Stev. 196.
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Tratil« t cetrfkt 19. julija 1917
Letnik KUk
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredoišivo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t 20, L uadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo urcdniiivu Usta. Nefrankirana pisma se M
sprejemajo In rokopisi se ne vraćajo. U'laiatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosorcij kjus .Edinost« — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane ndma oo-ejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančtfka Asiškega SL 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31^0
Za pol leta................ ■ » ®
za tri mesece.........♦	• 7'80
I« nedeljsko if4«|«n cck leto...... • 620
CA pol leta	•
Posamezne številke »Edinosti* se prodajajo po 9 vinarjev^ zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrckosil ene kolor.c*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlit*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin..
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-J
vsaka nadaijna vrsta............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema InseratnI oddelek .Edinc-sti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti" — plača in toii se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulld Sv. Frančiik* Asiškega it 80. — Poštnohranilaični račun št. '41.652.
Nemci vedno — Isti.
(0\i našega posebnega poročevalca).
Dunaj. 17. julija.
Veliki Jan avstrijskega nemštva v Pragi preteklo nedeljo je rodil grozno majhne rimske. — Le škoda je, da so bili danes na Dunaiu razni listi zaplenjeni, ki so prinašali obširnejša poročila o tem nemškem kokodakanju v praškem »Nemškem do-mu<r.	_
Vsakega treznega človeka, ki v Avstriji ne živi z glavo v žaklju, inora spraviti le v dobro voljo, ko čita njihovo ropotanje proti neznosnemu- gospodstvu češke večine, katere se morajo rešiti čim prej. V ta namen so pogreli svoj stari program o ]K>poIni ločitvi nemškega dela in zdužitvi v ,>ovsem samostojno deželo po načelu samoodločbe s svojim deželnim zborojn in or borom itd.
Ali je to ves njihov program za reformo avstrijske ustave? Ali v teh tako resnih časih, ko gre za biti in ne biti, niso imeli nič \ ečiega. nič resnejšega, nič popolnejšega pred očmi? Ali hočejo priti v imenu tako velike stranke s takimi lapalijami pred ustavni odsek za — reformo ustave. (»J kamere pričakujejo narodi rešitev te države izpod razvalin sedanje zmede in ki naj jo postavi za nedogledne čase na naitrdneise temelje popolne zadovoljnosti v-eh narodov, ki hočejo dobro sebi in enako vsem svojim sosedom?!
Politiki v parlamentu so danes zmajevali z glavo iii rekli: evo dokaz, da se Nemci n:^o iz vseh vehk?h in svet pretresujočih dogodkov ničesar naučili — in od vseh svojih napak, ki jim vsak dan prinašajo novih sovražnikov, nrso ničesa pozabili.
Pa da, ako so imeli glavno besedo grof Thun-Salm, Wolf, Pacher in Wiehtl, potem ni moglo priti nič pametnejšega iz prage! — Zakaj ni nekoliko treznejši Do-bernig izpopolnil njihovega programa vsaj v tem smislu, Ja hi čejo privoliti v povsem enake koncesije Slovencem na Koroškem m Štajerskem? Ali jim je bilo morda celo to že ža!. da so malo dni poprej v principu pri :.)znaii narodno samoupravo po deželah? — S tem bi srcer še ne poplačali našega jugoslovanskega računa, ali pokazali Iv \ malce dobre volje, da hočejo vsaj nekaj malega dati na račun naše povsem i:temeljene in opravičene terjatve, izreče-e v najsvečanejši obi ki dne 30. majnika t. 1 v poslanski zbornici.
Vele važnega pomena pa je to, kar ie p("cJal posl. Paclier o svoji a vd i jene i pri ce aria, iz katere je odnesel prepričanje, a cc-ar in vlada stoje na stališču, da je samoodločba in samouprava narodov naj-pripravnejša pot, ki vedi do potrebne nove uredbe mtraflph razmer.	4 Posl. pl. Lodgmnnn pa je imel toliko poguma, da je v pc v.netn pisinu na predsednika tega shoda jasno izjavil to-!e: Akt) postavimo ur/, i pravu češke krone nasproti san* j '.e/elo i:«:uške Češke, poti n e » iz. nit /c *ega programa eJi-i ;:oi ia, da <;ta nemška politika toliko ^uma, da kar NV: ;i na Češkem zalite-io za--j, sveecRo piipoznamo tudi Ru-♦*?, Itarjaneni in Jugoslovanom. Da bi kr a edino Ie Nemcem dala to, kar žele, Ja ni misliti. Pot do nemške avtonomije na Cedili vodi le preko avtonomije vseh narodov te države, — in ako prevla-uuje še tu ali u u struh za obstanek sedanjih leželnih mej. ne sme biti to načelno iil.\a ovira za združenje narodov in nji-hi; v o amouoravo.
i a N, nec je danes še nekaka bela vrana med črnim vranjim rodom. Nemški Naju ah erband je tri dni kuhal in končno sk-j al naslednjo godljo, ki jo je danes proglasil za podlago razpravam v ustavnem odseku:
1.	Neobhodno potrebna je enotnost dr-. a v ne celote.
2.	V okvirju države je ohraniti zgodo-vinsko-politični ustroj.
3.	V mejah posamičnih dežel — narodna samouprava tam bivrjočih liiidstev.
4.	Ohraniti je enotnost državne uprave na podlagi nemškega državnega jezika.
5.	Izločitev Galicije — in vsled tega
P O D L I S T JE K.
Niliienar, ki je Issin"!.
Roman. Francoski spisal Evgen Chavetta-
—	Ne. — je odgovorila. — CutmTše toliko moči, da moreni na; aljevati. N'1 moreni »am j^piMiti sk.-.končnega veselja, ki sem ga čutila, ko slih odhajala z de-r,u. Vest me ni pekla prav čisto nič. Seveda je bil ta denar last mojega očeta ____toda i j oče je bil dolžnik gospoda de Cambiaca----Raoul je mogel torej
sprejeti . ar brez vsakega pomisleka. V nekoliko trenutkih i bila zopet v paviljonu, Mer ine je pričakoval Lan n.
—	Vzunite, sem mu dejala, to vam pošilja i t t'" J oče. Plačajte jutri gospoda le L »zeriia in potem ga spravite s sveta. Izroči a sem mu omot bankovcev, ki ga je v t." nil v svojo Iitsnico. Tedaj ie bil čas, da se ločiva. Ravno sva hotela na vrt, da ga izpu- im skozi mala vratca in jih potem
6. Izločitev galiških beguncev iz državnega zbora.
In da bo mera še bolj polna, so izjavili, da državnopravne izjave Slovanov ne morejo služiti za podlago posvetovanjem v ustavnem odseku poslanske zbornice.
