Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIII., štev. 214
LJubljana, sreda U* septembra 1932
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 18. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Po francoskem odgovoru
Zaradi nezadovoljivega odgovora francoske vlade se Nemčija bržkone ne bo udeleževala razprav na raz-
orožitveni konferenci
Pariz, 13. sept. d. V svojem odgovoru na nemško noto o enakopravnosti v oboroževanju nastopa francoska vlada predvsem proti trditvi nemške vlade, da bo ostal potek razorožitvene konference nezadovoljiv po svojih uspehih. Tako naziranje je pre-uranjeno in ni z ničemer upravičeno. Francoska vlada de vse s tonila, kar je bilo v njeni moči, da omogoči reden razvoj dela na razorožitveni konferenci. Pokazala je tudi svoco dobro voloo za znižanje oborožitve s tem, da je predložila parlamentu predlog za zmanjšanje izdatkov za. vojsko za približno 1.5 miljard frankov.
Temeljno načelo Francije je, da se ne sme stremeti po oborožitvi posameznikov, temveč po nadziranju splošne razorožitve. Da pa se tak program lahko učinkovito izvede, ge potrebno postopno delo. Ako bd se nemška vlada izjavila upravičeno, da hoče svojo oborožitev izpremeniti, češ da je od pripravljene pogodbe pričakovati nezadostnih uspehov, bi ne postopala samo v nesoglasju z Basnimi določbami od nje podpisanih pogodb, temveč bi s svojim zadržanjem tudi onemogočila bodoče uresničenje splošne razorožitve.
Francoska nota se obrača nato proti nemški tezi, da mora razorožit ven a konvencija nadomestiti versailleako pogodbo in da ne smejo biti določene nobene po sebne določbe za Nemčijo. S pravnega stališča francoska vlada tej tezi ne more pritrditi. Francija je pripravljena sodelovat) pri proučevanju tega vprašanja enako kakor vsi drugi udeleženci in bo šla na pot? do razorožitve tem dalje, čim večje dam stvo bo našla v splošni organizaciji miru.
Nota poudarja zatem predvsem misel varnosti in pravi, da gre za jamstva, ki jih je treba preskrbeti vsem narodom, malim "in velikim, in sicer na ta način, da se uvede mednarodno nadzorstvo oboroževanja, ustvari razsodiščno postopanje to zagotovi učinkovito izvajanje razsodiščmh sklepov. Ako se trdi, da hoče Francija s tem prikriti svoje imperialistične težnje, potem ni ničesar bolj napačno kakor to. Francija si ne lasti nikakih predpravic, temveč zahteva samo pravičen delež pri vaj-nosti, ki nad velja za vse. Ona je pripravljena proučiti ne samo morebitne nemške pobude, temveč tudi oobude ost a lih držav.
Odgovor francoske vlade se Izreka proti nemškim zahtevam ter poudarja, da ni nobenega dvoma, da gre za oborožitev, ki bi se neizogibno razširila na vse države, kar tere so s pogodbami vezane na sličen režim kakor Nemčija. Neposredna posledica tega pa bi bila, da bi se nanovo sprožilo vse srednjeevropsko in vzhodnoevropsko vprašanje in bi se znova pričelo tekmovanje v oboroževanju. Na stvari 'ie torej neposredno zainteresirana vsa Evropa, in Francija nikakor ne more pmi.stati, da bi sama daijaia odgovor na vprašanje tolikega obsega. V poštev bi .prišel tudi ves mornariški režim posameznih držav.
če torej Nemčija vztraja na svoji nameri, se mora izvesti splošna akcija, toda ne na področju razorožitvene konference, ker so nemške zahteve v direktnem nasprotju z njenim namenom znižanja oborožitve in ker se konference udeležujejo narodi, ki niso sodelovali pri mirovnih pogodbah. Potrebna pogajanja se ne morejo pričeti, ne da bi se vprašale države, krt so pristopile k .pogodbi o medsebojnem zaupanju od 13. julija. Za razpravo je merodajna versaille-ska pogodba, ki se ne more izpremeniti enostransko. Odločitev de edino v rokah Društva narodov. Francija ne more delati v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela napram njemu ter si pridržuje pravico, da pred Društvom narodov obrazloži v primeru potrebe vzroke, ki ji branijo privoliti v obnovo oborožitve Nemčije. Francija ostane zvesta statutu Društva narodov, pa naj se zgodi karkoli. Opozarja tudi na nevarnosti, ki morejo nastati za obnovo svetovnega gospodarstva z ukrepi, ki bi prej aH slej povzročili zopet tekmovanje v oboroževanju ter obnovo militarizma. Francija meni, da more pri ohranitvi prevzetih obveznosti z Nemčijo poiskati novo pravno stanje, vendar pa ne s povrat-Jtom na staro pot .pripravljanja vojne, temveč z napredkom v organizaciji miru.
London, 13. septembra. AA. Ameriški veleposlanik' v Londonu Mellon je imel danes dolg razgovor z zunanjim ministrom Johnom Simonom. V poučenih krofih domnevajo, da sta se razgovorajala o nemških zahtevah. Sodijo, da bo stališče ameriškega zastopnika zanimalo tudi premier-ja Macdonalda ter bi utegnilo vplivati na njegovo stališče v tem vprašanju.
Odmev v Franciji
Pariz, 13. septembra. AA. Vsi francoski listi toplo pozdravljajo Herriotov odgovor na nemško noto in podčrtuieio njegov zmerni in vljudni ton. Zlasti naglašajo, da je Francija zmeraj pripravljena za razgovore o razorožitvi, kar je tudi dokazala z žrtvami, ki jih je že doprinesla na tej poti. da tako olajša poznejše razgovore o razorožitvi. Nota popolnoma odgovarja javnemu mnenju francoskega naroda.
Celo listi, ki so v zadnjih dneh očitali Herriotu, zakaj ni Berlinu kratko odgovoril s kategoričnim >non possumus« ter izjavil, da je diskusija o tem vprašanju za Francijo nesprejemljiva, danes odobravajo stališče vlade, češ da je dobro, če so se stvari tako razvile, ker daje francoska nota v vsaki točki jasen odgovor, temelječ na savesti, da ima Francija PTav.
Predsednik vlade Herriot je dal listom besedilo odgovora francoske vHde na nemško spomenico in pri tem odklonil vsako ilzjavo, češ da je nota dovolj jasna
Nemške grožnje
Berlin, 13. septembra. AA. Wolffov urad poroča: Zaradi notranjepolitičnih dogodifeav
zadnjih dni nemška vlada še ni mogla popolnoma proučiti francoskega odgovora na nemško stališče o razorožitvi. Kljub temu se lahko ie danes reče, da francoski odgovor ne bo mogel dati podlage za sporazum v razorožitvenem vprašanju. Francoski odgovor v bistvu dokazuje, da na francosVl strani še zmeraj ne razumejo pravilu« splošnega položaja glede na nemške želje po enakopravnosti. Res se v besedilu francoskega odgovora nahaja neki stranski stavek, i« katerega bj se dalo sklepati, da bi Francija morebiti mogla liti tudi nekoliko dalje na pot proti ugoditvi nemškim zahtevam. Drugače pa kaže duh, ki veje iz francoske note, da Francija tudii v bodoče še ne želi priznati Nemčiji druge varnosti kakor tiste, ki jo jamčijo mirovne pogodbe, dočim želi zase pravico varnosti, ki jo daje oboroževanje.
Kakor se doznava na pristojnem mestu, se zdi glede na tako sliko stvari zelo- verjetno, da bo Nemčija iz tega izvajala že napovedane konsekvence in da 6e ne bo več udeležila zasedanja razorožitvene konference, ki bo svoje delo nadaljevala 21. t. m. v ženevi. Vsekakor bo Nemčija še enkrat podrobno proučila francosko noto, preden se definitivno odloči. Nemčija se zaveda pomena takega sklepa, in bo zato ne glede na to, ali se bo sama udeleževala dela razorožitvene konference ali ne, z interesom spremljala bodoče delo te konference.
Nemčija si želj enakopravnosti in ničesar drugega. Zato bo srečna, če bo ravno s to svojo željo nekega dne pripomogla k splošni razorožitvi.
Ženeva, 13. septembra. A A. Zdi se, da ni več dvoma, da bo Nemčija izvršila svojo grožnjo, ki jo je i<zrekla v svoji izjavi dne 22. julija na razorožitvami konferenci, •in da se ne bo veji udeleževala zasedanja te konference, dokler ne dobi zagotovila, da se ugodi njeni zahtevi po enakosti v oboroževanju.
še včeraj so nekateri mislili, da »e bo Nemčija spričo pomirljivega toia francoskega odgovora premislila in da se ne ho umaknila s konference, d<anes pa prevladuje takorekoč soglasno mnenje, da se Nemčija s tem odgovorom ne zadovolji.
V tukajšnjih krogih se vprašujejo, alt naj se zasedanje konference nadaljuje tudi ob odsotnosti Nemčije. Večina držav je za to. da se konferenca vrši. češ, da nemška odsotnost ne more in ne sme ov.iTa.ti dela za razorožitev. Pripomniti je treba, da določa načrt konvencije pripravljalne komisraie, naj ta konvencija ne velja za drža/ve, katerih vojaški ustroj uravnavajo mirovne pogodbe, z drugimi besedami da so vsai teoretično konferenca lahko nadaljuje tudi brez Nemčiie. Kliub temu na v«e države. Franciija pa še posebej, žele da bi Nemčija še nadaJije sodelovala pri konferenci.
Co bi Nemčija izvršila razne grožnje generala Sohleicherja Ln tako enostransko Dre uredila svoj vojaški ustroj med zasedanjem razorožitvene konference, bi bile Francija in druge države-pocT^isnice v«*r-&a;lleske .pogodbe prisiljene, da obvestijo n fcem svet Društva narodov
Po vesteh iz Londona nameravata London in naiibr? tudi Washin.gton Nemčitt prigovarjati, naj ne zapusti konferenc. Priča/kovati je tudi, da bo takoj po sestanku odbora konference kolektivni na« t on delesratov in javno mnenje v prizadetih državah v ugodnem smislu delovalo na odločitev Berlina.
Italijansko stališče
London, 13. sept. s. »Timesov« dopisnik v Rimu poroča: Italija je francoski odgovor na nemško noto skrbno proučila, vendar najbrže o njem n? bo podala nobene ofiei-jelne izjave. Italija je slej ko prej trdno prepričana o nujni potrebi, da bi razoroži t-vena konferenca dosegla nekaj jx>zitivnih uspehov. V ostalem se načelno priznava pravilnost nemških zahtev, toda Italija želi, da bi bilo tem zahtevam ustreženo ne z oborožitvijo Nemčije >n s tem z neizogibnim splošnim povečanjem oboroževanja, temveč z znižanjem oborožitev držav zmagovalk iz Versaillesa. V Rimu se že računa z možnostjo, da Nemčija ne bo več hotela prisostvovati prihodnji seji razorožitvene konference in da bo morda celo prijavila svoj izstop ij Društva narodov.
Zarota proti Stalinu
Varšava, 13. sept. 5. Po vesteh iz Mo-sflcve so sovjetske oblasti prišle na sled velikopotezni zaroti proti Stalinu. Doslej je bilo aretiranih 120 zarotnikov, med njimi tudi več oficirjev rdeče vojske. Zatrjujejo, da je v to afero zapleten tudi komisar za vojsko Vorošilov, ki velja že dalje časa za odločnega nasprotnika Stalina. Vojaška stranka vodi že dolgo tajno borbo proti Stalinu in skuša spraviti Vo-ro.šilova na njegovo mesto.
Tudi Avstrija bi se rada oborožila
Dunaj, 13. sept. g. Na zadnji širši seji deželnega vodstva krščan^kosocialn e stranke v Salzburgu je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Zvezda vlada se poziva, da energično dela na to, da se določbe mirovnega diktata glede brambnih dolžnosti izpremenijo vsaj v toliko, da bo v Avstriji dovoljeno zopet uvesti splošno brambno dolžnost. V zvezi s tem sklepom se je izvedelo v odločilnih krščanskih socialnih krogih, da tamkaj ničesar ne vedo, da bi se mislilo načeti vprašanje bTamb-nega problema. Izmed večinskih stran?: ima samo Landbund nekak brambni program z milico dočim se o ideji zopetne uvedbe splošne brambne dolžnosti doslej v nobeni izmed meščanskih strank ni niti ra^prav-
Uakfc
PAPEN GOSPODAR POLOŽAJA
Herojsko-komične oblike ustavnega spora v Nemčiji med vlado in
predsednikom parlamenta Goeringom
Berlin, 13. sept. g. Ustavni spor med državnim zborom in državno vlido traia dalje in se je danes še celo poostril. V odboru za čuvanje pravic ljudskega zastopstva, ta-kozvanem nadzorstvenem odboru, ki ga je sklical njegov predsednik poslanec Loeb-?, je bil danes proti glasovom nemških nacijo-nalcev in komunistov sprejet sklep, v katerem se zahteva, da bi morala današnji seji po čl. 33. državne ustave prisostvovati državni kancelar in državni notranji minister, ki pa sta postavila za udeležbo na seji takšne pogoje, kakršni po omenjenem členu državne ustave niso dopustni. Odbor je nato ugotovil, da sta državni kancelar in državni notranji minister s svojim današnjim postopkom odprto kršila državno ustavo. Ta sklep je imel naslednjo predigro:
V nadzorstvenem odboru, ki 6e je sestal dopoldne, je podal ministerijalni ravnatelj Gottheimer kot zastopnik državne vlade izjavo, v kateri je ugotovil, da postopanje predsednika Goringa na včerajšnji seji državnega zbora ni bilo združljivo z državno ustavo in poslovnim redom. Hkrati je poudaril na3iranje državne vlade, da je stopil razpust državnega zbora z izročitvijo dekreta o razpustu v veljavo. Predsednik držvne-ga zbora Goring je poslal sinoči državnemu kancelarju pismo, v katerem je kratko sporočil, da je državni zbor sklenil razveljaviti obe naredbi državnega predsednika in državne vlade z diie 4. in 5. t. m. in obenem odreči Papenovi državni vladi zaupanie. iz pisma je razvidno, da Goring ne priznava razpusta državnega zbora. Zato mora državna vlada odkloniti, da bi stopila v pogajanja z nadzorstvenim odborom državnega zbora, dokler Goring ne prekliče svoiega včerajšnjega pisma. Nato je ministerija:n. ravnatelj Gottheimer zapustil sejo.
Predsednik državnega zbora Goring je podal nato na splošno presenečenje izjavo, ki je bistveno drugačna od njegove včerajšnje izjave in od vsebine pisma, ki ga je poslal državnemu kancelarju. Dejal je, da mora priznati razpust državnega zbora kot pravomočen in da lahko tudi zrušeni državni kancelar sopodpiše dekret o razpustu državnega zbora, dokler uživa zaupanje državnega predsednika. Toliko mora izpremeniti svoje naziranje od včeraj, pri čemer pa mora vztrajati na stališču, da je bilo tudi glasovanje v državnem zboru pravnovenav-no. ker se je že pričelo preden se je državni kancelar prijavil k besed.
Varnostni ukrepi policije
Berlin, 13. septembra, č. Zaradi včerajšnjih dogodkov v parlamentu je uvedla policija izredne varnostne ukrepe. Že v večernih urah so patrulj,irale po ulicah močne patrulje, v okolici parlamenta pa so bile vse straže pojačane. Pri Brandenbur-ških vratih je bil pripravljne velik oddelek policije na avtomobilih in na konjih.
Po ulicah so se zbirali ljudje in živahno komentirali dogodke. Policija pa je vsako zbiranje prepovedala in neprestano razganjala posamezne skupine. Največjo pozornost so vzbudile vesti, da pripravlja vlada proglasitev obsednega stanja. Vlada je imela zvečer zares drugo sejo, na kateri se je bavila s takimi ukrepi in sklenila zasesti parlament s policijo in vojaštvom, ako bi Goring izvršil svojo grožnjo in ponovno sklical k seji razpuščeni državni zbor. Do proglasitve obsednega stanja sicer ni prišlo, vendar pa je vlada sestavila točen program varnostnih ukrepov, kri jih bo uveljavila, čim bi se za to pokazala potreba. Predsednik republike je sklepe vlade odobril. Vlada pa upa, da se ji ne bo treba poslužiti nobenih izrednih ukrepov in računa s tem, da bo v najkrajšem času nastalo splošno poiruirjenje. Verjetno je, da bo zopet uveljavljena zasilna naredba o političnem premirju. Na borzi je bilo danes dopoldne vse mirno in se je poslovanje razvijajo popolnoma normalno. Danes so se razširili tudi glasovi, da bo prepovedana vsaka nošnja uniform in da pripravlja vlada zopetni razpust hitlerievskih napadalnih oddelkov.
Predsednik državnega zbora Goring je odklonil zahtevo komunistov, naj bi 60 vršila 6eja šefov parlamentarnih frakcij, na kateri naj bi se sklenilo sklicanje državnega zbora za jutri. Skliceval se je pri tem na svojo včerajšnjo izjavo, da pred odločitvijo pristojnega državnega sodišča kot predsednik parlamenta ne bo podvzel ničesar. Kljub temu pa je vladala dar.es v državnem zboru velika živahnost. V poslopje so prihajali številni pos^nci, ki 60 deloma prisostvovali seji zunanje političnega odbora, de'oma pa sej« nadzorstvenega odbora za zaščito interesov parlamenta, ki ostane v smislu ustavnih določb tudi pa razpustu državnega zbora v svojii funkciji. Ta odbor je razpravljal danes ponoldne o sporu, ki je nastal med parlamentom m vla.uo, do?:m je zunanji odbor raznmvl ia1 o lausannskih pogodbah in o razoroiiK-e'1' vprašanjih.
Konferenca pri zaprtih vratih
Goring, Gobels in Ostali narodno socialistični voditelji so imeli snoči pozno v noč trajajočo sejo v hotelu Kaiserhoff. Konferenca, ki ji je prisostvoval tudi Hitler, se je vršila za zaprtimi vrati in drže sprejete sklepe v najstrožji tajnosti. Kljub temu pa se je izvedelo, da je Hitler popolnoma soglašal z Goringovim postopanje.o in zahteval, naj se končna odložitev v tem »poru prepusti državnemu sodišču Sest« nek državnega sodišča pa naj 6e pospeši 7 akcijo deželnih vlad. ki so v rokah narodnih sooialistov. Ko je Hitler pozno ponriči odhajal iz hotela, mu je zbrana množica priredile bučne ova»jo,
Preiskava v parlamentu
Komunističnia frakcija je danes objavila, da je snoči kmalu po polnoči vdrlo v parlament 50 kriminalnih uradnikov državne policije in izvršilo hišno preiskavo v prostorih komunistične stranke. Policijska direkcija je v zvezi s tem izdala komunike, v katerem pravi, da je prejela snoči zaupno obvestilo, da se pripravlja atentat v državnem zboru. Zaradi tega ;e bila izvršena hišna preiskava v kletnih prostorih državnega zbora in v prostorih komunistične stranke. Preiskavo je vodil osebno namestnik šefa policije- Zoper to kršitev parlamentarne suverenosti je vložil priziv navzoči r^-miški ravnatelj državnega zbora Galle. predsednika državnega zbora Goringa policija ni mogla najti, da bi ga predhodno obvestila o nameravani hišni preiskavi.
Nemški listi in razpust Reichstaga
Berlin, 13. septembra. AA. Nemški listi komentirajo včerajšnji incident, ki je pri-vedel do razpusta parlamenta, kot znik zmešnjave, v katero je zašlo današnje nemško politično življenje.
Nekateri listi so mnenja, da je nemška vlada dejansko veudarle padla v parlamentu, ker ji je z velikansko večino odrekel zaupnico.
»Gcrmania« obžaluje, da je tako naglo prišlo do razpusta državnega zbora, in se boji, da bi to ne obrodilo nesrečnih posledic za Nemčijo.
Liberalni listi kritikujejo včerajšnji nastop predsednika državnega zbora hitler-jevoa Goringa, vendar pa priznavajo, da bo Goringov nastop dobro služil hitlerjev-cem pri njihovi bodoči agitaciji med narodom.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pribija, da so vsi mostovi porušeni rn da se Nemčija končno nahaja pred vlado brez parlamenta.
Drugače pa je večina listov mnenja, da trditev Goringa, da bi bil ukaz o razpustu parlamenta brez veljave, ne drži, ker je državni zbor glasoval šele tedaj, ko je bil dejansko že razpuščen.
»Kolniscbe Zeitung« pravi, da je včerajšnji nastop hitlerjevcev in centruma dokaz, da je nemogoč sporazum med tema dvema skupinama in da je bil zato nemški državni zbor za delo nesposoben.
Glede nOvi.h volitev računajo, da se bodo vršile 10. oktobra. O tem bo vlada sklepala najbrže že na eni izmed 6vojih prihodnjih sej.
Položaj po razpustu parlamenta
Pariz, 13. septembra AA. Havas poroča iz Berlina: Kljub teatraličnim izjavam Goringa je nemški parlament zakonito razpuščen in ne bo mogel več zasedati. S čisto ustavnega stališča sme nemška vlada razpustiti državni zbor vsak trenutek in zato je veljavnost ukaza, ki ga je včeraj Hindenburg podpisal, iznad vsakega dvoma. To stališče sta priznali tudi centrum-ska in socialno demokratska skupina v parlamentu še pred seio starostnega sveta, ki jo je sklical Goring neposredno po poslednji seji državnega zbora, ki pa se ni mogla vršiti.
Toda naj bo glasovanje, ki se je vršilo včeraj popri dne in je pokazalo ogromno večino proti Papenovi vladi, ustavno ali ne, njegova moralna in politična cena je neokrnjena. Iz glasovanja se vidi, da ima vlada za seboj le peščico glasov in neznaten del naroda, z drugimi besedami nemško nacionalno stranko, ki pa je dobila pri zadnjih volitvah samo 2 milijona glasov od 38 milijonov oddanih.
Po včerajšnjih dogodkih je postal diktatorski značaj Papenovega predsedniškega kabineta tako jasen kakor še nikoli, edina njegova moč je namreč v podpori, ki mu jo brez rezerve daje Hindenburg. Se včeraj popoldne neposredno po usodni seji državnega zbora je predsednik republike izjavil kancelarju, da popolnoma odobrava njegev nastop. Vlada je odločena rabiti tudi silo, da onemogoči strankam, v prvi vrsti seveda narodnim socialistom, prirejanje demonstracij in nemirov ter se pri tem zanaša na Reichswehr.
Toda prezreti se ne sme, da je predsednik republike Hindenburg s tem, da se je identificiral z vlado, osebno zašel v položaj, ki utegne postati zanj deiikaten. Od-slovitev Briininga je bila politično opravičljiva, zakaj narodni socialisti so bili obljubili, da bodo tolerirali predsedniški kabinet in je bilo s tem dano jamstvo, da se bo vlada naslanjala na vse desničarske stranke, to je na 45 odstotkov volilcev. Danes pa je peložaj drugačen, kajti narodni socialisti so napovedali Papenovi vladi boj na nož, razen tega pa so v ostri opoziciji proti njej tudi vse druge stranke, izvzem-š; neznatno peščico Hugenbergovih poslancev.
Priprave za novo ustavo
Berlin, 13. septembra AA. Diskusija med vlado in komisijo za obrambo narodnega predstavništva ima seveda samo aicademič-no ceno ter zavzema že herojsko komične oblike, zakaj Goring pripada stranki, ki je vedno učila, da je treba zaničevati ustavo in vlado, ki se tako doslovno drži ustave, ter je hkrati napovedala, da namerava ori prvi priliki ustavo v temeljih izpremeniti.
Davi je vlada sklenila, da bo energično začela pripravljati novo ustavo. Predsednik republike stoji v vsem za vlado in odklanja tolmačenja predsednika državnega zbora glede nastopa veljavnosti ukaza o razrmstu parlamenta.
Ukaz o razpustu prinašajo listi v faksi-Ukaz je tudi po svoji izvedbi nekaj
novega v nemškem parlamentarnem življenju, ker ga je napisal državni tajnik karu celarja z roko. Na njem se vidi, da je bil prvotno poleg datuma 12. septembra napisan »Neudeck«, ta beseda pa je prečrtana in pod njo napisana beseda »Berlin«. Dokument dokazuje veliko naglico, s katero je morala vlada včeraj ravnati, ker ni utegnila ukaza, datiranega iz Neudecka, več prepisati in ga dati predsedniku republike v podpis. Ce bi bil nemški državni zbor, namesto da je na zahtevo nacionalnih socialistov odgodil sejo, takoj izvedel glasovanje, vlada ne bi utegnila več poslati po dekret v kancelarjevo pisarno, da prepreči glasovanje.
Zunanji odbor poziva Papena na sejo
Berlin, 13. septembra, s. Na seji zunanjega odbora državnega zbora, ki se je 6e» stala pod predsedstvom narodno-sociali-6tičnega poslanca dr. Fricka ob 3. popoldne. 30 bilii skoraj polnoštevilno navzoči odborovi člani vseh strank, kakor tudi zastopniki državnega sveta, člani državne vlade se ni6o udeležili seje. Poslanik Na-dolnv, nemški zastopnik na razorožitvend konferenci, je bil sprva z nekaterimi mi-nisterijalniimd uradnikn navzoč, vendar se je pozneje po telefoničnem klicu v zunanjem uradu zopet umaknil iz poslopja državnega zbora. Na dnevnem cedu odbora je bila razprava o lausannski pogodbi in razorožitvenem vprašanju. Že takoj ob otvoritvi seje se je pričela debata o zahtevi, naj se pokličejo na sejo člani državna vlade. V teku teh razprav so nemško-na-ctijonalni poslanci odbora zapustili sejo. Odbor je končno sklenil pozvati državnega kancelarja, zunanjega ministra in državnega vojnega ministra, naj čim prej pridejo pred odbor in zadostijo dolžnostim, ki jih imajo po ustavi. Odborova 6eja j« bila nato za eno uro odgodena.
Prevzem pruske policije
Berlin, 13. septembra AA. Nemška vlada hoče prevzeti prusko policijo, ki šteje blizu 80.000 mcž. Pruski podkomisar Bracht bi bil imenovan za državnega ministra, zakonski odlok pa bi policijo postavil v državno odvisnost.
Ta reforma bi bila samo nadaljevanja centralizacijske politike sedanje vlada, razlogi zanjo pa bi bili tudi neposredno politični. Zakaj konflikt med predsedniškim kabinetom in parlamentom se je na področju države končal v trenutku razpusta parlamenta, zdaj pa bi se prenesel na področje Prusije. Vlada se boji, da se ne bi centrumaši in nacionalni socialisti v hitri-ci sporazumeli in izvolili v pruskem deželnem zboru predsednika vlade. V tem primeru hi bil pruski komisar v veliki nepri-liki in se najbrž ne bi mogel obdržati na . svojem mestu, če bi se praska vlada v redu konstituirala.
Zato hoče dobiti v. Papen prusko policijo v svoje roke. Ta ukrep bi v praksi pomenil združitev poveljstva nad Reichs. wehrom in policijo v isti roki.
Loebe v redakciji
Beograd, 13. septembra, <5. »Vormarts« poroča, da je bivši predsednik državnega zbora Paui Loebe zopet vstopil t redakcijo lista. S tem se je vrni! na mesto, na katerem se je pričela njegova p°<litična kari" jera.
