261. številka.
Ljnbljana, t ponedeljek 15. novembra 1897.
XXX. leto.
lahaja vsak dan r\«-t-«»t . izimfil nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan ia avstro-ogerske  dežele *a vse leto 15 gld., za pol leta 8 pl.l., za četrt leta -1 frld., ?.a jeden 1 gld. 40 kr. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld.      kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 3<J kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafnie se od fttiristcpne petit-vrste po ti kr., <v se oznanilo jedenkrnt ti.-ka, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo posdjati naročnine, reklamacije, oznanda, t. j. vse administrativne stvari.
' I' < 11«»t«»11 Ht. 84.
Železna koža.
Grof Bad«ni ni sicer doBlej še v nikakem oiiru dokazal da ina »železno roko", pač pa je preprii'al ver. kogar, da ima žolczno — kožo. Tcliko in tako velikih blamaž ai pač ni nabral tekom toli kratkega Časa de noben ministernki predeednik, kakor prav poljski gref Bndeni. Nepriljubljen na desnici, sovražen na lovici, obsfpan z najresnejšimi izrazi splošnega nezaapmjs, ne izgubi Hi l- i vendar nvojega lokavega smeška, ne mine ga dobra volja, in prav kakor znani Žid, katerege so pri jednih vratih vrgli na c«et), a se jo vrnil pri drug h sil večjo drzkostjo nazaj: češ, ,sedaj je pa dale dovelj, načnioto resno kupčijo', prav tako hi na da ostra-siti grof Badeni po nikakih porazih in blamažh.
Trinajat;č ža se heča lotifi gref Bideni pogajanj z Nemci, dasi so ga Nemci že dvanajstkrat osorno zavrn li ter noti povedali v zobe, da se ž njim sploh ne marajo več pogajati, ker mu ne zaupajo in ne verujejo ničesar več.
Id verdir! Grcf Bideni je kar čez noč no pet pozabil vsa žaljenja, vsa sramoćenja, ter se približal Nemcem iznova in seveda tudi bruzuspeSno ■ najslajšimi pokloni in najljubezniveišim cbljobami. Zares, grcf Badeni ima železno kežol
Govcr, krt. r i je izustil Bad-ni v državnem zboru, m zadovoljil nobene strati. Na levici ni pridobil nikegar, na desnici pa je samo utrdil in pomnožil staro nezaupnest. Saj ee mu niti ni vredno sdelc, da bi bil prej obvestil desnico, ta katero se boče kao opirati, ki se žrtvuje za njegovo vlado noč in dan, o svojem nameravauem govora! Gradeč najprej pioti navadni cc-urtcisiji, katero je dolžan satsjujoči se desnici spozabil se je grof Badeni de toliko, da je ubral po vseh divjih Skandaloznih nastopih obsttukcijs napram levici toli milo, skoraj prosečo struno, da je vzbudil na desnici največje sačndenje, na levici pa do cela umljivo — zaničevanje. Grof Badeni a nazovi- »železno roko* je v državnem zberu rotil obstrukcijo, naj se poboljša ter ji obljubljal, da na preneha na to delati, da ae ustanovi na Češkem mir! Da, grif Badeni je šel celo tako dalič, da je tolažil Nemce z obljubo, da
Ion 'Vi nrneroškirn narodom jednakopravnu^ le Bii.(h M o ,1 chkeit !"   —  Torej ne  čile, absolutne, čir-te, neomejene jednakopravnosti.   De.-o  le more bitno,  polovično.   A'i   pa  je  sploh   to jednako pratn*,«' ?
č«3ki časopisi no seveda vsJed teh  novih IU rlenijavib dobrikfni napram Nemcem in vel^d teb novih Jaljerj desnice, zlasti pa radi veleBumljivita bestd, t cofih ee češk h jezikovnih naraib jako rez burjeni ia i g r ■■• -i.
Chobita »Narodny L'b'j* in »Politik" pišeta prav tenko. Kaj se naj vender še zgodi, i r- dno i'potrv avs'ri;ska vlada, da a stališčem Ncmcav ni noina nikaka sprava? pišejo ,N. L." Kam še naj pridejo razdere v parlamenta, predno se vlada preveri, da ji ne preostaja nič druzega, kakor da se izjavi za to sli ono stran ? Kuj ii meni doseči minnffr-k: predsednik z novimi podajanji? Nemci zahtevajo vedno le jedno: Pioč z naredbami: Lis tem pogojem se ud'ihže pogijanj 11; « li Bodeni to zahtevo morda i^edaj zadovoljiti? Kaj doseže s tem? Bodo li rezmere v parlament, v Avstriji petem urejene? N kaker ne. Čehi ne odnibajo od 8 vej i b pravic niti črkice.
Dovelj časa so trpeli in s« trudili za nje. da bi jih sedaj ijpus'iH zopet ii rok. — Mi Cehi, piše „Pclitik", buo b>'i slabej§i, kakor sm-t danes, in vendar nas ni v odporu mog« 1 nič in nihče okleniti, niti nemška premoi, niti vladna sila, r.ti joče ia bajoneti, niti zvijača, niti podkupovanje. Vse ncmSke vlade so padlegoreko nere^nnfga češkega vprašanja; tako je bilo in tako bode todi v bo doČnosti. Ceh zna trpeti vse druga -.». kakor Nemec, ki niti ne ve, ksj je zatiranje, ker je vedno sam zatiral. se zna tudi povsem drogače boriti za •vojo narodnost in svoj jezik kakor Nemec; Čehu ja narodnost stvar srca, a ne razama, vprašanje pravice, a ne sile, kakor pri Nemc-h, katerih rodo-Ijobje je identično s sovraštvom Čebov.
Grcf Badeci ae do6eže ničesar, ako odstrani naredbe, nego si položaj le šs p-hujša Naj stori, kar beče: končno mora zmagati pravica.
Ako dela torej grcf Badeni takozvani »onprej-svate či nemčki kulturi11 nova poklone, kaže s tem,
L1 STISK..
Romantika razbojništva.
Oj ti čudežna romantika razbe jništva T Kako verno sem poslušal otrok mater, ki mi je neštetokrat pravila krasno bajko o Alibabi ia o 40 roparjih ! Kako slastno sam prebiral šolarček Kr. Schmidovo povest, v kateri je poleg pridnega Janezka ia hudobnega Mihca bila opisana usoda razbojniškega trifolija! S kakim avetim strahom sem zrl tam »za vodou o sejmu na veliko podobo, kjer nam je bila narisana vsa historija slavnrga italijanskega Rinalda Rinaldinija alt pa ogerskega Rosza fiandorja! In pozneje sem dobil v roko Scbillerja in Grillparzerja in videl, da sta oba v svojem prvem velikem delu podala dramo o razbojoidtva.
Vse to mi je prišlo živo v spomin, ko ss je pred leti na Dunaju vnovič vprizocila opera ,Kra Dia-volo," ki je prcšfe čase doživela 180 predstav, ter je zdaj, dasi v povsem drugačnih muzikalnih razmerah, vender - le zopet dosegla popolen, krasen vspeh. Priljubila se mi je valed svoje izredne mi-ledijeznosti.