Zdaj pa naj še kdo reče, da je Nemce dosedanja šola in njena šiba že kaj izmo-drila. Nasproti tem izjavam morem izjaviti mnenje slovanskih politikov, da označeni volksratski program ne more biti in ne bo niti za hip počlaga razpravam v ustavnem pododseku. — Ako Nemci vsled svojega intransingentnega stališča onemogočajo veliko delo za reformo ustave, bodo oni sami odgovorni za vse zle posledice. Danes so Slovani še pripravljeni, sodelovati pri teh reformah, ki se proglašajo z Najvišjega mesta za potrebne; kdo ve, ali bodo še tako dobre volje za nekoflkomesecev?! Ako Nemci nočejo razumeti resnosti sedanjega položaja in svojo onemoglost, da bi mogli svoje načrte vsiliti na/rorfom te države, je to povsem njihova reč. Mi Jugoslovani imamo pred seboj jasno začrtano pot, po kateri bomo hodili vse dotlej, da
dosežemo postavljeni veliki, svoi cilj. * * •
.Jugoslovanski klub pa Bosna in Hercegovina.
i Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 17. julija.
Od poučene strani smo prejeli naslednje
poročilo:
Jugoslovanski klub je bil podal v seji poslanske zbornice 2. t. m. na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri je naslikal protiustavne odnošaje v Bosni in HefCegovini in zahteval, da se morajo vrniti tamošnjemu prebivalstvu ustavne in držav ljanske pravice, in posebno to, da se takoj skliče bosensko-hercegovski sabor.
Ker se je pa pokazalo, da je potreben rtaz-govor z ozirom na to aikcijo in tudi z ozi-rom na razna vprašanja, ki se tičejo bo-sensko-hercegovskega prebivalstva, je povabilo predsedstvo Jugoslovanskega kluba na Dunaj člane predsedništva bosen-skega sabora: dr. Bašagiča, dr. Sutnarića, Or. Dimovića ter civilnega člana Šerifa Arnautovića.
Temu povabilu sta se odzvala dr. Su-marič in dr. DUnović. —'Šerif Araavtović se je brzojavno opravičil, ker je zadržan vsled sej vakufa v Sarajevu. Dr. Bašagić je izjavil, da mu ni mogoče priti na Dunaj.
Bilo je več posvetovanj, na katerih je prišel v razgovor tudi težek položaj poli-tiških obsojencev v Bosni in Hercegovini, o čemer so došle točne informacije, in konstatirati se je moglo popolno soglasje med Jugoslovanskim klubom in bosanskimi politiki.«
Kar so vedeli poročati danes o tem nekateri listi, so edino le kombinacije, — in noben član omenjenih konferenc ni izdal niti najmanjše podrobnosti. Zato so tudi poročila« avdijencah na Dunaju, o njihovem smotru in pomenu, kakor tudi o potovanju v Budimpeštcr popolnoma brez vsake realne poilage.
Umevno pa je, da se je n. pr. raznesla vest o dohodu dveh pred?sednikov bosanskega sabora na Dunaj, — in videli so jih v parlamentu. Vse drugo so le kombinacije z oiirr ni na dosedanjo delavnost Jugoslovanskega kluba in na razmere v Bosni in Hercegov ini.
Jugoslovani — Cehi.
Dunaj, 17. julija.
»Slavische Korrespondenz* ie razširila v doslovnem prevodu dva zadnja odstavka nedeljskega poročila o položaju v »Edinosti* v dokaz, da je treba ne-kol'ko obzir-neje negovati vse stike med slovanskimi strankami in uvaževati specijelne položaje, ki često vplivajo na taktiko v politiškem življenju.
Proti grofu Thunu.
Dunaj, 17. julija.
Okrajni odbori B e n e š o v in še 8 so-secnjih so izdali ogorčeno izjavo proti članu gosposke zbornice, grofu Osw. Thunu, ki se je drznil sumničiti 102. polk, rekruto-van iz istih okrajev.
Protestu jejo proti licemerskemu natolcevanju tega aristokrata in dokazujejo z
Zaklenem za njim, ko se je po vsem vrtu začelo vpitje mojega očeta. Imela sva samo se tcl:ko ča>a, da sva še zopet zakle-ni'a v p: , ijon. .Misliti sem si mogla, da >3 oče pogrešil denar in da me prihaja povpraševat po njem. Ena sama njeigova bese.'a, če bi jo cul o stvari, bi pojasnila l^a ulu. da oče ni ničesar vedel o kaki vrnitvi denarja. Pre cn je oče prišel do paviljona, sem že odprla tole okno, ki se odpira na uličo.
—	Nekdo prihaja!---- Ne sm_jo vas
najti tu, — sem dejala Raoulu.
—	Ne da bi bil t govoril tudi le bese-uieo, je skočil s1 ozi ekno na ulico. Komaj sem*zaprla okno, so že zabobnela vrata
i očeti vimi udarci, in hitela sem mu odmirat. Ugenila sem. Bil je ves -ivji zaradi nepojmljive mu tatvine.
—	Ko je izvedel resnico, je pač nemu-dcu ia planil za Ram lom. kaj ne? — je vpraša! sodnik. In brez dvoma se je zgodilo. da je tedaj, ko se je vračal od neuspešnega zasledovanja, srečal de Loze-
dejstvi, kako požrtvovalno in z nepopisnim samozatajevatijem je vršil ta potk težke naloge, ki so mu bile odmerjene.
Nemci za tiskovno svobodo.
Dunaj, 17. julija.
Včerajšnji večerniki dunajskih listov so bili večinoma zaplenjeni zaradi poročil o shodu nemških zaupnikov v Pragi.
Ako je cenzura tlačila vse slovansko časopisje na nepopisne načine, je bilo to nemškim patrijotom celo prav in docela modro delo. —Ko so pa oni malce prizadeti, pa kriče., kakor da gre za svet in nebo.
Včeraj so b*ilr v tem oziru zastopniki nemških strank obeti zbornic pri ministrskem predsedniku in protestirali proti takemu zatiranja časopisja. — Ministrski predsednik je zjaivil, da o tej zadevi ni informiran, ker je to konfikacijo odredila druga oblast. — Nato so bila zaplenjena poročila z ma mri izpustitvami zopet dovoljena. Izšia so v današnjih, jutranjikih.
Poju t rani em bo imel ustavni odsek posl. zbornice sejo potem šele pojtfe preds. dr. Mataja v Švito), v kateri baje pride ta zadeva v razgovor!
Čudne reči! Koliko je bilo tožb proti cenzuri v treh letih, koliko opravičenega vpitja, a zbornica ljudskih zastopnikov se ni povzpela do nikakega pozitivnega čina. Ostala je pri tožbah in deklamacijah o zatiranju in potlačevanju javnega mnenja itd.
Šele zdaj, ko je cenzura prav pošteno pokrtačila Nemce, pride ustavni odbor do sape, predno poide na večtedeflske počitnice. Značilno, kaj?!
* * *
Za hrvatsko pomorsko šolo v Lošinju Malem.
Posl. Spinčić in tov. so podali v seji poslanske zbornice 14. t. m. interpelacijo na voditelja ministrstva za uk in bogo-častje za ustaTovitev navtične šole v Malem Lošinju.
Avtonomne in tudi državne oblasti so doslej hrvatsko prebivatetvo prezirale* zaničevale, zapostavljale ali zanemarjale, italijansko pa vsestranski podpirale, da je postalo hrvatsko prebivalstvo v političnem okraiu Lošinj f\al» (otoki Lošini, Cres, Sušak, Unije, Sv. Peter, Ilovik) bodisi italijanskega mišljenja ali pa narodno nezavedno.