Seja vlade
Beograd. 13. sept. M. Danes popoldne ob 5. se je vršila v ministrskem predsed-ništvu seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika g. dr. Milana Srškiča. Seje so se udeležili vsi ministri, ki so se v teku včerajšnjega in današnjega dne vrnili v Beograd.
Justifikacija Gorgulova
Pariz, 13. septembra. AA. Ker je pomi-lostitvena komisija poročala predsedniku republike v neugodnem zmislu, ni predsednik Lebrun smatral za svojo dolžnost, da bi se poslužil pravice pomilostitve Gorgulova. Morilec bo zato jutri ob zori usmr-
cen.
Hutchinsonova družina rešena
Oslo, 13. sept. AA. Iz Tromsoeja poročajo, da so dobili poročilo, da se je »Leteča družina« rešila in se nahaja živa in zdrava na brezžični postaji v Finsbuju na vzhodni Grenlandiji.
London, 13. septembra. AA. Reuterju poročajo iz Kopenhagna naslednje podrobnosti o reševanju »Leteče rodbine« Hutchinson: Davi je iz Ansmasalika dospel radiogram, da je ladja »Talbot« ob dveh popokioči našla na obali nedaleč od Itern-saka vseh osem oseb s ponesrečenega vodnega letala. Lealo je popolnoma uničeno, dočim so vsi člani leteče rodbine in njihovi sopotniki živi in zdravi. Ladja je vkrcala Hutchinsonove, da jih prepelje v Fungbo, kamor dospe še danes.
Newyork. 13. septembra. AA. »Newyork News« poziva vlado Zedinjenih držav, naj pokrene razgovore za dosego mednarodnega dogovora, po katerem naj se v bodoče prepovedo vsi prekooceanski poleti, ki jim je glavni namen reklama, kakor n. pr. nedavni poskus Hutchinsona.
Sklicanje francoskega parlamenta
pariz, 13. septembra AA. Francoski senat in parlament sta sklicana na izredno zasedanje v petek 16. t m.
Nemška kriza
Pred dobrim mesecem izvoljeni' nemški drža-vni zbor je razouščen. Imel ie prav za prav sa-mo eno normalno sejo, ono. ko se je prvič sestal in se ob enem tudi takoj konstituiral. Predvčerajšnja druga seja ni več doživela normalnega zaključka, ker je kancelar Paioen nio m sam parlament razgnal z dekretom o razpustu. Polemika, ali ie bil razpust pravom ocen aH ne. je brezplodna in je, kakor praviio zadmie vesti. res že tudi utihnila. Nemški parlament je defiinitvno razpuščen, in to na način in v okoliščinah, da zgodovine parlamentarnih držav menda ne, beleži^ enakih.
Z razroustom Rerchstaza je zaključena prva faza ogorčene borbe za oblast v Nemčiji, ki jo na življenje in smrt vodilo med seboj desničarske struje. Na eni strani sta militarizem in prusko jumkerstvo predstavljana po Papenovi vladi, na drugi strani pa revolucionarni nacionalistični šovinizem pod hitlerjevski m vodstvom, iz taktičnih razlogov podpiran od centruma. Seveda pa borba med obema taboroma z dramatičnimi dogodki preteklega ponedeljka še daleč ni odločena, marveč prihaja le v novo etapo, ki zna biti še vse bolj viharna in usodna od dosedanje.
Ko je Hindenburg pod pritiskom narodnih socialistov >šn Hugenbergovih nacionalcev odslovil Bruninga in njegovo črnordečo koalicijo ter ju nadomestil s Papenovo izvenparlamentar-no vlado, je javnost videla v tem le prehoden stadij v režim desničarskih strank. Res je Papen že takrat zagotavljal, da nikakor ne misli biti samo od danes do jutri, vendar pa mu ni nihče prav verjel. Javnost je še sam potrdil v njeni sodbi, ko je šel hitlerjev-cem v vsem na roko, jim zope-t dovolil njihovo zasebno vojsko, vprizoril veliko hajko na komuniste in sploh začel v vseh mogočih področjih praktično izvajati hitlerjevski program. Vse do volitev in še dalje je kčjub svojemu nasprotnemu zatrjevanju veljal za Hitlerjevega »Platzhalterja«. Šele, ko se je že bližal dan sestanka novega parlamenta, se je pokazalo, da mislijo Hjn-denburg, Papen in Schleicher resno in da niso kar nič pri volji, dati oblast zopet iz rok. Hitlerjeva zahteva po pol-nomocjih, kakršno je dobil Mussolini po fašističnem pohodu na Rim, je bila junikerskemu triumviratu dobrodošel izgovor, da je odklonil režim hitler-jevcev in centruma. Zelo verjetno pa je, da bi se razvoj dogodkov ne zasukal drugače, četudi bi bil Hitler bolj skromen in bi se zadovoljil s pooblastili običajnega vladnega šefa; tudi v tem primeru bi brez dvoma ostala Pa-penova vlada in bi bil parlament ravno tako v celoti pognan v opozicijo, ako ne bi brezpogojno pa-riral.
V glavnih političnih ciljih se Papen in Hitler skoro docela ujemata. Na zno-
traj oba odklanjata sedanjo državno formo demokratične republike. Oba zagovarjata potrebo, da se obnovi monarhija, in pridigata upravičenost diktatur e. Oba zahtevata iztrebljenje komunizma in socializma. Tudi v zunanji politiki sta programa obeh taborov enaka in to še bolj dosledno in podrobno kakor v notranji politiki. Njuni ciiji so znani: uničenje mirovnih pogodb, oborožitev Nemčije v predvojnem obsegu ali še bolj, aneksija v vojni izgubljenega poljskega ozemlja, povratek nekdanjih nemških kolonij.
Vendar pa nasprotsva niso samo osebna. Tudi ni bila za Hindenburga in njegovo okolico merodajna skrb, da ne bi Hitler, ako bi dobil v roke vso državno moč, z njo strahova! vse Nemčije in je povedel v diktaturo. Ako bi šlo zarno za to, bi se gospodtje že davno sporazumeli. Diference so globlje in skoro nepremostljive. Jasno je že, da streme krogi, ki jih predistavlja Pape-nova vlada, za obnovo fevdalno-mili-taristične države, kakršna je bila Nemčija pred vojno. Na čelo naj bi ji stopili zopet Hohenzollernci. Hitler pa sicer tudi prorokuje »tretje carstvo«, vendar še do sedaj ni nikdar jasno povedal, kakšno naj bi po njegovem bilo. Celo za restavracijo pruske dinastije se še ni določno izrekel. Vsekakor pa ni v njegovih načrtih obnova fevdalne oligarhije, ki je komandirala v predvojni Nemčiji.
Se večje so razlike v gospodarskem in socialnem pogledu. Znano je, da je hitlerjevski gospodarski in socialni program skrajno radikalen, tako, da gre v marsikateri točki daleč preko socialističnega in tekmuje že s komunističnim. Seveda je res, la je v vsem tem zelo mnogo demagogije in da bi praksa izgledala zelo drugače kakor za pridobivanje mais preračunana teorija. Toda tudi če bi hitlerjevski režim poskušal realizirati le del svojih volilnih ofoiut), bi s tem zanesel kaos v sedanji gospodarsko-sociatoi ustroj Nemčije. Zato vidimo, da so se proti Hitlerju postavile poleg veleposestva tudi industrija in finance, katerih glavno politično predstavništvo, Hugenbergovi nacionalci, je bila edina parlamentarna frakcija, ki je v razpuščenem Reichs-tagu stopila na Papenovo stran.
Ker sta Papenov m Hitlerjev krog enako daleč od demokracije, je sodelovanje med njima nemogoče. Razvoj nemških dogodkov je nujno moral iti po pod, po kateri je šel, in dovesti do raapusta parlamenta. Kaj je vlada z razpustom pridobila, je seveda drugo vprašanje. Tudi če spremeni volilni red, je malo verjetno, da bi volitve dale bistveno drugačen rezultat, kakor je bil rezultat julijskih volitev. Pred nemškim narodom vsekakor stoji še dolga doba srditih in nevarnih notranjih bojev.
Minister Puceij o nedeljski manifestaciji
Ljubljanska manifestacija je globoko odjeknila po vsej državi in dala nove pobude za nadaljnje delo za jačanje jugoslovenske misli
Beograd. 13. septembra, r. Današnje »Vreme« objavlja izjavo, ministra za socialno politiko in narodno zdravje a. Ivana Puclia o utisih z nedeliskesa manifestacijskega shoda JRKD v Ljubljani, ki je vzbudil pozornost p j vsej državf. Tudi vsi jugoslovensKi dnevniki 90 obiavili obširna, nekateri celostranska poročila v shodu in govorih. G. minister P\jceli pravi v svoji izjavi med drugim:
»Takoj v začetku vam moram reči, da 9em nad vse zadovoljen z usoehom shodov in zborovanj, ki smo jih imeli v Sloveniji. Velik odziv, na katerega ie naletela novi politični organizacija v teh krajih jasno dokumentira. kako globokega, iskrenega in pra vega nacionalizma je prežeta duša naše*:? ljudstva.
Shod v Ljubljani je bil posebno sijajen in kaže rezultate popolnega uspeha, že mnogoštevilni obisk sam na sebi je upravičil naše nade ter nas še bolj učvrstil v prepričanju in globoki veri, da naše ljudstvo dobro pozna pravo pot. po kateri mera iti.
četudi je to dejstvo nepobitne važnosti 'n je treba z njim računati, moram priznati, da smo mi vendar še mnogo bolj zadovoljni z moralnim uspehom tega zares veličastnega zbora, ker se je a tem jasno in s poudarkom pokazalo vsej državi, pa tudi onim zunaj naše države, da smo mi, brez ozira na prejšnjo pripadnost k raznim strankam zares samo eno.
Na ljubljanskem zboru se je v vseh izjavah in govorih, ki so bili sprejeti z naj-
večjim navdušenjem, jasno zrcalilo, fla smo vsi prežeti neomajne volje, da delamo za dobrobit, za lepšo in boljšo bodočnost naroda, države ln kralja.
Ta velikri uspeh smo čutili ln t radostjo ugotovili pred vsem mi, prireditelji zbora, prav tako pa tudi naši nasprotniki, ki so mogli iz vsega tega dobiti prav koristen nauk. Odmev tega navdušenja smo občutili in našli pozneje povsod, kamor smo prišli, v vseh ljudskih slojih, na velesejmu, v Zgornji šiški, Kamniku in drugod. Povsod se je videlo in občutilo, da je vzklilo seme, ki ga je posejal v globoke brazde naš vzvišeni kralj.
Trdno sem prepričan, da se ta moralna zmaga ljubljanskega zbora, kj je takorekoč preporodila politične prilike v dravski banovini, ne bo omejila samo na Slovenijo, marveč da bo zavalovala po vsej državii ter utrdila v narodu močno vero in ga združila pod okriljem JRKD. Tolmačeč ta uspeh smatram, da je bil ločilnega pomena zanj predvsem naciijonalnj moment, ki nas najbolj zanima, kd je za nas v prvi vrsti merodajen in ki nam imperativno narekuje ustvarjanje močne in siine države. če pogledate naš geografski položaj in če pomislite na usodo našib bratov v Avstriji in Italiji, potem je popolnoma razumljivo, zakaj Slovenci s tolikim strahom spremljajo vsako nezgodo in vse ono, kar bi v kakršnikoli obliki in četudi le v najmanjši meni moglo škodovati našhn nacijonalnim svoboščinam.«
Zadrska nadškofija ukinjena
Na njeno mesto pride škofija, ki bo obsegala samo Italijansko ozemlje Dalmatinski škofje niso več podrejeni Zadru
Split. 13. sept. r. Te dni se je izvedelo, da je Vatikan ustanovil posebno škofijo v Zadru. Ustanovitev škofije je bila izvršena z bulo papeža Piia XI. z dne 23. avgusta t. 1 Bula. ki ie bila dostavljena tudi vsem katoliškim škofom v Jugoslaviji, ob enem ukinja prejšnjo zadrsko nadškofijo, ki je obsegala skoro vso Dalmacijo.
Pod novo zadrsko škofiio bodo spadali poleg Zadra in okolice tudi vsi jadranski otoki, ki so po vomi prišli pod Italijo. Med njimi sta tudi Čres in Lošinj. ki sta bila dnslei del krške škofije, ter Lastovo, ki je pripadal doslei dnbrovniški škofiji Zadrski kapitel ostane še nadalje v vseh svojih pravicah in Pasteh, ki iih ie imel do sedaj.
Veb'Wa pomena ie ukinienie nadškofijske oblasti v Zadni. Poprei so bili dalmatinski škofie Ckotorski. hvarski. dnbrovniški, šibeniški. splitski in makarski) podrejeni zadarskemu nadškofu Z najnovejšo papeževo bulo na se ingoslovenski škofje razrpšu-lejo te podrejenosti tako v duhovnem kakor v materijalnem pogledu in so odslej nepo-
sredno odgovorni Vatikanu, dokler ta ne odredi drugače.
Bula nadalje odreja, da bo dosedanji ju-goslovenski del bivše zadrske nadškofije z vsemi pravicami upravljal šibeniiki škof kot administrator, dokler Vatikan ne bo odredil drugače. V enakem razmerju je razdeljeno tudi cerkveno premoženje bivše zadrske škofije, ki ga bo, v kolikor se tiče premoženja na jugoslovenskem ozemlju, upravljal šibeniški škof po navodilih Vatikana. To stanje bo ostalo vse tako dolgo, dokler ne bo sklenjen konkordat med našo državo in Vatikanom, ko naj se po dosedanjih načrtih osnuie nova škofija kninsko-biograd-ska s sedežem v Kninu ali Biogradu na mora.
Katastrofa japonskega parnika
Tofcjo, 13. septembra s. Pri pomorskem arzenalu v CurCu se je razbil transportni parnik, na katerem se je vozilo 100 oseb. 24 delavcev je utonila,
Shodi JRKD
v šmarskem srezu
V nedeljo 11. t m. zjutraj je zboroval poslanec V. Spincfler na vrhu romantičnega Žusma na trgu pred cerkvijo in šolo. Nad 100 oseb se ie zbralo pred z zelenjem okrašeno govorniško mizo, v katere ozadju je na šolskem zidu visela ovenčana slika našega vladarja. Zborovalce je pozdravil s kratkim nagovorom tamošnji vrli prosvetni sokolski delavec šolski upravitelj g. Toni Hvala, ki je nato prepustil predsedstvo domačemu županu in članu banovinskega sveta g. Florijan Gaišku. Posl. Spindler je v obsežnem govoru orisal današnji splošni in posebej položaj našega kmeta ter smernice, v katerih se giblje delo vlade m Narodne skupščine, da odstranita težave. Niiego-vo poročilo so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem in na predlog g. oredsednika izrekli poslancu zaupnico.
h Zusma je pohitel poslanec še na zborovanje agrarnih interesentov, ki se je na pobudo g. župana Kosila iz Sopot vršilo že od 9. ure naprej pri Staroveškem v Podčetrtku. Zbranih je bilo nad 100 interesentov ia raznih občin, v katerih so veleposestniški zozdovj. Glede teh je bil sprejet predlog z. župana Kos?ia. ki bo predložen banski uoravt Po završeni razpravi o vprašanju gozdov je poslanec Spindler podal kratko poročilo o gospodarskem delu Narodne skupščine.
v komunističnem procesu
Beograd, 13. septembra. AA. Danes dopoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo sodbt> nad Čedomirjem Va-sovičem in tovariši zaradi komunistične propagande v naši državi. Obsojeni so: Ce-domir Vasovid na tri leta robije in pet let izgube državljanskih pravic, Zivorad Gjurič na 3 leta robije in 5 let izgube državljanskih pravic, Gojko Majkič na 1 leto robije in 5 let izgube državljanskih pravic, Dragutin Martinovič na eno leto robije in pet let izgube državljanskih pravic, Dragiša Rajkovič na 1 leto robije in pet let izgube državljanskih pravic. Oproščeni so pa: Mile Maric, Fran j o Karaš, Peter Desedinovič, Momčilo Rožič, Dragutin Vasovič, Jovan Sitajič, Janoš Sabo in Niko<la Travič.
Ponesrečen poizkus bolgarskih komitov
Beograd, 14. sept. M. Dne 11. t. m. okrog poldneva je poskušala večja do zob oborožena skupina komitov prekoračiti z albanske strani našo mejo pri selu Vrnoš v bližini Prizrena in prodreti na naše ozemlje. Naši obmejni stražniki pa so tolpo pravočasno opazili in ji onemogočili njeno nakano. Po kratki bitki so jo pognali nazaj preko meje. Kakor se vidi, so oni krogi, ki vsako leto na pomlad in na_ jesen poskušajo izzivati nerede in vznemirjenje na našem ozemlju, že zopet na delu. Peklenski stroji, ki so jih pošiljali nekaj časa iz inozemstva, niso zalegli, ker je danes vsakomur že dobro znano, odkod prihajajo in kdo jih pošilia. Tudi razni hujskači nimajo sreče, ker ljudstvo vedno bolj uvideva, kje je resnica in kje laž. C-e se se od nepriiateljev našega naroda plačani izdajalci sedaj zatekli k bolgarskim komi-tom in albanskim kačakom. je to le znak, da so že popoinoma akrahirali. Nedavno so, kakor smo poročali, poskušali z bolgarske strani vtihotapiti razne temne elemente atentatorje in plačane morilce na našo stran, pa jim to ni usipelo. Sedaj so se zatekli v Albanijo, misieč da bodo tam našli manj čuječe stražarje. Pa so se tu-di tukaj zmotili. Naj jim bo to dooer nauk, da je Jugoslavija vsestransko budno na straži ter da se ne bo dala od nikogar presenetiti. _
Huda avtomobilska nesreča
Slatina Radenci, 12. septembra.
Banovinska cesta po Murskem polju je na nekaterih mestih zelo ozka, nepregledna ter ima tudi precej ostrih ovinkov, kar je za avtomobilski promet precej nevarno. Dokler pa se ti nedostatki ne odpravijo. je treba vsem voznikom izredne previdnosti, na kar itak opozarjajo vedno se ponavljajoče nesreče. V petek popoldne se je pripetila huda nesreča na ovinku med občinama Radenci in Rihtarovci pri tako zvanem debelem križu.	„ .
S tovornim avtomobilom tvrdke -™iakso Fritzhanda v Varaždinu je vozil šofer 40 zabojev slatine, ki io je bil natovonl v Boračovi, skozi Radence proti Rihtarov-cem. Pred ovinkom se spušča cesta nizdol ter je precej ozka in zaradi grmičevja ob majhnem potoku nepregledna. Nasproti mu je privozil voznik s kravami, katerega je opazil šele v zadnjem trenutku ko težko natovorjenega avtomobila ni bilo mogoče tako' ustaviti. Pač pa je zavozil šofer v oporni zid mostička, ki vodi preko jarka. Zid je videti še precej dobro ohranjen ter je šofer sodil, da »e bo ob niem ustavil avto. Staro zidovje pa je bilo rahlo ter se je zružilo v dolžini 3 metrov in avto se je prevrnil z vsem tovorom v 4 m globoki jarek, ki pa je bij zaradi dolgotrajne su*e brez vode. S šoferjem sta sedela »predaj dva spremljevalca, eden pa zadaj na tovoru. Šofer in en spremljevalec sta bila lažje poškodovana, tretji s\ je pri zdrobljeni šini porezail žile in izgubil precej krvi. Najtežie pa je bil poškodovan oni. ki je sedel na zabojih ter ga je avto pogrebel pod sabo in ga je bilo mogoče rešiti šele po 15 minutah, ko se je na kraju nesreče zbralo več ljudi, ki »o z vinto dvignili avtomobil toliko, da so mogli izvleči poškodovanca m ga rešiti gotove smrti. Ima pa hude notranje poškodbe.	, ,
Ponesrečencem je nudil pomoč kopališki zdravnik iz Radencev dr. Rožič, ki je oba težko poškodovana takoj odpremil v bolnišnico v Mursko Soboto, šofer in njegov spremljevalec pa sta lahko nadaljevala pot. Tovorni avto, s pokvarjeno karoserijo so potegnili iz jarka z zdraviliškim traktorjem in ker je motor še deloval, je nadaljeval vožnjo. Kakor čujemo sta ponesrečenca v bolnici prestala operejo ter je upati, da ostaneta pri življenj«^_
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
,OT® - AMATERJEM!
Zahtevajte učni načrt!
19. septembra ob 20.30 se otvori nov, brezplačen
Jesenski foto-tecaj
za začetnike in bolj lzvežbane. Kaj nudi amaterjem, ni treba več poudarjati. To vedo zlasti oni, ki so posečali prvega! Da moremo ugoditi vsem, naj se vsak takoj prijav^! Začetkom oktobra za člane foto-tečajev skupni izlet.	303
DROGERIJA GREGORIČ
LJUBLJANA, Prešernova ulica 5.
Borba okrog problema kmetskih dolgov
Naraščajoča kopica predlogov in zahtev - Stališče tr-govstva iz Bosne in Hercegovine
Beograd, 13. septembra, r. Cim bo$j se bliža konec veljavnosti dosedanjega zakona o zaščBti kmetov, s tem večjim zanimanjem zasledujejo v vseh gospodarskih krogih nadaljnji razvoj tega morda najtežjega aktualnega problema v naši državi. Po vsej državi so se v zadinjem času vršile številne konference in sestanki, na kaiterih so zastopniki posameznih skupin pojasinijevali svoje stališče in stavliali svoje predlloge za nadalijmije reševanje tega vprašanja. Razumljivo je. da so rrsne-nja zelo različna. Kmetje seveda podčrtavajo svoio želijo in zahtevo, da se sedaj veljavna zaščita kmetov podaljša do defini-tivne ureditve kmetskih dolgov. Na drugi strani pa denarni zavodi, trgovci, obrtniki in industrijci prav tako opozarjajo na katastrofalne posledice, ki bi mogle iz tega nastati, če se ne bodo istočasno izdali primerni zaščitni ukrepi tudi za druge panoge narodnega gospodarstva, kar pa bi rodilo , še večja zastoj v našem gospodarskem življenju. Vse te zahteve, želje in predlogi pa so vrh tega v veliki meri odsev lokalnih razmer, ki kažejo skoro v vsaki pokrajini drugačno sliko in zato tudi drugačne načine za reševanje vprašanja kmetskih dolgov. Vedno bolj se zdi, da ureditve kmetskih dolgov ne bo mogoče izvesti za vso državo enotno.
Med številnimi konferencami in sestan&i, na katerih se je razpravftalo o tem problemu, sta posebno značilna včerajšnji sestanek v Osijeku, kjer so se sestali predstavniki slavonskega kmetskega ftudstva, in sestanek trgovskega udruženja v Sarajevu, na katerem je prišlo do izraza stališče trgovine in obrti. Na osiješlkem shodu so govornici naglasih, da bi se mogel problem razdolžitve kmetov rešiti najlažje na zadružni osnovi s sodelovanjem države. Povprečna zadolženost v teh krajih znaša 8<)0 do 1000 Din na oral. Govorniki so odločno zahtevali, da se sedaj veljavni zakon o zaščiti kmetov ne sme ukiniti prej, predno ne bo končnoveljavno sprejet nov zakon o konverziji kmetskih dolzov. Točni poda&d o kmetskih dolgovih naj bi se
zbrali na ta način, da bi se pozvati upniki, da prijavijo svoje terjatve, ker bodo ti to storili bolj točno kakor kmetie dolžni-Naposled je bala na tem zborovanju izražena zahteva po čim prejšnijem osnovanju kmetskih zbornic.
Na zborovanju trgovskega n druženj a ▼ Sarajevu so razpravljali o istem problemu z docela drugega vidika. Trgovci so ugotavljali, da je kupna moč vseh slojev koo-ztimentov nazadovala ter da je blagovni promet življenjskih potrebščin padel za 50. ponekod celo za 80 odstotkov. Zaradi zakona o zaščiti kmetov so prišli trgovci zJasti v Bosni v izredno teiaven položaj, ker je tam običaj, da jemljejo kmetje vsa leto na dolg in plačajo takrat, kadar prodajo svoje pridelke. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva: 1. Zakon o zaščiti kmetov, v kolikor bo ostal v veljaki še naprej, naj se razširi tudi na trgovce in ostale gospodarske kroge, katerim naj se prizna enaka zaščita, ker so prav tako lojalni državljani te države kakor laneSri sloj.
2.	Upošteva naj se, da so se trgovci ki
ostali pridobi trnki zadolžili z nabavo blaga v času, ko je bilo blago še dražje ter da jim je sedaj popolnoma nemogoče ▼ celoti zadostiti osvojim obvezani, bo so oeoe blagu katastrofalno padle in vlada povsod pomanjkanje dienarja in kredita.
3.	Maksimira naj se obrestna mera za vse vrste starih dolgov brez razlike na S odstotkov, a tudi Narodna banka In droge banke naj znižajo obrestno mero. Znižana obrestna mera naj ostane r veljak tako dolgo, dokler n« bodo naše gospodarske prilike popolnoma ozdravljene. Istočasno naj se našemu gospodarstvu stavi na razpolago dovolj denarja.
4.	Država in samoupravne ustanove naj čimprej izplačajo svoje dolgove za razne dobave, nove dobave pa naj se oddajajo samo tedaj, kadar bodo zasigurana potrebna finančna sredstva.
5.	»Za ves čas trajanja zakona o zaščiti kmetov naj se uveljavi tudi zabrana odtujitve nepremičnin dolžnika.
Silovita bitka
Tomiselj, 13. septembra.
V	nedeljo je prostovoljno gasilno društvo Tomiielj-Brest praznovalo pet m dvajsetletnico obstoja. Številna gasilska četa se je zbrala v Brestu in odkorakala z godbo na čelu v Tomišelj. kjer se je po slavnostnih g vorih vršila velika vrtna veselica. Do poznih večernih ur je vladalo veselo razpoloženje.
Ko nihče ni slutil nič hudega, se je okrog enajste zvečer zbrala velika gruča fantov na cesti sredi vasi. Nastalo je prerekanje in kar hitro se je razvil tudi pretep — še več: silna bitka, šestdeset do sedemdeset fantov se je bilo. Iškovašča-ni so uvideli, da so črnovaščani m Tomi-šljani v premoči, zato so se začeli umikati po cesti proti Peršinovi gostilni. Tu je namreč čakal avtobus, s katerim so s1e_?1" li pripeljali na veselico. Umik je dal To-mišljanom in črnovaščanom še več koraj-že, z divjim rjovenjem so vdrli za Iško-vsiščani. Vrata Peršinove gostilne so bila že zaprta. Zasledovalci pa niso hoteli odnehati. S koli in kamni so zbili vežna vrata in vdrli v hišo. Iškovaščani ^so se jim pa medtem že poskrili in zbežali iz hiše. Črnovaščani so preluknjali še obe spalni sobi, misleč, da so nasprotniki tam skriti. Hoteli so vdreti tudi v tretjo sobo, kjer so v obupnem strahu trepetale domače ženske z otroki in rotile skozi zaklenjene duri napadalce, da ni v sobi nikogar drugega, nego one same. Tedaj šele se je stanje počasi umirilo m so se videle posledice grozovite bitke Mnogo fantov je bilo krvavih in ranjenih, razti* gane so bile njihove obleke. Rokave so imeli mnogi zavihane, roke pa krvave kakor mesarji. Tudi gostilničar Perita trpi veliko škodo. Na žalostnem bojišču so ostale tudi žalostne trofeje: debeli koli, korec za zajemanje gnojnice, kamenje,
opeke, črepinje...