Bila je prvič opmcrjena 28. jenuvarja 1830. v tbiutre Pevdana v Parza, a kljub tema je Se čiia ia mična i danes.
E. Naum.-, nn piče v svoji glasbeni zgodovini o tej operi : HMuzika)ičuo istotako duhoviti in ele gantni,   kak. r  pri  vsi  opcltloeti  narodno pisani »Fra Diavolo" je dosegel  prva leta po svoji upri aoritvi toliko  priljubljenost, kolikoršne   Bi danes, — dasi todi sedaj, čez pol stoletja, še vedao polni hiše, — niti predstavljati ne moremo. Poleg svojih dražestnib eolospevcv,  slavljene, svetovnoznane romance itd. pripadajo tudi njegovi eosembli k glas beno oajdovršenejšiin  in  najboljšim,  kar je zloži Aaber, in v tem tekmujeta ž njim le še »Zidar in ključar" in »Črni dr.mino*. —
Žal, da mi ni bila nikdar prilika, da čajen i navedeni dve operi Auberovi, kajti na Dunaju je aedaj »Fra DiavoloB jedina njrgova na repertoaru. A ta je i po glasbi i po uprizoritvi iaborna, kajti dasi ae ae da tajiti silen propad dunajske opere tekom 2adnjib let, bo baš v tej operi združene naj bolje moči in tako ji je tudi zagotovljen vedno nspeb.
Ed. Han s lic k pa piše v knj''gi o moderni operi — o Auberovem »Fra Diavolu" : .Mi ljubimo in občudujemo to opero ne le vsled cvetoče in duhovite gt&sbeno iznajdbe, temveč iBto tako skoraj vsled vsega t<gs, česar se je Aaber v nji znal ob-varova i" . . . ter jo hvali nasproti novi ettuji v glaubi. —
da so svt;jfgi poloiajn Š" vedno ne zajeda. S3 vedno ga ni zapus <la tista l en i ne v luojt katero p -ke.že vsdej, kadar tr»b* nlreciti kuj preti Nemcem ; še vedno se ne zaveda, dn ga mire rešiti is zagate leodlrčoost. Ved.-fga cincaoja ia zvijanja pa so site že vse strank-«; obijnbe ia pokloni na varajo in ne sl«re nikogar vi 6 N kjer nima Badtm več zanesljivih p.-1] -t- , in ('♦• se no odloči v kratkem za pravico, ki je na sedrnji deenic', pou'sno žrtva katastrofi katere ga te reši niti njegova slovita žalezua koža.
V ■ Jiil>ljrtfil, 15 novembra.
Avstrijske delegacije. Oivcrit'.e-ia s?-ja avstrijskih delegacij Iq jutri, IG t. m. ob 12. ari opoledae 0^>r^ki d -i k-'j* se sesta^ejo šele popo-lodoe k seji Jutri na iz»rš» konstituiranje, in biupoa vlada preilcži svoje že je. Predsadaikoaa avstrijskih delegac j bo voljen grof Fran T h u n , njegovim namestnikom pB v:tez J a \v o r s k i. Ogfrake delegacije ai izvolijo prodsodoikcm grcf* Julija S za pa-ryja, Lamt-eiDikom pa Kolom&ua pl. iS z e 11 a, Cesar sprejrce delegacije v srede, in s cer najprej ugarska«
Grof Goluchowaki ie predlagal, naj urede k r e č a n s k e raarr.era tudi poslaniki v Carigrada. Porta sede vedno upira, da bi bil polkovnik Sch iitTar imenovan provizciičnicn guvernerjem na Kreti ter se je cbrnsia e p seboo okrožnico do cblastij. Tar-čija bi m- t .'.p najrajši imela, da se ime-cuje guvernerjem kak paša! — Ruska vlada je opozorila porto, da bode R leija zahtevala dolžnih 1,300 000 fantov, ako bi bdtela porabiti Turčija grško vojno odškodnino v to svrbo, da si zabavi novih vojnih sredstev.
Rečanski konflikt Občinski svet na Reki je imel v p? tek zvečer sejo, kateri so župan dr. M»yand<r in 47 občinskih svetovalcev odložili svoja mesta. Oitalo je le še 9 svetovalcev. Mestna godba je svirala po ali r ah ter napravila mej hrupnim klicanjem naroda županu podoknico. Ker postopa posl. grof B»rli\ <ny proti interesom mesta, sastane se na R-ki v kratkem narodni shod, ki mn izreče nezuupanje.
O Aute u samem pa pripoveduje Hanslick v knjigi r Aui dem Cjncertsaal" : v erojih pariških spominih iz leta 1860. : Auber ljubi Pariz in nikdar ne oatavi mesta. Vsak čis ga dobimo v elegantnem stanovanju v Run St. Goorges. Hiši in ulica sta gospoeki .... Slavnega skladatelja naletimo navadno v chlapnem »šlafroka", čepečega v nizkem naslanjača. SnežDoteta glava se dvigne izza partiture, mala, uxh* postava nas pozdravi. Izgabančan obraz oživljata toinnočrni, htrasini očesi. Kako nemirno in prodirno zreta ti jastrebski očesi izza skrivališča pod gostimi obrvi! . . .
Auberova govorica je v finih, tesnih, nekoliko konvsncijonalnih oblikab, radodarna v ljubeznivostih, a varčna v vaeua dragem. Podobnejši je diplomatu a1 i bankirju kakor glasbeniku . . , Delal-nica ja polna elegantnega in okusnega komforta, a nima prikupne domačnosti poetične psarnice. Na zideh vise mnega slike: lepi ženski obrazi mej dragocenimi bakrorezi po Ls Brunovi „Aleksandrovi bitki«. —
»Umetnost je Ie jedna," mi je razraga! domačin, »in ner; zumlpiv mi je umetnik, ki ne ljubi vbeh strek umetni sti" . . .
Zgodaj v ,uUo, ko Parila i t'e viii spe » tvojih posteljhb, jt ha ta izprehol. Aaber, ki ;e kakor
V saksonskem deželnem zbora ie je dj-godil v petek pri eeji iledeči prizor, ki d rast L no osvetl.aje nemške razmeze Ko je predsedaik svečanost no c 17oriI aejo tsr hotni končati svoj govor a besedami: »Začnimo torej svoje delo s tem, da ce dvignete a svojih atdežev ter z menoj vred vek lik nate . . .* D -Iji govornik ni prišel. Z velikim ropotom so ee dvignili socijalni demokratje ter za \u-ti'i dvorano. Predsednik j h je hotel radi tega karati, a st cijaliati so se mn smejali.
