, briljante in srebro kupuje po nai višjih cenah A BOZlč Ljubliana. Frančiškan ska ul. 3. 233-36 Posojila dajemo našim članom ln varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var Sevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom« LJubiJana, Dvoi makova 8 Iščemo poverjenike. 193 Posest Beseda l Din. davek i Din. za šifre ali dajan.it naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Stanovanjska hiša skoraj nova, z električno razsvetljavo, veliko delavnico, pripravno za vsako obrt, z vrtom in dvoriščem, tik ob bano-vinski cesti in železniški postaji, poleg trga Vele nje in blizu rudnika se proda za ceno din 95.000. Potreben kapital din 50.000. ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra 31343-20 Za nakup krasne parcele v centru iščem družabnika z 2 do 3 stotisoč din. Zadeva zelo nujna. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost«. 31315-20 Beseda 1 Din, davek 3 Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nalmanlfii znesek 20 Din Staroznana gostilna na najprometnejši točki v Kranju se odda z vsem inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Kavcija«. 30951-19 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Trisobno stanovanje komfortno, lepo, sončno, nova hiša, oddam s 1. decembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 31319-21 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 2C Din Stanovanje primerno za pisarno ln krojaški atelje, v centru, iščem za 1. december. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Krojač« 31324-21a obo odda Beseda 1 Oln davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 2C Din Informacije Beseda i Oln. davek S Din. za šifro alt dajanje naslova 5 Din NaJm&nJSJ znesek 20 Din Potujem v Zagreb in Beograd Proti delnemu kritju potnih stroškov prevzamem trgovska, zasebna ln uradna posredovanja, izterjanje računov, poizvedbe Itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestno ln zanesljivo«. 31279-31 ^Hfffikm Beseda 1 Din. davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanjS) znesek 20 Oln Srnjaka mladega, udomačenega, prodam. Dopise pod »Srnjak« na ogl. odd. Jutra. 31311-27 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din OTOMANE v veliki Izbiri kupite ugodno pri R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 izdeluje VODNE TURBINE žage, mline trans-misije, dvigala itd. Opremljeno sobo s pospbnim vhodom oddam gospodu s 1. decembrom. Bohoričeva ul. 24a. 31318-23 Opremljena mesečna soba se takoj odda..' Aleksandrova 7, n, levo. 31330-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, souporaba kopalnice (llftl, blizu sodišča oddam boljši osebi ev. s celo oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 31328-23 Slivovko staro nudim gostilničarjem od 5 1 dalje s popustom. — Gostilna pri »Sodčku«, žabjek št. 6. 31333-33 Krojači! Izšla Je knjiga modemih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel in navodil. Lahko umljiv opis izdelave. — Neobhodno potreben vsem krojačem, ki žele, da se izpopolnijo v modernih krojih. Cena knjige din 50.— Kdor pošlje denar naprej, dob! knjigo fran-co. Razpečava: »R U B E N S« umj. nakladni zavod, Zagr< Tomlčeva 4 (Bregovita) 10036 Od V as i« odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiikamlca Vsaka beseda 50 par. «a dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Din Sobo s posebnim vhodom, lepo, čisto, iščem za dve mirni osebi za 1. december. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirna« 31329-23a Gospodična Išče oprpmljeno sobo s oosebnim vhodom za takoj v bližini Ambroževega trga. Ponudbe pod šifro »Zina prihaja« na ogl. odd. Jutra. 31338-23a INSERIRAJ V „ JUTRU"! KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna EDINSTVEN POIZKUS PUDROM kipresenečalOtOOO * Poziiiven DOKAZ.da izgledate lepši Presenetljiva nova iznajd-ba z pudrih. Čudovita nova Jjj DANES sestavina, ki olepša kožo. Prinaša vanjo novo življe- 10 nje in 6ijaj. De bledi, brez- Dfl|Tlfll€ barvni polti mladostno, pri- PUI£IMJw rodno barvo ter povzroči, da se puder obdrži na lica — celo na vetru, v dežju ter vkljub potenju. Preprečuje maščobni blešč nosu Ta patentirana nova sestavina se imenuje »kremska petia«, vsebuje pa jo samo puder Tokalon. RESNIČNO SENZACIONALNA PONUDBA Napudrajte eno polovico lica e pudrom Tokalonom 6 »kremsko peno«, drugo polovico pa s kakim drugim navadnim pudrom Ako ona polovica, n« kateri Je »kremska pena«, ni videti bolj sveža, mlajša ln lepša kakor druga polovica, potem Vam povrnemo celokupno ceno Vašega pudra Tokalon. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-F, Zagreb, Praška uL 6. B Gospod, ki se je vozil v sredo, dne 13. novembra t. L iz Beograda v Ljubljano z brzovlakom, ki je krenil iz Beograda ob 14.23, se naproša, če je po pomoti vzel črni ženski zimski plašč iz sukna s krznenim ovratnikom (perzijancem), da naj se javi na Propagando a. d., Zagreb, poštni pretl-nac 472; nagrada zajamčena. A[c ?- P •v;.