Zaradi tega dogodka so vmeil ze precej posla zdravniki. Zadnjo besedo bo# pa spregovorilo sodišče in že v naprej se smejejo nekateri, češ: »Sodišče bodo mo rali razširiti in stražo ojačiti, ko bodo sodili o pretepu v Tomišlju.«	..
Tomišeljski gasilci in organizatorji njihove veselice seveda niso v nikaki zvezi s pretepom v Peršinovi gostilni, baj je dognano, kje so se pretepači napili. Na gasilsko veselico so se prišli samo pokazat.
Samomor zaradi bednega življenia
Poljčane. 13. avgusta.
V	soboto sta dve dekleti našli v Franc-lovesn kozolcu obešenega že priletnega moškega, ki ni kazal več nikakih znakov življenja, ter obvestili o dogodku lastnika kozolca in orožništvo Starčka, ki je tako tragično končal, ni nihče spoznal Ko pa ^o potem blizu kozolca našli nesrečnikov klobuk, kjer je bila za trakom zataknjena poselska kniižica, so izvedeli, da je nesrečni siromak Simon Rober, star 74 let
in doma iz Bošnice te sosedne laporske fare.
Onemogel m nesposoben za delo se je starček zadnji čas preživljal s prosjače-njem. Prav dan poprej se je zglasil pri posestnici Franclovi, ki mu je postregla z jedjo in pijačo. Proti večeru se je zglasil na občini pri županu, kjer je bil prej večkrat pridno pomagal pri delu, in ga prosil za prenočišče, ki ga je seveda tudi dobil. Zjutraj je vstal še pred peto uro. Po zajtrku, ki ga je zavžil tam, se je odpravil dalje za kruhom. Pa je prišel samo do omenjenega kozolca, kjer si je pač v obupu zaradi bede vzel življenje. Njegovi znanci so zatrjevali, da je nesrečnik nosil v zadnjem času vrv s seboj m pravil okrog, da se bo obesil.
Tragično preminilega moža, »voj čas marljievga delavca, ki zapušča ženo in dva otroka, so prenesli v mrtvašnico. Pokopan je bil na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva!
Poset italijanske pricese v Sofiji
Budimpešta, 13. septembra p. Najmlajša hčerka italijanske kraljevske dvojice princesa Mafalda je prispela danes z letalom iz Berlina v Budimpešto. Po kratkem sprehodu po mestu je nadaljevala potovanje v Sofijo, kjer bo gost bolgarskega dvera.
Uspeh demokratov v Ameriki
portland, 13. septembra AA. O volitvah v državi Maine so doslej znani rezultati 'Z 589 volilnih okrožij izmed 639. Demokratski kandidat — poštni guverner države Maine — je povsod dobil več glasov kakor njegov republikanski nasprotnik, če bo tudi v ostalih volilnih okrožjin izid volitev tako ugoden za demokrate, se bo prvič od 1. 1800. zgodilo, da bo država Maine dobila demokratskega guvernerja. Dosedanji izidi so ameriške republikance poparili.
Velika teniška zmaga Zagreba
Zagreb, 13. septembra n. Danes je bil zaključen teniški turnir med Jugoslavijo in Avstrijo ter med Bukarešto in Zagrebom. Turnir med Jugoslavijo in Avstrijo ni bil dokončan, ker so morali avstrijski igralci nenadoma odpotovati na Dunaj. Ostalo je pri neodločenem rezultatu 2:2. Nad Bukarešto je zmagala zagrebška reprezentanca s 3:1. ki je tako že drugič osvojila pokal Nj. Vel. kraljice.
Vre
ved
Zagrebška vremenska napoved za dan««: Oblačno, hladneie. dež. Situacija ??era!5-niega dne: Velika in močna barometerska depresija, ki ie povzročila v Spverni Evropi velike vremenska neprilike z močnim r»-oadnim vptrom. prodira proti higu. kf^r vpliv ciklona ni tako močan. Nad nizkp pokrajine ie vdrl hladnpiši zrak. zaradi česar *e orišlo do pad^s ^pmopraturp in dn d^žpvn.
Dunajska vremenska napoved ta sredo: Spremenljivo, polagoma manj oblačno. Bolj toplo.
Naši kraji in ljudje
Naši najboljši strelci Na levi prof. Pero Cestnik iz Maribora, ki je najboljši slovenski strelec, poleg njega pa ekipa ljubljanske strelske družine, ki je na tarči »Primorje« dosegla peto mesto: Mirko Hajnrihar, polkovnik Ljuba Novakovič, Franc Hajnrihar, Joco Kostanjevec in France Hrovatin, ki si je na narodni tarči priboril četrto mesto in s tem prvovrstno lovsko puško, darilo konzorcija »Jutra«
Kapetan Ivo Markovič, državni prvak in zmagovalec na meddružinski strelski tarči
vendar se je takoj prvi poizkus talko posrečil. Javnost v resnici lahko z radovednostjo pričakuje, da bo zvočni film čimprej prišel na redni repertoar.
Ljubljana v prvem slovenskem zvočnem filmu
Ljubljana, 13. septembra.
Snočl je »SvetUoton« rz Zagreba v dvorani kina Matice prvikrat predvajal zvočni film. ki so ga v režiji opernega pevca Mirka Jelačina posneli ob priliki zadnjih svečanosti in velesejma v Ljubljani. Pred malim krogom povabljenega občinstva so prvikrat zamigljale na filmskem platnu žive slike iz prešerno svečanih dni slovenske prestolnice, obenem pa je iz aparata zazvenela resnična, nepozabna, lepa slovenska beseda. Ta večer je vendarle datum v naši kulturni zgodovini: zvočni film, to najmodernejše, mogočno sredstvo nacionalne in kulturne propagande, je postal o-ožje v naših rokah in slava o le-
Eoti Ljubljane in o življenju naših ljudi, akršno se kaže bolj ob velikih praznikih, bo lahko šla ne samo od mesta do mesta, od vasi do vasi pri nas, temveč tudi še dalje.
Pred predstavo je g. Jelačin razložil postanek in pomen slovenskega zvočnega filma in je na Jconcu prosil občinstvo in novinarje, naj ne bodo prestrogi sodniki. Toda ta skromni apel je bil odveč: film, ki smo ga videli, je vkljub temu, da je samo fragment, samo dobra tretjina celot-nega filma in da slike še niso do konca urejene in pripravljene za predvajanje, dosti posrečena, tehnično in režijsko uspeta tonfilmsika reportaža, vsekakor mnogo več, kakor samo enostaven vložek za filmski žurnal. Zvočni film o Ljubljani je neke vrste film množice: brez glavnega junaka je, nobenega ljubavnega trikota ni sredi dogajanja, toda skoraj vsakdo, ki je pretekle dni hodil po ljubljanskih ulicah in se ni izogibal prostorov, na katerih se je zgrinjala množica, bo lahiko na teh slikah našel svoj obraz ali vsaj obraz svojega soseda, svojega znanca, zlasti pa bo lahko še enkrat poslušal govore ministra Mohoriča, predsednika Bo na č a. senatorja dr. Rožiča in bo lahko tako čivo obnovil spomin na vse te svečane trenutke in razpoloženje.
Redko občinstvo, ki j*e prisostvovalo predstavi, je z iskrenim priznanjem sprejelo to miono delo senator dr. Rožič pa se je s toplo besedo zahvalil vsem, ki so ga pomagali ustvariti. Zvočni film v slovenščini nima še nobene tradicije, nobenega vzora, ob katerem bi se lahko učil, in
ZKD otvarja novo sezono
Ljubljana, 13. septembra.
Kakor že ndkaj let, bo ZKiD tudi letos nudila svojemu občinstvu serijo filmskih predstav. Na sporedu bodo premiere lepih zvočnih filmov kulturnega pa tudi zabavnega značaja. Kot izredno zanimivost nam bo pokazala ZKD prvi originalni govoreči japonski film »Nipport«. Z njim bo o tvorila ZKD svojo filmsko sezono v petek 16. t. m. v Elitnem kinu Matici. Film »Niippon« je delo japonske filmslke produkcije Towa vShoji rz Tokija in je vsepovsod, kjerkoli je bil predvajan, vzbudil splošno zanimanje. Izdelan je z najslavnejšimi japonskimi igralci: Lagi Solf, Y. Yosano, B. Hajashi in F. Roeding. V treh ločenih delih nam nudi vpogled v zgodovinski razvoj Japonske.
Prvi del obsega zgodovino hi pregled kulturnega stanja na Japonskem pred 1000 leti. Zremo mnoge prirodne krasote, se seznanjamo s šegami in običaji, z dušev-nostjo tedanjega Japonca. Drugi del nam predočuje Japonsko 700 let k.asmeje. Najzanimivejši in najlepši pa je tretji del filma, ki nas vodi v današnjo moderno dobo. Začudeni zremo, kako so se Japonci navzeli zapadne civilizacije. Presenečajo nas ogromne stavbe, nebotičniki, moderna trgovina, sila razvito železniško omrežje, najbolj pa dejstvo, da je Japonec kljub za/padnoevmnski civilizaciji ostal zvest svojim tradicijam po čustvovanju in mi-šlienju. .Taponsika mladina goji šport in glasbo, oboje pa je vendar svojevrstnega značaja. Glavne lastnosti Japonca, njegova pridnost, skromnost in brezprinverna vztrajnost nam dajejo povod razmišljati o tem narodu, ki je pokazal doski izredno žilavost in ogromen napredek, jamstvo velike bodočnosti.
Življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi fželodec, jetra, ledvica) dobro funkcijonira-jo, če sta vaše telo in kri prosta tujih snovi, kar se zgodi s Savlehnerjevo gren-eico HUNYAM JANOS, izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
Bratska ljubezen vrača, kar je sovraštvo rušilo
Peč, 12. septembra.
Pred dvema letoma se je že začelo odkopa van je in iskanje ostankov starodavnega samostana Bele Stndenice na Iizvoru, ki so ga po bitki na Kosovem razdejali Turki ter razne njegove dragocenosti in spominske plošče raznesli daleč na okrog in vzidali v svoje mošeje. Akcija za odkopavale sfcaroslavnega* svetišča in zbiranje dragocenih zgodovinskih spomenikov je nastala po inicijativi profesorja g. Ve-limira Jojiča. Precej ostankov so že odkrili in se delo po daljšem presledku sedaj spet nadaljuje z vso vnemo. To od-kopavanje zanima vso Metohijo in muslimansko prebivalstvo je sedaj dalo najlepši primer bratske ljubezni in spoštovanja svetinj drugovernih rojakov.
V vasi Vrelu blizu Peči je namreč stara džamija, v katero je ne samo po ljudskem izročilu, temveč tudi po mnenju
Iturni pregled
VJTevta" in »Zajec"
v zagrebški drami
Premiere dveh domačih komadov
Točno po načrtu je zagrebško gledališče dne 1. septembra otvorilo svojo dramsko sezono. Izvajali so Demetrovo tragedijo »Tev-ta«. O tej igri je pisal prof. David Bogdano-vič v uvodu svojega izdanja »Tevte« med drugim to-le:
»Četudi snov »Tevte« ni posneta iz narodne zgodovine, — saj je znano, da Iliri niso bili Slovani; — bo vendar ostala še dalje naša narodna drama, ker je dramat-ska himna ilirstva in vsa prežeta z ilirsko idejo. A ilirska ideja ni umrla. Četudi je ime zastarelo, pa ideja v svojem jedru živi in to živela toliko časa, dokler se ne uresniči težnja hrvaškega naroda, zakaj ilirska ideja je ideja svobode in neodvisnosti, ideal ljubezni do domače zemlje in materinskega jezika, ideja zedinjevanja in narodnega odpora proti tujcem; ona je ideja slovanske m posebej še jugoslovenske solidarnosti in je na svojih perutih prinesla misel narodnega edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev. De-metrova »Tevta« je naša prava drama tudi zato, ker lahko v borbi nekdanjih narodov Ilirov in Rimljanov gledamo dramatski simbolizirano borbo, ki se še danes odigrava na istem ozemlju med našim in italijanskim elementom. Demetrova »Tevta« je čakala na izvedbo polnih 20 let; nje premiera je bila v starem gledališču na Markovem trgu šele 13. marca 1864., pozneje jo je obnovil Miletia 1 1894. kot eno najsijajnejših predstav sv<* jega repertoarja. Do danes so jo na našem
odru dajali dvaindvajsetkrat, zadnji? 1. 1912., torej zopet pred dvajsetimi leti«.
Gledališče je z izvedbo tega komada proslavilo dva jubileja hkrati: šestdesetletnico smrti dr. Dimitrija Demetra, velikega in zaslužnega Ilira, ki ima za razvoj hrvaškega gledališča nevenljivih zaslug, in stoletnico začetka ilirskega gibanja. Izvršen je bil akt dolžnosti in spoštovanja do preteklosti in posebej še do začetkov hrvaške dramatske književnosti.
Izvedba na našem odru je bila prav dobra. Pod izkušeno režisersko roko Tita Stroz-zija je predstava stilno in igralsko tekla v dovršeni formi. Naši dramatski protagonisti so imeli dovolj prilike, da se odlikujejo po svoji umetniški igri. Brezpogojno moramo omeniti dve glavni vlogi: Anko Kernie kot Tevto in Dubravka Dujšina kot Dimitra: to sta bili resnično umetniški stvaritvi. Okusna inscenacija je bila prirejena po načrtih akad.
slikarja Sergeja Glumca.
*
Druga domača prireditev je bila premiera štiridejanke Miroslava Feldmana »Zec«. ta »Zec« — pravi pravcati poljski zajec — ie tako važna »osebnost« draminega dejanja, da celo na gledališkem lepaku stoji na prvem mestu. Šele za njim slede osebe iz svetovne vojne: stotniki, poročniki, praporščaki, podčastniki, desetniki in cela vrsta domobranskih topničarjev. In zares: v tej igri je zajec večkrat važnejši od življenja mnogih ljudi. Nadaljnje indikacije so: svetovna vojna 1918, oota Costalta na Sette Comuni na italijanski fronti, kjer je bila nameščena 6, četa 9. domobranske poljsko-topničarska
strokovnjakov vzidanih mnogo plošč lz nekdanjega samostana Bele Studenice. Nihče ni mislil na to, da bi se ostanki tega svetišča iskali po zasebnih hišah in celo po cerkvenih domovih muslimanskih rojakov. Prvaki muslimanskega prebivalstva v Vrelu z odborom džamije vred pa so sami sklenili, da je treba vrniti pravoslavnim sosedom vse ostanke samostana, ki so vzidani v džamiji. Nekaj spominskih plošč so že prej izročili odboru, ki vodi reševanje ostankov starega samostana, vse drugo pa se ni dalo drugače dobiti, kakor z rušenjem džamije. Na veliko začudenje pravoslavnega prebivalstva začeli muslimani pred par dnevi podirati nekaj džamijskih zidov in ko se je doznalo, zakaj se to počenja, so pravoslavni muslimanskim sosedom zatrjevali, da kaj takega od njih ni nihče pričakoval in da je velika škoda podirati starinsko cerkveno zgradbo. Muslimani pa vztrajajo pri svojem sklepu in je sedaj porušen že velik del džamije. Iz ruševin se je nabralo tudi precej spominskih plošč in drugih ostankov nekdanjega pravoslavnega samostana
Okrog visokega minareta v Vrelu je od ranega jutra do poznega večera silno živahno. Nad 100 vaščanov, pravoslavnih in muslimanov, podira zidove ter razkopava ruševine. Večkrat na dan pa pridejo tja tudi strokovnjaki, ki iščejo med ruševinami ostanke izvorskega samostana. To delo je najtesnejše združilo prebivalstvo obeh veroizpovedi in prav tako, kakor seda' z združenimi močmi rušijo staro džamijo, bodo potem vsi gradili novo. Idilično vzajemnost in lep primer spoštovanja svetinj bratov druge vere so si ogledali že mnogi tujci, katerim muslimanski Vrelčani pripovedujejo, da smatrajo za svojo dolžnost, vrniti pravoslavnim bratom to, kar so nekdaj v divjih, brezbožnih časih ugrabili njihovi pradedje. Vsak kamen naj spet najde svoje mesto, Božji hram. Naša nova džamija bo prava džamija časti, pravijo ponosno in samozavestno muslimanski očanci.
Pred velikim senatom
Ljub'jana, 13. septembra
Pred veliki kazenski senat, ki je danes po daljšem času obravnaval dve politični zadevi, je prvi stopil 201etn.i delavec Štefan iz Srednje Bistrice v Prekmurju. Konec julija je nekje našel letak komunistov in ga začel prebirati na glas, vsekakor pa z ironičnim nasmehom. Ovadil ga je neki vajenec. Štefan je danes priznal, da je čital nekatere odstavke, a ni imel v mislih komunistične propagande. Oproščen. Ostati pa bo še moral v preiskovalnem zaporu, da pride rešitev iz Zagreba.
Nato drugi obtoženec: Ivan Drev. Visok, močan, vendar bledikav, košato brado si je dal zrasti v preiskovalnem zaporu. Rojen 1898 .v Slatinah pri Smartnem ob Paki, na čvrsti kmetiji. V Celju je dovršil gimnazijo, fanatičen nacionalist je bil od mladih nog, strah nemškutarsVih študentov. Med vojno se je bil na Laškem, po/meje na Koroškem, je rezervni kapetan. Študiral je jiiristarijo. stopil v zasebno službo, bil je zadnja leta trgovski zastopnik. Svojeglav je, pravi sam. pije v družbi in politizira, se razvname. 'Letos konec maja je doma obesil na drevo lastnoročno pisan letak prav čudne politične vsebine. Pozneje v juniju se je v Slokarjevi gostilni v Domžalah vinjen in kljubovalen vnemal za samostojno Slovenijo. In je še povedal, da ima na Štajer-
Samo še danes poje
»berlinski slavček«
Gitfa Alpar
v svoji prvi filmski opereti
ČE SRCE IZPREGOVOR!
S svojim prekrasnim petjem Vas bo očarala ! — Nepopisen užitek za vse tiste, ki ljubijo muziko in divno petje! — Ne zamudite tega sporeda!
Najnovejši UFA zvočni tednik! Ob t, %8 in %10 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
JR 12-32
skem že 15 fantov organiziranih za svoje ideje. Torej nekakšne udarnike.
Vse te objestne šale Ivana Drcva pa nikakor niso bile šaljive, čeprav so bile storjene pod vplivom rujnega vinca. V preiskavi je Drev vse prostodušno priznal s pristavkom, da je zeio impulzivne narave, a v objemu vinjenosti, kakor je to bilo v Domžalah tudi dokaj glasan, mnogo-•veden in gostobeseden.«
S tistim večnim nasmehom, ki ne izdaja baš subverzivnega elementa, marveč veseljaškega in vznesenega robanteža, je Ivan Drev stopil tudi pred sodnike. In se je
zagovarjal tako po domače. »Fajhten« je bil in se ne spominja, kako so vsevprek padale besede. Zadnji čas je sploh preveč politiziral — pravi — škoda tega. Tembolj, ker je mož nadarjen. Preden je mogel obžalovati svoje kaprice, je bilo pa seveda že prepozno.
Priče so potrdile, da je Drev gostobe-sedil pod vplivom alkohola. Jako! Ali potrdilo se je tudi, da je Ivan Drev bil od prvih dijaških let nacionalno delaven. — Sodba: na 4 mesece in 15 dni zapora, všte-je se preiskovalni zapor cd 7. junija. Ivan Drev je sodbo takoj sprejel.
Zločinskega sina ss fe rešil
Oprostilna sodba pred mariborskim velikim senatom
stotnije. — In zdaj bo najboljše, da navedemo besede, ki so bile napisane o tem komadu pred premiero.
»Vojpa drama. Življenje poteka po domobranskih predpisih: živalski teror desetnika in podčastnika, strahovito grotesken in neumljiv v dvajsetem stoletju. Tedaj se v tej »epizodi« nenadno zgodi nekaj izredneT ga: topničar Kadič je našel v grmu majhnega živega zajca in ga po svoji zviti in bistri intuiciji poklonil stotniku Doringerju; le-ta ga je vzel k sebi v barako. Posihmal je zajec simbolično-groteskna os, ki se okoli nje vrti vse intenzivno zanimanje stotnika in cele njegove bojne čete. Zajec pije prekuhano vodo, toplo mleko, dobiva žgance, a stotnik Doringer je zanj bolj v skrbeh kakor za lastno življenje. Simbol zajca je v tem okolju poprijel vorav fantastične dimenzije in v ta simbol je projecirana cela osebna tragedija osamljenosti in praznote avstrijskega častnika. In kaj je prav za prav ta zajec? Kot dramatski motiv ni nič drugega kot čisti sarkazem, ironična persiflaža svetovne vojne, smešenje tako zvanega človekoljubja. Ta zajec pomeni podzavestno pomir-jevanje vesti častnika, ki svoje domobrance s takšno lahkoto daje vezati na drevje in jim odteguje hrano, med tem ko je za štiri-nogatega dlakavca noč in dan v strahu. To je čisti primer vojaške peihopatologije, krvavo resničen in vzlic svoji grotesknosti povsem jasen ter tudi v tem zmaličenem okvirju umljiv.«
»Feldman je spisal svoje delo z lapidar-nim naturalizmom, izoblikoval je tipe, ki so stoprocentno živi ljudje, a dialogi so vprav folkloristično verni. Ves ta navidezni naturalizem pa skriva pod svojo stvarnostjo še globljo in strohotnejšo stvarnost, ki porazno vpije po neizrekljivih resnicah. Antiteza
Maribor, 13. septembra.
Danes dopoldne, se je zagovarjal pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval višji sodni svetnik Zemljič, 62Ietni mali posestnik Janez Vogrinc • iz Stanetincev pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, obtožen, da je 4. julija z več udarci s krampom po glavi usmrtil lastnega 371etnega samskega sina Janeza. Obtožnica, ki jo je prečita! zastopnik državnega tožilstva dr. Dev, slika tragični dogodek takole:
V Stanetimcih je gospodaril stari Vogrinc s samskimi otroki Janezom, Katarino in Marijo. Že od nekdaj so tu vladale neznosne družinske razmere, katerih glavni povzročitelj je bil nasilni in podivjani sin Janez. 2e trezen je bil fant skrajno nevaren vsakomur, ki mu je prišel nasproti, če se je pa napil, kar ni bilo redko, je prenehal biti človek in mu ni smel stopiti nihče pred oči. Zlasti je sovražil svojega očeta in obe sestri in jim je vedno grozil, da jih bo pobil. Strah pred njim je bil tudi upravičen, kajti mladi Vogri-nec je vedno nosil pri sebi dolg mesarski nož. Delati ni hotel, hrano, pijačo in denar je neprsstano terjal od očeta in sester. Bala se ga je vsa širna okolica, nekateri ljudje so se iz strahu pred niim oboroževali. Oče bi ga bil rad spravil v prisilno delavnico in je o tej stvari govoril z domačim župnikom, pa jima je sin zagrozil, da ju zakolje in da bo domačo hišo pognal v zrak.
Letos 4. julija je prišel Janez iopet precej pijan domov. Oče in sestri so baš jedli iz skupne sklede. Janez je stopil z nogo v skledo in razmetal vso jed po tleh. Oče je pobral skledo in jo nesel na skedenj v strahu, da je sin ne razbije, kajti bila je edina, ki je še cela ostala pri hiši. Očetov umik je pa Janeza tako razkačil, da je
zajec-človek je teoretično neverjetna, praktično in postavimo, zgodovinsko, pa je imela še nedavno take variante, da se jim bodo daljni in srečnejši rodovi ali s krohotom smejali, ali pa jih bo zamrazilo ob spoznanju, da je nekoč na tem koscu zemlje bilo mogoče tudi kaj takega. Prav na osnovi teh spoznanj se moramo že danes potruditi, da Feldmanovo dramo razumemo samo v tem smislu in da v nji ne preživimo samo tega, kar je rečeno, marveč tudi tisto poglavitno. kar je nepotrebnega ostalo med vrsticami«.
Občinstvo je Feldmanovo novost sprejelo prav simpatično. Ivo BadaUč je bil izvrsten Doringer, režiral pa je Alfonzo Verli. —žh
Smrt prof. Wahrmunda. V Pragi je te dni umrl vpokojeni vseučiliškj profesor dr. Ludvik Wahrmund. Njegovo ime je mlademu pokolenju neznano, srednji rod, zrasel v narodnostnih in kulturnih bojih Avstrije, pa se bo še dobro spominjal Wahrmundove afe re. ki je okrog 1. 1906. močno razgibala avstrijsko javno mnenja Prof Wahrmund ie predaval cerkveno pra\o na vseučilišču v Inomostu. L. 1906. je izdal knjigo o zakonu in zakonskem (bračnem) Dravu), v kateri je zastopal svobodoumne nazore in zagovarjal reformo avstrijskega zakonskega prava. Izdal je tudi kritično delo o katoliškem svetovnem nazoru, ki je bilo prvotno zaplenjeno in dopuščeno šele po ogorčenih interpelacijah v državnem zboru Ker je naoe-ški nuncij na Dunaju zahteval, da se Wahr-mundu zabrani nadaljnje delo na univerzi, so nastale težke borbe za načelo svobodne znanosti in v dunajskem državnem zboru so se zaradi Wahrmunda (dejansko zaradi svo-bodoumnih načel) slišale ostre interpelacije.
zagrozil, da ga bo še ta dan ubil. Nato je legel na posteljo in zaspa'
Oče je v silnem razburjenju in strahu, da sin res ne izvrši grožnje, pograbil kramp, odšel v sobo in s tremi udarci sinu razbil glavo. Mladi Vogrinc je bil takoj mrtev. Po storjenem dejanju je odšel stari Vogrinc k županu in mu povedal, kaj je storil. Obtoženec je v preiskavi in tudi danes vse odkrito priznal. Tožno je opisal svoje dolgoletno trpljenje, ki mu ga je povzročal lastni sin. Izprevidel je, da ne bo prej miru, predno sin na kak način ne izgine in že dolgo se ga je hotel od-križati. Usodnega dne je naključje naneslo, da je svojo namero lahko izvršil — in tega mu ni žal.
Po stvarnem in globoko utemeljenem govoru zagovornika dr. Kukovca je predsednik senata razglasil oprostilno sodbo na podlagi § 25. kazenskegs zakona.
Požar v Janškem vrhu
Ptujska gora, 13. septembra.
Nedavno je okoli 20. ure nastal poža-v stanovanjskem poslopju posestnika Forstneriča Ludovika v Janškem vrhu. Gospodinja je bila baš z otroki in delavci pri večerji, ko je začula neko sumljivo prasketanje. V zli slutnji je stopila na dvorišče ter opazila, da ji je streha nad glavo že v plamenih. Ognja, ki se je bliskovito širil, ni bilo mogoče več pogasiti. Reševalci so se omejili le na reševanje pohištva. živine in orodja. Zgoreli so stanovanjska hiša, poleg stoječi hlev, klet, nekaj obleke, razni sodi nekaj gospodarskega orodja in precej poljskih pridelkov in celo denarja za 1500 Din. Škoda ni krita z zavarovalnino. Goreti je začelo na strehi v bližini dimnika. Sklepa se, da je ogenj nastal zaradi iskre iz dimnika.