Državni tajnik pl Biilow, kateri pcstane po fplošnena mnenja nemški kancelar, je posetil papeža ter kardinala Rampollo. Avdijenc* je trajala skoraj eno nro. Zitrjnje se, da sta razpravljala pl. BQkw in papež tudi o prsan,a vatikanskima časopisa, zhsti pa lista .O*serratore Riman-j", o tro zvezi. R»mpolh je vrnil poset
Reforme za Kubo in Puerto Rioo Miai eterski avct je 8pre;el predloge koloni;alaega ministra, U r bo objavil že 23 t. rr. dekrete glede avto-nouije Kabe.   Antilanci bodo posej  b Španci do cela j dnakopr&vL',  vpeljano pa jo ap^olao volilno pravo. Voak Spanec, ki je živel vsaj dvo leti v ko lonijab, in ki je dosegel 25  leto, je volilec. Te refortze utegnejo doaeeti Kubi mir.   M . 5al Blanco hoie dovoliti, da ee začne na Kubi zopet s pride vanjam eladkcr]f,   tobaka in  bombaž«.   V <eu 36 velik h eLdkcmc p:čce iznova dolovati, ia tako pcsttnejo večinrma sedanji vstaŠi zopet redni de-lave'.   R fVrmiati ia avtonomisti so se baje zjadi-nili tli  hočejo skupno delovati  proti iesarekeji. Velik del odlioaih kubau.kih redbie, ki so pi b-g nile v M x ko in v Ujedinjene države, ss je v po slednjih tednih zopet vrnil.
Dopisi*
t. 4*orcn Jskcgn,   12. coveoibra.   V potu svojega (brnza j zmašit kanonik Kalao svoj zagovor ,n  odgovrr nt«  dopis,  priobčen  v zadnji šfevilki „Uo.t. Tov." Cvhh pet dnij si je revež nbjil glavo, da bi kaj žametnega zvaril, a žal, ni se ocu botelo po-sreč.ti   Jedico debro, kar ima njegov klas.čni za govor, je to, da se raa pozna, c*a ga je  rodila s trodom Blaba vest. Olkrito povemo, da smo b li vajeni v „Sloveccu" kaj bolj temelj t*ga ia — duhovitega. Pa kaj ie teče; aUba stver se ne da debro zegovarjati! Glavne cbLožbe, da je namreč kanonik Kalan pr šel v Predoslje bojskat l.ud-t'' i prnti uči teljBtvu splch in napram g. nadučiteljn D Ćesoikn posebej, on niti ne taji  In to bodi n a j p o p r e j konstatcvu.no!   Kalan se v svojem zagovoru .kitno  izogiblje izraziti svoje mnenje o razsodne si i in cerpz^edsosti tjudatve v 'ble.   Oi debro ve, da bi se pri tem zelo opekel. Kajti rarno na to čennikovo trditev bil je sijajen dokas katoliški ah cd v Britcfu pri Piedoeljah, kjer je kanonik Kalan s svojim govorom natujskal nekaj nerazatdoih Ijndij proti uč taljstvu, da so kar btsaeli.   Kar  je v tem i žiru pisal »Učit. Tov.", j > vse resnično, in pridemo lahko z imeni doti'mh zaslepljencev na dan. T#ga nam ne boste ntajiltl — Sploh pa v dotičneaa od stavku Čtsaikovega govora ai bil slevenski narod niti omenjen, ampak je bilo govorjenje le o Eben hocbevi stranki in o tistem ljudstva, katero zastopa njegova stranka.   Kalan pa je ia tega govora namenoma ia nalšč iztrgal samo ooi odstavek, ki mu je najbolje služil za — hujskanje. O za ved nem narodu je molčal Ravn:l ee je po geslu: .Namen posvečajo sredstva!" Postranska opazka v Česnikovem govoru o razsodnem in zavednem ljudstva terej nikakor ni bila povod Kalanovega hoj
znano, sveje najčilejše melodije iznašel na konjo, s a temo mladostnemu veselju še ni izneveril.
Tako nam H^nalick opisuje skladatelja, ki je bil do svoje visoke starosti neumorno delaven in je aglasbil v vsem 45 oper.   Od ti h so najznamenitejše:   .Sneg«   1823,    .Nema iz Portici" 1828, .Fra Davolo" 1880, »Le pbiltre" (ljubavni napitek) 1831, „Le sermeot" (prisega) 1832,   „Gustav III." 1833 (ta je znamen ta, ker je Verdi na it ti libreto zložil pozneje svoj „Balio in masehera" in jo tako večinoma s svojo boljšo in trečaejao izpodrinil), — „Crni domino" 1837, .Kronini diamanti" 1811. -— Od 1842. je bil ravnatelj parižkega koaeervatonja; Napoleon 111. ga je imenoval I. 1857. dvornim kapelnikom.   Umrl je za časa franeorkonemško vejte v visoki starosti EO let, v Parim, in 1877. se mu je ondi postavil spomenik.
Dcbra sreča in trajen vspe-h bodi .Fra Dia-volu" tudi mej Slovenci, daei so čast romantike in razbojništ/a minili i v slovstvu i v g'a bi! Prava, lepa ume'uoet pa je kljub temu veduo in povecd zmagovit. ; in %ito upamo da tudi pri nas tema dela ne Lo-.Uue tesjud priljubljenost in zaslužera hvala. — 8 —
akanja, ampak le elepilne sredstva v dosego dražega namena. Povod bnjskaiaja je bila navadaa ne-voščljivoat gospodov a la Kalaa  zaradi zaupan)«,, katero nživa gosp. nadniite4j Četnik in dragi tovariši oj«govi mej tamošnji a taadstvom  Kolikor asa je znano, pridobil ai je g. C»s«ik  to aaapanje in veljavo s uspešnim delovanjem v šoti, a uitanovit-vijo prepotreboe kmtt jeke pndraiaice, pri obMaskeea odbora in pri raznih dragib prilikah, kjer je vt etoj pokazal, da mu je na arci korist in blaginja I j od atva. Deloval je vedno sr najlepši figi a ta mošnjo dabovš'ino. Zeslažil ti je torej zaupanja a poštenim, resnim delom.  Z*to se nikakor ne čudimo, da kanonik Kalan e svojim govorom pri razsoiaib »jader* (in t 'h js bila večina) ai imel uspeha. — Kakor emo že omenili, je b>l glavni vzrok hujskanja grda neveš :livont 10 ljubo >u naost, p imeiana s skrbjo za — mindat'. J d uo iz teb razlogov uprizorila so je komedija v Bntofa. Kalinov namon je bil, nničiti veljavo učiteljstva mej ljudstvom v Kranjski okolici, pripraviti je ob narodovo zaupanje, ter vcepiti ljudstvu sovraštvo do fiolain učitelj-Btva!   Potem  pa  kričite o slabih uspehih nova šole?! Sram Vas bilo! — Tovariši! 11 ! tn se od na sprotni ka, posnemajte g*!— Pa oglejmo si zdaj Ka lanov aagovor bližje! Di zekrja nekoliko svoj po polni meralični poraz, zvediti boče Kalan tudi aroje čitatelje na  napačen  sled z  »nerazsodno maBo". U jamo pa, d« imtjo čitatelji »Slovenca* 6ami tuli ruk.j rizicdaosti, ter da bodo s-tir spo^nt-.li, kaj je prava.   .Slovenec" p še (v 253. štev. t. 1), da tisti, ki eo od ljudstva plačaoi, n« smejo o ljudstvu izrekati svoje aodbe.  Ta stavek je najgorostasnvjša .budalost!"  Torej vi sodniki, pravdni*«, duhovniki itd. itd.  molčite!   