To se je godilo s koruptno upravo ali s šolami. Ljud<skih šol ni, a v Lošinju Malem je bila do vojne z Italijo italijanska pomorska šola, tako da hrvatski sinovi niso mogli zahajati v to šolo, in ako so — so postali zagrizeni Italijani.
Vse pritožbe in zahteve bodisi ljudstva, bodisi zastopnikov v državnem zboru, da bi se ustanovile vzporednice na že obstoječi pomorski šoli, so bile zaman.
Zdaj pa, ko so bile oblasti prisiljene, zatvorit- to laško šolo, prihajajo na dan glasovi, «ia je treba ustanoviti nemške pomorske šole sploh. Pravijo, da te šole niso le za majhen del italijanskega in hrvatskega prebivalstva, marveč da morajo imeti značaj vse monarhije, ki podpira trgovsko plovstvo. Dalje trde, da mora biti vzgoja strogo v avstrijskem duhu im da mora biti zaradi tega tudi nemški učni ie-ziik, ki da mora zavzeti tisto mesto, kakršno mu tiče v državi in na svetu sploh. — Pa tu i za to da je treba poskrbeti, da bodo mogli Nemci nemški govoriti pri agen-turah in na ladjah. V tem oziru pa čast-ništvo na trgovskih ladjah med to vojno v marsikakem oziru ni ustrezalo zahtevam.
Ubogemu Primorcu se torej zavida še tisti košček kruha, ki bi r\iu ga radi odvzeli, dočidn mu je pot do zaslužka v notranjosti države zaprta.
Tudi se postavljajo na neopravičene in obrekljive tnJkve, da je vzgoja v avstrijskem duhu možna le z nemškim jezikom, ki ga nezakonito že proglašajo za državni jezik. — Hočej) ga vsiliti povsod ta n. kamor nič ne sp<;da. Menijo, da so agenture in častništvo na ladjah le za Nemce, in obrekujejo slednje, «Ja ni ustrezalo potrebam med vojno.
Zahtevajo pa, da bodi italijanski iezik sploh, v Dalmaciji tuđi hrvatski, eden
glavnih predmetov na navtiških šolah. Le na Primorskem, oziroma v Istri naj ostane vse pri starem, oziroma naj vlada poleg italijanstva še na jnovo vsili nem-štvo.
To pa se ne sme zgoditi, ako v Avstriji še kaj veljajo zakoni in pravice. Ali, ker ie Istra po večini hrvatska, ker se Hrvatje z otokov in vstočne Istre posvečajo pomorstvu, da si služijo vsakdanji kruh, in ker dajejo največje število moštva tako trgovski kakor c. in kr, mornarici; ker imajo pravo do višje izobrazbe v mornarskem poklicu, za katerega imajo veliko več sposobnosti nego prebivalci iz notranjosti državeT ker je država dolžna, da skrbi za vse 'Jržavljame enako in jim daje prilike in sredstva za izobrazbo, kakor to nalagajo njihova posebna lega in njihovi zmožnosti; ker je pač skrajni čas, dokazati svetu, da vzhodno in severno obrežje Adrije ni italijansko; ker bi bile ponemče-valne težnje v teh ozirih krivične za hrvatsko prebivalstvo in tudi docela nenaravne in neuspešne, in ker je neohodno potrebno, da se skrbi za častniški naraščaj iz ljudstva, ki je po svoji naravi v to poklicano, vprašajo interpelantje:
Ali hoče njegova ekscelenca brez odloga poskrbeti, da se že s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Istri, če le mogoče v Loš > ti j a Malem mornarska šolaš hrvatskim učnim jezikom, na kateri naj bodo pri naši mornarici potrebni jeziki kot učni predmeti?
rila in se ni mogel ubraniti zločinski misli, da bi umoril de Lozerila, za katerega je ve: .el, da ima pri sebi tako veliko svoto denarja?
Gospa Brichetova pa je zmajala z
glavo.
—	Ne, — je rekla. — Sicer je res, če bi bil n oj oče izvedel resnico, bi bil gotovo zasledoval gospoda de Cambiaca. Toda to se ni zgodilo, ker mu nisem povedala ničesar, vkljub temu, da me je mučil s svojimi vprašanji celo uro.
—	Eno uro, pravite?
—	Najmanje.
—	In ravno v tej uri je bil gospod de Lozeril napaden! — je cugovoril gospod de B.-diere, ki je bil še vedno prepričan, da je v resnici kapitan zakrivil zločin, ki se ga je obtožil de Cambiac.
—	Moj oče je prav tako nedolžen na lein zločinu kot Raoul, — je rekla Avrora.
—	To a kdo bi naj bil napadalec? — je vzkliknil sodnik ves o-upel.
CD-tlje.)
Zvezna csrmiidna poročilu.
AVSTRIJSKO.
I HNAJ, iS. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. julija 1017. .	_
V z o d n o bojišče. — Južno Kaluža so hrvatski in bavarski bataljoni z zavzetjem višine pri Novici razširili svoje predvčerajšnjim izvojevane uspehe. Vzhodno Kaluža je bilo očiščevanje levega brega Lomnice zaključeno. — Sicer na nobenem bojišču nobenih važnih dugoJkov.
DUNAJ, IS. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: 18. julija 1917, zvečer.
Pri Kalužu napredujejo naše operacije po načrta. Severno Haliča deluje ruska artiljerija živahnejše. V Romunski in v Gozdnatih Karpatih običajni moteči ogenj. — Naši letalci so zmetali nad 2000 kg bomb na vojaške objekfe v Monasier-z}Ski; v tamkajšnjem kolodvoru je izbruhnil požar.
Načelnik generalnega štabaV
O BOJIH PR! KALUŽU.
DUNAJ, 18. (Kor.) O bojih pri Kalužu se poroča: Posebno srditi so bili boji pri Novici, vasi, ki leži na sovražnem bregu Lomnice. Včeraj popoldne so bile višine vzhodno vasi v rokah zmagovitih avstrijskih in nemških čet. Protinapadi Rusov so se izjalovili. Tudi pri Ldzianih so hoteli Rusi s srditimi napadi razbremeniti ogroženo postojanko pri Novici. Šestkrat so napadli, šestkrat <o jih vrgli hrvatski bataljoni nazaj. Izgube sovražnika v iiseh teh bojih so bile izrecno težke. Pri Kalužu ste 117. in 164. divizija, večinoma polki iz odeškega okraja, silno trpeli. Bili ste v našem ognja deeknirani. Glasom izpo-vedb ujetnikov vladajo med četami revolucionarne Rusije precej čudne razmere. Moštvo 100. ruske divizije je izjavilo, da se je pešpolk 638. do 16. julija upiral vsakemu povelju za napad. Sele novi polkovnik je pregovoril ljudi, tf-a so 17. t. m. izvršili napad. Pri tem je bil polk razbit tako, da je ostalo ?e 300 mož. Mnogo vojakov je bilo mogoče spraviti naprej le s tem. da se jim je govorilo, da je Lvov že padel.