Posebno se je zavzemal za Wahrmunda tedanji poslanec, današnji prezident češkoslovaške republike dr. Masaryk. Dunajska vlada je naposled našla kompromisno rešitev: vVahrmunda so premestili v Prago, kjer je kot profesor extra statum deloval deset let. Po ^prevratu je češkoslovaška vlada njegovo službeno razmerje definitivno uredila ;n pred dvema letoma je sivolasi učenjak stopil v pokoj.
Premiera nove komedije Branislava Nuši-
ča. V petek, dne 16. t. m. bo v beocajskem gledališču krstna predstava nove komedij® največjega jugoslovenskega komedio^rata Branislava Nušiča. Komedija se imenuje »Mister Dolar«.
Pokojnemu književniku Petru Pajkn je posvetil Janez Žagar v 10. številki »Modre ptice« tople vrstice, ki se pietetno dotikaio tudi osebne tragike tega nadarjenega mladega esejista in kritika- Nekrolo<r zaključii-ie stavek: »Ločiti se je moral nepotešen in nepomirjen«. V isti številki omenjene revije ie objavljen Pnikov Članek »Pogled v antiko«. O poeziji Alojziia Gradnika piše Josip Vidmar. Anton Ocvirk pa je priobčil svoj« razgovore s francoskim kritikom Benjaminom Cremieuxom.
Durvrho^e »Blodnje« v slovenščini. V založbi Umetniške propagande ie pravkar tz-šla druga knjiga romana češkega pisatelja Jaroslav^ Durvcha »Bloudeni« (v slovenščini: »Blodnie«) Tako smo dobili v skrajšani obliki enega največjih romanov sodobne češke literature, spis. ki ga ie kritika proglasila za najboljše češko- pripovedno delo zadnjega desetietia. Slovenski prevod ie priredil dr. Ferdo Kozak. Dmga knjiga obs^a 368 strani. 0 »Blodniah« in njihovem avtorju bomo ob prvi priliki priobčili daljši sestavek.
če vesti
*	Razdelitev nagrad Kraljevega fonda. V
nedeljo ob |K>I 13. ie g. ban dr. Marušič razuciil na barski upravi nagrade in po hvalnice Kraljevega fonda za prosvetitev naroda. Povabljene nagrariftnee je nagovoril s kratkim nagovorom, ae jim zahvalil za nspesaio delo na moralnem, občekultur-nem in državljansko - vzgojnem napredku naroda ter jih vzpodbujal k nadaljnjemu delovanju v prid naroda im domovine. Nagrade, ki so jih prejeti, niso plačilo za njihovo delo temveč priznanje Nj. vel kralja za dosežene uspehe pri prosvetltvl naroda. III. nagrado Kraljevega fonda v znesku 5000 Din je prejel g. Danilo Sancln, uradnik Narodne banke v Ljubljani, IV nagrado po 2500 Din pa so prejeli naslednji gospodje in društva: Miroslav Wenniger-holz, učitelj v Središču, Alojz Hofibauer, učitelj v Hrastniku, Leon Cepuder, sreska šolski nadzornik v Ptuju, Anton Tkalec iz Breža, Josip Medved -z Priloga, šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Sokolsko društvo Maribor 1, Janko Sunkov.ič, šolski upravitelj v Narapljah, Franc Kolšek iz Konjic, Josip Lapajne, šolski upravitelj v Cerkljah, Ljudevit Komar, učitelj na Ponikvi, in Viljem Kus, šolski upravitelj v Lomu. Poleg teh nagrad je g. ban razdelil še 39 pohvalnic za širjenje nacionalne prosvete. Zastopnik Sokola Maribor I se je v imenu obdarovancev zahvalil za pre Čete nagrade, se spomnil tudi neštetih na rodnih delavcev, ki sedaj niso bili nagrajeni, in prosil g. ba.na, da sprejme na znanje, obljubo vseh, da hočejo tudi v bodoče delovati v dosedanjem praven.
*	Dar kraljice Marije sarajevskemu zavetišču. Nj. Vel. kraljica Marija je darovala prvi prispevek v znesku 10.000 dinarjev za zgradbo zavetišča ženske muslimanske mladine v Sarajevu. Doslej je za gradbo projektiranega doma zbrano približno 400.000 dinarjev. Gradibo doma bodo pričeli prihodnjo .pomlad.
*	Nov član društva za mednarodno pravo. Dr. Stevan čirkovič, tajnik jugoslovanskega poslaništva v Parizu, je dovoljen za stalnega člana Ameriškega društva za imednarodio pravo v Vashingtonu.
■> Vojaške vesti. S kraljevim ukazom je •upokojen divizijskd general Aleksander Da-»kalovič, ter je obenem preveden v reser-no, podpolkovnik za. generalštabne posle Braniislav Pantič pa je premeščen k pehoti. Sanitetni poročnik dr. Oskar švager, artilerijski podporočnik Jovan Dragutino-vič in lekarniški -»oročnik Kruslav Nazor pa so podali ostavko na državno službo.
Gorazdov trgov, izobraževalni zavod za dekleta
(prej Gartnerjev tečaj), ustanovljen 1. 1909, vpisuje do 19. septembra — Nunska ul. 19. Poučuje tudi nemščino in nemško stenografijo.	11534
*	Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Ku-
rn'orij razpisuje za šolsko 1. 1932-33 devet ustanov za mariborske srednješolce po 700 Din in osem ustanov za visokošolce po 1500 Din. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki, nato revni in nadarjeni dijaki in dijakinje, ki so se rodili in so pristojni rojstnem okolišu zapustnika g. Ferka (Sv. Barbara v Slov. goricah), nadalje oni iiz šentlenartskega in naposled iz mariborskega okraja. Opremljene prošnje je poslati do 25. t. m. na Posojilnico v Mariboru, kjer se naj 10. oktobra dvignejo priloge.
*	Organizacija praktičnih elektro ln strojnih tehnikov bo letos proslavila petletnico obstoja Pet tet je kratka doba, v odnosu z napredkom strojne in elektrotehnike pa pomeni zelo veliko. Za razmo-t rti vanje o dosedanjem delu, današnjem stanju in smereh za bodočnost je potrebno sodelovanje prav vseh članov in prijateljev društva OPEST, posebno še onih, katerim dosedanje delo ni bilo povsem po volji, in vobče vseh absolventov elektro dn strojne delovodske šole v Ljubljani in
OPERETA SLADKEGA LJU-BAVNEGA ČARA!
Robert Stolz
komponi3t in muzikalni vodja
Fritz Grunbanm
avtor prekrasnega in veselošalji-vega libreta
Pride!
Geza Bolvary
režiser
Pride!
Sodelujoči pevci in igralci:
ZZzztka Eggerth Gustav Fršihiich Frits Griinbaum
Tibor Halmay Greti Theimer

Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 13. septembra 1932.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. C as opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padav.n. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo.
Ljubljana 7, 762.4. 19.0, 80, BNT31, 10, 1.1, dež, Ljubljana 13, 764.3, 19.0, 70, SSV3, 10, 0, — Maribor 762.0, 1S.0, 80, S6, 10, 4.9. dež, Zagreb 7, 763.2, 18.0, 70, NW6.
10, __Beograd 7, 762.6, 18.0, 70 NW2,
6, __Sarajevo 7, 762.3, 18.0, 60, mirno.
l' __Skoplje 7, 760.8, 19.0. 80, mirno,
3' __Split 7, 759.5, 24.0, 60, mirno, 8,
J _L Kumbor 7, 758.6, 24.0. 80. mirno. 6,'_, Rab 7, 761.1. 24.0. 80, mimo, 8.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 28 0, najnižja 19.0. Maribor 26.0, 17.0. Za-srreb 21 0, 18.0. Beograd 32.0. 17.0. Sarajevo 33.0, 15.0. Skoplje 32.0, 13.0. Split 32.0, 23.0. Kumbor 23.0 Rab 22.0	.
Solnce vzhaja ob 5.35, zahaja ob 18.18
Luna vzhaja ob 17.51, zahaja ob 3.40.
nflej enakih šoL V zadnjih letih se je za to stroko napravilo toliko tn tako važnih stvari, da jih nd mogoče prezreti, šolski zakon, obrtni zakon in še par na-redb, ki nam režejo našo bodočnost, morajo zanimati vse člane. OPEST je skušala pri omenovanih zakonih doseči pravo upoštevanje absolventov, kar se ji je deloma posrečilo. Je pa treba v bodočnosti še marsikaj poprarriti. Da bo uspeh popoln, je potreba sodelovanje vseh absolventov, ki naj se udeleže zborovanja dne 2. oktobra v Celju. Priglasiti se je treba do 20. i. m. na naslov: OPEST, Borštnikov trg 1, Ljubljana Tam se dobe tudi vse teforma-cije. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Iz f^juhtjame se odpeljejo udeleženci z avtobusi, e katenimd se bodo tudi vrnili.
♦	šahovska borba mladih mojstrov. Kakor poročajo iz Splita, st« šahovska mojstra Vas j a Pire in Petar TnLfunovič preteklo nedeljo odigrala šahovski dvoboj, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Igrala sta šest ur, a Igra se je končaila z remijem. Borba med mladima šahietoma se bo nadaljevala
♦	Dubrovnik poklorH zastara« »Dubrovniku«. Dubrovmlška mestna občina pokloni novi vojai ladji, rušilen »Dubrovniku« krasno z zlatom pretkano svileno zastavo in umetniško sliko znanega slikarja Marka Muraita. Slika predstavlja podobo Svetega Vlaha, v ozadju pa mesto Dubrovnik. Svečanost izročitve zastave im slike bo 18. t. m. v dubrovniškem pristanišču.
♦	Zagreb je dobil 4.8 miligrama radija. V Zagreto je prispel radij, ki ga je nabavil odbor Društva za pobijamo« raka. Radij je sedaj na razpolago zavodu za terapijo z radijem. Cena znaša 17.000 dinarjev.
♦	Slovenska knjižica o šibenlku in reki Krki. Propagandni odsek Jadranske straže v Ljubljani je začel v svrho poživljenja zanimanja Slovencev za Jadransko morje in njegove znamenitosti izdajati priročne vodiče po dalmatinskih mestih, pisane v slovenščini. Ker je Jadranska straža vprav ob letošajih Binkoštih priredila izlet v ši-benik in do slapov Krke, je odbor izdal kot prvi vodič lično brošurico o šibenikn in iafci Krki. Sestava je bffla poverjena Liubu Marjamoviču, fci je dalmatinski rojak Im dobro pozna znamenitosti jadranskih mest. Knjižica je prav lepo opremljena in prinaša na 31 straneh dovolj poučnega gradiva o zgodovini, sedanjosti tn znamenitih spomenikih šibenika, posebno še svetovno znani stolnici sv. Jakoba. Takisto je podrobno opisana pot ob Krki na-vogor do velikih slapov. Res potrebna je bila ta knjižica, ki naj vzbudi zanimanje za šibeniik, kakor ga to znamenito starinsko mesto ob našem sinjem Jadranu zasluži. Strinjamo se z uvodno besedo v knjižici, da bodi vodič pobuda članom Jadranske straže za čim večjo ljubezen do Jadranskega morja, nečlanom pa pobuda za vstop v to emimentno nacionalno organizacijo. Cena izvodu je 6 Din.
♦	Novj grobovi. V Kamniku je včeraj umrla gospa Fran ja Grčarjeva. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Ambroževem trgu 3. v ljubitiani je u-mrla gospa Marija Hrovatova, zasebnica 1® Bovca. K večnemu počitku jo bodo spremili ju.tri ob 16. — V Mokronogu je v nedeljo umrl v 82. letu g. France Ur bič. Znam po domačem imenu Baijšec je bil vrli tesarski mojster, priljubljen po Dolenjskem, posebno zaradi zdravega humonja, kd g«, je ohranil do zadnjega. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Najstarejša žena na Hvaru. V Vrbov-ski na otoku Hvaru živi Marjeta Krstlnt-čeva, ki je te dni stopila v 100. leto, je še čila dn zdrava. Tudi vidi in sliši še precej dobro. Nikdar še ni bila nevarno bolna, le ozebla je bila pred leti Otoka Hvara še nikdar ni zapustila.
♦	Preureditev oslješkega velesejma za stanovanja. V Osijeku se letos ne bo vršil velesejem, marveč se bodo velesejmski prostori preuredili za zasilna stamovanja. Pobudo za to izpremembo je dalo Društvo stanovanjskih najemnikov.
♦	Letošnja statistika prometa v Hrvatskem pri morju navaja, da je letos blflo manj gostov kakor lani in je tudi precej manjše število dni, ki so jih letovišč ar ji prebili na Krku, Rabu ln v Delnicah. V odstotkih se je število gostov znižalo za 28 in pol odst., število letoviščarskiih dni pa za 26 im pol odst. Finančni efekt je slabši od lanskega za preko 4 milijone Din. To je treba v prvi vrsti pripisati manjšemu številu gostov iz raznih tujih držav, ki ima spet svoj vzrok največ v ovirah pri deviznem prometu. Lani so bili domači jugosiovenski gosti po števtn enaki inozemskim, letos pa je bilo 69% Jugoslovenov proti 31% inozemcev. Zmanjšalo se je nekoliko tudi število letovišča,r-jev iz naše države, najibolj pa je padel obisk gostov dz Avstrije, Nemčije in tudi iz češkoslovaške.
♦	Nov požig v Radohovi vasi. Poročajo nami: Ni se ohladilo pogorišče pri Jožetu Jerla.hu, ko je začelo zjutraj ob pol 3. goreti pri gostilničarju dn posestnžku Ivanu Grabnarju pri kolodvoru v Radohovi vasi. Zločinska roka je podtaknila ogenj v dvojnem kozolcu, polnem sena Veliki ogenj je zbudil bližnje sosede in lastnika, ki so pohiteli na kraj nesreče in skušali pogasiti. Vendar je bilo delo zaman, ker so bili bližnji vodnjaki .prazni. Iz plamenov so rešili le nekaj vozov in orodja. S postaje so prihiteli z majhno ročno brizgalno, ki je obvarovala v neposredni bližini stoječe gospodarsko poslopje dn hleve. Brez te brizgalne M bila nesreča še veliko večja čez dobro uro so prihiteli na kraj nesreče gasilci iz Doba z novo motorko, ki je stopila takoj v akaijo. Vodo so dobili v postajnem vodnjaku, šele ko so dospeli gasilci iz št Vida, so mogli črpati vodo tudi Iz 400 metrov oddaljenega potoka. Vendar je bilo gašenje zaman, ker je Ml les suh. Kozolec je pogorel do ital. Na njem (Je bilo okoli 15 voz mrve. škoda znaša približno 30.000 Din, gospodar pa je bil zavarovan za 14.600 Din. Ponovni požig v enem tednu kaže, da je na delu brezvesten sadist, ki uživa ob pogledu na goreča poslopja. Prej ali slej ga bodo gotovo Izsledili. Gorje mu, ako bi ga dobilo razjarjeno ljudstvo v roke! Sum je padel že drugič na nekega popotnega človeka, katerih pa je ob glavni cestti vedno dovolj.
♦	Brezobzirni avtomoblHstl. Grda ra,sva-da avtomobilistov je, da radi drvijo skozi vasi. Pri tem ne povozijo samo žlvaH, nego tudi ljudi. Nedavmo so našli ljudje pri Ve liki Nedelji v obcestnem jarku vsega krvavega in v nezavesti nekega Franc Ovikla
Is Hajdine ▼ bffifehrt pa njegovo kote.. Ko I
se je C viki zavedel, je izjavil, da je zavo-zil od zadaj v njega neki avtomobnlist. Ko je padel, se šofer zanj ni niti zmenil, marveč je odrvel še z večjo brzino. C viki ima nevarne poškodbe. Za neznanim avtomobd-1 istem poizvedujejo orožniki.
♦	Pismonoša napaden in oropan. Preteklo soboto sta na cesti med Kriljem In Sinjem dva maskiirana zLikovca napadla pismonošo Miška Marušo, ki je bil na potu v aeko vas v okolici Sinja. Napadalca sta bila oborožena z nožema. Pismonoši sta iztrgala torbo, v kateri j«« imel 36?°. narjev, potem pa sta zbežala. Orožniki so oba roparja že naslednjega dne izsledili in aretirali.
♦	Agrarna hranilnica v Sentl oropana. V uradne prostore Agrarne hranilnice v Senti so v nedeljo ponoči vlomili neznani tatovi in odnesli 30.000 dinarjev.
♦	»Uspeh« za one, ki hočejo uspehov. Izšla je septembrska številka revije za trgovsko znanost »Uspeh«. Polna je novih pobud, polna optimizma, polna dejavnosti. >V težikih razmerah spoznamo mojstra!« se nam zdi, da nam kliče, ko jo preberemo. Res, kadar je dobra konjunktura, ni umetnost kupčevati. Zaključevati v dandanašnjih razmerah pa je velika težava in težko onemu, ki nima vedno prj rokah moralne opore. Revija »Uspeh« mu jo nudi, ker vedno samo bodri in vzpodbuja, a nikdar ne tarna in jadikuje: Pogum premaga vse! Najprej značaj, nato uspešnost; Zakaj lju<$e nimajo ospeha? Kaj je >trd 1 delo«; Sami orgamizirajmo odpor! (Proti krizi!) Šefi bodo črtali v svoji stalni rubriki o uspešni reklami, o vrednosti stalne reklame .pa jih bo prepričala zanimiva krivulja, ki kaže razvoj kupčije * ozirom na reklamo. Temu sledi šest nasvetov prodajalcem. Preiskovanje trga, Vprašajte kupce, česa žele! Kako si zagotovimo naklonjenost, Delajmo za brezpos^ne, Ka, ko dosežemo Čim več od uslužbencev. Po tem bodo čitaM prodajalo: v svoji staml rubrika: Nasvet uslužbencem, Mlad ravnatelj. AM naj ostane podjeten človek wri slabo upravljanj tvTdki, česa kupci ne marajo, Povsod se lahko kaj zgodi. Zastopniki imajo tudi svojo stalno rubriko: A11 ste uspešen potnik? Prodajalci uporabljajo mikroskop. Posnemajte! Kliče zopet druga rubrika: Ne bodimo slepi, Ne bodimo nervozni. V rubriki Tisti, ki so imeli uspehe pa čitamo Nekaj o Tomažu Rat'i. Zanimivosti so tudi v rubrikah knjige, ki Vam služijo, Po svetu, jako aktualna pa je stalna rubrika Kako se dokopljem do boljše službe? O napisnih tablah za trgovine pa piše obširno F. Dolmičar v stolpcu Reklama — Uspeh je priložen vsak mesec »Prijatelju« im stane naročnina za oba lista skupaj samo 60 Din na leto. »Uspehe in knjige v upravi, Ljubljana, Dalmatinova 10-1.
♦	Tiskarski škrat Je v včerajšnji notici pokvaril priimek neveste, ki se pravilno glasi Budisovska, kar s tam popravljamo.
Lutz peči. kopirane, a ne dosežene!
♦	Tovarna J os. Reich sprejsma mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
a_ V spomhi na solunski fronti padlih
junakov bo v četrtek 15. t. m, ob 7. sv. maša v frančiškanski cerkvi. Uprava URiOIR vabi gg. rezervne oficirje, da s svojo navzočnostjo poča/ste spomin padlih.
u_ Porodica generala Bogoljuba S. I liga, 15. ov. meseca u 10 časova n pravoslav-noj crkvi davače 40-to dnevni parastos svojo pokojnoj neprežaljemoj kčerki Rad-mili — Cici. Neutešeni roditelji ,1 mnogo brojma rodbina.
u_ Preporodašl! Končane so počitnice
in pričeli bomo zopet z resnim delom. V četrtek 15. t m. se ta vršil zopet redni članski sestnek s pričetkom ob pol 17. To pot je dnevni red izredno važen, dani, ki se sestanka me bodo udeležili, naj ne računajo na niikake društvene bonitete! Zato vsi in točno!
n— Nova izvrstna opereta se obeta. Tri besede tvorijo njen naslov: »Pesem, poljub, dekle«. Trije slavni možje so njeni tvorci: Robert Stolz je komponist, Fritz Griiribairm je avtor libreta in Gčza Boi-vary režiser. Isti mo£je so nam doslej že dati velike m lepe f&me, mislimo le na »Dvoje src v *IA tatatu«, »Ljubavno komando«, »Pesmi je konec«, »Tango ljubezni «i.td. Po vsem tem lahko pričukujemo, da bo nova filtmsika opereta »Pesem, poljub, dekle« še posebno užgala. Glavne vloge so zasedene z najboljšimi igralskimi močmi, da navedemo Martho Eggerthovo, prima-diono budimpeštaroskega gledališča, Gustava Frohlicha, izvrstne humionste FrMza Grunbauma, Tiho rja Halmaya m Pamla Morgana. Ta opereta bo sipet razgibala vso Ljubljano, staro in mlado, fante in dekleta! Premera bo slediila v Elitnem kinu Matici takoj za sedanjim sporedom »Če srce i®pregovori«.
u— Jesensko deževje. Nu, pa smo s poletjem in sušo pri kraju, jesen gre naglo v deželo. Fo zadnjih soparnih dnevih je
NajidealnejSa pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom
»Stavbne hranilnice in
posojilnice",
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15.
NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
Vprašaš me, prijatelj: kam? Hajd z menoj v „Daj —
Domov" hram, tam se z vsem postreže, dušo TI priveže!
Visoko aktivno podjetje
sprejme
kompanjona
z večjo vsoto. Posredovalci in Spekulantje izključeni.	11533
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno«.
včeraj zjutraj prišel nad Ljubljano precej
močan naliv. Iz oblačja, ki visi nad Ljubljano, je popoldne pričelo zneva deževati in je pršilo v noč. Barometersko stanje je sicer še ugodno (772), tudi ozračje se še ni preveč ohladilo, temveč samo osvežilo. Prvi znak, da bo prav k nalu naste pila tudi astronomska jesen in ž njo nove brige siromakov.
u— Obrtno gibanje. Pri obrtnem uradu mestnega magistrata je bilo do 9. septembra registriranih 2250 trgovskih in obrtnih obratov, na registracijo pa še čaka okoli 2400 trgovcev in obrtnikov. Zanimivo je, da ni zapre silo za registracijo po novem obrtnem zakonu okoli 1000 starih obrtnikov, ki 30 bili prej zapisani v obrtnih registrih. Ta pojav tolmačijo tako, da eo mnogi obrtniki umrli in niso dediči zaprosili za izbris, odnosno da mnogi več n« izvršujejo svoje obrti, nekateri obrtniki pa zgolj iz malomarnosti niso zaprosili za novo registracijo. Slednjim bo pač v smislu novega obrtnega zakona zabranjeno nadaljnje izvrševanje obrti. Prvotno je bil rok za registracijo določen do 9. septembra, a je sedaj podaljšan do 9. decembra. Od junija do včeraj se je prijavilo 113 novih obrtov, med drugimi tudi neka ženi-tovanjska posredovalnica.
u— Stanovanjske odpovedi. Od 9. avgusta do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču podanih razmeroma malo stanovanjskih odpovedi, vsega skupaj 77, in tako so letos odpovedi desegle število 821. Nad 50 odpovedi zahteva izpraznitev stanovanj za konec septembra odnosno do 8. oktobra, druge pa se nanašajo na novembrski termin. Odpovedani so bili tudi 3 trgovski lokali.
u— Smarnica. Vinarska nadzorna oblast je prijavila državnemu tožilstvu dva ljubljanska gostilničarja, odnosno vinska trgovca, ker sta razpečavala in prodajala Smarnico. Preti enemu je že razpisana razprava pred okrajnim sodiščem. Kontrola se po vsej pravici poostruje in bo prišel na zatožno klop vsak vinski trgovec in gostilničar, pri katerem bodo našli šmar-nico ali ugetovili ponarejanje vin.
Površnike, obleke itd.
za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova št. 12
Da vesel boš noč in dan, v Slamicev brž res ta vran! Tam dobiš — o primaruha, porcijo za dva trebuha!
iJan&o Stavnih
prične s privatnim klavirskim poukom
20. t. m. Zglasiti se je Levstikova ulica 19, vsak dan od 14. do 15. ure.
eo
M IO
Krasni dainski plašči — konfekcija AVGUST IGLIČ, Tavčarjeva 3
u— V preiskovalne zapore deželnega sodišča je bilo včeraj izročenih 10 oseb zaradi najrazličnejših deliktov. V št. Vidu nad Ljubljano stanujoči hlapec Jože K. ie bil izročen zaradi več protimoralnih dejanj. Bil je nedavno že obsojen, ker je napadel v št. Vidu neko gospodično in ji hotel storiti silo. Orožniki iz Vevč so včeraj dopoldne pripeljali v sodne zapore posest-nikovega sina Janeza černeta iz Zgornjega Kašlja, ki je bil v nedeljo udeležen pri velikem pretepu v Zalogu, o katerem smo poročali.
u— Pred malim kazenskim senatom ^e
bil včeraj obsojen na 19 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let Janko Homan, doma iz Zrimca pri škof ji Loki. Svoječasno je imel neko avtopodjetje, avto pa mu je zgorel in se je še sam ponesrečil. Od lani naprej ga preganja zla usoda. Ko je v dnevnikih čital, da ponuja vinarska zadruga v Aleksandrovem večjo zalogo vina naprodaj, se je ponudil kot kupec in naročil vino na tuja imena. Zadrugo je oškodoval za 11.831 Din. Letos pa je kar na svojo roko brez oblastnega dovoljenja otvoril v bližini Radovljice in v Železnikih lastno trgovino. Nabavil si je štampiljko »F. M. Homan« stare in ugledne trgovske tvrdke v Radovljici. Ljubljanski trgovci so bili prepričani, da dobavljajo blago solidni tvrdki in so Janku Homanu pošiljali moko, milo, kavo, pekatete, sadje, koruzo, mast, vino, papir, cikorijo, vsega za 45.000 Din. Homan je vse manipulacije priznal, izgovarjal se je samo, da ni imel namena goljufati, marveč vse pošteno poravnati, samo nesrečo je imel pri poslih.
u— Ogenj v stanovanju. Včeraj okrog 14. je bila reševalna postaja obveščena, da se je vnel ogenj v stanovanju Alojzija Kastelica na Lepem potu št. 4. V stanovanju je zgorela omara polna perila dn nočna omarica, ogenj je pa uničil tudi del parketa. Gasilci so nasilno odprli stanovanje, Iz katerega se je močno kadilo, in ogenj kmahi pogasili, škoda znaša okrog 10.000 Din. Kako je požar nastal, še ni
ugotovljeno.
u_ Nesreče. Marija B., žena banskega
svetnika, se je v ponedeljek vračala z velesejma domov, pa jo je pred kavarno »Emono« podrl neki avtomobilist in jo lažje poškodoval. _ šofer 'Ivan škraber iz Črne vasi pri Ljubljani, je včeraj na Barju padel s kolesa in si poškodoval levo roko.
u_ V Žužemberk gremo! Drogeritja Gre-gorič priredi 20. oktobra celodnevni fotografski izlet od izvira Krke do Žužemberka. Prispevek za avto in celodnevno oskrbo €0 Din za osebo. Rezervirajte si prostor takoj! Prijave v Drogerifli Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
u_ Dijaki: Podlaga točnega konstruktivnega risanja so: precizno, če tudi ceneno, risalno orodje, zanesljiva risalna deska, fin risalni papir, brezhibno prilož-no ravnilo, dober svinčnik, čista radirka in neizperljiv tuš. Kupujte pri tvrdki rv. Bonač, Ljubljana, nasproti glavne pošte Postrežba hitra in točna. Ne pozabite na točno računalo in na polnilno pero.
u_ Dr. Dereanl ne ordinira za očesne ln ušesne bolezni do 1. oktobra.
u_ Dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani Je daroval Društvu slepih 200 Dim iz neke .poravnalne zadeve. Hvala!
u_ Vsa moška In fantovska oblačila nabavite najceneje pri konfekciji Frande, Gradišče 2, Ljubljana.
Vedno beli zobje
nnorabliam zobno pasto "Chlorodont~ Se nikdar nas^i razočarala. Imeli smo vedno h*)e zobe m orfieten okus v ustih, torr.bo!] ker uporabljama žo dali časa Chiorodont ustno vodo Tud. aporabUa cela družina samo Chiorodont zobne ščetka. J Podgornik, T. Zahtevajte zato samo pn^o Chiorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-. ter zavračajte vsak nadomestek.
Plesna šola Mete Vidmarjeve se prične 15. t. m. Prijave: Stari trg 19, L na/ stropje, od 18. do 19. ure.
Iz Celja
e— Ustanovitev Strelske družine ▼ Vo> niku. V nedeljo je bik tudi v Vojniku pii Celju ustanovljena Strelska družina, in sicer za občini Vojnik in Škof jo vas. Agilni pripravljalni odbor je izvršil vse piotrebDe priprave. Ob 15. so se zbrali strelci v voj-niški osnovni šoli Predsednik pripravljalnega odbora je po otvoritvi ustanovnega občnega zbora pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika vojske, zastopnika celjske Strelske družine in predsednika Strelske družine iz Štor g. Pavlica. Pav!:S je nato s poljudnimi besedami razložil naloge Jn pomen Strelskih družin in žel za svoja ?z-vajanja živahno odobravanje. Po sprejetju pravil se je priglasilo 38 članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Julijan Šini-goj. podpredsednik Josip Kožuh, tajnik Franc Terstenjak, blagajnik Ivan Goreča 11, odborniki Martin Belak, Leopold Čepel in Franc Samec. Strelske vaje se bodo prišle v nedeljo 18. t m. v osnovni soii v Vojniku. V nedeljo 25. t m. bo otvoritev strelišča v Run to lah pri Vojniku; prostor je dal g. Časer brezplačno na razpolago. Po lepem nagovoru zastopnika vojske iz Ceij* je predsednik zaključil občni zbor z vzklikom prvemu strelcu Nj. Vel. kralju. Strelci, v nedeljo 25. t m. ob 14. vsi v Vojnik k otvoritvi strelišča!
e_ Francoski krožek bo imel rvo5 občni
zbor v petek 16. t. m. ob 1730 v svojecn lokalu v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe 6e bo vr§il pol ure pozneje drug' občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu udeležencev.
e— Pododbor kluba Korošcev bo imel v soboto ob 20. družabni sestanek v restavraciji »Evropi« v Celju.
e— šampanjca &o pili z ukradenim de n ar jem. V ponedeljek zvečer je pr šel v neko gostilno v Gub če vi ulici rudar Ftotk« Zdolšek, ki se je nedavno vrnil iz inozemstva. V gostilni je našel znance in prisede! k njim. Kmalu sta se mu pridtj«tla 24 letni, zaradi tatvin že večkrat kaznovani čevljarski pomočnik Alojz Aafierba, rojen Da Grobelnem in pristojen v Podp'et, in 21 letni trgovski pomočnik Leopold C iz Podčetrtka Pozneje je Zdolšek v njunem spremstvu obiskal še neko kavarno. Ko je tam utrujen zadremal, je AnderTiJ izrabil priliko in izmaknil Zdolšku -r 6uk-njiča denarnico s 660 Din. Prarao denarnico so našli pozneje na stranišču. Anderlič in C. sta pustila Zdolška samega in odšla v neko drugo kavarno, kjer sta naroči šampanjca. Nekemu njunemu znancu je postalo sumljivo, odkod imata tovariša denar, da si moreta naročiti šampanjca Zato je zadevo takoj naznanil, nakar sta b.la Anderlič in C. aretirana. Pri sebi sta imela 812 Din. C. trdi, da je 450 Din njegova last in da jih je dobfl od nekega moškega v Šoštanju, kateremu je prodal kok>. Bila sta izročena sodišču.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 veličastno zvočno dramo »Noči na Bosporu«. V ffkvnrh vlogaih Konrad Veidt, Truda v. Molo m Henrik George.
Iz Maribora
a— Mariborsko Nmodno gtedaflšSe gostuje v nedeljo 18. t in. ob 16. na Pobrežju v Renčijevi dvorara. Uprizori se znana in ve-lezabavna Jerneja veseloigra »Trije vaški svetiKiki«. Ta veseloigra je v Mariboru popolnoma uspela ter je upati, d« bo tudi Renčlijevo dvorano napoSnila do poslednjega kotička. Cene od 10 Din nav-zdoi.
a— Trgovski nameščenci hi novi obrtni zakon. Gremii trgovcev v Maribora je pozval vse trgovoe, da nad opozore svojo trgovske nameščence, da si čimprej nabavijo »Delavsko kiiii&go«. Ker je trgovski gremij s teim hotel poudariti, da trgovskih pomočnikov ni smatral za višje trgovsko osobje in da za nne ne veljajo predpisi obrtnega zakona glede odpovednega ro&a, dopusta, bolovaraja. odpravnine it<L, bo drevi ob 20. v prostorih Delavske zbornice shod vseh trgovskih in privatnih nameščencev, na katerem bo poročal tovariš V. Pfeifer, predsednik ZPNJ iz Zagreba o gori označenem vprašanju. PoiaMirla iz pravnega stališča bo o tem vprašanju podal odvetnik dr. Reisman.
a— Obmejni promet na severni meJL ▼ preteklem mesecu je prekoračilo našo severno mejo skupno 28.848 potnikov. Dopo-tovato je 13.599 oseb, odpotovalo pa 15.240. Preko Maribora je dopotovalo v našo državo 2648 Jugoslovenov, 4481 Avstrijcev, 2262 Cehoslovakov, 355 Nemcev in 362 drugih. Preko &t. Ilja je prišlo 1687, prefco Cmureka 183. preko Dravograda 516, preko Preval 575, preko Radgone 306 fri preko Hodoša 42 oseb. Odpotovalo pa je v istem času preko Maribora 2261 naših državljanov, 4676 Avstrijcev, 3780 Cehoslovakov, 732 Nemcev in 431 drugih. Preko Št Ilja je odpotovalo 1962. preko Cmureka 185. preko Dravograda 498, preko Preva!.j 670, preko Radgone 355, preko Hodoša pa 590 oseb. V času od 1. januarja do 31. avgusta je prekoračilo našo mejo skupno 152.348 potnikov in sicer 53.170 Jugoslovenov, 59.468 Avstrijcev, 26.457 Cehoslovakov, 6635 Nemcev in 6618 drugih državljanov. V tranzitnem prometu je potovalo v preteklem mesecu skupno 5985 potnikov.
a— Mariborsko okrožno sodiSče, ki ga vodi predsednik dr. Franc Peikler. zmaguje med vsemi okrajnimi sodišči v naši banovini največ dela, kar nazorno dokazuje statistika opravljenega dela, ki je bila objavljena pred nekaj dinevi v našem časopisju. Civilni oddelek na katerem poslujejo trfie sodniki, je prejel letos v časa od 1. januarja do 1. septembra 4.659 tožb
fajboljšet garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE
moške za Din 33®.— ženske za Din 295*-"
pri BRATA NAGL1Č, 2IRI
Zziitevajte cenik tnristovske in športne obutve!
glede spornih predmetov, katerih vrednost, se je gibala med 125 do 6250 Din. Vse višje vrednostne terjatve spadajo v delokrog okrožnega sodišča. Tožb glede spornih terjatev v vrednosti pod 125 Din je bko vloženih v navedenem času 167, iz-vensporaih tožb do 6.250 Din, pri katerih se skuša spor rešiti izven sporne razprave s pravnomočnim plačiilmim poveljem, pa je bilo 3.602. Kazenski oddelek, na katerem posliujeta dva sodnika, je prejel v prvih osmih mesecih 2.434 ovadb. Na izvršnem oddelku, kjer sta tudi zaposlena dva sodnika, je bilo letos vloženih nad 7.000 izvršnih predlogov im bo to število do konca teta naraslo na najmanj 10.000. Zelo sta zaposlena tudi oba sodnika za i zven,sporne zadeve.
a— Solno kislino je pila lTLetna služkinja HiLda Št, zaposlena pri nekem trgovcu v Gosposki ulici, v samomorilnem namenu. Na srečo je prišel še pravočasno domov njjen go-spodar, jo našel v hudih bolečinah ter o dogodku obvestil reševalce, ki so nesrečno dekle prepeljali v bolnico. Z listka, ki ga je bila mladenka napisala pred usodnim korakom, je razvidno, da je hotela v smrt radi nesrečne ljubezni.
a— Pred tatovi nI vartro več nobeno kolo
v Mariboru, saj ne mine dan, da ne bi imeli na policiji zabeležene ene ali več tatvin koles. Včeraj je bilo ukradeno iz veže neke hiše na Aleksandrovi cesti kolo urarju Josipu Petelinu, trgovskem potniku Francetu PauLu pa ie nekdo odpelijal kolo
izpred gostilne Preac na Koroški cesti.
a_ Večerni in nedeljski šivalni tečaji
Ženskega društva v Mariboru se začnejo 19. t. rn. Prijave in .pojasnila v trgovini Zlate Brfšniikove.
Iz "
Iz Krasja
p_ Glasbena šola prične reden pouk v
četrtek 15. t. m. Kljub temu se vrši vpisovanje še nadalje od 16. do 17 v pritličju gimnazije.
Z Jesenic
s_ Smrt spoštovanega moža. Po krajši
bolezni je preminil na Javorniiku v 76. letu starosti g. Franc Peternel, upokojenec KLD. Pokojnik je bil vzoren soprog in skrbeai oče dn v -vsem delavskem revirju spoštovan mož. Pri K ID na Jesenicah je Ml zaposlen polnih 40 let kot kovač, katere obrti se je naučil dama v škof j i Loki v starih loških kovačnčcah, ki pa že davno ne obratujejo več. Bil je v sorodstvu z pokojnim vseučdMškim profesorjem dT. Francem Jesenkom. Kljub visoki starosti se je vedno živo zanimal za nacionalno gibanje ter j« bil vedaio odločen najpred-njak. Kako je bil pokojnik .priljubljen, je pričal njegov pogreb, k>i se je vršni v ponedeljek popoldne na farno pokopališče na Koroški Beli. Bodi dobremu in uglednemu može ohranjen lep spomin, hudo prizadetim preostalim pa naše (iskreno sožalje!
Izvleček iz programov
Sreda 14 septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slavnostne predstave v Marienburgu. — 19.30: Literarna
rra. _ 20: Samospevi prof. Mirka Pusrlja:
Francoska moderna pesem. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila, koncert iz kavarne Zvezda.
Četrtek 14. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. — 18:
Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Gospodarske krize in karteli. — 20: Plošče. — 20 30: Koncert godbe Sokola L — Vmes napoved ča?a in poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Lahka godba. — 19.30: Plesna glasba. — 20-30: Prenos iz Ljubljane. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Kon-
c°rt tria. _ 20.30: Prenos iz Ljubljane. —
22.40: Godba za ples. _ PRAGA 19: Pesmi. _ 19.30: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Brna. — 21: Ruska glasba. — 22.20: Oraje. — BRNO 19: Pesmi in godba na pihala — 20: Zabaven program. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18-20: Plesna glasba. — 20: Večer lahke glasbe. — 21: Sluhoigra. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 15-20: Pesmi z klavirjem. — 17: Orkester. — 20.05: Kontrasti v jazzu. — 21-45: Godalni kvartet. — 23.05: Plošče. — BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — Plesna glasba- — 24: Mozart »Figarova svatba«. — K5NIGS-BERRG 2.30: Prenos iz Berlina. _ MUHL-ACKER 19.30: Pesmi. — 21: iConoert lahfc, fflasbe. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.15: Lahka glasba. — 20: Sluhoigra. — 22: Klavirski koncert. — Lahka glasba. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer lahka glasbe in sluhoigra.
Iz Trbovelj
t— Rezervnim oficirjem. V petek 16. tega meseca ob 8. bo sestanek trboveljskih rezervnih oficirjev v posebna sobi gostilne Vol ker. Pridite vsil
Iz Hrastnika
h— Manifestacijski shod JRKD se bo
vršil v nedeljo dne 2. oktobra popoldne v Hrastniku. Kot govornika bosta nastopila ministra gg. dr. Kramer in Pt&elj ter več narodnih poslancev. Isti dan dopoldne pa bo shod v Trbovljah.
n rtuia
j— Vojaška vest. Komandant mesta major g. Miron Šarac je napredoval v čin podpolkovnika. Naše iskrene čestitke!
j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal v sredo in četrtek vsakikrat ob pol 21. zvočno opereto »Dva srca en vzdih«.
MEŽCA. Krajevne organizacije JRKD v Mežiški dolini priredijo ta teden dva gospodarsko-politična shoda. Prvi bo v soboto 17. t. m. zvečer v Guštanju, drugi pa v nedeljo zjutraj ob 8. v Mežici na vrtu pri Viv-atu. Poročala boste gg. minister za trgovino il> industrijo Ivan Mohorič in sre-ski poslanec inž. Franjo Pahernik.
Železniški invalidi
Železniškim invalidom stare Avstrije še do danes niso prevedene njihove kronske nezgodne rente. Zakarj so ti invalidi zapostavljeni napram onim železniškim invalidom prerišnje Ogrske, je povsem nepojmljivo, kajti drugim invalidom so bile njihove nezgodne rente prevedene z zakonom o prevedbi kronskih upokojencev že s 1. avgustom 1927. Dokaz nj-ihovi dekreti. Najbolj čudno pa je, da oboji invalid; prejemajo svo;e rešite na račun prometnega
ministrstva od železniške d!rekaije v Zagrebu.
Kaj je bila in kad bi še morala biti nezgodna renta teh invalidov? Za železniške invalide državne in južne železnice je obstajal poseben, z zakonom določen fon<l, iz katerega so dobivali ponesrečeni nameščenci in delavci posebno invalidsko rento ne glede na to, aH so imeli pravico 3o pokojnine ali ne. Te rente niso v nobenem primeru omejevale upravičencem višine pripadajoče jim pokojnine.
Rente so veljale za nadomestilo za izgubo delovne zmožnosti in z nezgodo »vezanih drugih posledic, kakor nezmožnosti dosege najvišje plačilne stopnje in s tem polne pokojnine. Rente so bile določene ponesrečenim za preživljanje iijjih aa njihovih družin.
Te rente so še danes ostale neprevede-ne in se še vedno za predvojnih 100 zlatih kron nakazuje 25 Din mesečno, kar je pač očitna krivica. Nerazumljivo je, da morajo nesrečneži, kateri so zaradi vestnosti v službi žrtvovali za splošni blagor svoje zdrave ude, v svoji ohromelosti, visoki starosti .in na koncu svojih dni živeli v nacvečji bedi in pomanjkanju.
Pripominjamo še, da so vse nasledstve-n-e države prevzele premoženje takratne železniške zavarovalnice, kakor tudi železniške invalide v svojo oskrbo.
Primoranj smo na to krivico ponovno opozoriti odločilne činitelje to prosimo "" tran pogledu nujne pomoči. Obenem prosimo, da se krivice popravijo tudi za naaaj.
Društvo žel. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
€i O
v©
Poslovanj® denarnih zavodov zakona o moratorija
mm
Poslovanje denarnih zavodov, ki so pod zaščito § 5. zakona o zaščiti kmeta, se razvija prav ugodno. Nedavno je »Jutro« objavilo zanimivo izjavo -komisarja trgovinskega ministrstva za Ljubljansko kreditno banko dr. Frana Novaka, iz katere je bilo med drugim razvidno, da je upravi uspelo občutno znižati reža je, in sicer za skupni letni znesek 4 milijonov Din. Nadalje je komisar dr. Fran Novak navedel, da se zaupanje v zavod stalno dviga, kar najbolj eklatantno pokazuje dejstvo, da je bilo od 26. maja t. L, ko je stopila uredba o Ljubljanski kreditni banki v veljavo do konca avgusta na novo vloženo na knjižice in tekoče račune okrog 12 milijonov Din.
.Sedaj je tudi komisar trgovinskega ministrstva za Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu dr. Ivo Spevec podal slieno izjavo o poslovanju Prve hrvatske štedinnice. Tudi pri tem zavodu se poslovanje enako ugodno razvija. Odkar je bila odobrena zaščita po § 5 zakona o zaščiti kmeta, je bilo pri centrali v Zagrebu in pri njenih podružnicah vloženo na knjižice in tekoče račune °krog 50 milijonov Din. P rast ed iona je prav tako radikalno znižala svoje režije, tako da bo prihranek na režijah ob koncu tekočega leta znašal okrog 11 in pol milijona Din. Dr. Spevec nadalje kategorično demant i ra vesti, češ da člani ravnateljstva dobivajo nadalje tantijeme odnos-no da so dvdgnih svoje vloge. Po ugotovitvah komisarja dr. Spevca so to proste izmišljotine.
Kakor smo že pred dnevi poročali, bo Ljubljanska kreditna banka pričela izplačevati obresti na stare vloge, in sicer za najmanj pol leta. Za ta izplačila ima že pripravljena potrebna sredstva Če banka na vložen kapital zaenkrat ne plača nika-ke kvote, se temu ni čuditi, saj v kratki dobi treh mesecev ni bilo možno toliko izterjati od dolžnikov, da bi b;la banka v stanju izplačati primerno kvoto. Brezobzirno izterjevanje pa v današnji dobi ni niti v splošnem gospodarskem interesu, niti v interesu vlagateljev. Čim se bo položaj v denarnem trgu obrnil na bolje — in do tega mora priti v doglednem času — pa bo likvidacija brez škode za gospodarstvo in za vlagatelje gotovo hitreje napredovala. Praštediona izplačuje sicer na stare vloge kot prvi obrok 20 odst., vendar le za vloge do 5000 Din, zato pa bo zopet Ljubljanska kreditna banka izplačala polletne obresti na vse vloge brez razlike.
Pri tej priliki moramo zavrniti opazko beograjskega »Narodnega blagostanja,« ki navaja, da je bilo pri Ljubljanski kreditni banki na novo vloženih 12 milijonov D.n in se vprašuje, zakaj torej ne more pričeti T odplačevanjem. To vprašanje je povsem deplasirano, saj je vsakomur znano, da mora banka po uredbi Meno upravljati nove in stare posle in da starih vlog ne more odplačevati iz sredstev, ki jih dobiva od novih vlog, temveč le iz sredstev, ki jih dobi od likvidacije starega poslovanja
K sklepu uprave Ljubljanske kreditne banke, da izplača na stare vloge polletne obresti, piše »Jugoslovnski, Llovd« v včerajšnji številki, da ta sklep odgovarja pravilnemu razumevanju situacije in svnhi Vlaganja den-arja v denarne zavode. Vlagatelj vlaga denar v denarni zavod predvsem z namenom, da si zasigura odgovarjajočo rento. S tem, da bo banka priček izplačevati obresti, je vzpostavljeno kolikortoli-ko normalno stanje za vlagatelja, ki mu gre v večini primerov za to, da se mu obresti za sigurno vložen denar redno in točno izplačujejo.	. _ . ...
Pri Praštediioni kakor tudi pn Ljubi jan siki kreditni banki je z narodno gospodarskega vidika gotovo najznačilnejše dejstvo, da tema d vem p zavodoma zopet obilno pritekajo nove vloge. Pri Ljubljanski kre diitni banki je bilo v kratkih 3 mesecih vloženo 12 milijonov, pri Praštedioni pa v 4 mesecih 50 milijonov Din. Tak dotok vlog bi bil celo v normalnih razmerah zelo velik, kaj šele v današnjih časih, ko so le redki oni zavodi, ki izkazujjeo naraščanje vlog. Celo pri Državni hipotekami banki, kjer se privatne vloge od lanske jeseni -zo pet stalno dvigajo, je znašal ves prirastek v drugem letošnjem četrtletju le 8 milijonov Din.
Razvoj poslovanja pri teh dveh zavodih bi nam moral biti kažipot za normali zacijo razmer na našem denarnem trgu Dviganje vlog in tesavriranje denarja ni toliko posledica nezaupanja proti denar-
nim zavodom v pogledu sigurnosti (še manj nezaupanja proti dinarju, ker je v primeru valutne spremembe vseeno, če t maš denar naložen ali v gotovini), temveč je največ posledica bojazni, da vlagatelj ne bo mogel razpolagati z vloženim denarjem, ko ga bo potreboval. To nam potrjuje tudi dejstvo, da ljudje ne dvigajo vlog iz onih zavodov, ki so kmalu po lanski krizi v jeseni prostovoljno ukinili omejitve glede izplačevanja. Občinstvo vlaga danes v zaščitene zavode zaradi tega, ker je z ured;bo dana možnost vsakokratnega dviga vloge. Če bi naša Narodna banka .iala zadostne kredite onim denarnim zavodom, ki nujno potrebujejo gotovino, bi bilo vseh težkoč pri dviganju hranilnih vlog na mah konec in bi kmalu prišel v denarne zavode nazaj tudi oni denar, ki je bil dvignjen in se sedaj tesauri-ra. Nemška Reichsbanka je lani napravila konec navalu vlagateljev s tem, da je v trenutku ukinjenja omejitev pri izplačevanju vlog dala denarja zavodom na razpolago vsako vsoto, četudi pri diskont-i« meri 15 odst. Ta politika Nemčije je imela popoln uspeh in je omogočila v kratkem časoi normalizacijo razmer na denarnem trgu. Tega ponovno preizkušenega sredstva za vzpostavljenje zaupanja^ vlagateljev se bomo morali poslu »i ti končno tudi mi.
Začasia eSavšssa prostost zemlfiše z novimi sjadov-njaki
Z novelo k zakonu o neposrednih davkih od 25- marca t. 1. je bila začasno davčna prostost, ki je bila že doslej določena za zemljišča. na katerih se na novo zasade slive, razširjena tudi na ona zemljišča, na katerih se zasade novi sadovnjaki z jablanami in hruškami (pretežno jesenskimi), z orehi, breskvami, lešniki in dnigim plemenitim sadjem. Ta davčna prostost velja 6 let. Po novem besedilu čl. 11«, točke 3. zakona o neposrednih davkih, ki vsebuje določbe glede teh olajšav, se pooblašča minister za kmetijstvo, da predpiše, kaj je sadovnjak v smislu določb tega člena.
Te podrobne predpise je sedaj izdal v obliki pravilnika za izvažanje § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 25. marca t. 1. Pravilnik določa v glavnem naslednje. Davčno prostost uživaio oni sadovnjaki, ki 90 bili zasajeni po 25. marcu t 1. z navedenim plemenitim sadnim drevjem. Davčna olajšava velja zs> ono površino, ki je v katastru navedena kot posebna parcela. Če je sadje zasajeno sanio na enem delu parcele, tedaj mora imeti površini tega sadovnjaka najmanj 250 m*.
Sadovnjak mora biti pravilno zasajen na primernem zemljišču v vrstah in v pravilni razdalji. Kot plemenite vrste sadnih dreves se smatrajo one vrste sliv. jablan, hrušk, črešenj, visenj, marelic, breskev, orehov, lesk in fig, ki so priporočene od kmetijskega ministrstva ali banskih uprav, da se gojijo v posameznih srezih odn. krajih. kot sadovnjaki v smislu teh predpisov se ne smatrajo nasadi sadnega drevja ob mejah ali cestah in oni nasadi, ki obstoje iz posame*. nih sadnih dreves na njivah, travnikih in vrtovih.
Za vsak sadovnjak, ki ima pogoje za začasno davčno oprostitev, mora interesent predložiti nekolkovano prijavo pristojni katastrski upravi zaradi vpisa spremembe v katastru zemljišča-
Istočasno ali pozneje mora interesent predložiti prošnjo za oprostitev zemljarine od zemljišča, na novo zasajenega s sadnim dr?vjem, in sic^r prav tako pristojni katastrski upravi. V tej prošnji, k: mora biti l:r'Vt-vana, je treba navesti poleg imena, priimka in naslova prosilca še ime katastrske (politične) občine, kjer prosilec stanuje m ime katastrske občine, kjer ie novo zasajeni sadovnjak, nadalje številko parcele, po katastru, površino zasajenega sadovnjaka. vrsto zasaienih sadnih dreves in čas, kdaj fe bilo delo izvršeno. Katastrska uprava rešuje tako prošnjo na podlagi potrdila e »Ližbenem ogledu sadovnjaka od strari srer^ega kmetijskega referenti, ki potrdi, da sadovnjak uslreza predpisom, »'rošnja za davčno oprostitev se mora predložiti dc konca onega koledarskega leta, v katerem ie bil sadovnjak zasajen. Ako hoče pros-.lcs postopno zasaditi sadno drevje na isti par-c li. tedaj mora to storiti v 3 Mih m mora predložiti prošnjo do konca on-:.»a koledarskega leta. ko ie delo na dotični pareli končal. Sadovnjaki, ki so bih zasajeni v teku
1. 193f. in 103?. pred 25. marcem tako, <?a so bili dopolnjeni ali cepljeni po 25. mircu, lsbko uživajo prav tako davčr.o ugoinost če interesenti predložijo pro§n;e -to konca
tekoč«- leta-
Naša industrija v avgustu
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki sedai vodi, kakor znano, mesečno statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev v posameznih gospodarskih panogah, je pravkar izdal to statistiko za avgust, iz katere posnemamo naslednje podatke o številu zaposlenega delavstva in o prirastku odnosno nadcu v teku meseca. Ind. panoga
Gradnja cest Gostilne, kavar-Usnjarska ind. Tekst. ind. Tnd. hrane, pijač Trgovina Mizarstvo, žage Kovinska ind. Predelovanje usn Gospodinjstvo Grafična ind. Ind. kamenja Gradbena ind. Gozdna ind. Oblačilna ind. Kemična ind.
Papirna ind.	-----
Povečanje števila zaposlenih delavcev v gradnji cest. vodovodov itd. je v zvezi z regulacijo Ljubljanice, večje zaposlen i e v gostilnah, kavarnah in prenočiščih pa ie sezonskega značaja. Najbolj so nazadovale v avgustu oblačilna industrija, kemična industrija in papirna industrija, ki so tudi v juliju pokazale največje nazadovanje.
štev. de'	prir. ali padec	
	abs.	v •/•
2.497	'+206	+9.0
3.427	+ 128	+3.9
1.436	+ 42	+3.0
8.798	+ 37	+0.4
3.555	+ 6	+0.0
4.232	— 3	—00
4.144	_ 8	—00
6198	— 23	—0.4
3-248	— 34	—1.0
7.954	— 50	—0.6
1.130	— 20	—1.7
4.726	—109	—2.3
6964	—181	—2 5
6.198	—168	—2.6
4.314	—217	-4.8
1.498	— 87	—5.5
1610	-126	—7.3
Hmelj
Žalec, 13. septembra. Po večdnevnem od-n oru je danes spet oživelo povpraševanj Domači nakupovalci in tekači so nudili 16 do 18 Din, dočim so inozemski kupci skrbno povpraševali za večje in lepe partije po dotedanjih dnevnih cenah. Eni kakor drugI pa so imeli le malo sreče, ker je hmeljarje minila nervoznost in mirno čakajo normalnega razvoja oživelega tržišča.