Vi  sta Ijad9ki uradniki,  torej: jezik za zobai! — Kadar si gospoda a Pa Kalaa ne mere drugič j pomagati, pjmaga si z aniveriil-aim sredstvom; svojeg* nasprotnika si pretvici v lib.rAlca ali pa v sccijalneg* demokrata.   S tako prepariranim nasprotaikon  je mauj dela ! — K*-nrntk Kalaa si ne  upa dokaiati neutemfiijvinosti Česiikovih trditov na pcdlagi svojih načel. Prs parira si torej g Cenika najpo;r )j za liberalca ia na podlagi liberalnih načel temeljito dokazuje, da g  Čeanik ni liberalen. To je izvrstno! 'L / o Kalan! Ko mn 1 b-i-ralni Osealk več te prija, prekrsti ga v s o c i j a 1 nega demokrata m zop t bs p:t^ega cbnza trudi dokazati, dag. Cesuik ai pravi demokrat! — l Ta božjo ?oljo, nikar ee ne potta gesped kanonik, saj vam radi veraj^rao ! Naj pa ne ho, no!  Nipoaled pa Kal n ša najivno vprašaje: K j i ima to glive? Po pravci povsao : mi smo se tuli takisto v priaevali, pa niamo mogli dosaati, k jo je imel Kilan g'avo, ko je verižil te „badilo*tt". — R snicu oatane  rasa ca,  katere ne prđira^aiijo ne klerikalna, ne hb^ralaa in ae soc jalaa nadela. Čemu torej to zv jaaja ia zaviiaaje !   N), in naposled se zdi Kalanu, da je g. Časnik tudi — učitelj.   Po tej dclgi matam^riozi prorauoili smo z matesaatiško a gocuostjo, da si bo Kalan privočo 1 g. Cesnika še kot učitelja in mimcgrećeS revsknil na novo šolo   Kanonik K^laa takaj emfitičao vprašaja:   , \  g spoda slavna, celo generacijo ste že vzgojili po dUženih načelih nove šele, a kaj imamo cd tega?   Vi sami pravita — nerazsodno maso, bebasta ovc* 1" — Stojte, gospod! — Pola a; .nerazsodne mase ia bebastih ovac" dala nam je ta preklicana nova Šola tudi Vas, prečastni gospod kanonik! Ia s tem je mnego povedano.   Zdaj pa prosimo še mi aa besedo. Vprašamo: Gospoda slavna, cela generacija ste  v/g jaii po blaženih načelih a tare Šele in kaj ste nam vzgojili ? — Liberalizem! Nikar torej ne tolćit«  sami sebe po čeljust h! K sklepu Vam damo za pokoro to le v premiatek: L j tako naprej, in prijatelj Kržišnik bo v kr«tkem napovedal konkurs  Ia ta .Krach" potegniti zna seboj maraikatero firmo, ki je videti zdaj še trdna. Mi učitelji pač nimamo mnogo izgubiti, ker itik nima dosti — »učiteljski orolatarijat".   A vi glejte! — Pa Še jedao žel|o !   Č • bi hoteli tale dopis pona tisniti v .Slovenca", Vam b} prav posebno hvaležen
P. Leska.
Dnevne vesti.
V Ljabljaai, 15. novembra, — (ObčiriHki svet) imel bode v torek, dne 16. novembra 1897 ob petih popoluine v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah izredno seju. Daevni red: I. Predsedatvena naznanila. II. Čitanje ia odobrenje zapisnika zadnja seje. III. Dopolnilne volitve jedaega zastopnika mesto odstrpivšega občinskega svetnika Ivana VI. Hraskega v 1 ) magistratai odsek, 2 ) stavbioski odsek, 3) direktorij mestnega vodovoda, 4) cd,ek za električno razsvetljavo, 5) kanali sačni odsek, 6.) šolski odbor za lesno industrijo, 7.) šolski odbor za čipkarstvo in umetao vezenje, 8.) odsek za presojanje došlih načrto/ za „Gaidai dom" in za Št. Jakibsko delo, 9 ) regulačni o i u k, IV. Personalnega ia j ravaege odseka poročilo o navodila za okrajte a&čelnike.  V. Fnančnega odseka poročili:
1.) o proračuna mestae klavnice za lato 1898 2) o proračunu mestnega loterijskega posojila za leto 1898    VI  Stavbjegi odseka poročila:  1 ) o prošnji s Kranjske stavbna  drjžbe"   za izplačan je kolavdačnega zneska  pri pshotai vojaka oi;  2) o ugovoru dra. Ignacija Kjtaika proti stavbni določba meetaega magistrata it. 8271/97;' 3) o ugovora Frana Lavrenčiča, h.snaga posastatka  na Kongres nem trga it. li, proti ni vela trotoarja ob hišah ■a južni strani Kongresnega trga; 4. o ugovora O-oslava Djlaaca, hišaaga poaeetaika  v \Vo!fovih nlicah št. 10, proti magitratnema odloka Št. 33297/97 ; 5.) o agavom Adolfa Hiaptaaana,  hišnega postat-nika na S/. Petra cesti št. 43. proti odloka mestnega   magistrata  št.   29859/97 ;   6.) o ugovora Pillasovih   dedičev   proti   madiitratoemu odloka št. 29536/(J; 7) o  ugovora Valentina Leskovo«, posestnika v Vod mata žt 116 proti m agistrataeaa odloka št. 27948/97; 3) o agovora Matija Ver-biča, posestnika na Cjoti v mi it ni log št. 3 proti »agistratnema odloka št. 31275>/9>7;  9) o prodaji Adolfa Kaiaerja, posestnika na Tržaški št. 19, aa prembo stavbne črte pri parcelah 72 m 79/1 auta-stralne oblino Oradišča;   10)   o  oddaji naprave kamnitega balkona pri mestni hiši. VIL Policijskega oJseka poročila: 1.) o oddaji naprave voza za prevažanje jetnikov; 2) o zavarovanji mestnih stražnikov proti nergodam; 3) o navodila za mastnega ječarja; 4) o naaretih mestaega fizikata, razložeaih v poročila za leto 1896.   VIII. K'a/oi.';uega ravaa-teljstva predlog, naj bi občinski svet dovolil kredit za nekatere poprave v administrativni hiši klavaice. IX D.rektorija mettueg« vodovodi porodila:   1 ) o promji  vodstva  Licitaatiu a'čiaa  strotišaice za brezplačao ved j;   2) o prošaji Miroslava Goas-mana, I. vodovodnega tnoaterji, z\ podporo; 3.) o uL;.virt-,i vedu na Prule. X  Nadzor o valaega odseka za elektrarao nasvet,  da  ae canik o prejemaoji električnega tok« gle Jo pavšitlaegi obračunavanja nekoliko izpremeui.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.) Jatri ee b ;d?, prvič v tokuči sezd ii predstavljala opera „Fra Dia vol o".   P* neb bo  letos pela g 1 \ Horvatova, bandita) B >pp* ua g. Stara-car,Loienci g. Ras, kr^aiarja M a te a g. Krono vi č, vse druge a'oge pa ao v istih rokab, kakor lani. — Z\ četrtek dni 18. trn. naznanjena pred • stava cdpid:. Dramaii<iao đraitvo je ta dan prapa-fct;b  nemikemj  podjetniku,  kateri mn   je za to prepustil sredo dae 24. t. m.   Ta dan sa uprizori vasdoigra .Knjižničar", v torak 23. t. m. pa bo gledališče zaprto, kar sa pirabi oder za generalno skušajo za opero ,Ples v m a s k a h". Premijera te opare js določena na dan 26. t. m.