NEMŠKO.
BEROL IN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, IS. julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruoreftia: Topovski boj v Flandriji je bil cb c bali močnejši. Od Vse^e do L\\-a te 1 >11 znatno močnejši kakor prejšnje dni. Med Hollebeke in \V ar ne tonom so bili angleški izvidni sunki odbiti v bojih iz bližine. Ob prekopu La Dassee, pri Looru. pri LenSu in na obeh bregovih Scarpe je fcr! ogenj v večernih urah živahen. Ko se je zmračilo, so napa-li Angleži severno ceste AflVs—Cambrai; bili so razven ozkega vdernega mesta zapadno Boisa d i Verta pognani naz^i. Danes zuičraj je bil angleški bataljon, ki je prodiral severno Fresnov, pregnan z ognjem. — Armada n.:-:nskga cesarjeviča: Ob Aisni in v Sam-panji je bilo vsled siabega vremena topovsko ceiovanie večinoma neznatno. Na levem bregu Moze so se vršili čez dan boji. Po trlt rf ■ riu. ii.šem topovskem ogniti so napadli Francozi v širini 5 km od avo-courtskega gozda do zapadno Mrtvega moža. V jugovzhodnem kotu mc?ancourt-skega gozda in na obeh straneh - - te .Ma-lancourt—Esnes so po srditih bojih vdrli v jarke, ki smo jih p e J rjtkim oSvofOL V ostalem so bili vrženi. Z novi«n navalom tekom večera je poizkušal sovražnik razširiti svojo pridobitev; n«;:aJ se Je brez uspeha izguboiiosno razbil. Vz::s dno Moze je bil cgeni živahnejši kakor s';er. — Ar-: ada vojvode Albrehta: Nobenih bistvenih :ueodkov.
Vzhodno bojišče. — Fronta pnn-ca Leopolda Bav.: Zvišano bojno delovanje je vladalo pri Rigi in južno Dvinska in Smorgona. V vzhodni Galiciji je bil topovski ogenj pri Brzezanih močen. V kar-patskem predozemlju so v skupnem napadu bavarske in hrvatske čete zavzele žilavo branjene višine vzhodno Novice in odbile v doseženih postojankah vse ruske protinapade. Tudi na drugih točkah črte ob Lomnici so bili Rusi v krajevnih bojih potisnjeni nazaj. — Na fronti nadvojvode Jožefa in generala Mackensena polagoma oživljajoče topovsko delovanje, posebno na obeh straneh susitske doline In ob Putni in Seretu.
Macedonska fronta. — Nič novega.
BEROL!\p4g. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. julija 1917.Tvečer.
Močen topovski boj v Flandriji, sicer nič bistvenega.
Prvi generalni 'kvartirniojsterj d!. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 17. (K.) Generalni štab poroča: Macedonska frouta: Na vsej fronti le slaboten topovski ogenj, ki ie bil na levem bregu Vardarja jačji. Ob dolnji Strumi smo pri vasi Ormauli potisnili iz pehote in konjenice obstoječi sovražni oddelek nazaj.
"SOFIJA, 18. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fro^a: Pičlo streljanje na vsej ironti; pri Dobrem polju živ alineje. V oiiolišu Moglenice je bil pri Nontu sovražni izvidni oddelek pregnan. Ob dolnji Strumi praske med patrnLhmi. — Romu ska fronta: Pri Mahmudiji in Tul-ceji tonovski in pehotni ogeni, pri Parke-šu in na visini Bujak posamični topovski streli.	_____
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
17.	julija. — Na drugem vrhu^Colbricona smo uničili z mino močna ojačevalna in približevalna dela, ki jih je sovražnik ravnokar dovršil. V široki odprtini, ki jo je napravila razstrelba, je obležalo okoli .30 sovražnikov. V Veltli, na Koroškem, v gornji dolini Degana in na Malem Palu smo odbili patrulje, ki so se hotele približati našim črtam. Na ostali fremi ira jK) obuje-stransko topovsko delovanje.
18.	julija. — Tekom včerajšnjega dne smo odbili sovražne oddelke, ki so se poizkušali približati našim postojankam na Buchensteinu, Monte Pianu, Motite Cro-ce, na Corm^Ucu in CaUore. Par ujetnikov je ostalo v naših rokah. Sovražno topništvo je bombardiralo posebno naše črte pri Ztigni, na Pasnbiju, na Vodicah in vzhodno Gorice. Mi smo krepko ogovarjali, bombardirali nobrežinski kolodvor in povzročili tamkaj požar. Letalsko delovanje je bilo na vs>ej fronti živahno. Dve sovražni letali ste bili sestreljeni, eno vzhodno Štanjela, drugo v Lomu, južno Tolmina. Lden naših letalcev je moral pristati v naših črtah.
DOGODKI NA MORJU.
BJIROL1N, 18. (Kor.) WoIffov urad poroča: V Kanalu je bilo potopljenih zopet 23.000 ton, med drugimi irijc oboroženi in globoko obloženi parniki; uien je imel na krovu municijo in je zletel v zrak.
STOCKIiOLM, 17. (Kor.) »Stockholms Tidningen<- poroča, da je bil švedski par-nik >Frederika« (1200 ton) na potu v Muli potopljen.
LONDON, 17. (Kor.) Admiraliteta poroča: Naše lahke križarke, ki so pairulji-rale v Severnem morju, so zapazile včeraj dopoldne večje število nemških par-nikov, jim oddale znamenja »Stoje in S krova in ustrelile preko ladij. Ukaz ni bil izvršen. iMekaj ladij je težko poškodovanih zavozilo na suho. ostale štiri so bile odrezane in uplenjene. Naši rušilei, ki so poslali na krove svoje moštvo, 'so jih pod j lastnim vodstvom o'peljali v eno naših j pristanišč kjer se sedaj nahajajo.
LUDENDORFF O NALOGAH IN USPEHIH PODVODMSKE VOJNE.
BEROLIN, 18. tKor.) Wolffov urad poroča: Kakor smo izvedeli, je na konferenci, ki se je vršila med vrhovnim ar-madnim vodstvom in člani državnega zbora, poda! gen. por. LudemJorff med drugim sledečo izjavo: Pri vrhovnem ar-madnem vodstvu je glede podvodni vojne odločevala predvsem želja, da se pri'Je do živega sovražnemu vo^itmu gospodarstva, posebno izdelovanju municije. Zapadne armade so pod vodniki bistveno razbremenili. Sovražno izdelovanje n.unicije je zmanjšano. To nalogo so rešili podvodniki. Skupno delovanje mornarice z armado je torej vzorno, primerno silnim razmeram svetovne vojne, ki se i.ahajamo še sredi nje. Vrhovno ari: no vodstvo je dalje pričakovalo od pod vodnikov, da bodo zadeli vojno sposobnost Anglije z zmanjšanjem ladij na svet •. nih morjih in s posledicami, nastajajočimi iz tega. Tudi ta č»ruga želja bo izpolnjena in ž rjo tudi kljub Ameriki doseženo k čanje svetovne vojne in tudi cd ahiiaiJne-! 0a vodstva zaždjeni mir.
i -
EDINOST« štev. 198,
V Trstu, dne 19. julija 1917.
PUŠKA VLADA IN UKRAJINSKO VPRAŠANJE.
PETRCLORAD, 16. (Kor.) Provizorična vlada te glede u k raj hi sitega vprašanja izjavila: Kot vilj: organ za predpOBrdOVSr nje o vprur. .Ju ukrajinskih ozemelj ie treba u-ta loviti [x>?ebno generalno tajništvo, tegar	in: ena je vlada sporazumno z
osrednjim svetom in katerih Število bo fspopokijeno z zastopniki Jra-gih v Ukrajini bivajočih narodnosti. Ime-n< v?'}* ori- : ć .bi ukaz, da izvede odredbe. 1 "oče <e žlvl'oniskih pogojev in Uf)ra-- c v imenovanih ozemljih. Ker smatra i-ru' izorijiia vlada bojno enotnost armade za neobhodno potrebno, zato nikakor ne more o obravati nasprotnih odredb. I-'"lasno smatra vlada za mo;no. da nr;-speva tudi vnaprej k najprisrčnejši narodni enotnosti Ukrajincev, ako uvršča v ukrajšn-ke enote le Ukrajince. Začasna vlada smatra. d i se zamorejo Ukrajinci sami udeležiti sedaj reši.tve tega vojaškega problema. V to svrho bodo sporazumno z osrednjim -svetom dodeljeni vojnemu j: ni tru. generalnemu štabu in generalissi-inu po-ebni ukrajinski delegati. Kar se tiče k ram i h ukrajinskih odsekov. se bo rrrdarevaW njihov delovanje na splošmh temelj h. ki jih je treba spraviti v soglasja z delovanjem drug:h. posebnih vojaških orgarizacU.
VPI ROORAD. 17. (Kcj^te 2e tovljeni ire£ ministrov je a* mil z ukra-" i in problemom. Od^topivši ministri hoteli ; rivoliti v sklepe glede Ukrali ■-.. Ver 7. more po njihovem mnenju o'i-i ; . o o.i. cv-aiih Ukrajine napram ostali R .v;i le usiavodaina skupSčna.
1'el-vsko - vojaški svei in utori polkov na fronti.
l3ETROGRAD, 17. (Kor.) Izvrševalni i c r delavsko-vojaškega sveta in odbor ččleuaci; kega sveta kmetov objavljata skd.-i oklic na vse delavce in vojake v Petrogradu: j Neznane osebe so Vas proti tj' ni v- l/i, vštevši socija-Etične stranke. i zvabile, da protestirate na ulicah z orr./Vn v roki proti razpustu polkov, ki so - na fronti omadeževali z zloćiirskim krše jem svojih J-oIznosti napram revoluciji. Mi delegati revolucijf uarne demokracije vse Rusije Va*n izjavljamo, da so bili I " i.i razpuščeni na ukaz voja kega odseka in vodnega ministra Keren^kcga. Vsake dejanje branit ve razpuščenih polkov je to"'_j dejanje proti našim bratom, ki preli-\ a\o svoja kri na fronti. Opozarjamo Vas, ca ne sme nobena vojaška enota brez po-rolienja vrhovnega poveljnika. ki Je dogovorjen z nami. nastopati z orožjem v roki. V se one, ki bi ravnali drugje. proglašamo za izdajice in sovražni-Ke rc . o'ueijc. Istočasno ukrenemo vse ; jrtrebne odredbe. LTa prrpomoremo temu uk; u veljave.« Provizorična vlada je
stavila k razglasu: »Vsled oboroženih •rac?: gotovih vojaških enot. ki so -e vrnile one 16. in ponoči 17. t. m. in pri v • r le b:'o več o<eb ranjenih, so pre-r	:e vi?ake demonstracije.«
bodo hote!i očitati, da se je ponižal v izvrše vaJen organ za — brezsraiunosti! — Ub<-gi nemški sn -iteži! Ce bodo hoteli voliti, bodo morali — po njihovih lastnih besedah — na stranišče! Velika je njihova megalrvnaVja. ve!?ka njihova srditost, silen njihov — apetit, ali še močneja je sila velikih idej. k: so na pohodu v ves svet: demokracije, enakosti m svobode! Kolesa poidejo preko njih!
&©ma€«s vastl.
Oddaja bakrenih valjarjev kopalnih peči. Po odredbi ministrstva za deželno brambo z dne 6. decembra 1916 so imeli vsi lastniki za kurjavo z drvami ali premogom urejenih kopalnih peči, oziroma oni, v katerih shrambi se nahajajo, te peči do 15. januarja 1917 pTijaviti pri občmi ter pri tem izjaviti, ali si hočejo sami nabaviti nadomestek za bakrene valjarje (cilindre) ali če žele, da se jim ta nadomestek dostavi. V poslednjem slučaju bi bilo te valjarje oddati šele potem, ko bi bil dostavljen nadomestek, dočini je bilo bakrene valjarje, katerih lasrntki so izjavili, da si sami priskrbe nadomestek, oddati najjasneje do 15. februarja 1917 in si-cer ali kovinski centrali na Dunaj ak^pa pristojni c. kr. prevzemni kocntsiii za kovine m zlitine v Gradcu (tej poslednji po ceni 5 K za I kg bakrene teže in proti povrnitvi prevoznih stroškov). Velrk del lastnikov kopalnih peči. oziroma oseb, ki ianaio take peči v shrambi, pa, kakor se je ugotovilo, ni niti prijavilo teh peči niti jih niso oddali pristojnim mestom. Zato se bo čim prej uvedla stroga kontrola, da se 'Jožene, kdo je opustil dolžnost prijave ali oddaje. Po § 9 goriomenjene ministrske odredbe imajo dotičniki, ki tozadevno niso izpolnili svoje dolžnosti, pričakovati stroge ka ni. Je torej v lastnem interesu vsakogar. ki doseCaj še ni oddal bakrenih valjarjev kopalnih peči, da jih še pred uvedbo ometene kontrole, tore4 čini prej, odda pristojni prevzemni komisiji (za Primorsko v Gradcu). Četudi se uradnim potom ne more več dostaviti nadomestek, se bo vercJar poskrbelo, da tvrdke, ki so prevzele izdciovanje nadomestnih valjarjev, po možnosti dobe potrebni nadomestni materijal (železno pločevino itd.).
Na naslov aprovizacijske komisije. Ugotavljamo, da smo obvestilo o razdeljevanju govejega mesa. ki se je pričelo danes ob 6 zjutraj, prejeli zopet šele včeraj popoldne, dočim so je italijanski listi mogli prinesti že včeraj zjutraj. Seveda bi bHa objava sedaj post testu m brezpredmetna. Ugotavljamo nadalje, da smo že opetovano apelirali na slavno aprovizacijsko komisijo. da poskrbi, da bo slovensko občinstvo i>o svojem glasilu redno m pravočasno obveščeno o vsakokratnem razdeljevanju mesa in sploh o aprovizacijskih •stvareh, da so pa biie deseda;, kakor se vidi, vfe te naše prošnje zama i. Kaj. ali meroLai.ji gospodje re^ nimajo volje ali moči. da bi napravili enkrat rq,d v tem pogledu? Pripominjamo, da dobivamo vse objave o aprovizacijskih stvareh v ita-
tore?' šele
Romuni priCno ofenzivo.	■ ■ ... . ...
. . * *	<v \ k	hjanskem jeziku in jih mora :o
: OANO 17 OCor ) Ager.ce de Bafcan UrevafatL Kak[> prihajasuo poiem še do te-
. t!a " r nnunska armada prmrav-i d ' ji{| dobivaillo če stok rat en dan poz-s nora z umno z Brusi- Jg..^ kalijan ki ki juil ]e prihranjeno delo prevajanja? Na vsak način mora-i mo že kar najodločnejše prosva-ovati proti takemu omalovaževanju našega lista in slovenskega občinstva.
Oskrbnice \ojniški!i sirot so naprošene, da redno oddajajo (pošiljajo) »izvide« o stanju svojih varovancev in ne le tedaj, kedar vprašujejo za kako podporo, službo ali si loh kako potrebščino. To velja zlasti za one oskrbnice, ki so redkokJiaj v (f-ebni zvezi s noizvedovalnico ter ne morejo poročati in sc posvetovati ustmeno v poizvedovalnem uradu. Organizacija želi imeti vedno ja- no sirko o razmerah in s;aniu •svojih varovancev. Ako otroci nad
vo.
DJ
ur in
i ; V le v o-enzivo. Razpoloženje v \i annadi je izvrstno.
NOVA KITAJSKA VLADA.
NG. 17. (Kor.) Reuteriev urad
: \ . i I ^ ch je bil Imenovan za . Lin Kunn Suang za mornariške-
irs.. I'red-edaik .ie izjavil, tJa bi Ijv. s. zopet prevzeti predsed-
'\0. 17. (Kot.) Tuan Č: Jui ie spre-nrr.. 7 1 n-iniv.rske^a preasedni-'ojiie^a ministra.
Den:M;a
!t jii.in^kega mornariškega i-sinistra.
m i < K r.> Krali je sprejel demH-j 14 let že lahko kaj zii-služijo. so oskrbnice :,> ::ior: ca ministra admirala Trian- j naprošene.
fa t ^n %al 7-a njegovega naslednika > tmir.'la Alberta del Bona.
Srbski princ Jurij v §vicf. BIIRN. 17. (Kor.) Srbski princ Juri? je :c 15. t. m. prispel v Brieg (Švica). Rekonstrukcija ai.gleškega kabineta. LONUON, 17. (Kor.) Ura ino -se poroča; Prvi lord. admirai Carsc i. ie bil imenovan za člana vojnega sveta brez portfelja, Ad-di> a za ministra brez portfelja, Montagu
da se o tejn prepričajo ter v , negativnem slučaju vplivajo, da pridejo j dotični do kakega zaslužka, t'a tako po-jmagajo lajšati družinski položaj. A. S.
AbSolverUinie zaposiovalnlh tečajev goriških ličiteijlšč se opozarjajo, da je oddati več učnili mest na zaposiovalnih zavodih s slovenskim hi hnarskkn (tudi z italijanskim) učnim jezikom na Moravskem. Prosilke na j kar na jhitreje v pošl jej o nekole-kovane prošnje c. kr. m dravskemu na-mesiništvcnemu pre i^sedništvu v Brnu. za di/avnega tajnika za Indijo. Churchill | Poleg proste voznic in potnine bo dobi-za municiisk--,a ministra m Kric Geddesivalo učno osobje na imenovanih za-poslo-
za prvega lorda admiralitete.
Izpreineiuba imena angleške kraljeve rodbine.
LONDON. 17. t Kor.) Tajni svet jc so-g!t>no sklenil, da naj se ime kraljeve hiše izrremeni.
Razne politike vesti.
valnih zavodih mesečno nagrado 125 K do 145 K.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in
kontumačni bolnišnici Rdečega križa }e 17. t. m. umrl pešec Josip Siinsik, v mag-dalers-ki bolnišawci pa podstražmojster Fran Motschnrk. I^ogreb se bo vršil danes ( b 1. oziroma 6 popobine na vojaško pokopališče.	^^
Brezsraninost«. V nekem članku g!a-- 7aM:nčna prireditev otroškega vrtca s: a nemških radikalcev v avstrijskem r-|senlja; jske podružnice CMD ki se je /a\ -n zboru se zahteva nekaterih strank | vršila preteklo nedeljo pri Sv. Jakobu v \ i;c:n;keni državnem zboru, naj se na- i korist otroškega vrtca, je uspela najsijaj-int-t s.!- arelega golihiega reda za pruski j neje. Dvorana »Delavskega konsumnega dežci.u /\ or sklene voliliii zakon na podla- i drrštva« je bila do zadnjega kotička ža-
gi enake volilne pravice — zasramuje kot »splošen enak volilni kloset« (stranišče) ter o/nača kot »brezsramsost«. Istega dne 11 julija, ko je izšel ta pamlet, je be-rolinslii vradnf list objavil naredbo cesarja Viljema na državnega kancelarja kot predsednika državnega ministrstva, ki odreja, •iaj ^e pre loži pruskemu deželnemu zboru ua^rt zakona za izpremembo volilnega rc'j na podlagi enake volilne pravice! — Tl..!o ie prišel torej odgovor z najvišje sira: i na tisti nemško-rad*kaIni napad proti politični enakopravnosti državlja-nov. Ali bodo t: zbesneleži in pajaci hoteli trditi, da ce^'r \ iljem. ki sicer kleče zro \:: j kot v kako bogosličnost, postavlja
sedena. Vse točke so bile proizvajane v resnici izvrstno. Med pevskimi točkami je sviral na glasovir prav izborno g. Josip Lah ml. ki se ve»:no žrtvuje za podružnico. Istotako so pridno prodajale razne gospodične srečke za srečolov. Prireditev je imela krasen moralen, a tudi materijalen uspeh. Odbivši vse troske, je ostala na korist našega prepotrebnega otroškega \Ttca lepa svota posebno tudi za to, ker so razne gospe in gospodje preplavali vstopnino in darovali po prejemu karkega dobitka kak znesek.
Nabava Trieuiievih strojev za čiščenje pšenice. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre javlja, da je nabavila 14 Tri-
r.e n: -. j :;a ^in — stranišče?!! AH mu'carjevih strojev za čiščenje m selekcijo
pšei ice, ki se čim prej dostavijo gospodarskim korporacijam in sc bodo na zahtevo odstopale za porabo poljedelcem. Ti stroji so se'mogli nabaviti le tako, da je c. k. ministrstvo za poljedelstvo na prošnjo komisije podelilo v ta namen podporo 5000 K. s katero se je pokTila polovica stroškov. Za to pomoč se komisija zahvaljuje rečeni oblasti.
Iz Doline pri Trstu nam pišejo: Z velikim zadoščenjem smo čitali v nedeljski »fx:«inosti« pod naslovom »Pomagajte!« dopis iz naše obCine glede prehran. Čakajo nas res zelo hudi časi: fižola je komaj za seme, kronipiT je debel kot orehi, žha ni skoraj nič, hruške smo morali radi dolgih prstov že pred časom še vse zelene potrgati tako, da smo v resnici navezani le na to, kar nam daie aprovizacija. V mirnih časih smo prejeli iz Trsta vse, ;kar-koli sano si poželeli; manjkalo ni ničesar, zaslužka je bilo dovolj in tako smo se Brežani razvadili, da občutimo se*:aj pomanjkanje tem huje. Nasa aprovizacija stori vse, da odpomore tej bedi in le njenemu neumornemu delovanju se imamo zahvaliti, da prejemamo rezino živila in v zakonito določeni množini (ki je seve nezadostna, česar pa naia a-provizaciia ni kriva). Ker pa g. dopisnika zadnje mesece gotovo ni bilo doma, naj popravim resnici na ljubo njegovo nedeljsko naštevanje: -koruze ali žita prejemamo na mesec na osebo 5—6 kg ali 175 g na dan in ne 2—3 kg, zabele lA kg na o»-ebo in mesec in ne 10 dkg, poleg tega je dopisnik pozabil na testenine, sir, presajeno meso iti jajca! Za bolnike so preskrbeli zadnje mesece bele moke in malo sladkorja m shujšanim kravam otrobi. »To je vse. resnično vse!« Druzega pa v Trstu — raz-un kruha — tudi ni in silno hvaležni bi bili g. dopisniku, ko bi nam pokazal zmožnost, kako zvišati količine teh živil. Da je vse to premalo, ve vsak otrok ki ker ne znaimo gospodariti, zmanjkuje še ta malenkost, preitio bi smela zmanjkati. Temu pa ni kriva aprovizacija, katere delovanje in trud zna ceniti le oni, ki ne drži križem rok. — Na nekaj pa je g. dopisnik pozabil, kar bi ne smel pozabiti: zakaj delijo v Trstu poleg moke tudi kruti? Ali nismo vsi enako lačni? Naš želodec je enako ustvarjen, kot oni TrŽačanov, pomanjkanje in glad je isti, — odkod torej ta razlika? Ali ni to občutna krn ica? Zakaj se ne skrbi enako za vse? Znamo je, da veliko živil,-ki so namenjena Istri, ostaja v Trstu za tržaško aprovizaetjo in tu vtpra-šujemo: »Zakaj to?« Odgovor bi utegnrli dobiti na3i poslanci, katere opozarjamo na to dejstvo. — M. B.
Mestna zastavljalnica. V petek, 20. t. m., se bodo od 9M» dop. do 1 pop. in otf 3J/2 do 6 pop prodajale na dražbi dragocenosti zastavljene na svetlomodre listke in sicer razne prejšnje Stevil'ke.
Izgubila se je v nedeljo, popoldne, tneii 5. in 6. uro, na poti od Sv. Alojzija preko Lovca do Lonj^rja listnica. V listnici so ^e nahajale listijic in pisma ter svota denarja okoli 25 K. Kdor je našel listnico, se noiproša, da jo prinese lastniku v parni prrlnici Hartmann in dr. v ulici Zonta, proti najdenini 40 K. tudi Če prinese samo listnico z listinami in pismi brez -denarja, ki se je nahajal v niej.
Smrt črnogorskega hlstorijografa. Dne 27. m. m. je umrl v NikŠiću črnogorski književnik Simo M. £obajlč. ki se je rodil v vasi Šobajići I. 1828. Kot mladenič se je preselil v Srbijo, kjer je bil v Valjevu uči-teii do vojne leta 1875. ko se je povrnil v Crnogoro je bil tajnik ne»kega oddelka tamošn'e črnogorske vojske. Nad 50 let se je bavil izključno s književnostjo. Njegovo dolgoletno književno delovanje je bilo zelo znamenito in znatne književne kn zgodovinske vTednoMi. V duhu narodniih pesmi je spisaJ več junaških pesmi, v katerih so opisani poedini boji črnegorkega vojevanja. Pokojni književnik je mnogo polagal na tradicije, pak je »io podrobnosti proučeval in opisoval vse sledf nekdanjega ži\1>enje v Črnigori. Zanimivo je opisoval poedina mesta in qjsebe. posebno pažnjo pa jc obračal geneologiji poedrnih bratstev in plemen črnogorskih. Od svojih del ie zapustil 3 zbinke narodnih pesmi, 2 historiji, mnogo člamkov, raztresenih po srbskih Časopisih in feljtoni dsievnih li-stov. Njegovo poskunje m največje delo je »Zeta i Bjelopavliči«, a najbolje (v rokopisu) persniško delo »Osveta Kosovska«, je baje izgubljeno v črnogorskem dvornem arhivu.
S. Radić je rrakaika specijaliteta v hrvatskem sabo*u. Nadarjen, zgovoren, temperamenten. ambicijozen. ali ta šment je v njem. da — ne ve. kaj hoče. Danes se krega in prepira z vsemi; jutri se strinja s tem ali onim; danes bljuje ogenj in žveplo na hrvatsko-srbsko koalicijo, ker stopa v stike z madjarskimi vodilnimi krogi, jutri beži sam v Budimpešto ter konferira s Zichyjem m Szmrecsanvjem ki se celo ponaša s tem; svojedobno je stopil v tesne stike s »Slov. Ljudsko stranko« in iskal pri njej — tega in onega, pozneje jo je grdil. V seji hrvatskega sabora dne 13. t. m pa se je prjpetil slttfeči zanimivi rn zal avni mt-ermezzo. RaMć je podajal svojo izjavo ozirom na prograan vlade. Prišlo je do burnih prizorov z vsemi ki med vsemi, kakor drugače sploh ai možno, kadar govori Radić. Govoril Je o možnosti, da ti biie prišle sedaj) na viado kmečka in hrvatska stranka prava, ki tia bi razpustili sabor in izvedli nove voikve. Tu pa mu ie zaklical poslanec Kovačevič: »Ali, prej si tr JI ti sam, da tisti, ki bi hotel za časa vojne izvajati volitve, upada v Lepoglavo. (V ječo!) — Tableau! Menite, da je bil Radić osupljen! Oovoril je dalje, kakor da ni nikdar mislil na volitve io Lepoglavo. Mo i ima tako srečen — temperament, da ga take nezgode ne spravljajo iz ravnotežja.
PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. -ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
DAROVI.
Darovi, došli vladnemu komisarju. —
Potom podružnice Avstrijskega kreditnega zavoda Marija Basllisco — Grandi iz Trsta, sedaj v Luganu, K 10.000 z namenom. da se razLele med najbolj potrebne vojniške vdove m sirote. (Znesek -se je odkazal organizaciji oskrbnic vojniških sirot. Lucija vdova Todeschini K 25 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Ravnateljstvo liudske in meščanske šole »Nadvojvoda Franc Ferdinand« K 21 kot 'Johodek zbirke za »dar »epnih robcev. Učna mladež mesfcne ljudske šole v ulici C. Donadoni K 12 za Rdeči križ. Vodstvo italijanske mestne ljudske, šole na Vrdeli K 9, nabranih med učenci tekom meseca julija, in sicer K 6 za Rdeči križ
Piostovofjni prispevki za vdovski rn slrotinskl zaklad c. kr. črnovojr.Jškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odfoora so došli temu skladu sledeči denarni prispevki: XII. izkaz:" Jožef Bartol L, meri. akces., K 10. Avgust Fischer, major, naj-denina, K 10'06, Henrik Vlček. nadporo-čnik, K 10. c. kr. okrajna sodnije v Ilirski Bistrici, iz neke kazenske zadeve K 10, Fr. Kovač, provizor, Lipa ob Vrbskem jezeru. K 2'20, .^oš4:vo c. kr. črnovojni-Škega poveljništva št. 27. Ljubljana, K 10, Uradništvo c. k. okrajnega sodišča in davčnega urada, Senožeče, namesto venca za pokojnega c. k. sodnega svetnika Edvarda Picka K 35. Fra?;c E. pl. Gar-zarolli, župan, K 20, Kari Bone, četovodja, K 3, Mestna hranilnica. Novo mesto, K 250, Moštvo železn. obramb, ofic. oddelka, St. Peter na Krasu K 49*68, Kari Maver, stotnik. K 10. Franc Zupančič, veleposestnik. Rakovnik, K 10. Ivan Valčič, trgovec, Cerklje, K 10, Anton Stranss, posestnik, Kostanjevica. K 5, Karoliua V'olavšek, posestnica, Krško, K 20, Kari Černetič, sedlarski mojster, Krško K 2, Ivan Mausser, asist. domobranske razv., Krško. K 3. Vinko Bon. posestnik. Raka, K 100, Neimenovani po upravništvn »Slovenca« K 90.


Knjige
vr-itn 20.
za o?mi azred slovenske Soie kti] riu za polovično ceno. Far eto -Ji
t'»j	je ena krava in en vol jo nizki
lik [»rUliHj ceni, vol j? s'ar »Ive le*i in telit«
nad 5 Mahiii.'i Anton. Vetta di S'corccla S00.
StK-*;--; i-^1* dtč ccf začetnika ali pa prakticiranoga.
lil i* dobre u;užine. Dobnor ul sv Antona, šitv. 7.	1?33
fteldeRino 46 Kron
dobi, kuur vrno v nedeljo p^poMr.o d Sv. Alojzija p elco I.ovca do Lo nje rja Jzgni > no listnico z listinami ia pismi, tuHi bre7. den;> jki se je nahaiai v ujej. Odda n«j se lastniku v pa ni pralnici Hartmann iu dr. tlica Zoa*.a S.
kl zua tudl likali, »šfte takt>j mala ^Rllljlr; dru Sina. I'lica Fab o Sovero fetev, 17. JI. nad Finona.	A 10
aprovizacije na Opriu-ih se b">de rardelie-VllžU valo 19 in 20 t. m. Vsak gostilničar dabi 10» litrov. — K Mala lan.	1231
Uiim|m9 ! j ar ženskih ftevijeT št. H8. Ponnubo UU[>!lll ca Ins. odd. Edinosti pod &t 3S a U
(11*^1	'n j^boltuo v?r.o po znernih cena1!
Vlllu se dobi v Trstn. »lica Carintia Itev. ll>t Uršii.	1228
^m i
Potrtim srcejn naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znamcem prežalost ;o vest. da je naš soprogr, ozironra f>če
po dolgi in muc.ni bolezni, danes oh 8 /hitra j izdihnil svojo blago <'ušo.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek. 20. t. m., ob 10J/2 iz mrtvašnice mestne bolnišnice naravnost na pokt.'i*t-liščc pri sv. Ani.
TRST. 18. julija 1917.
Amalija Semen roi. Sever, soproga.
Martin, sin. Marija, Julija« hčere.
H
b
Tužnim src^m naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog oziroma oče in stric gospod
ULRSH CEKET
posestnik h fostllnlCar vCeraj ob 4l/, zjutraj po dolgi in mučni bolezni previden z sv. zakramenti, Izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes 19. julija iz hiše žalosti ul. Solitario št. 23.
TRST. 18. Julija 1917.
Rtialfja Ceket roj. Kerpan, soproga — Josip Id Mar!j, sinovi.
Družina: Zudenlgo in Crnigoj.
Priporočljiva tv^dka.
Brlvnica
' l a Violetta-. Trst, u.ic.i Torr« nte St Tofr.^ hi^ijeničnu postrežba. — Vodju F Re:ičič. 7i2
LilUIIifiiel
Ov
, kj -
Po RijTlljent (bintiin Rjq.
32 c. Kr. đržsynsi Isferllu
sa skucn«
vojs^ka do riielre nasnana.
To denarna loterija vse!>uje 21.14« ^lofcitkor ▼ gotovini v skupnem znesku kron 025 000. Glavni dobitek znaša
■T 208.000 krosi
Žrebanje se vrSi javno na Dunaju dne 1917. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelk'i za dohrode ne loterije na Dunaja III. Vordere Zollamt--tra-se 5. pri kr. og ravfiateli->tvu loter j v Budimpešti IX glavno carinsko poslopje, v loterijskih nabiralnicah. tobakarnah, pri davSulb, poćrnih in železniških uradih, v menjalnicah i i o. ~ Igralni načrti 7.a prodajalce »rečk brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poStnir.e prosto.
Od C6l kr. rovnoteilstva firžavnir. IolsrU
(Oddelek u dobrodelne lokcrijc).
na najlepšem prostoru hišnega tr^i u;t Spodnjem StaleTskem, ob železnici, nri-[§S. in kr. ajast. Mifzoslra; pravna za vsako obrt
se prodni
poa ugodnimi -poboji. Zraven riibt >e vri m hlevi. — Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici.
26. julija
mirni
51
Itf t a £

v Trstu se je preselita na Corso 5». 15 |
v bivšo zlatarnico O. Zercouitz & FinHe.
Velika fzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prsiaiiov, verižic itd. Cene smerne.	Cene zmerne.
| vsaki vete? % l	ob 97,	§
velite varitt
gg~ ««lopiUna K 1-- Tg p
SOBOZOB^AVNIK
Dr. J. Cerniešli
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deli a Poste.
Izdiranje zobov brez
bolečine. m Plombiranje, s-: t .-I ETNI 2 O B J £
m
J ADU
m,
Trst Vil Cflssn di Klsprirmlo $teu. 5 (Lastno poslopje)
Kapital tr. reserva K 13,200 000.—-
Ftlljalke: Dunaj Tegethoistrrsse 7—9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenilt, Zara.
vfoae na knjižice	na kmižice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svo;tga. Ob e kovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice r.a v?;; tu-in Inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, ren:e, obl:-gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, pr.*-dujml na vrednostne papirje in b!a?o ležeče v javnili skladiščih. Safe cieposils promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi:, ic nbouis
krediti. — Bozna naročila.---lnka3o.--Menia'nica.--E3kompt mer/c.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
-	Uradne ure s od 9 do 1 popoldne	.irz^z