Zatec, 13. septembra. Pri živahnem povpraševanju se nakupovanje nadaljuje po 630 do 850 Kč za 50 kg. Ker je prvorstno blago postalo zelo redko, so tudi kupčije po najvišji ceni 900 K č bolj redke. Položaj je nespremenjeno čvr»t
Borze
14. sept.
Na ljubljanski borzi so danes pri nadalje nespremenjenem tečaju za devizo Curih vse ostale devize več ali manj popuščale.
Na zagrebškem efektnem težišču je bila Vojna škoda za malenkost čvrstejša. Trgovala se je po 196, 195 in 197- Precej čvrsteiši so bili dolarski papirji. Do prometa je prišlo v 7% Blairovem posojilu po 43.50, 44 in 43.75 in v 8°/o Blairovem posojilu po 46. Promet je bil še v 7% investicijskem po 47.
DftTlZO
Ljubljana. Amsterdam 2306.24—2317.60, Berlin 1363.19 — 1373.99, Bruselj 796.07 _ 800.01, Curih 1108.35 — 1113.85, London 199.42 — 201.02, Newyork ček 5719.36 — 5747.62, Pariz 224.99 — 226.11, Praga 169.84 _ 170.70, Trst 294.13 — 296.53.
Zagreb. Amsterdam 2306.24 do 2317.60, Berlin 1363.19—1373.99, Bruselj 797.06 do S00.01, London 199.42—201.02, Milan 294.13 do 296.53. Newyork kabel 5741.36—5769.62, Newyork ček 5719.36—5747.62, Pariz 234.99 do 226.11, Praga 169.84—170.70, Curih 1109.35—1113.85.
Curih. Pariz 20.30. London 18.0850, New-york 518.25, Bnisel'} 71.80, MiJan 26.59, Madrid 41.70, Amsterdam 208.1250, Berlin 123.1750, Stockholm 92.50, Oslo 90.70, Ko-benhavn 93.50, Sofrja 3.73, Praga 15.32,
Varšava 58.05, Bukarešta 3.05.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vo>jtna Soda 196—197, za september 195 den., za oktober 194—197, 7°'* investicijsko 43.75—44, 8°/« Blair 45-^16.50 6°/« begluške 34,50 do 36.50; bančne vrednote: Narodna banka 4350 bi, Priv. agrarna banka 214—220.
Beograd. Vojma §koda 193.50 zaiklljM vel. komadi 195 zakli, za dec. 195—195.50, 7*/» investicijsko 51.25 bi., 4®/o agrarne 25.50 den., 6°/« begfluške 34.75, 33.75 zakij., 7e/» Blair 43.50-44, 7°/o Drž. hip. banka 49 do 50.50, Narodna banfka 4200 bi., Priv. agr. banlka 220, 217.50 zakiifi.
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14, Staats-eisenbahngesel. 17.45, Trbovlje 21-60, Alpi-na-Mont 12.20.
Blagovna triišca
S5IT0.
+ Chicago, 13. septembra. Začetmi tečaji: Pšenica: za september 50, za december 40, za mare 42; oves: za december 14.73, za marc 17.625, za maj 20.50; rž: za marc 3325.
+ AVimilpeg, 13. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 63, za december 68.	v „
+ Ljubljanska bona (13. t m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov nI bilo. Nudi se pženica, slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. okolica Sombor, 79 kg po 195—200. potiska, 80 kg po 205—207.50; moka: baška franko Ljubljana, plačljivo v 80 dneh po 310 — 315, banatska, po 330 _ 340; koruza (slovenska postaja plačljivo » 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 160 do 162.50 pri navadni voznini no 165 do 167.50.
+ Novosadska blagovna bor*a (13- t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 76 vae- Pšenica: baška, nova. okol. Sombor. okoL Nov« Sad. srednjebaška, 76 kg 120—125; gornjebaška, nova. 76 kg 124—126: baška, potiska in ladja Tisa, nova. 76 kg 126—128; gornie-baška in pariteta Vršac. nova. 76 kg 120 do 122.50; sremska 122.5—125. Ovee: baški in sremski 92.50—9750. Ječmen; baški ln sremski, 64/65 ke 90—95- Kom«»: baška 97.99, okol. Sombor 96 — 100, banatska 93—95, sremska 99—100, okoL Šid 100 do 102. Moka: baška. banatska »0« in >0ge< 215—225; »2< 195—205; »5< 175—185: >6« 155—165: »7c 135—145: »8c 70—80. Otrobi: baški 52.50-55.
+ Somhorska blagovna b^rza (13. t m.) Tendenca mlačna. Promet 107 vagonov. Pse. niča: baška okol. Sombor, 78 kg 12750 do 130- gornjebaška 78/80 kg 130—132-50; baška,' potiska. 80 kg 132.50 — 135: banatska. 79 kg 128—130; baška. nova okol. Sombor in gornjebaška, nova, 76 kg 122.50—125; sremska, slav., nova. 76 ke 122.50—125; baška, potiska, nova, 76 kg 125—127.50;
ZODOIoh
ohraniš ,	zdrave
raikuiuieš duplino.
banatska, potiska, nova, 76 kg 127.50—130; banatska, nova, 76 kg 120—122. Ječmen« baški, 64/65 kg 90—95; sremski, 64/65 kg 90—95. Oves: baški, novi 95—97.50; sremski 95—97-50. Koruza: baška 96—98. Moka: baška. banatska »Ogc in »Ogg« 215—225; »2« 195—205; >5« 175—185: »6« 155—165: >7« 135—145; >8< 70—80. Otrobi; baški 52.50—55. Fižol: baški 90—95.
+ Budimpeštans?La terminslka borza (13. t m). Tendenca slabša. Promet živahen. Pšenica: za Oktober 12.66—12.68, za marc 14.06—14.08; rž: za oktober 8—8.06, za marc 9.33—9.34; koruza: za mati 9.85—9.98.
S o k «* I
Ob desetletnici Sokola v Planini pr! Rakeku
Predzadnjo nedeljo je bila Planina v narodnih zastavah. Vršila se je proslava desetletnice domačega Sokola. Ob 14. se je pripeljal na slovesnost v avtu narodni poslanec g. dr. Stane Rape, pokrovitelj prosiave. Pričakovali so ga ob slavoloku odbor, člani, članice, naraščaj in de-ca, župan g. Blažon, godba in precej občinstva, pozdravila pa sta ga br. starosta in g. župan. Ob 15. je pripel g. poslanec pred Vilharjevim spomenikom z lepim nagovorom trak na društveni prapor ob prisotnosti delegatov sokolske župe br. Fle-garia in br. Pogačnika in številnega občinstva. Zatem je se je razvil pester sprevod z godbo, ki je odkorakal po novi cesti in se vrinil po stari cesti zopet do Vilharje-vega trga.
Ob 16. so se začeli telovadni nastopi. Najprej je nastopila moška deca, nato pa ženska deca, narašča jniki, narašča jnice. članice in člani. Res lep je bil pogled na izvajanje dobro izvežbanih vrst ki so j h pomnožili člani bratskih društev z Rakeka, iz Cerknice. Logatca in Žrrov. Veselico pa je zmotil dež in vse občinstvo se je preselilo v sOkolsko dvorano. Proslava je pokazala lep uspeh desetletnega dela našega marljivega Sokola.
Ob desetletnici naj se spomnimo tudi oseb, ki so pripomogle, da se je Sokol v Planini tako 'lepo razvil. Predvsem bi bilo treba omeniti brate in sestre iz družine Mrharjeve. Brat Nino kot načelnik ter sestri Mila kot tajnica in sestra Rada kot načelnica so žrtvovali mnogo časa, da so iz skromnfiih pričetkov privedli planinskega Sokola do take višine. Mnogo razočaranja in neprijetnosti je bilo. a po desetih letih so lahko veseli svojih žrtev.
Za pokrajinski zlet v Ljubljani 1933 je dospelo saveznemu načelništvu na tozadevni razpis treh osnutkov prostih vaj za člane, 2 za moški naraščaj, 2 za moško deco in 1 za članice. Za ženski naraščaj in žensko deco se je natečaj ponovno razpisal z rokom do konca tega meseca. Sa-v-ezno načelstvo bo skupno s tehničnim odborom proučilo vse osnutke ter nato izdalo one venje, ki bodo spreoete
župa Ljubljana priredi koncem septembra ter v začetku oktobra zopet svoj redni vsakoletni vaditeljsfei tečaj, na kar opozarjamo vse župne edinice, da se ga udeleže po možnosti s kolikor mogoče velikim številom slušateljev, da se tako od,pomore še vedno vladajočemu pomanjkanju P r konjakov po društvih.
. Mlrensko sokolsko okrožje poziva vsa bratska društva, da 17. t m. ob 100-letnioi Miroslava Tyrša ob 19.30 zažgo Tyršev kres, v nedeljo 18. t m. pa prirede ob zaključka Tyrševega slavlja skromno akademijo. Več sledi v okrožnict Zdravo!
Repertoarji
Abonma za gledaliSko sezono 1932-33 v ljubljanski drami »n operi je že dalj časa razpisan in priglasilo se je že lepo število stalnih prijateljev in posetnikov našega gledalšča. Zaprosili smo gledališko upravo, da nam dovoli pogled v listo abo-nentov. V tem seznamu pogrešamo razno gospodo, katere dolžnost bi bila postati stalen posetnik našega gledališča in se zato priglasiti kot abonent za 40 dramskih, opernih in operstnih predstav. Predvsem vabimo k podpisu naše pridobitvene kroge, naše industrijce ln trgovce, katere močno pogrešamo med stalnimi posetniki. Pa tudi gospoda iz takozvanih prostih poklicev se še ni dovoljno odzvala vabilu uprave in je njeno število med gledališkimi abonentd mnogo premajhno. Najbolj stalen posetnik našega gledališča je uradnik in iz tega kroga je tudi danes največ abonentov. Vabimo pa še druge, saj je letošnji repertoar izvrsten, ugodnosti abo.i-maja pa velike. Poudarjamo, da še sprejemajo priglase na abonma, čeprav plačajo priglašend svoj prvi obrok šele meseca Oktobra. Prijave se sprejemajo do petka 16. t. m. v veži dramskega gledališča od 10. do 12. ln od 15. do 17. ure. Dramska sezona se otvorl že v soboto 17. t m.
Abonirajte se ▼ gledališču. Uprava mariborskega eledališča razpisuje svoj abonma za sezono 1932-33. Abonma obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glasbenih ter se zaključi že začetkom maia. Plačuje se v 7. zaporednih mesečnih obrokih, ki so zeta nizki (uradniki dobe obrok na galeriji ze za 9 Din!). Dobe se tudi bloki, ki omogočuieio obisk eledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. Abonma se priglasi lahko dnevno pri gledališki blagajn
Raketa s posadko
Inženjer Nebel napoveduje za prihodnje dni svojevrstno senzacijo: odstrelitev rakete s posadko. Eksperiment se bo vršil na berlinskem raketnem letališču, Nebel kani pognati raketo samo 1000 m visoko in šele če se bo ta poskus obnesel in srečno končal, bo nadaljeval z drznejšimi eksperimenti.
Neb lova raketa je 8 m visoka. Na koncu ima motor in lahke kovine Ta stroj napaja tekoče pogonsko sredstvo iz posebnih cevi, ki se dado poljubno regulirati. Pod tanki za gorivo je prostor za posadko, trenutno za enega samega moža. Posebne naprave omogočajo kimarenje rakete v poljubno smer. Raketa je tako zgrajena, da odskooi v višini 1000 m v elegantnem loku ter se vrne na zemljo. Za zadrževanje padca je Nebel Oskrbel raketo s posebnim padalom, ki bo storilo, da bo raketa polagoma drsela k tlom. Pilot pa bo zapustil raketo že prej, in sicer se bo spustil na zemljo takisto s pada.om. Ljudje so zelo radovedni, kako se bo ta reč obnesla v praksi.
Ameriški strahovalci
Pred tednom dni je v Ameriki izginil znani prijatelj predsednika Hoovra. 59-letni polkovnik Raymond Robins. Zadnjič so ga videli v Citv klubu, odkoder se je bil namenil k Hoovru, ki ga je bil povabil v Belo hišo na razgovor o poostritvi prohibitivnih ukrepov. Pri tem odhodu je ostala Robinsova prtljaga v Citv klubu, Robins pa se nii več vrnil Ker se ni pojavil v Beli hiši. kjer so čakali nanj. je vlada postavila na noge 1000 detektivov, ki pa iščejo Rohinsa doslej brez uspeha.
Ni dvoma, da je Robins prišel v roke tihotapcem alkohola, kajti bil je goreč nasprotnik njihove nepoštenosti in tihotapci so že davno pTežali nanj ter mu pošiljali groriilna pisma. Grozili so mu celo s smrtjo, če ne ustavi svojega delovanja proti njim, za kar pa se Robins ni zmenil. Robins je bil poleg tega velik pacifist in človekoljub. Vodil je ameriško akcijo Rdečega križa v Rusiji 1. 1917 ter si pridobil tudi ta-m ugled i<n spoštovanje.
50.000 doktorjev brez kruha
Vsak dan ena
Iz življenja
in
Pri Diederichsu v Jeni je izšla poučna knjiga Reinholda Scharerja o velikem rezervoarju nemškega akademskega naraščaja. V tem pogledu trati mladi rod zaman čas in energijo, kaijti Nemčija ima danes približno 140.000 akademikov ter 50.000 doktorjev brez kruha. Tej armadi brezposelnih se vsako leto pridruži novi prirastek 30.000 ljudi
Treba je računati, da odpade na vsak akademski poklic 30 do 33 let službe Na ta način je skoraj neizbežno, da ee mora. pri tem položaju akademske mladine redno povečati število brezposelnih, kar postaja v današnjih razmerah že naravnost obupno. Nemčija stoji pred istim problemom kakor Rusija in ne more več zaposlovati presežka intelektualcev. Kako p^ se je povečalo razmerje študirajoče mladine, kaže dejstvo, da je 1. 18S0 odpadlo na 100.000 prebivalcev v Nemčiji 60 dijakov, dočim jih odpade danes nad 200.
„Otrok in pes"
V Berlinu so pravkar zaključili razstavo z geslom i-Otrok in pes«. Na sliki vidimo dva otroka, ki sta prejela prvi nagradi
ANEKDOTA
Pesnik Gottfried Keller je nekoč z nekim prijateljem odveslal čez jezero v Kiiss-nacht, kjer je točil gostilničar izborno kapljico. Bila je že noč, ko sta sedla prijatelja v čoln, da se odpravita domov. Veslala sta izmenoma eno uro Keller, naslednjo njegov prijatelj. Na vzhodu se je že svetilo, toda še vedno ni bilo domače obale. V zgodnjem jutru je prišel gostilničar iz Kussnachta v pristan in je videl tam ob mostiču dva pridna veslača, Keller ja in njegovega prijatelja. »Zakaj pa nista čolna odvezala, gospoda?« je vzkliknil mož začudeno.
»Očka, kai na so imeli ljudje poprej, ko č« tfi bilo radia?« »Imeli so mir!«
sveta
Lutdbergov žaromet
Drobne zanimivosti
Lastnik ladje »Observation« aretiran
Ameriška policija je aretirala lastnika ladje »Observation«, na kateri se je konec minulega tedna primerila katastrofa, ki je zahtevala nad sto žrtev. Aleksander Forsvthe, kakor se mož imenuje, pa je položil" kavcijo 25.000 dolarjev kot jamčevi-no, da ne bo nikamor pobegnil, zato so ga začasno izpustili na svobodo.
Iz čardaša v zakon
V Budimpešti bo v kratkem velezanimi-va poroka. Vzela se bosta angleški kralj diamantov Norman Weiss in pevka Ibolva Nemes, ločena žena londonskega klavirskega virtuoza Nikolaja Schvvalba. Neme-sova se je s svojim prvim možem seznanila na nekem koncertu v Budimpešti, ta zakon pa je trajal koma,i leto dm. Kralj diamantov je spoznal pevko v neki restavraciji, kjer je plesala čardas. VVeass je telefonično prosil njeno mater za roko m je dobil privoljenje. Nevesti je poklonil avtomobil, čistokrvnega konja in kaseto draguljev, med katerimi je tudi crn orientalski biser.
Človek — topovski izstrelek
Mednarodni artist Rocket se je te dni pri neki cirkuški produkciji v Budimpešti smrtno ponesrečil. Dal se je izstreliti iz posebnega topa v daljavo 30 metrov. Na cilju se je navadno ujel v mrežo. To pot pa se mu je ponesrečilo in namestu. da bi priletel v sredino mreže, je padel na njen rob, odkoder je treščil z vso silo na zemljo, kjer je obležal smrtnonevarno Tanjen.
Vsaka nesreča za neko srečo
Tragedija ugrabitve Ldndberghovega sina je prinesla srečo vsaj enemu — nekemu goiiteliu psov iz Allentovna v Penn-svlvaniji. Ta mož ima farmo danskih dog, ki je največje svoje vrste v Zedinjenih državah. Danske doge smatraio za najzanesljivejše varuhe otrok, seveda če razpolagajo roditelii z zadostnim denarjem, da pse lahko kupijo. Od ugrabitve Lindber-ghovega sina je prodal ta rejec danskih dog nad 500 psov in ker stane vsaka do-ga 1500 dolarjev, si je nabral že lepo pre-
u„
J. v. Mc Kee
ve 15-000 dolarjev, potem pa Je postopal sorazmerno z vsemi mastno plačanimi uradniki ne-wyorškega magistrata. Dalje se je Mac Kee odpovedal vožnji z magistratnim avtomobilom in raznim dokladaim. Izjavil je, da je tudi zanj dobro prevozno sredstvo podzemska železnica. Županovemu zgledu bodo m°rali slediti vsi resorni uradniki. ki se bodo seveda s težkim srcem ločili od dosedanjih ugodnosti.
Grah iz Tutankamnovega groba
Neki danski profesor, ki je sodeloval pri odpiranju Tutankamnove grobnice, kjer so 1 našli poleg drugega tudi razno zrnje in 6-e- j mena, je odnesel s seboj v domovino nekaj grahovih zrn, ki so bila nad 3000 let j spravljena v Tu^ankamnovi grobnici. Nekaj zrn je vsadil doma. druga je poslal svojim znancem na Švedsko. Kakor poročajo sedaj iz švedskega mesteca Ronnebv-ja v južni Švedski, dajejo grahova zrna obilen sad. Že L 1930 je dala stročnica iz takšnega zrna celo perišče pridelka. Dve Trni novega r°du si je izprosil Šved C. G. Svensson za svoj vrt v Ronnebvju, in glej, tudi njegova letina je naravnost obilna' Iz dveh zrn vzrasli rastlini sta mu po skrbni negi vrgli 202 zrni. Od teh jih je letos sncmlad vsadil 65 m vsa so izvrstno obrodila. Steb'o ras+line zr*«e 4 do 6 čevljev visoko in ie polno prekrasnega belega^ in rdečega cvetja.
Po poročilih iz Kodanja se je »leteča družina« ameriškega letalca Hutchmsona ponesrečila v bližini južnega Gronlanda. Na S. O. S. klice se je odpeljal ponesrečencem na pomoč angleški parnik »Talboot«, ki pa ni našel niti sledu o letalu. Hutchinson je bil zelo spreten ameriški letalec in predsednik severoameriškega Aerokluba, njegov »veseli izlet«. M*™- # a&m imenoval polet v Evropo, pa je imel Zgolj reklamen
V	Chicagu so montirali na nekem novem nebotičniku, ki je najvišja zgradba v mestu, žaromet, ki nosi Lindberghovo ime. Žaromet ima namen rabiti letalcem ponoči
v orientacijske svrhe
Ogenj v belgijski papirnici
Kakor poročajo iz Malmedvja, je v belgijski papirnici Steinach izbruhnil požaT. ki ie strašno opustošil podjetje. Plameni so buhnili v 100 m dolgem hodniku tvor-nice in so se širili s takšno nagiico, da jih niso mogli zajeziti z nobenim sredstvom.
V	desetih minutah je brlo skladišče popolnoma uničeno. Nato se je ogenj razširil na več sosednih objektov, ki so takisto pogoreli do tal. Zgorela je tudi dvonadstropna zgradba, v kateri so bile najmodernejše priprave za izdelovanje papirja, dalje velika zaloga surovin in že izdelanega blaga za na trg. Skoda gre v milijone." Steinach ni le največja papirnica Belgije, ampak sploh ena največjih evropskih papirnic. Sodijo, da je nastal ogenj zaradi kratkega stika.
Ameriški general v Evropi
General Mac Arthur
šef ameriškega generalnega štaba, je obiskal Varšavo, odkoder potuje tudi v Prago in druga srednjeevropska mesta, da si ogleda ustroj ondotnih vojsk
Kako je z rakom
Statistično je doguano, da boluje danes največ ljudi na raku. Ta bolezen kulturnega človeka je dosegla že tolik razmah, da se je morala jetika, ki je veljala prej za najbolj razširjeno epidemijo, umakniti v pohleven kot. Rak je torej na prvem mestu — to žalostno ugotovitev je treba potrditi.
Toda kako je prav za prav z rakom? AH se res tako širi? O tem zanimivem vprašam1 ju razpravlja docent dr. G. Wolf v reviji »Umschau« z vidika, ki ga je vsekakor treba upoštevati Zastopa namreč tezo, da ljudje dandanes predolgo žive in d!a je le temu dejstvu pripisati širjenje raka. Ljudi od trideset do šestdeset let je danes mnogo več kakor svoje čase. močno pa 6e je tudi pomnožilo število prebivalstva od šestdesetih let naprej. S tem, da smo to dognali, pa moramo ugotoviti še nekaj drugega,: da se širijo najbolj tiste bolezni, katerim so podvrženi ljudje v poznejši dobi svojega življenja. In rak je tipična bolezen te vrste. Pravičneje bi torej bilo trditi, da se ni razširil rak. ampak da je razmaha raka krivo dejstvo, da uča-kajo ljudje danes mnogo večjo starost kakor prej.
Glede na tubericulozn velja rrripomniti, da je to vedno bila bolezen tipično mladih ljudi, medtem ko je rak bolezen tipično starega človeka. In v tem ti;či poglavitna razlika med obema ter sodobna razširjenost raka.	i
Konec kraljeve garde
Danski kralj Kristijan je skrčil svojo civilno listo in odredil, da se ima razpustiti tudi njegova telesna garda, ki je doslej paradirala z ogromnimi medvedjimi čakami
Gospodarske skrbi v starem veku
Konec jalovosti?
Tragičen konec »veselega izleta"?
žal da danes ni mogoče posnemati si- I Btema, ki je veljal v Atenah pred več ne- ( go 2000 leti za reševanje raznih davčnih in proračunskih vprašanj.
Svobodni atenski občan ni bil namreč dr*av^ dclžf.u plačati niti pare direktnih davkov razen v vojnem času, nesvobodni in inostranci pa so se oddolževali državi z majhno davščino. Seveda pa je bila atenska država v pogledu izdatkov čisto drugače urejena nego so današnje.
Upravitelji države so svoje p; sle z majhnimi izjemami opravljali zastonj, vojska se je vzdrževala sama in to ne morda s plenitvami, temveč je moral vsak vojak, ki si je štel tedaj službo v obrambo domovine za izredno čast, sam skrbeti za svoje c rož je m hrano. Poznejše najemni-ške vojske so plačevali bogati meščani, istotako vojno brodovje. za kar so običajno imeli poveljniško mesto na kakšni ladji.
Vse bi se po tem sistemu lepo razvijalo, da se ni sčasoma razpasla strašna razvada dnevnic. Tako je država z dnevnicami morala vzdrževati — 5000 porotnikov in vsi meščani, ki so se shajali vsakih 14 dni na ljudskih zborovanjih, so imeli -pravico do diet. Tudi obisk gledališč je bil brezplačen.
Atene so imele sicer velike dohodke iz svojih rudnikov, carin davkov itd., a takšna napačna gospodarska politika jih je morala sčasoma uničiti. Ko je Rim zavladal nad Grčijo, so bile nekoč sijajne in bogate Atene tudi v resnic: že beraške.
Rim je bil v toliko ugodnejši poziciji, ker si ie z zmagovitimi vojnami nakcpičil toliko bogastva, da ni bil navezan na da-
Mož svetlega zgleda
New York ima novega župana. Jimmv VValker je odšel na dopust s katerega se več ne vrne in njegov namestnik je postal Mac Kee. ki je v prvih osmih dneh svojega županovanja storil več dobrega kakor njegov prodnik od vsega začetka. Začel je pri sebi in si ie zmanjšal župansko plačo
jatve svojih državljanov. Toda te vojne so obenem uničile kmeta in čim bolj se je razvijala veleposest., tem bolj je naraščalo število proletariata brez vsake lastnine, katerega so podkupovali v svoje svrhe visoki oižavni nameščenci, ki so v ostalem svojo funkcijo izvrševali brez plačila. Ti so kar tekmovali med seboj, da bi si pridobili maso z razkošnimi igrami in z razdeljevanjem živil. Kdor je hotel napraviti karijero, je moral biti tedaj neizmerno bogat ali pa neizmerno zadolžen. Ta sistem pa je moral državo sčasoma spraviti na boben. Ker so bili državni funkcijonarji brez plače in so morali svoja imetja razdajati masam, so se skušali pozneje od-škcditi na drug način. Rimski deželni namestniki so v provincah prečesto iztiska-vali in izmozgavali domačine. Ta sistem za financiranje državnih funkcij pa je moral voditi v korupcijo in s tem v propast.
Antične države gotovo niso propadle samo zaradi napačnega gospodarjenja z dohodki in izdatki, a v veliki meri tudi zaradi tega. »Lep« primer za to je n. pr otolemajski Egipt. Umetnost pobiranja davkov se je tu tako razvila, da so vse današnje države za sedaj še prava nevedna deteta proti tej državi, dasi jo skušajo dobro posnemati. Tako je Egipt v ptolemej-ski dobi poznal 200 različnih davkov, med njimi 10-odstotni prometni davek, davek na koneli in na golobnjake. Ker je končno skoraj ves Egipt pobiral davke, je ostal n le malo tistih, ki so jih morali plačevati: država se je s svojimi davki takorekoč sama požrla To pot ?redo, kakor vsi vemo, tudi modeme države.
Prazgodovinsko mesto na morskem dnu
Pred dvema letoma je bila svetovna senzacija, ko je ameriški učenjak prof. Beebe s svojo potapljaško kroglo dosegel takrat nečuveno globino 400 m pod morsko površino. Toda delo v takšnih globinah ni nevarno. Ncvo rešitev tega problema je po vsej priliki našel šele ameriški oceanograf dr. Hartmann s svojim »globokomorskim daljnovidom«.
Na tej pripravi je nameščen električni daljnovid z močno svetilno aparaturo in ta daljnovid cddaja podmorske prizore s pomočjo kabla v ladijski laboratorij, kjer se pojavijo na platnu. Obenem jih snema moderna kinornatografska kamera. Tako se raziskovalec lahko približa podmorskim čudežem, ne da bi se izpostavljal nevarnostim.
Prvi aparat, ki ga je zgradil dr. Hartmann, deluje še v globini 5000 km. Preizkuša ga v morju med Afriko in Sicilijo, kjer je odkril razvaline prazgodovinskega mesta na morskem dnu. Podrobnosti o tem senzacijonalnem odkritju vsekakor zaenkrat še manjkajo.
Profesor Unterberger iz Kraljevca je baje rešil problem jalovosti pri ženskah. 2e' v živalstvu je znano, da so neplodne tiste samice, čijih izločnine vsebujejo preveč kisline. Ta pojav paralizira-jo z raztopino natrijevega bikarbonata. Prof. Unterberger, ki je raziskoval izločnine nerodovitnih žensk, je našel v njih takisto preveč kisline in je zato začel zapisovati uporabo natrijevega bikarbonata. Pokazalo se je, da je nerodovitnost s tem minila, a Unterberger je prišel pri tem še na drugo odkritje: da posreduje raba imenovanega sredstva skoro izključno moški naraščaj
Kaznovana gola roka
Veliko pozornost češkoslovaške ja-nro-sti zbuja dogodek, ki se je pred kratkim odigral v Olomucu na Moravskem. Tam je polkovnik dr. med. Jaroslav Durvch ponudil divizijonarju generalu Kadlecu v pozdrav golo roko, ki ni bila o rok avi če ta po predpisih. Zato je bil Durvch. ki je mimo svojega vojaškega poklica odličen pisatelj, kaznovan s štirimi dnevi domačega napora. Tudi nekateri drugi častniki so se b h" po Durvvhovem zgledu pregrešili zoper vojaški reglement, a so bili kaznovani samo z enim dnevom hišnega zapora. O stvari pišejo vsi češki listi.
Mačke — vzrok stanovanjske odpovedi
Neki praški hišni lastnik je ovadil sodišču svojega najemnika zaradi tega. ker je imel v stanovanju več mačk, ki so za-smrajale vso hišo. Sodišče je vzelo pritožbo hišnega lastnika na znanje in ko se je prepričalo, da je lastnikova pritožba utemeljena, je pozvalo najemnka, naj odstrani mačke iz hiše. Ker pa najemnik m hotel izvršiti tega poziva, so najemnika deložirali z motivacijo, dn pomeni njegovo postopanje žalitev drugih najemnikov v hiši.
•Debel Z6vaco:	142
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Menih Je pa trmo vzel podplate pod pazdt&o, kakor da b! mu
vrag za petami, ter vso pot rojil in se zgražal nad nevrednim redovnikom, ki dela cerkvi sramoto. Perfekt Goulard se je trudoma pobral in stokaje odkolovratil proti mesto.
Pardaillan je od daleč opazoval ta prizor. Njegova misel si je dala duška z eno besedo:
^Komedijanta!«
Nato je vstal m neskrbno odšel proti kapelici.
Menil, ki smo ga pravkar videli, je čez pet minut govoril z Ro-cruetaillem, enim izmed Concmijeviih častnikov. Taikoj po tem razgovoru je skočil neki vojak na konja in v skok oddirjal proti mestu.
12
Jehan in Perrette sta bila med tem prišla do samostana. Sestra vrataržca je še pomnila, da je spremljala perico minulo sredo delavka v prav talki obleki, kakor jo je nosila današnja. Zato se ni nič začudila in ni zaslutila prevare.
Lahko si mislimo, kako sta se oddahnila, ko sta prestopila prag. ■A zdaj sta bila šele v samostanski ogradi; pred potjo k Be rt žili je morala Perrette oddati perilo in pobrati umazane reči. Vse to se je izvršilo brez neprilike. A vendar sta bili že delj ko pol ure v samostanu, ko sta prišli do paviljona, v katerem je stanovala Bertille. Tam se jima je prklnrZŠa sestra varuhinja, ki je z njima stopila v dekličino sobo.
Jehanov načrt je bfl v glavnem tale. Bertille se napravi v ob"
iport
leko, ki je bila v vsem podobna njegovi To obleko i Je dala Perrette že zadnjo sredo. Ženski bi nato zlahka odšli — tako sta se vsaj nadejali. Jehan bi pa ostal v paviljonu in počakal noči.
Ob zadnji steni hišice je ležala velika lestev, ki so jo rabili za dohod na podstrešje. S to lestvijo je hotel Jehan splezati čez samostanski zid.
Srečanje s Saetto ma je pokvarilo načrt. Jehan je bil prepričan,
da ga je Florentinec neutegoma hitel ovadit. Opisal ga bo in zasledovalci bodo čakali pri samostanskih vratih. Bertillo bodo prijeli, meneč, da je on; morala se bo odkriti in povedati, kdo je. V takem primeru bi bilo vse izgubljeno. Treba je bilo torej najti drugo pot.
Jehan je stal pri vratih. Ko je videl dekleti na videz zatopljeni ▼ pregledovanje perila, je mahoma odrinil vrata in položil redovnici roko na ramo.
»Sestra,« je rekel s hladno odločnostjo, »če mi obljubite, da boste molčali, vam ne storim nič zalega. Ce bi se pa upirali ali poizkusili zaklicati na pomoč, vas zadavim.«
Tako govoreč jo je tudi že stisnil za grlo. Ni je hotel zadaviti, ampak le pokazati, da misli resno, in jo ustrahovati. Dosegel je svoj namen. Sestra je vztrepetala po vsem telesu, zašklepetala z zobmi ter jela prositi milosti in se zaklinjati na Boga in Mater božjo, da bo molčala.
Bertille je bila pod svojo dolgo belo haljo deloma že oblečena za beg. Napravila se je, kakor bi trenil. Perrette ji je omotala vrat z ovijačem, ki je bil do pičice podoben Jehanovemu. Na njegovo besedo sta izpraznili veliki koš, položili vanj haljo, ki jo je bilo sleklo dekle, in vrgli na vrh še veliki plašč, s katerim je bila ograjena, ko jo je Marijangela zvabila s seboj.
Nato je dal Jehan Perretti majhno bodalce v roke in se obrnil k redovnici, ki je bila vsa bleda od groze.
»Sestra,« je rekel s kar moči osornfen glasom, »zdaj ocfMemo, te vi pojdete z nami. Korakali boste med tema dvema dekletoma, če koga srečamo in če vas kdo vpraša, mu boste odgovorili. Recite, da nas peljete po nalogu gospe opatinje na nujno delo.«
Nato se je obrnil k Perretti:
»Pri najmanjšem sumljivem gibu jo brez usmiljenja zabodi.«
Perrette je odločno pokimala, med tem ko je sestra od straha zajavkala in se pokrižala. »Sicer pa bom tudi sam pazrl. AK ste me razumeli, sestra?«
Uboga redovnica, ki od groze ni mogla govoriti, je pokimala. Jehan je videl, da je bila res pripravljena storiti vse. karkoli bo zahteval. Stopil je po lestvico, jo zadel na ramo in se vrnil k ženskam. Naj so se še tako dvizali, vendar je trajalo vse to kakih deset minut.
Napotili so se proti samostanskemu obzidju. Jehan je stopal na čelu. Vso pot do znožja zidu niso bili srečali žive duše razen nekaterih preprostih žensk, ki smo že povedali, da so v samostana opravljale nižje posle. Le-tem je pomenila prava sestra načebiico, ki se ji nobena izmed njih ne bi bila upala zadajati vprašanj.
Jehan je prislonil lestev k zidu, prijel sestro za komolec, se obrnil k Bertilli m ji z mehkim glasom velel:
»Odložite oglavnico in ovijač. Ogrnite se s tem plaščem, ki ko boste na oni strani, nikar preveč ne skrivajte obraza. Vsak naj že od daleč vidi, da ste ženska, čeprav vaša obleka ne bo več po" dobna moji.«
Z ljubkim, vdanim nasmehom je hitro ustregla njegovi želji.
»Splezajte gori,« je rekel, ko jo je videl pripravljeno. »In ko boste prosti, odidite, ne da bi se ozrli, brez nepotrebne naglice; zlasti se pa ne menite zame.«
Bertille je v vidni neodločnosti obstala na mestu.
opozarjajo tudi zunanji atleti: Krevs, Ko-vačič Leo, Skok in Petkovšek. Slamič zanesljivo! Trener.
SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 20. obvezen sestanek igralcev in seja odbora. Javiti se morajo: Manojlo, Bcncelj I, Potekal, Habičht I, Bogme, Starman, šlam-berger, Janežič, Bončar, Bervar, Krivačič, Gorenc. Prav tako se morajo javiti tudi vsi igralci rezerve in sploh vsi verificirani igralci. Na sestanku se bo pregledala oprema in mora vsak igralec prinesti vso opremo s sebej. Na poznejše želje radi opreme se ne bo oziralo. — V nedeljo 18. t. m. igra prvo moštvo in rezerva prvenstveno tekmo z Ilirijo.
Table-tenis prvenstvo G-crnje štajerske. Nedavno se je vršil v letovišču Murau v Avstriji mednarodni turnir za prvenstvo Gornje štajerske v table-tenisu. Turnir je bil dobro organiziran; vršil se je po best of five sistemu na točke in se ga je udeležilo nad 30 tekmovalcev. Iz Ljubljane se je udeležil turnirja šivic Gustav, znani teniški igralec, ki je dosegel zelo lep uspeh. Rezultati so bili: single gespodov, finale:
1.	šivic Gustav (Ilirija, Ljubljana); 2. Hu-ber (T. C. Muaru); 3. Weyss (Vindobona, Dunaj); 4. Slacher (G. t. k. Graz). Single dame: 1. Nachtsheim (Vindobona, Dunaj),
2.	Lamin (Poreče), 3. Schl&ger (T. C. Murau).
Nogomet v Tržiču. Preteklo nedeljo je odigral SK Tržič prijateljsko nogometno tekmo s tamošnjo Svobodo. Rezultat 5:4 (2:2) za SK Svobodo. Igra je bila dokaj lepa in živahna navzlic preveč pristranskemu sodniku. Moštvo SK Tržiča je bilo ves čas v premoči, vendar pa vse to ni prišlo prav do veljave, želeti bi bilo, da pride v bodoče sodnik iz Ljubljane, ki bo znal preprečiti brezplodno prerekanje, želeti bi tudi bilo, da bi se skoraj vsi, ki jim je šport na srcu, združili v močan klub, ki bi lahko vse bolj uspešno in častno zastopal barve Tržiča.
Zaloška Svoboda v Kranju. Preteklo nedeljo je gostovala zaloška Svoboda'v Kranju, in sicer v prijateljski tekmi z rezervo Korotana. V začetku se gostje na slabem igrišču sploh niso znašli in so domačini že vodili s 4:1. Proti koncu pa so se privadili na tla in zaigrali vse drugače. Igra je bila zelo fair. Gos-je so igrali večji del po krilih, ki sta se dobro obnesli. Tudi ostali so bili debri in so kmalu izenačili rezultat na 4:4. Rezultat se do konca ni vež menjal.
Občni zbor Smučarskega kluba Celje,
ki je bil napovedan za soboto 17. t. m., je iz tehničnih razlogov preložen na ponedeljek 19. t. m. oh 20.30 v klubovi sobi v gostilni »Pri zelenem travniku«.
Prvak Evrope v osmerki. O »Gusarjev!« zmagi na evropskih veslaških prvenstvih se bo še dolgo govorilo in razpravljalo v športnih in desportnih krogih. Gusar, Krka, start, Francozi itd., o vsem tem se razpravlja podrobno, pri čemer pa se le malokdo zaveda, koliko je deia, naporov in samozatajevanja naših »Gusarjev« in njihovih strokovnih vodij v tej besedi: zmaga! Po prirodi dana sirova sila se šele z dolgim sistematičnim in racionalnim delom razvije do najvišje možnosti, pri čemer pa se ne sme zanemariti moralna kvaliteta, ki je v športu tako zelo potrebna. Fizična vzgoja se mora zaradi tega gibati v najrazličnejših smereh. Z nestrokovnim in neracionalnim treningom se je uničila že marsikatera športna nada, ker — kakor pravi evropski prvak v splitski »Novi dobi« z dne 25. VIL — problem ni samo ta, kako se moštva dovršijo tehnično in spravijo v lepo formo, temveč tudi ta. da pri strogem treningu ne izgubijo teže in moči. Z eno besedo, treba je — kakor pravijo Angleži — biti »fit« za določeni datum, pri čemer morata sodelovati denar in zdravnik. Zdravnik se mora brigati za to. da se moč izkorišča racionalno in sproti nadoknadi ozir. da se preventivno preprečita oslabljenje in slabokrvnost, obenem pa krepijo mišice in živci. V »Jadranski Straži« z dne 22. VIL piše »Gusar«, da se je prej dogajalo, da so veslači na koncu treninga izgubili na teži in svežosti ter nastopili na tekmah izmučeni, zaradi česar tudi niso imeli uspehov. »Gusar« je torej posvečal posebno pozornost temu, da njegovi veslači ne hi izgubili med preostrim treningom preveč moči, kar jim je tudi v pclni meri uspelo. Vsa poročila so edina v tem, da je bil »Gusar« v odlični fizični kondiciji, ki mi' je omogočila, da je dosegel tmpozantno zmago za pol čolna pred »Krko«. »Gusar« sam pripoveduje o svoji formi v cmenjenem članku, da ni suma, da je trening skrbno nadziral zdravnik in trener in da je razen tega še nekaj, kar je odredil zdravnik in kar je pri tem mnogo pripomoglo, to je, da so »Gusarji« vea čas redno jemali »Ovomaltine«, ki hrani mišice in živce ter daje telesu svežost, moč, jakost in odločnost. »Gusar« je do konca evropskega prvenstva ohranil svojo odlično kondicijo in Je r odlični formi v presenečenje vseh navzočih preveslal v treh dnevih v raznih disciplinah 12 km proge v naporu vseh svojih moči. Poslal je tudi zahvalno pismo tvrdki dr. Wan-derja in njegovemu proizvod« »Ovomalti ne« za delež," ki ga ima pri tej ?magi. To-
liko važnost pripisuje »Gusar« krepilni hrani »Ovomaltine« in ti podatki bodo gotovo zanimali vse ljudi, ki jim je potrebna krepka hrana, da nadoknadijo izredno ali veliko izgubo moči.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za Ift.OftO dinarlev!
Otvoritev gostilne!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 16. t. m. na »Friškovcu«, Prisojna ulica št. 5 gostilno, kjer bom točil vina iz Malkovca in Bojnika.
Cene zmerne. — Vedno sveže pivo. — Dobra kuhinja. Abonenti se sprejemajo.
Se priporoča 11531	JOŠKO KOVAČ.
ZA PATENTIRANI LAHKI BETON
(porozni beton) od 300 do 1600 kg prostorne teže, takisto prikladen za izolacije in konstrukcije, iščemo solventne zastopnike s skladiščem v vseh večjih mestih Jugoslavije
Ponudbe na Publicitaa d. <L, Zagreb, Hica 9, pod »Br. 31484«.	11527
Din 21*--
„R U B E N S
NOVI R O U G E za USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA
C O T Y .
CH*vm saetoopstivo Hi ni« M»ye>r i Arog, parhanski oddediefc, Zagreb, Pražfcs 6.	8S5
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša ljuba mati in stara mati, sestra, teta, tašča, gosp-
Marija Hrovat roj. Kutin
zasebnica iz Bovca
dne 13. septembra ob 5. uri popoldne po dolgem ln mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vera, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. septembra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Ambrožev trg štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana — Bovec, dne 13. septembra 1932,
Viktorija por. Kenda, hči — Bogomil, Jana, vnuka — Ivan Kenda, zet — Kafci Kajfež, sestra, in ostalo sorodstvo.
Poglejte mojo
& pred tremi ditvl nisem slutila, da bi mogla biti to tako ugodno!
Moja koža je bila brezbarvna, temna bi vela. Imela sem grde mozolje, trpko in rabo kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in me zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt.
Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in mehko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo xa kožo bele barve (ne mastno). Sestoji se iz preparirane smetane m olivnega olja in dodatkov, ki osvežujejo in krčijo kožo ia }o napravijo belo. Ona neprestano vnika r kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuj« razširjene lojnice in odstranjuje mozolje. Naf-trpkejša in najtemnejša koža postane bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežete na noben drug način. Uporabljajte kremo zjutraj!
Sprejmejo se
tovarnli&i deCavei in deCav&e
čevCjat&&e htto&e
v tovarni ANT. KRISPER, Zg. šiška 5.
Zglasijo naj se dne 15. t. m., to Je ▼ četrtek od 9. do 10. ure dopoldne.	11529
Postani In ostani
član Vodnikove družbe!
Telefon 2059
k
PREMOG suha drva
L*B U KI E P I C E
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
KRUŠNO MOKO
in vse mievske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
180
O. L A W MAPIBeP
Prazne sode
550 do 600 hI, se ugodno PRODA v vinski kleti prej »Vila Kajfež« v Kočevju, dne 22., 23., 24. septembra 1932.
Premoženjska uprava mesta Kočevje.
Hišo z gostilno
11510
T
POZOR!	POZOR!
Zaročenci In zaročenke!
Preden stopite v zakon, naročite takoj novodo-Slo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje franko na njegov naslov. Po povzetju 4 Din več — Pošilja se diskretno po pošti. AMBROŽ Ič, Ljubljana, poštni predal 74.	11532
v Ljubljani, Kranju, Celju ali ▼ drugem prometnem kraju KUPIM do
450.000 Din.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 11513
Pek- družabnik
ki razpolaga od 60.000 Din in ki dobro pozna poslovni teren stroke v LJubljani — se sprejme v dobro podjetje v LJubljani. — Sprejmejo se tudi dobri pomočniki s tem kapitalom.	11491 Dopise pod šifro »Lepa bodočnost« na oglasni oddelek »Jutra«,
Šport v Zagorju
Pretekli teden je b® v sportskem in o«-»iportskem oziru zelo, na žalost preživahen. Videli seno mnogo lepega, pa tudi naravnost divjaškega športa, ki bi lahko zapravil vse simpatije prave športne publike. Pokazale so se v kričeči barvi hibe, ki pridejo odtod, če je edini bog kos s sapo napihnjenega usnja, sportski ideali, kle-njenje značajev v plemeniti borbd pa nepotrebna in odvisna navlaka. Za danes ugotavljamo le protest vse zagorske športne javnosti nad nekvalificiranim nedeljskim nastopom hrastniške ekipe SK Rudarja, ki naj drugič raje ostane doma in naj ne uničuje dobrih odnošajev na<§e s težavo pridobljene športne javnosti. Merodajni Sinite! ji so že obveščena, da posvetijo v ne-jdrave razmere in v kali zatro te nesportne Izrastke.
SK Sl°ga (Radnja) : SK Zagorje 3 : 3.
Pretekli četertek je SKZ odigral prijateljček tekmo v Sevnici. Prireditelid 60 naš klub sprejeli nad vse ljubznivo, ga pogostili in v lepi igri ostali enakovreden nasprotnik. To gostovanj« spada po svojem res sportskem umevanju med najlepša, fcar jih je odigral domači klub.
SK Retje : SK Sloga 10 : 1. Se neveri-ficirani klub Sloga ie odigral svojo drugo poizkusno tekmo ter podlegel rutinirane-imi in ambicijoznemu dokaj starejšemu nasprotniku z dvoštevilčnim rezultatom, ki ga je sportski vtaknil v žep. Tolaži raj se « tem. da je SK Retje pao nasprotnik, ki je spravil že drugačne, dokaj trše orehe v vrečo. Le krepko naprej, porazi morajo biti, od njih se krepimo in učimo!
SK Svob°da : SK Rudar 2 : 3. Na praznik sta se pomerila na zagorskem igrišču dokaj enakovredna nasprotnika. Tesna zmaga Hrastničanov, brez sporov. Prečite kmo sta odigrali rezervi SK Svobode in SK Delavca, kjer je zmagala s svoio ruti-niranOstjo boljša rezerva SKD. Publike priUčno dosti.
SK Zagorje : SK Rudar 2 : 0, prvenstvena. Tu je prišlo do burnih incidentov in je mora! objektivni sodnik g. Marih ponovno prekiniti rgro in izključiti enega igTalca gostov. Divja borba za točke, ki jo je hotelo slabše moštvo s protesti ;n nevarno i-gro izsiliti v svojo korist. Če bi igralo mirnejše id trezne jše. bi brlo lahko odneslo častni gol. Obrambni in napadalni ustroj SK Zaigorja je odlično deloval, pri čsamer je nana-d vendar poslal out. Napad ne zna streljati, posamezna diletantsko »dribljajo«, ne znajo »stopati« in se ne razumejo med seboj. Obramba je čudovito Čistila, parkrat je bravuTozno interveniral vratar. Enega gola za SKZ sodnik ni trio<jel videti. Domači so bili v stalna premoči in Hi zaslužili rezultat z razliko petih golov. Kakor t>ovedano, takšnilh tekem si ne želimo več! Do revanžne tekme — ki ho v Hrastniku — je še daleč in upamo, da se bodo sicer simpatični igralci Rudarja do tedaj pomirila in zaigrali drugače. — V p-edtekmi je s pomočjo nemogočega sod-n ka previsoko zmagala rezerva SKR nad rezervo SKZ z rezultatom 3 : 0. Moštvo gostov je hilo v resnici boljše, domači reubrani in brez znanja ter še leni povrhu. I7vrsten je bil pa vratar, ki je ubranil dve težki enajstmetrovfki. D« so se v največji ono]danski sorvarici pomerili tudi juniortf SKZ in SK Svobode ter ostali pri 0 : 0, le priča, da je pri nas šport že globoko pronilcniil!
Popravljamo nedefjsko poročilo v toliko, d« sta odigrali tekmo rezervni moštvi SK Sloge (ne Zagorja) ter SK Hrastnika, ki je zmagal s 4 : 0.
Službeno iz LHP. Redna seja n. o. bo
drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. Predsedstvo prosi za točno in pol-noštevilno udeležbo.
Službene objave JLAS. Opozarjajo se klubi, ki sodelujejo na drž. prvenstvu dne 16., 17. in 18. t. m., da je za udeležence dovoljena polovična vožnja. Na odhodni postaji je treba kupiti celo karto, ki velja tudi za povratek. Potrdila o udeležbi na tekmovanju dobijo klubi v tajništvu JLAS, Trenkrva ulica 7 od 11.30 do 12.30 v soboto 17. t. m. ali na igrišču za časa tekmovanja. V tajništvu saveza je treba dvigniti tudi vstopnice za atlete. — Savo Sancin. odbornik JLAS.
SK Ilirija (hazensk*. sekcija). Sekcija ima danes ob 17.45 v klubovi sobi kavarne Evropa kratek, toda zelo važen članski sestanek, kateremu morajo prisostvovati obvezno vse igralke I. družine. Jutri ob 17 redni trening za vse igralke.
ASK Pri morje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 dalje strogo obvezen trening za vse nogometaše.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes od 17. dalje reden trening, obvezen zlasti za atlete, ki starta jo v Zagrebu: Kovačič A., KorCe, Putinja, Perovič, Slamič, Ogirin, žorga, Slapar; na trening se
Cene malim oglasom
tenttva Im dopiaovanjm vsaka beseda Dtn L— ter trikratna pri-arojbina za Htro alt ta dajanja naslova Din 5.—v Oglati trgovskega reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I,—n Po Din l.— ta besedo aa irahaujo nad al h vsi oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem*, »Posest*, •Lokali*, *Sta-movanja odda*, »Stroji«. »Vrednote*, »InformacijemZtvali*, »Obrt* tn »Les* fer poč/ rubrikama »Trgovski potnikim In »Zašlo-tek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tSče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama Oče tasluika ali sluiba, plača ta
Za odgovor
vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki aa zaračunajo po Din l^-
ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iitro atl ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina z* tifro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. NajmanjSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo^ je Din 10s
»rt oglasih po I Din za besedo pa Dtn 15j—. Vse pristojbine za male oglasa fa plačati prt predaji naročila, oziroma fth Ia vposlatt v pisma obenem t naročilom.
Službo dpbi
Vtafca besed« SO p»r: n da Vn j« naslov* ali aa Utr* pa S Dia. (1)
Šivilje za pletenine
K«rejim«n takoj. Ponudijo naj »e samo v tej strok i i-aveibame moči na naslov: Anam Sapnik, Skofja Loka 37320-1
Gospodinjo
iSfte obrtnik »redmjflti l«t-Ločenke ki vdove mis-o raki iin* en«. Naslov v oglas, cidelt-u »Jutra«. 37382-1
Samostojno
kuharico
sprejmem k divem osebam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37208-1
Plačilno natakarico
dobro verzi rano in zmožno kavcije, sprejmem s 1. oktobrom. Prednost imajo tliete, ki imajo večletna »pričevala. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v No-vemmastu pod značko »1. oktober«.	34704-1
Uradnico
k?, ima par let odvetniške prakse in sna samostojno opra/vljati fakturne to-žbe, iščemo za neka] ar na dan P smem-e ponudbe »a ogl. oddelek »Ju<tra* pod šifro »Plačamo dobro«. 37306-11
Hišnik
brezplačno »e<He v 7»wi hiši na periferiji. — Ponudibe na oglas. oddelek ».[■urtra« pod »Brezplačno« 37385-1
Natakarico
srrrsjtoiem takoj. Naslov v oglaeuesn oddelku »Jutra« 37412-1
Natakarico
t kameijn sprejmem takoj. »Pri Jedki«, Stairi trg lla.
37-134-1
Šivilje
te radeflujejo mn^ke hlače. sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37434-1
Kuharico
s-v»dTi(¥(h	let, spreat-o lin
pošteno,	ta večje gospo-
drnje-tvo	sp.-ei.me tovarna
Klemene	na Viču. 374-54-1
Krojača
• 1000 Din k s vije, Vi je t moji odsotnosti smožen vod&ti delavnico. sprejmem Dopise na peidrui. »Jutra« v Cel j« pod »Krojač«.
37455-1
Šiviljo
t^So krojenja in šivam-ia moškega perila po tvorni-škesn vzorcu, iščem. — Vprašanja z naveden plače poleg stanovanja im h-aaie v hiši, na naslov: R. Valentič, Zagreb. Vifl-Sk a 16.	37470-1
Brivca
takoj bri-rrnVa
»Zora« ▼ Celju. 37463-1
Učenko
prridno. 5 brano :m ptano-vsnjem v Mši, spreim-em takoj r trgovinio mršaJie-ga blaga na deželi. — Ponudbe rm oglasni oddelek »Jutra« pod »Ubogljiva«.
3T7383-44
Brivskega vajenca
te boljše družine s primerno Šolsko prediz-obrazbo sprejmem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	37078-44
Za I41etnega dečka
t 3 rwz.red$ reailm« trwmi.i-rrja, iečf<m pri dobrem mo>.trn m-eha.-ni?kii aH e-lek-t-ot^e^pmkrri uv.tio m^to s brar»o in ptsjmovmj^.m — M kar bi m? e>von.t. neikaj pLažera-lo. Pnieo po dt>^ro-Toru. Ponmdbe prosim na ocla«. r/ld ftk-k »Jirtra« pod *n»Sko »Učmo mesto 14«.
37445-44
Učenko
sprejmem v trgovino murni fakture, Specerij« im že-1-eraiine. Prediiost iimaijio tiste, ki so dK>vxžiile div« meše a neki šoli. Form d b e na naslov: Franjo Peter, kovič, Pregrada. 37455-44
Zaslužek
Kdor I S 6 e tasluika, plača u vsako besedo 30 par; ca naslov ali Šifro S Din. — Kdor o u d I zaslužek, pa ta vsako besedo 1 Din, ia dajanje naslova ali za iifr« pa 5 Dim (3)
Ročno vezenje
i?\ druga ročna dela izvršujem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37313-3
Akviziterje
zimožne, zanesljive im inteligentne, z visoko provizijo, za Ljubljano in vse večje kraje drarvske ban-o-viirne iščem«. Poroidbe na og'as. oddeleik. »JutTa« pod »Založba«.	37129-3
Pouk
Beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta Šifro S Din. Dijaki, ki iščejo iostrukcije, plačajo vsako besedo 50 pa-r; ta šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4)
Instrukcije
daje učiteljska a-biMirijeot-h po 5 Din od ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »I:n-struikto^rica«.	37286-4
Ga. Orthaberjeva
zopeit »prejema otroke ta pomk v nemščina. Vpisovanje od 16. dalje oa Go-tposvetski cesti 12, dvorišče. Istotam tudi tečaji za odrasle, za francoščino. ansrleščtoo, nem.ščino im rožčino.	37231-4
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
m je preseli!« m Gospo 9rvetSiko cesto štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču).
Šoferska šola
E. Ceh fbivša Camernikova šoferska šola). Dunajska oesta St. 36. Sola ta po klicne šoferje im amaterje. Prospekti in pojasnila ta stonj in frank«. 290 4
Pouk v klavirju
prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi nt dom. Dunajska cesta 3o (Liva.raka uii-ca štev. 9). PčeJjoifooma.	34S52-4
Dijak-petošolec
frJA ims'tnjira.1i	v boljši
rodbini. Cenj.	ponudbe oa
oglas. oddeJ^k	»Jutra« pod »Vesten 4«. 37346-4
15. septembra 1932
je z.idnjd dan vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani. Kdor noče ia-guihiti "leta in se hoče naučiti vseih trgmvskih predmetov, na-j se oglasi v Pražakovj uilioi 8/T, med S. in 13. ter 2. in 6. uro.
292-4
Francoščino
in nemščino
temeljito poučuje strokovna uičliteljica. — Pojasnila da>e med 1. im 5. uro. WM fimia urli«"a 10, drugo s-topni-lšče, II. nadstropje.
37316-4
Za poučevanje
italijanščine
Weim t* uikoj gospodično Vehovec, Flori, jamska nI. št. 7/T.	37431-4
OdHčen absolvent drž. konaervatorija
pouiruje ter pri>praiv!.ja za koTit=ervaitorij v s! ed-ečiib pT edmeirilh • k' atvir mi (š« rla prof. Jnmka Ravmifea.), te-ori'i. hajrrormi ji, kontra-pu^kitn, o^blikosJovju in k-^tmtpoiziiHiii. Noelov pove r«£r'a".»nB oddeleik »Jutra«.
37410-4
Francoščino
poučuje gospa z višjo diplomo pariškega jezikovnega zareioda. Sprsjenna gospe, gospodične in o-broke. Naslov v oglasnem oddeiNku »Jutra«.	3744.1-4
Fotograf, pomočnik
vešč vseh del moderne fotografije, dober kopist (razglednic na debelo), s posebno praikso v amaiter-ikiti dieilih, išče zaiposliitev proti plači po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 15«.	37381-2
Kontoristinja
z diolgoletoo prakso, išče poldnovino zaiposlenje. Na-stocv pove oglasni oddelek »Jutra«.	37314-2
Brivski pomočnik
mlad, dober bubi štucer, ki je d-eilj časa delal _ na sezoni, hiteir delavec,_ išče slražbo za tafooj aili po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značiko »Dober delavec«.
37374-2
Dekle
iztiSetie t Svamjn, krojenju ia ročnih delcih, išče stoabo pri bolj&i rod(bin,i. Naslov: Krisrilna B r a h, Sv. Križ pri Kostanjevici.
37387-2
Brlvslk! pomočnik
•?7 Iert star, perWkt>ein bobi štucer, žfi!5 »tailao službo — Spiltfflko Fratvc, gostilna Tomšič, Ljubiijama, Trg sv. Jakoba.	37406-2
Starejše dekle
igče službo pri sajiaostoj-nem gospodm ali mo,jhnl družini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jurtra* pod šifro »Zmotni® im samostojna«.
374S0-2
Gospodična
vešča slovenskega in .nem-škfsga jezika, »eli za[K>-sliteiv postrežnice ali kaj sličinega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Toora«.	37433-2
Prodam
Ogilaa trg. tnačaja po 1 Dia beaeda; ta dajanj« naslov« ali m šifro B Dia. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 60 par; ta dajanj« naslova ali m ftibio p« S Din. (6)
Gospodična
ki poseduje osebno pra>vi-oo in ima večftetno prakso v samostojnem vod-stivro gostilne, išče mesto posliovodinje aJi plačilne natakarice, evenit. prevzame tudi gioetilmo na račun Dopise na ogiasni oddelek »Jutra-c pod šifro »Zmožna kavcije«.	37406-2
Dekle
sredmjffli let, v a. j en* kriti e
im hišnih del, išče sluabo. Ponudbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod »Pridna«.
37388-2
Boljše dekle
išče mesto pri otrocih, _ ▼ pomoč gtiflpodiinji ali njej primemo sluižbo šivilje. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	37369-2
Gostiln, kuharica
zmiožna vsakega dela, ieJi za taikoj mesto v bojjšl gostilni. Naslov v oglas, oddelku »Juitra*. 37426-2
Blaga jničarka
kmjisroivodčre.^a, ve®ča slov., štalijamsik-ega in nemškega Jezika, išče namestitve. — Pripravljen« jie tudi sprejeti; vsaiko drugo	— Rar.polaga s kavcijo. Po-ntsdibe na podiruž. »Jutra« v Celjn pod šifro »Vestna« 3T7464-S
Boljša natakarica
Irf HTT3I tudi kuhati, ieji službo v boljši gostilre aiK reertaviraciijS. Gre tudi za gocspodlinijn itd. Cemj. ponmidbe na og^as. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro goetifoa«.	317446-2
Trgovski pomočnik
mlad, voja-ščime prost, len, verziran v vseh strokah, žeil? nam er en je v meetai a.li na deželi. Po-nudbe na podruž. »Jutri« v Marilbom pod »Zajamčena poetoneet«. 37469-3
Maserka
z državnim izpitom, ve šča vseh masaž, želi pacijente kakor revma-bolne Itd., verzirana tudi v kosmetlčnl masaži. obišče stranke tudi na domu. Naslove poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvo vrstna masaža«.
37197-2
Edgar Rice Bnrronghs:
Tarzan, kralj džungle
Bukova drva
žagni odpadki, popolnoma suhi, raizžagami in razcepljeni, poetai-s-no na diom v Ljubljani po Din "35 za 100 kg, v vsaki množini od 1600 kg naprej. — V. Braa, poštni predal 90.
37390-6
Puhasto perje
čisto, Cohano, kg po 4P Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din razpo šilja po požtnem povzetju L. Brozovii, Zagreb, Tiea 82. 22-6
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana, Gledališka ulica št. 4 (nasproti oipere).
23001-6
Gramofon, plošče
od 20 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla-ger«, A. Volbenk, Aleksandrova št. 4 — prehod »Viktorja« palače. 254-6
Gomolje
hlaclnt, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6
Otroški vozički
globoki, modemi, od 650 Din naprej, spo-rt., beli, najmodernejše oblike. — Tomšič . Sušmifk, Sv. Petra oesta 52.	37023-6
Avto, moto
Motorno kolo
popolnoma novo firme Terrot superford 500 ccm Jap motorjem in zgoraj krmljeniml ventili. Mar-schal električna razsvetljava. Ponudbe na naslov Ludvik Plavšak, Sv. Jurij ob Taooru. 37055-10
Harley Davidson
im AJS prodam. Točnejše informacije ped šifro »Dobra« na oglasni oddelek »Juitra«.	37420-10
Avtobus
kmp:m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »20 sedežev«. 374:940
Avto Pontiac
limuzina. v brezhibnem stanju poceni naprodaj. — Vzamem tudi hranil, knjižico. Naslov pove oglasni oddeiek »Jubtra«. 3T_fl4-10
Avto-gumi
32 X 500, malo rabljene, kupim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
374611-10
MB^mm
ia besedo. Oglasi »o-cijalnega značaja po 50 pa,r beseda. Za da janj« naslova ali ®a šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(Bil)
Še 2 moški kolesi
z o-rig. Torpedo po 980 Din in 2 damski kolesi naprodaj na Aleksandrovi oes-ti 5/H.	37458-111
Vsaka be»e<la 1 Dtn; za dajanj« naslova ah za Šifro pa 5 Din. (16)
Do 25.000 Din
posojila iščem proti veliko večji vrednosti premičnin. Obresti po dogovoru. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sigurnost«.	37221-16
Posest
Vsaka beseda 1 Din; *a dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (10)
Pontiae Iimusino
v zelio dobrem stanju, vo-žemo 18.000 km, za 35.000 Din proda tvrdka Josip Radrnao, Kreka va« — Brežice.	3T272-10
Ford avto
limuzina, 17.000 km vo-žen, v zelo dobrem stanju. se ugodno proda. Ogled ln informacije v garaži Union. 37256-10
Avtotaksno
koncesijo
za. Itjubljaimo, z vozom prodorni. Preivizamem hranilno knjižico. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro ».liUl!«.	3706740
Vsaka besed« sa dajanj« aa Ur« pa S Din. (80)
1 Din: a*
Večjo trg. hišo
po možmiosta novo, kupim na prometni točki v Ljub. ljari aild Maribr-ru. V pošt ev pride tudi privatna hiša, če je res na prometnem prostorni. Ponudbe s točnimi podatki p"d šifro »Promertma trg-ovina 100« na oglaisnd oddelek Jutra.
37379-20
Lepa vogal, parcela
pod Rožnikom cca. 1000 k v. metrov naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37196-20
Trgovska hiša
t gospoda rpkim pn=t'op.;-em in velikim vrtom naprodaj na na.jiprom<etnejtšem kraju. V hiši je elektrika im vn-diovcd; vse v nai'ibrrfi;šem stanju. Hiša je pripravina za trg. na veliko in malo im z« vsako obrt. Pojasnila daje Josrip Kastelic, Dolenji Logatec. 37444-SO
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom pod zelo ugodnimi *»ogoji prodam. Vas'ov v oglasnem oddelku '»Jutra«_S7!t8-20
Novo hišo
s 6 sobami in pritiklinaini 30 % pod ceno proda J-Fenjančič, Zg. Šiška 316.
37309-20
Štiri stanovanj, hiša z gostiln, lokalom
u.codno naiprodaj — Flori-jamfika 33.	37450-20
Enodružinsko hišo
ki:ir>im v Celju ali okolici, ponudbe z narv<dbo cene na podružnico »Jutra« v Celju pod šifno »Posest«.
37466-20
Lepa družin, hiša
z električno razsvetljavo in vodovodom, naprodaj v okolici Maribora. Naslov v oglasnem oddečku »Jutra« 37468-20
Vrednote
jka tieseda 1 Din: ca dajanj« naslova ali r.a Vfro pa 5 Din. (35)
Srebrne krone staro zlato In srebro
Kupuj« ttafmenja aragiii kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod H Vidov lanske eeste, pri gostiln! U aii na.	70
Pohištvo
Vsaka besed« 1 Din: ta dajanj« naslova aH
ta šifro pa S Din. (18)
Kompletno spalnico
belo — poceni prodam v Subičevi ulricd štev. 5.
37376-12
Prehrana
Kdor n v d 1 prebrano plača ta vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; ta dajanje naslova ali šifro 3 Din, oziroma 5 Din. f!4) Ir^DTsti ogiii 1 Dia
Gospodje fn gdč.
dobijo prav dobro hrano poleg opere. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37443-14
	JEM
Vso.ka base	da | Din:
■a dajanja	oaoiov« Ili
m tU1* pa 6 Dia. (18)	
Trgovino
na najprometnejši točki mesta., z blagom im Inventarjem konfekcijske stroke radi opustitve ugodno prodnim. Resni reflektanti z večjo gotovino, naj stavijo pomudbe pod značke »Trgiovina 300« na oglasni oddelek »Jutra«. 37357-19
Lokal
z« vsako nbra pripraven oddam. Poizve se na Napoleonovem trgu št. 7/II, levo.	37448-19
DRUGI DEL
56.
Mogočna roba je objela črnogrivega leva čez grlo. Ostro jeklo «e mu je kakih desetkrat zadrlo za lopatico. Ko ga je Tarzan nazadnje izpustil in vstal, je bil El Andrea mrtev. In tedaj je videla hči puščave dogodek, ki jo je navdal z večjo grozo kakor malo prej pogled na zver.
letoviščih.
Mnoge žene se počutijo na letoviščih, pri kopanju, pri športu in pri raznih zabavah na prostem ovirane, ker se jim zdi, da jih vse opazuje. Šele po temeljiti odpravi malih las in dlak po nogah, rokah, po obrazu in na tilniku, ki tako kvarijo harmonijo telesa, z Dulmin-kremo so zopet okretne, svobodne in lahko prenašajo samozavestno še tako kritične poglede vseh ljudi.
msm
krema za odstranjevanje dlačic
ni tekočina, temveč bela, mehka, silno gibka krema, ki se prav lahko uporablja, a se pri tem ne prenaša na druge dele kože. Ta krema je skoro brez vonja in tako prijetna, da se lahko uporablja brez pomisleka, ker učinkuje brzo brez bolečin ter odstranjuje nepotrebne dlake v treh do petih minutah.



ve*'
. o--"*"

Ins/V*
Dota »e povsod 1
DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT o. M., PARIŠ, LONDON
8MadiS6e za Jugosl.: Jugopbannaci ja d. d., Zagreb, kosme*, oddelek
V najem
Vaaka
•a <U>>j,	_
•a «ro pa • Dm. (17)
Pekarno
dobro idočo vzamem takoj v naj^m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kapital«.	374U1-17
I	Dijaka
' rz bnljSe rodbine sprejmem v popolno oskrbo. Nemška ' konverzacija. Peteln, Rimska cesta šu>v. 10/11.
37403-22
Dva dijaka
sprejmem na stamovanje,
event. tudi s hra-no na Rimski cesti 23 — Blemk 37378-22
Oeswla 1 Du>. ta dajanj« Daslova ali za Šifro pa 5 Din. (M)
Slive
trežene kupi več vagonov z navedbo cene framko vagon, proti takojšnjemu plačilu Franc K o 1 a r i č, Brežice.	37452-34
Stanovanje
odda
Vaaka beseda t Dta; aa dajanja naslova al n iifro pa • Din. (SU)
2 stanovanji
oddam v sredini mesta s 1. novembrom t. 1.. štlrisobno ln trisobno komfortno stanovanje ter trgovski lokal. Naslov v oel. odd. »Jutra«.
•V7146-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, pa-rketom, elektriko in vodovodom oddam v Kcčmi dolini — cesta XIH štev. 5.
37404-2«
Dvosob. stanovanje
oddam v	novi hiši na Pokopališki	cesti štev. 33. Vprašati	iistotaim. v trgovini.	37.336-31
Stanovanie
sot>e 'm kuhinje oddam v Mostah, Ribniaka ul. 27.
8744£-ai
Komfortno
stanovanje
3 art) in kopalnice, na periferija Ljubi :ane takoj oddam za 650 Din mesečno Pojasnila daje drutštvo posestnikov, Salendrova u'.. 6 37-110-31
Stanovanja
HHOHHH	
1 Vaaka beseda	
1 aa dajanja a	aahr«« a«
| m fUze 1 D	
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s kopalnico in priftikliinaimi, v okolici Bežigrada ali Sp. Šiške ilščem s 1. oktobrom Ponudbe na ogl 36. oddelek »Jutra« pc»d značko »Komenski«. 37331-31/a
Stanovanje
kompletno dvo- a<li trisobno, vse pod enim ključem iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 1000 Din«. 3739H-31/a
Dvosob. stanovanje
s pritiklimami m po mogočnosti s kopalnico, išče družina dveh oseb v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik S8«.
37436-21/a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, iSčem. Plačam naijveč. 350 Dim mesečna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod sifon -»Suho. pritlično«.	37437-31/a
Preprosto
stanovanje
sob« in kuhinje, v Krakovskem okraju, v ceni 300—250 Din iščeta dva zakonca s 1. alii li5. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 37435-21 /a
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; aa dajanje naslova aa u Šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
spre jim em v sredini mesta na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v og^sni-m oddelku »Jutra«. 37268-22
Dva dijaka
v	oskrbo sprejme
reov,, Mestm trg šteiv. 3.
37479-32
Dijaki in dijakinje
ako n želite res čedno sobico t eiek triko tn fino domačo hrano, z vso oskrbo poceni. vprašajte ta nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34838-22
Dijaka
sprejme učiteljska dtuBna v vso oskrbo. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir in vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«.
373411-22
Dijakinjo
m-giSh ra.7rred«»v spre jim «m v vso oskrbo k domači hčerki (prvošolVi) poleg li-caja. Levstikova ml. 2.
37335-22
Dijaka
STednieSolca srprejmem v zračno sobo in na dobro domačo bramo. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«.
37064-32
Mlajšega difaka
po zmerni c»ni takoj sprejmem na Miklošičevi cesti št. 7/n, levo. 37472-32
Dijaka
sprejmem na stanovanje za lOO Din. na željo z vso skrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3739S-32
1 ali 2 dijaka
sprejmiem na stanovanje pr 100 Dim mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37383-32
Dijakinjo
sprejmem poleg sv-oje hčerke v lepo solmčno sobo, sredi Ljubljane, v popolno oskrbo. Elektrika, centralna kurjava, kopalnica in klavir. Cena 650 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37'4'j6-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem s hrano aii samo z zaijcrkom. Naslov v eglasnem oddelku »Jutra« 374Č38-22
Dva dijaka
v vso oskrbo sprejmem na Miklošičevi ces-ti 4'I levo.
37475-32
Mlajšo dijakinjo
v popolno oskrbo sprejme diobra gospa. Poizve se v špeceriji na Dunajski cesti št. 36.	374,74-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s hrano. Gorupova ul. 3/II, lev-o. Klavir in nemška konverzacija.	37483-22
3 dijakinie (ke)
sprejmem v veliko rn lepo sobo v centru mesta. — Isto tam sprejmem tudi
dijaka-nižješolca
v vso oskrbo k svojemu sinu za 600 Dim mesečno. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37373-22
Sobo odda
▼aafca beseda • iajanjo « tttr« » Dta.
M
M
Opremljeno sobo
t vhodiom t stopnji« takoj odda.m gospodu na P-olja-nskem nasipu št. 8/1 37268-23
Kdor hoče
opremljeno sobo na lepem razglednem kraju, popolnoma separirano ln nemoteno, z lepim vrtom, gozdom, event. kopalnico, dobi naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37188-23
Stanovanje
z dobro hramo takoj oddam. Naslov pnrve oglasni oddelek »Jutra-c. 37324-23
Sobico s hrano
oddam v sredini mesta solidni osebi. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 37031-3
Sostanovalca
z dobro domačo hrano sprejmem k mlademu uradniku v zračno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37063-23
Opremljeno sobo
t električno razsvetljavo, s hrano ali brez takoj oddam tudd dijaku v Gosposki ulici štev. m.
3740U-S
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma. Na«!ov v oglasnem oddelku »JutTa« 37402-23
Gospod
ki si ieli čedno in tračno sobo z elektriko, parketom im zelo dobro hrano, sploh vso oskrbo pod ceno. naj vpraša Za na-slov v oglas, oddelku »Jutra«. 34837 23
Gospodično
»prejmem kot. sostanovalko s brano ali brez. Na-silov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37355-23
Sobo
zrnfov) in svetlo oddam takoj sli s IS. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37308-28
Sobo
v stroeem centru oddam boliišemiu go?p<Ndn. Naslov v oglas/nem oddelku .Jutra 37333-23
V lepo sobo
prav poceni sprejmem ene oseb« ali zakoiva. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 37297-23
Sobo z 2 posteljama
veliko, svetlo, mirno in Fnsito, s posebnem vhodom, parketom im elektriko, v itrogem centru oddnm takoj z za :trkom dvema stalnima im boljšima Osebama, ev. tmdi saimo eni. >Ta«,lov v ogl&suero oddelku »Jutra«.	37<ia2-23
Sostanovalko
spreimem k mirni gospodični v lepo im zračno sobo s parketom in elektriko — ltgrwdn<0 za diiakinjo. Vprašati na Tabom 5/IT, lavo.	37895-23
Lepe me»ečne sobe
s poseb. vhodom in elektriko tako i oddam v Flo-rijanski uliei št. 1?T.
37400-23
Sobo
lepo opremi jemo, z vwm komfortom. centralmio kurjavo, v centru mesta po zmerni ceni oddam s 15. septembrom. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.
37407-23
Svetlo sobo
z eflektriko in posr.re^lbo za 250 Dim oddam samo stalni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37307-33
Prazno sobo
s štedilnikom
oddaan za 120 Dim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37o03--23
Majhno sobo
event. s ta-amo iščem po niiki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37384-23
Sobo z 2 posteljama
event. s hrano oddam v Židovski siteza šterv. 6-
37415^3
Mesečno sobo
l«po opremljeno, s posebnim vbodom, sredi m«>ia takoj poceini oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Juibra«._37417-33
Ooremlleno sobo
oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37416-28
Lepo sobo
takoj oddam eni ali dvema osebama v Židovski 6.
27425-23
Opremlieno coho
lepo. ! pos-ebmJm vhodom, v centru mesta oddam po zelo ugodni eenii. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37436-23
Opremljeno sobo
<*rmČB*!, a paiiketom in fiefctriko, v sredini mesta, z zajtrkom m debro postrežbo, ali pa 8 souporabo kuhinje po zime-ni c*-ni oddam samostani _ gospodična, siolšdni osebi, ki mi posodi 1)500 Dinv katere bi v obrokih vrnila. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« šifro »Samostojna šiviilja«. 37437-23
Veliko sobo
lepo, solnčmo in zračci«, s parketom, elnktriko in posebnim vbodom, prazno za 300 Din, i opremo, elektriko, popteijin-Vio im pe.«trežbo pa za 400 Dim
oddam nasporti tebmike, morrtamistike im obline šole Rimska cesta št. V1-desoo._______ 3ff409-23
Za 130 Din
oddam gobe s posebmSm vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra*	S.frr.
»Takoj«.	37451-23
Čisto sobo
oprenoilieno. takoj odd-atn na Mik'lwičevi cesti. Naslov pnive oglasni oddelek »Juitra«.	374^-93
Lepo sobo
kolodrvioira odd »m gospodični. Naslov pm-e oglasni oddelek »Jutra«.
37449SS
Čisto solnčno sobo
s separatnim vbodom od-dam mirmi uradmi«. Po-i^ve se na Napoleonovem trgu štev. 7/II — levo.
37447-33
Sobo
z	brez hrane oddam
Testa na Rožnik štev. 45-Kopalnica in telefon.
37400-23
Opremljeno sobo
čisto im 5-olw.no. z balkonom t-er posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu blizu g^avne^a kolodvora. Livarska ulica štev. 10/1.
37484-33
Sobo
z mn ali dvema posteljama takoj oddam v Ilirski ulici št. 19/1. 37476-23
Sobo
lopo nprerml jeno, poceni oddam zraven Tabora. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37477-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalmroe takoj oddam v Oostovi uilici štev. 3/1, pri cerkvi gv. Krištofa.	37478-23
Opremljene sobe
solnčme, ( hrano im vso oskrbo oddam na Pv. Petra nasipu št. 43. Na razpolago kopalnica ir klavir 37481-23
Sobo
oddaan 2 osebama. Sprejmem pa tudi sostanovalca Naslov v oglasnem o«1d«lkii »Jutra«.	374S2-23
Sobe išče
Sobico
pri mirni stranki Jeli potnik. Ponudbe na oglasni 0<ddei.ek »Jutra« pod šifro »Bližina kolodvora«.
37473-33/a
Prazno sobico
iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddeiek Jutra pod mačko »V mestu«.
3T7485-23/a
Sobo
lepo opremljeno, z vs« oskrbo, kopalukvo in posebnim vbodom, v centru mesta išče gospod. Ponudbe na oglasni oddeit-k »Juitra« pod »Ceotrum St* 37421a
Glasbilu
Pianino Holzl
prav dober, naprodaj na B!eiweisovi cesti št. 31, visoko pritličje. 37459-26
Živaim
Vit&k* OooeCa 1 Din: m dajuj« nanl«ra
ta tifro pa 6 D*s. (27)
Čuvaja
v starost,: 35—35 let, rto-
ožeaijeaega, poštenega -n zveswga, ki »ma veselje do lovljenja rib. potrebujem za svoj ribolov. —-Pr edinost imajo tasti, ki s« re-zuimejo tudi na vrtnarstvo. Ponudbe z zaiiteva-mi aa Aiouna. Companv.
37-345-27
Vsata Oosela 1 Din; ia 'a.ianj« naslova ali za šifro pa 5 Din. f29)
Nov šivalni stroj
ki šiva naprej im nazaij, za 1350 Din najjrodaj aa Aleksandrovi oetr-i št. 5/H.
37459-_9
Vsaka beseda 1 Din_: ia daia-nje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Vabilo na občni zbor kmečko-obrtne hranilnice in pos. v Dravogradu
kateri se vrši y nedeljo dne 18. septembra 1932 ob 1. uri popoldne v gostilni Wolf v Dravogradu
i sledečim dnevnim reanm:
H) Oitaeje im odobritev za-pd-sinika 7-adn.jega obOne-g» zbora.
2)	Poročilo nač-elstva a nadzorstva.
3)	Odobritev račun. zaključka za leto 1931 m razdelitev dobička.
4)	Volitev dveh članov na-čeisfeva.
5)	Volitev nad-zorsitva.
6)	Spremieimrria praivii.
7)	S učajmostd.
Za slučaj, da bi nii d«v-ločemi um- občni zbo-r ne bil sklepčec, se vršj eno uro pozneje drug občni zbor. kateri pa bo sklepal pri vsakem številu članov. 37375-31	NACELSTVO
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 pa-r; ia dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. /28'
Več ključev
je bilo izgubljenih v deljo od Soikol. doma v Šiški do Tržne ulice. Pošten najditelj naj jdih proti nagradi odda v trafikt pri stari cerkvi. 374j6-23
Vaaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ili sa šifro pa 5 Din. (374
Psihografolog
Karmah. naana.nja vani publiki, da ostane i Ljubljani le do 17. t. m. Obiske sprejejna v hote « »Soča«.	374C»6-.JJ
Najnovefa sluiinska p«« tetna železna zelo praktična tlofljiva postelja a tapeciranim tnadracom —— praktična za vsaku iiižu. Jio.ele, za putujuče osebe in nočne službe. Stane Din 390___ Razpošiljam postom in železni« com po povzetju--
EngleskD
doživi patent
| ^ atolci.
Stoji Din 140--
spaljni
patenl
fotelj
stane
om 1300
LicgdluM prjUtiiao tn» Iclanic • in »edeni«. Sta-'
ee Din 130 »
po tem imam čist čohanai perje k(( Din 48,—, iisf
belo gosje kj Din 130__,
čisti puh ke Din 250___
modroci punjeni z volnon Din 750.—, žične mreže u postelje Din 150.—, oto« mani Din 6S0,—.
U BROZOVIC, ZACREBf IUCA 82.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnlkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Va v Ljubljani.