— (Slovensko gledališče) Sinočaa tretja predstava opare .Karmen" ja bila prav dobra. Gledališče ja bilo raspradaao.
— (Martinova  zabavna večera) psvakih društev »Slavec"  in  »Ljubljana", ki ata sa vršila Blncči  v  »Narodnem Djinu", ata privabila toliko občinstva, da so bdi »Slavčeva11 društvena dve rana in gostilaiški prostori v pravem pomena besede natlačeno polni.   M logo gostov ni niti dobilo prostora. Oba društvi sta razvisdjevali občinstvo z dobrim pe'jsm in  s tamburaškimi zbori prav do pozaa ure. Pri „Slavčevem" večera je nastopil prvikrat novi hrvatski klub tamburaaev „Danca", ki je žel obilo hvale.   G. Dražil se je zahvali vsem, ki so pripomogli k lepemu uspeha večera,   navzočim   podpornim članoaa,   posebno pa bratskim tabaraeem, v kater, h imena se je zahvalil g Pola k v br«at«kem jesika.   Veliko smeha so vzbujali tudi šaljivi dobitki. V stranski sobi pa je rajala mladina.
— (Gorelo) je včeraj zjutraj pod streho hiše št. 3 v Židovskih ul cah. Zgoreli so telef jnski aparati, kateri so bili tam shranjeni. Ogenj je bil kmalu pogašen. Skoda znaša 300 do 400 gld. Aparati so bili zavarovani za 3000 gld.
— (Predavanje ) Bivši član (ukajšnega nemškega gledališ ia g. N e h er, priredi jutri pri Malica predavaaje. Na vzpurela je tu li Gregorčičeva pesem „Oljka" v Fuatkovera prevoda ia pa točka »O kritiki ia o kritikih".
— (Martinova beseda šišenske čitalnice.) Tudi letos sa je vrdila M irLiuova beieda Šišenske čitalnice baš t«ko veselo in morda šs bolj živahno, kakor enake ves »lic* preteklih lat, ki jih prirejajo vrli čitalničarji običaj ao na ta večer sebi in gostom v veselje in zabavo. Pevske točke pod spretnim vodstvom g. Koža n ca, kakor tudi deklamacija, so se gladko vršile. Vi harjevo .Nafta zvezda" a tenorsamospevom g. PozniČa ia Volari čeva „Poaalad in je jen" morali so pevci ponavljati. 3 dejanje mane barke „Lumjaci Vagabund" so prav dobro prcdetavljali ggč. Kržišnik ova ia Stru-
jjjiva ter gg. Jančiga j, Perdan, Schvrei-rflr A. in S tarna, ter žel« občno pohvalo; zlasti i« pa g. Perdan kol Kn f r.t a osoljen imi popevki z rabi I is dobrovoljnih gledalcev obilo ameba. Po tomboli aa ja začel šiva ten plee v oknaiio okrase-pem dela p ve vam >, ki je trajal do ranega jntra. Godbe ne točke izvajal je orkester pod vodstvom g P.ča ca občno tadovoljnost Naj šs omeoim do ori postrežbe, t»r sklepam, da je Šišenska čitalnica lahko vesel« dcbreea izida M rtinove besede. Ta oapeh pa naj bo Š aenOanom bodrilo za ne daljno niarljivo društveno delovanje v svoji čitalnici.
— (Umrl) js včeraj zjutraj v P< sojini častni kanonik, d-ka« in iapnik g. Ivan Hofstetter, vitez Franc-JoŽefovega reda, o h ai m«Van posto jinski v etarcati 75 let. Pokojnik je bil radi nvoje koncilijantaosti in mirojabo ;sti obče čislan. Naj v siru počival
— (Sodne razmere na slov. Štajerskem.) Bivši voditelj okrainega sodišča v Gorea)i Radgoni je gel na dopnst. Njegovim začasuira nameatnikom i je predsedstvo celjskega okrožnega sod.šča imenoval sodnega pristava v Radgoni, vzslo je torej na mestnika iz druaega sodnega okrožja in sicor moža, kateri ce zna slovenski. Vsled tega je nradovanje s slovenskimi strankami, katere niso tako srečne, da bi znale nemški, popolnoma ustavljeno. Vsi te stranke morajo s sto i mi pravdnimi zadevami čakati, dokler ne nastopi evo' i službe novi okrajni sodnik. S.--li to Se evropske ra ere?
— (Koroško zgodovinsko društvo) js stot niku Fndolinu Kavčiča povodom njegovega od hoda iz C u- >cm poilnfo zahvalno pismo.
— (Koroške novice) V Biljaku oglasilo h, ja toliko  število  naročnikov, da se hode
I .-i g-i  upeljB.tt teltfon.   Bi I .h1*  se pridruži najbrže d žavoi ttiefonski rcreži. — Piccei mcčen potres js
; bil na Vsth svetih dan v Gaštanjo. — C kr. rav nuteijstvo državnih železnic v B*ljakn je z ozirora na vedne zamude Minili vleko?, potubno nediljskib, • • lalo na vr-e c. kr. prinaetne železniške in ptstcjne nrada ter na prometne kontrolorje izdalo okrožaico Kladi hitrtg* vstopa v kupejo. — V nedeljo, dno 7. nov« ■ in, praznovala je busareka družba v Cerovcu niko blavesoost. Pripoveduje se, d« je jeden a-iik te družbe na nedostojen način žalil celovško prebivalstvo ter ee sploh .e iel. kakor ee olikanemu (loveku javno ne spodobo Vse to je mirno gledal in odi braval tadi jeden šttbni c, \t nk ravno t m- t* 'ga ■ o'ka. Ta slučaj bil je že povod ti teden podani mterpelacji celovškega državnega pcslanca D)brnika, ki je sahteval cd vojnega mimstra da se da vsled tfga raaborjene&u prebivalstvu celovškemu primerno zadoščenje.
— (Kmetska in gospodarska zadruga v Celovcu) Piše se nam: Jadva je pretaklo pol leta, rdkar se je ustanovila knvtsk* in gospcdareka za druga zo celovško okolico, že je začela ta zadrega belohati. V meseca avgustu, ko ee je zadraga prvi krat ponudila c. kr. vojaškema ertrja, da mu na bavi krme, a je bila njena prednja odb ta radi previsoke cene, takrat smo re-U , da treba tej zadrugi ivkušenib in kmetijstva tergespodarstva veš5ih strokovnjakov, ki bi ji vedno z dobrimi sveti ia de janji stali sa strani in to potrjuje neuspeh druge ponudbe.   Pri drugi ponudbi na c. kr ve jaški erar dobila je zadruga odgovor, naj se zadruga ni-kari več ne ojnnači in naj ne vlaga prošenj.   S tem je prva točka namena te zadruge črtana in ostaneta ji še dve, ki pa nista tolike važnosti, ko prva, ki bi kmetom lahko nesla kaj dobička. Seveda taka zadrug«, v kateri iaaa glavno besedo kak v kmetijstvu neitkušen vikanj Podgorc, sa ne more Bog ve kako razvijati.
— (Prišla je ura tudi zmj !) „Elinosti' sa piše iz Pulja : Nam ni navada, da bi grehe poje-disosv pisali na račun vse stranke Saj vemo, da se v vsaki stranki dogodi lahko kaj neljubega. Ali danes nam ja storiti izjemo, ker nam je govoriti o slučaju, ki je preknčeč, da bi moleč mogli iti mimo njega. Danes nam js govoriti o slučaju, katerega je v prvi vrsti zakrivila stranka sama, ko je dopuščala, da je pesamičnik, proslavljen in priporaan od stranke, zlorabljal svoj upliv in avojo meč za vršenje stvari, o katerih govorimo nižje doli. To je torej poseben slučaj, ki teži vest vse etranke. Brea saslombe italijanske stranke in še drugih z ieto avezazih č ni teljev t.m v mestu poljskem ne bi bil Karol Mar tinolicb mogel nikdar učiniti toliko ala, kolikor ga dolže sedaj in radi katerega so ga deli pod ključ. Karla Martinolicha, najglasovitega italijanskega agitatorja, pred sika oajforatalaeje orejevanega laškega lista „11 Giovine Penaiero", najzlobnejšega in najsrditejšega sovražnika Slovanov istrskih, najbrezvest-nejega zasramovalca in obrekovrlca naših prvakov v Iatri in zaupnika mnogih odličnjakov in — od ličnjakinj v Polji, ja zaprla policija v Trstu, na njega potu v — Italijo, ker je obdolžen velikih po neverjenj. Ta človek je donesel veliko aestečo, pravi kaos, v neko poprej Brečno rodbino; ta človek je uničil par mladih Ijodij, katerima je bil oskrbnik; provzročil je mnogofikode raznim zasebnikom in sled njtč govore v poljskem draštm „Soči*'a operaia", — kateremu je bil Martinoiich predsednik —, da gredo računi narskriž za malenkost 80 000 gl. Mi
konstatojemo le, kolikor as govori, prepuščamo pa sodni preiskavi, da napravi točae račane z Mirti nolicbem. Dolgo so dobri prijatelji po k m al t zladej-etva Martinolicheva a i slučaj v delavskem društvo je bil aaalo predebel, da bi ga bili mogli pokriti. A ravno to destvo, da ae je že dolgo šepetalo o teb činih, a se je vender pokrivalo, dokler ni primanjkljaj v „Societa operaia" zavil vratu Martinol*cbu, ravno to dejstvo nas opravičuje, ako pišemo Martinoiich« na ra ua etranke ital ja neke. Djpisaik BN»še Sloge", ki je bi nlačajao v H rpeljab, kosi je Martinoiich vozil iz Polja v Trst, pravi, da je bil posledoji ves prepaden in  preplašen;  rč. ao mn  begale sam ia tja, kakor da ae boji, da ga že anejpotome doleti usoda, ki ga je doletela slednjič v Trstu.   T.k da je bi, da ga niti poznati ni bilo več. Ia ta človeik je toli banditski napadal našega blagega Lsginjol Dr. Laginja pa je molčal vedno in ja govori stojim prijateljem:  mO reci, Bjg ne plačnje vsake sobot«-; ako je Bog ia  pravica, pride vrsta tuli nanj I' In prišla je vrsta tudi nanj.   Pa tndt zaslepljenci v okraju volt sk*m so dobili sedaj grenko lekcij i. Sij je bil ravno Martinoiich oni agitator ki je lazil po okraju o raznih volitvah v zadnjih časib.  S takim mož« m so sklenili alijanco zaslepljecci v voloakern okraju!! Ali ni sedaj, da bi se morali sramovati do dna duše svoji zailepljenci in še — kd i drui?! Prav useatne so opazke, ki jih je napisala „N»sa S rga" o teb d g d k rj: Č .dirno se, kako so mogli takema ''I v k u izroditi toliko vodstev, udaain strm pije, oakrbaištva! AU kaj ni danes neogoce v Istri? Tj je najbolja   lustracija naših odnoša;ev   Ji že res.   da oe še ne ve rezultat  vsega tf g«;  ali ko pr da stvar pred porotnike * Rovinju, tedtj i-e smemo nadejati vrbanca t»| ilostracij«, namreč:  da Marti nrlicb od de ispred por ite čis<. kakor jegajs, kakor je lansko Isto odšel neki darovnik iz Lišdaja!! Ia potem TH8ede Martinoiich zopet sroje mesto kakor prvak ia »gitator it*li|amke nuajks . . .   Bog zna da li zasede zopet tudi mesto  zaupnika izveataih odlič« Jakov »n — o IKonjakinj ? !
— (Iz Prage) se tikat pi*e: N^š rojak, aka d.-' iSni sllasr, g. Josip Germ, dvakrat s prvo ceno odlikovani učenec slivne<>i češeegi slikala V Bi ziba, otvonl je te dni v Pragi afelijar za Bgaralao slikanje (p rtret, nabožna rn d ko 1 a ti .ne slike, penre) Kdor si že li omisliti kake h' ko ali infor uiovati se v tem ozira, naj se obrne na njega pismeno pad naslovon; J. G^rm. Pr^ga, Vodičkova nI. 38
* (Svoji k svojim!) P.;sl>vmc d*. W >lf dobiva baje brzojavne in ^i^i&ene f.fnti'ke o 1 Italijanov is Trs'a in Girice. G >>•>•<v, nidfbudni oilaliua ga pa : a'ivlje ceo svojim „paladiuo o I<bertj, diritto*. Lrp idejal!
* (100 000 gld za mandat) N ki madinrski list poroča, da je doš^l na neodvisni k ub v Csabe anenimen list v k» t -r> m obljublja pisec 100.000 g d, za gimnazijo v B. GyJ>, ako bi stranka njega kan didovala. Pisec bi p >vedal h njo imu, ako b: bil njegov predlog sprej»t. To pisvo je vsekakor nov dokaz, da je na Og«rske33 za deuar moči mars kaj, — če ne isega — dobiti —
* (Koliko je Žid vreden) ja pok«zal b->gat žiđ, letovićčnik v Merann. Puld je r.nnr-i v vodo ter bil že v velikem straha, d utone. Žito je kl.cal na veo moč na pomoč, na kar je prišel neki hišnik, kateri je Žida rešil gotove smrti U sevno je, da je bil Žid hvaležen svojemu rešitelm; zato ga je tudi brgato obdaril; dal mu je — 60 kr.; menda je že čutil, da njego to življenje ni bilo več vredno, nego borih 60 novcev.
* (Kužna bolezen jelenov in srn) V R) stajniškem okraju v Slavoniji  se  je pojavila msj jeleni in srnami   kužna  bolezen, katera je uti)i:U že veliko živalij.  V zadnjem času so našli baje 50 srn, katere so vsled kuge poginile.
* (Italijanski roparji) V bližini Palerme so našli nedavno tri mrtvece v nekem vodnjaku. Že tekom treh let se ponavljajo ondi zlodejstva toli pogosto, da si policija ne ve več pomagati Okoli 40 ropov in umorov se je dogodilo ondi, več ljudi j je popolnoma izginilo. Sedaj se je dognalo, da biva v okolici Palerme roparska četa, ki šteje okoli 100 roparjev, katerim načeluje neki gostilničar. Lspe razmere !
* (Glasba na Menelikovem dvoru) M*nalik je dobil cd rnskega cara ve'iko zbirko raznib mu zikalmh instrumentov. S-d»j ss g ji na njegovem dvora glasba v največji meri. Poučevanje je prevzel Ras Leontjev, is Menelik bode ba;e — plesal, kakor bo Leontjev — godel.
Darila i
Dredništvn nafiega lista sti poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gospo dični „Majarcnček* in   1Zolenc»-   17  kron, katere sta nabrali v veseli  družbi na Javorniku in v l\žiču. — Živeli ro-doljubni darovalci in daruvalke!
	1	
	Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I	
	1	
Književnost.
— „Naša monarhija". Deseti zvezek tega j ubilejakega dela prinaša popis in slike iz kranjska dežele. Deželnemu mestu in njega okolici so na menjene slike: mestna kiSa, nova infanterijska vojašnica, grad Tivoli, grad Turjak, Radolfiaum. realka, gledališče, kranjska hraailnica, Tonhalle, Fran Jožefova cesta, izvir Ljubljanice, Goričane Kaltenbrunn (Fužine) in procesija pred nunsko cerkvijo. Dalje: Kamnik s kopal.ščem (t slike), Bled, Triglavski snežnik, vila Seebach, Postojia-ska jama (2 sliki), Radovljica in Gorenjska. Narodoa moška noša (6 slik), BelopeSko jezero in narodna moška in ženska noša, Kraoj (8 slike) in ženska narodna noša, Kras, Planinski grad, in grad Snežnik, grad Seoožeče, Prem, Kočevje, Novom ee t o In še nekaj manjših vedut. Tekst je oskrbel P. pl. Radie s. Obžalujemo, da ni sprejeta v zvezek niti slika „Narodnega doma", niti zgodovinsko slavnega gimnazija z Vod n ko vi m kipom. „Zisluge* Nemcev za prosveto Kraojcev j>a je g. Radios uprav pesaiško pretiraval. Navzlic temu je tudi ta zvezek prav lep ia ukusno sestavljen
Telefjnična in brzojavna poročila.
Dunaj K), novembra. Budgetni odsek dožene še tekom tega tedns, razpravo o na godbenem provizoriju tako, di se prihodnji teden že lahko začne o njem debata v zbor-nfei. Kako dolgo bodo trajala, tega ni možno presoditi; splošno se misli, da do sredi du cembra. Z ogerske strani se dela na to, d* bi gospodska zbornica dogmla razpravo do 3. decembra.
Dunaj 15 novembra. Včeraj se je tu vr^il avstrijski kmetijski shod, kateri pa ni za služil imena avstrijskega shoda. Mej udelež-niki, katerih je bilo kacih 3000, so bili skoro sami pristaši nemške krščansko-socijalne stranke in nekaj galnkih kmetov, katere vodita po slanca S z a j e r in T a u a c k i e w i c z. L u e g e r je shod pozdravil, iti sicer je rekel, da kot nemški župan pozdravlja najprej svoje nemške rojake, potem pa tudi druge udeleŽulke. Slovenski p \sl. Berks je umaknil svoj referat in so vsled tega referirali sami nemški krščanski socijalisti, namreč S teine r, Fink in S c h r ei be r.
Dunaj 16 novembra. L:sti si poročali, da nameravajo slovanski vseučiliščniki uprizoriti ali ua vseučilišči ali pred parlamentom demonstracijo. To je neosnovano. Demonstracija se nobena ne pripravlja. Za včeraj določeni sestanek zaupnikov slovanskih akademič-nili društev se ni vršil in je bil preložen na nedeljo. Ta sestanek ima namen, izdati v imenu slovanskih visokošolcev resolucijo, katera naj protestuje proti nemškim resolucijam in de monstracijam.
Praga lo. novembra. Deželnemu zboru, kateri se, kakor vsi drugi dež. zbori, snide dne 15. decembra, predloži vlada več predlog velike politične važnosti.
Carigrad l.r>. novembra. Avstrijsko-ogerski poslanik Calice je izročil vladi noto, s katero zahteva Avstrija kot zadoščenje za nezakonito ravnanje z avstrijskim podanikom Brazzasolijem, naj se tekom gotovega roka od stavita vali v A dani  in  mutašenf v Mersini.
Pariz lf>. novembra. Vsi listi se bavijo z afero Drejfuss.   „Figaro"  javlja, da je senator Suh urer-Kestntr izročil svojemu od vetniku vse, nedolžnost Drevfussa dokazujoče podatke, kateri se tekom štirinajstih dnij predloži pravosodnemu ministru. „Figaro* je trdil, da je izdajstvo, radi katerega je bil obsojen Dreyfo8S, storil neki častnik,  kateri  še zdaj živi v Parim. Razni listi so namigavali, da je Častnik Loais Rougemond, kateri je bil švadronski zapovednik, a je 1. 189G. izstopil iz službe. Rougemond izjavlja v časuiku „Li berteu, d* je to obrekovanje in pravi, da si bo znal dobiti zadoščenje, ako bi aja Scheurer-Kestner ali kdorkoli drzuil, dolžiti ga izdajstva. „F i g a r o" izjavlja danes, da dotičui častnik, katerega dolži Seheurer-Kestner izdajstva, ni L'juis Rougemond.
London 15. novembra. Iz Novega Vorka se poroča, da so kubanski ustaši blizo mesta Puerto Principe z dinamitom razstrelili neki \lak. 12 oseb je bilo ubitih, mnogo raujeuih.
Wi9.    Deželne gledališča v Ljubljani. Dr.pr.sio
Operna pred.sta.Trat. V (oro',, <liu> Hi. novemlirH 1SOT.
Prvikrat v tej sezoni:
Fra Diavolo.
+
Ces. kr. avstrijske      državne železnici
Pos'ovpnil II li-uiSek.
Komična opera v treh dejanj h. Spistl Serih« A. fantek.   Uglasbd I), t   Auber.   K ipelnik |
Režiser g. J. N Hi. Blagajnica se odpre ob 7. nri.   Začetek točno ob \',8. uri.
Konec ob 10. nri Pri predstavi sodeluje orkester si. o. in kr. petpolka 6t 27. Prihodnja predstava bo v četrtek,  tli.e H. novembra lb97.
■    u* M3uvjia lisi i.
iRirAiliiv **\ I ehNekntivne <'rK/h<-- Marije Stieno posestvo v ('vislarjih, cenjeno 468 gld, dne 17. novembru in Ift, decembra v Kodevji.
Janezu I i 1 a v I n a zemljišče v Knežji vasi, cenjeno 35 gld.. dne 17. novembra in 17. decembra v Trebnjem.
V .»i1'i;i'ino llibe i...ii.i iz Kaplje vasi epedajoea remljiSča v Mostah, c.mjcnu t 21 7 gld , Antona H r i b e r n i k a EemljiSče v Beli, cenjeno lioo gM., in Matije JaneŽiča Mmljiiea v Sahadolu, cenjena lk69 gld., vsa tri dne 17. no-vemurH in 17. decembra v Kamniku.
Alojzija Bučarja posestvo v Unajnarjih, cenjeno 99t> gld., dne 17. novembra in L?, decembra v Litiji,
Jofote Dragan zemljišču v Segiuki, cenjena 2111 gld, in Jožefa Marjetica zemljišče v Zloganji gori, cenjeno ICO gld., oba dne 17. novembra in 99. decembra v Mo-kronogn.
Neže Bradalka zemljišče v Rovtah, cenjeno 1088 gld., in Luke Grabajne posestvo na Uncu, cenjeno 3 5 gld., dne lH. novembru in 18, decembra v Logatcu.
Umrfll so v Sljubi j a u I:
V deželni bolnici: Dne* 9. novembra:  Mariju   lVklenk,  delavčeva žena, 86 lat, jetika. — Tomal štrukelj, delavce, 59 let, rak.
Meteorologično poročilo
Visina nad morjem 806*9 m.
Oloboho užaljenim srcem naznanjamo, da je nas iskreno Ijnbljeni oče, oziroma tast, stari oče, gospod
Alojzij Rus
bival  posestnik  in trgovec v Šaiartnem pri Litiji
danes dopolndne po kratki a mučni bolezni, previden b sv. zakramenti za umirajoče, v 71. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokolnika bede v sredo, dne 17. listopada ls'.t7. I., ob uri popoludms v hisi št 31 na Poljanski cesti blagoslovljen > teina pokopališče k sv Krištofu preneseno in t. ikaj položeno k večnemu počitku.
Svete masa zadušili' e se bodo brale v turni cerkvi pri sv. Petru.
Dragega rajniku priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dno l.r>. novembra 1897.
(1754) Žalujoči ostali.
Mosto vsacoga posebnega naznanila
1 1 November	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lunioi-v C	Vetrovi	Nebo	Psubvina v mm. v '•*. nri';
13. 11.	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	741 9 740*9 7.;i».')	4-7 9*9 &U	brezvetr. hI. szah. si. ssvzhod	oblačno oblačno oblačno	00
» n	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	789*7 740-1 7 1,,-.	6-8 80 112	■1. jug si. j"g ar. jzuti.	oblačno skoro obi. oblačno	o-o
Srednja temperatura sobote  in nedelje 14u in 4 9", ca 9*7" pod in 10' nad normalom.
Lepo stanovanje
e štirimi sobami oddi ee s l.V deeenibroiii nia liongieNiicin i i*:,n Nt. 11», I. nadstropj-i. v u ta I ena. 1729—:<)
lmeria-grozdje, prekajeni Renski losos („Lachs"), sveže Banane, „Sprote" in slaniki („Piklingi"), marinirane ribe in kon-serve v™-*)
vse ravno sveže ilošlo pri
Ant. Sta.CUl-11, 2 delSSami.
Izvod iz voznega reda
-^•'-5eu-v-xi.ofy» odi "L. o le t o To rat 1897
Otlh«»'l !m LJubljane jnž. kol. ITofC« fei Trtu»
Ob 12. ur* ,y m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeti'»-.te, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Sobiograd; rerj Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.— Ob 7. uri 5 ae. zjutraj osohni vlak v Trbiž, Pontabrl, Beljak, Celovec, Franzeusleste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunai. — Oh 11. nri 50 m. dopolndne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Ljubno, Selz, thal, Dunaj. — Ob 4. uri I m. popoludne osonni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Ljubno; čez Baletka! v Solno ^rad. Lencj Gastein, Zeli oh jezeru, Inom »st, Ihegrnc, Curih, Genevo, Pariz; čez Kleiu-Heilbng v Steyr, Line, Budejevice, Pl/er j. Murtiine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lip-ako, Dunaj via Amstetten. — l'raita v Novo mento In * Uoeevje. Oh t>. uri 15 m /jutraj meftani vlak. — Ob 12. uri fi5 m. popoludne meftani vlak. — Ob B. uri .'10 m. zvečer mešani vlak. — l'rilio«! v I.juUlJano. j. k. I'r I« T rli i Ln. Ob f). url 52 m. zjutrnj osobni vlak z Dunaia via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varuv, II. ki, Marijindi varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljuhna, Celovca, Beliaka, Fran-zensfeBte. — Ob 11. uri 20 m. dopolndne osohni vlak z Dunaia via Amstetten, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Geneve Cnriba, Hregenca, InomoBta Zclla ob jezeru, Leud Gasteinu, Ljuhna, Celovca, Linca. Pontabla. Ob 4, uri f>7 in. popoludne cmi hni vlak z Dunaja, Tijubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Kranzensfeste, Pontabla — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*rogM i* Novega nn--.li* In la liot.tji* Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 in popoluttue meSani vlak. — Ob 8. uri 85 in. zvečer mešan vlak. — Oriliotl Ia l.j uli I \ it ■« d. k. v Kitiimlk. Ob 7. uri i.'l m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 5u m. zvečer. — l'rlbod v I.Jubljnuo d. k. i r. It u umi U it Oh b\ uri f>6 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob *>. nri 20 m. zvečer. i9U2— 21» 1)
l»oln-o olirnnjeii
^= glasovir ^
(1743-2) Jt^ na iirodtaj.
Kje? pove upravniStvo M8lovenekegu Naroda".
8ANTAL od MIDY Zatre Copala, knbebe, vzbrlzg-anja.
Ozdravi iztok v 4M muh — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih in povzroči SčiSčenje rajbolj s—*v kalne vodo Kot. jamatvo (/,v^Y; ima vsak tobolčoo ime J
Zaloga, 8 rue Vivienne, Pariš
in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
Otvoritev trgovine.'
Usojava te tem potom uljudno naznanjati, da sva odprla z današnjim dnem pod firmo
ijfee 4 3j%rsche
„pri saboru"
v nekdanji prodajalnici g. Rantha na Marijinem trgu štev. 1 trgovino s suknom, manufakturnim, platnenim in modnim blagom.
Usojava se posebno opozarjati čestito p. n. občinstvo na naju dobro asortirano skladišče najnovejših dam S k ili roll za obleke, barhantov za modne obleke, platnenega in belega blaga in perila za gospode iz najboljših tovarn, kravat najnovejše facone, poddivnega blaga in vseh priti klin skih. predmetov po najprimernejših cenah.
Zajedno naznanjava, da sva ustanovila trgovino na strogo najreelnejŠi podlagi in zagotavljava, da se bodeva potrudila, da osebno in s posebno paznostjo ustreževa vsem nama stavljenim zahtevam.
Z velespoštovanjem
(1740—2)
Minibef 4 Worsche.
U^Str Vzorci se na zahtevanje dopošiljajo "brez stroškov. — Poštna naročila S3 izvajajo najtočneje.
.©k©k©kOj
Izdaiiiulj *n odgoiorui utbilmk: Joaip j^olli.
JLiUutJiiiia ia tiak .Narodne Tiskarne'*