-::^^ Občina LJubljana Mestni pogreDm zavod Umrl nam je naš ljubljeni soprog, najboljši oče, brat fn stric, gospod gimnazijski profesor v pok. in rez. kapetan h fcS. Prepeljali ga bomo iz Ljubljane v Ribnico v petek, dne 22. t. m., kjer ga bomo spremili na zadnji poti isti dan ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, na farno pokopališče. Globoko žalujoči: Ela, soproga; Peter,, Vera in Nada, otroci ter ostalo sorodstvo Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Zidava š°iskega poslopja pr»oej hitro napreduje. Preglavice se delali temelji radi mehkega zemljišča. Temu se je pridružilo še slabo vreme. Zdaj so pa temelji postavljeni in se opečno zidovje hitro dviga od tal. Kljub temu dvomimo, da bo stavba v surovem stanju gotova v dogovorjenem roku 70 dni ka— podružnica CMD v Kamniku je nabrala nekaj nad 2.000 din za narodno zbirko. Pravijo pa, da bodo nabirali toliko časa, da bo zbranih 3.000 din. nato bodo šele zaključili zbirka To je vsekakor za Kamnik lepa vsota, ki bi bila morda še lepša, če bi pobirali odrasli. ka— Vse, ki so dobrega srca, posebno pa še Sokole in njih prijatelje, prosi uprava, da pošlje vsak po svoji možnosti primeren znesek za br. Alojza Kladnika, ki je težko bolan in živi v veliki bedi Ze prej zaradi bolezni ni imel stalnega zaslužka, zdaj pa je odpadlo še to, ker že dalj časa ne more iz postelje. Bolezen prenaša še toliko težje, ko vidi svojih 9 nedoraslih in nepreskrbljenih otrok. Vsakdo naj smatra za svojo sveto ln častno dolžnost, da pošlje primeren prispevek. Darove sprejema Sokolsko društvo Kamnik. Pošljejo se lahko društvenemu blagajniku br. Juriju Nemcu ali pa tudi kakemu drugemu funkcionarju. Prepri- čani smo, da bodo plemenito gesto tukajšnjega, Sokola v izdatni meri podprli vsi, ki imajo čut za trpečega brata in usmiljenje do nedolžnih otrok. Iz Litije i— Diploma. Iz Smartna Dri Litiji nam sporočajo: Marljiv član našega Sokola in pevskega društva »Zvon« g. K o 1 š e k Marijan ie opravil d plcmski izpit na pravni fakulteti v Subotici. Gosp. Ko šik je iz nane narodne družine, p: ko j ni oče je bil notar v Marenbergu. mati gospa Zinka pa domu je v Smartnem. Za zasluge, zlasti pri CMD, sta bila oba zakonca Kol-ška odlikovana z redom sv. Save 4. razreda. Marljivemu društvenemu delavcu br. Marijanu iskreno čestitamo! Kupim TRAČNICE profil 7—9 kg, za 500 m industrijskega tira, širine 60 cm. — Ponudbe na I. BONAČ sin — Ljubljana — poštni predal 109. ZAHVALA Trgovski samopomoči v Mariboru Izrekam vdano zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem očetu Jager Alojzu. Pri tej priliki si dovoljujem predvsem trgovcem toplo priporočati pristop k tej kulantni, humanitarni instituciji. Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 20. novembra 1940. JAGER HERBERT, sin, trgovec. t V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustila naša zlata mama, žena. hčerka in sestra, gospa Marija Lusin roj. Kovačle soproga učitelja Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 22. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti, na pokopališče v Sodražlci. Ljutomer, Sodražica, 20. novembra 1940. Globoko užaloščeni mož LOJZE, otroci, starši, sestra in brata ter ostalo sorodstvo. Ob izgubi našega ljubega ateka, gospoda Jurija Zidanšeka posestnika in cerkvenega ključarja v špitaliču pri Konjicah, se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se udeležili pogreba, govornikom za poslovilne besede in pevcem za žalostinke. Vsem, ki ste počastili spomin nepozabnega rajnkega, prav prisrčna zahvala! Spitalič pri Konjicah, 18. novembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI Zahtevajte povsod britvico A L C O S O za bodnike ln stopnišča v vseb oarvab v zalogi p" Sever Rudolf, »Ljnhljana, Marijin trg Z. Umrl nam je naš ljubljeni in skrbni oče, stari oče, tast, gospod Ivan Radanovič višji činovnik državnih železnic v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek 22. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti št. 3, na pokopališče v Brežicah. Brežice, Beograd, Petrovaradin, Sromlje, dne 20. novembra 1940. Ž a I u jo č i : Milan, žel. činovnik, Mici, Rihard, kapetan, Olga, Pavla, Anica, učiteljica, otroci; Vladimir Jaklič, podpolkovnik, Jože Lavrenčič, žel. činovnik, Adolf Kaufmann, trgovec, Slavko župevc, šolski upravitelj, zeti; Olga, Pierina, snahi, vnuki in vnukinje. Žalostnim srcem javljam, da me je danes ob 5. uri zjutraj za vedno zapustila moja ljubljena soproga in teta, gospa Kornelija Alexandrovits soproga Kr. madž. majorja v pok. po daljši mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili sv. vere v 81. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 21. novembra ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 29. novembra 1940, ob 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 20. novembra 1940. Alesandrovits Anton, Kr. madž. major v pok., __soprog. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »fcitra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani ,