107. številka.
Trst, v petek 10. maja 1901.
Tečaj XXVI
.Edlnoit
z a.a eokmt na a«n. ruun nedelj in
tuniko*, ob 4. uri *većer.
Narofn'm >n»«K :
za, celo leto -.....- - 24 kron
za pol leta.........1- -
ih Četrt leta........ 1
ta en meneč ........ 2 kroni
Narofuino -e plačevati naprej. Na rofbe b"-e* prilotene naročnine «« uprarn ca oriri	_
To tobakarnah t Trstu se prodajajo po-csmecne Številke po fi stotink (3 nvf ): itpd T nit« pa po 8 ntoiink (4 avf.
l>l*fr,r St-r. *7tt.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T e dlana ti je no«!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. Za ve kratno naročilo 9 primernim popustom Poslana. osmrtnic:e in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi douisi naj se poSiljajo iiredniAtvu Sefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase spre* jema apravnlStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Ireduliuo in tiskarna ae uahajata i alici Cariutia Stv. 1*2. 1"pruvulfitvo. in • prejemanje luserato? v ulici Molil r«iccolo Siv. li. II. naiistr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Pismo s Štajerskega.
Z nekakim por«»gljivim jM>srnehom vspre-jela je naša javnost preti poldrugim letom vest, da r-|*xlnještajerski nemški in noinšku-tnrski trgovci in drugi začnejo izdajati slovensko pisan list z nemško tedenco, ki je na svojem krstu dobil naslov j-Štajerc«.
Naši listi so reagirali z l>olj satiričnimi, nego stvarnimi dopisi, češ : naši Nemci in nem-i<utarji > že toli k okrsti poskušali z izdajanjem takega lista, ali vsaki poskus je ♦ •stal le poskus; listi so prilezli po dva-tri-krat na beli dan in — v povojih še — so nehali živeti.
»Tudi s »Stajer«*em« bo taka« — s takim kategoričnim prorokova njem prešli nrao Iejni na dnevni red. Nihče se ni več brigal, listi so molčali in so raje začeli vaditi se za
—	bratski razjw»r |h> kranjskem receptu ! Naša }M>litična društva pa se sploh niso bavila s »Štajercemt. Ta društva niso hotela, ali niso m<»gla umeti, da jo to »politikom« n<»n plus ultra, ako narmlni nasprotnik nastopa r, novim orožjem.
Sploh bo trebalo o naših političnih društvih prilično »pregovoriti jako resno besedo, kajti mi imamo političnih društev, ki so nekaka «--ebna domena jnjedinih j>oslancev m kakor da nimajo druge naloge, nego da — ak< j*»treba tako nanese — izrekajo zaupnice svojemu zaščitniku... Potem pa imamo tudi takih, ki vso svojo nalogo vidijo v tem, da jM.šiljajo udauostne izjave papežu in škofom
—	sicer pa molče.
No, da se (»ovrneroo k »Štajercu«. Naši vodilni krogi so dvoje (»opolnooia prezrli.
V prvo: kdo da je »Stajor<*a« ustanovil in kdo da ga vzdržuje! — To so največ močni nemški in nemčurski trgovci, ki so med Slovenci obogateli. Mi Slovenci sami smo jih izredili.
Tem ljudem ni nič na tem, če dajejo po 14M> kron in več na leto, saj vedo — zakaj ! ?štajerc« izhaja v 1:?.(XM) iztisih: lahko seje torej pohvalil nekoč, da je najrazširjeneji slovenski list. V vsako slovensko vas ga prihaja j to mnogo iztinov in tu gre iz rok v roko. List priporoča in hvali samo nemške trgovce, obrtnike itd. Siromašni kmet pa ne ve, da je »Štajerc« nemški volk v obleki slovenskega jagnjeta, pa — hodi na liinanico!
Tako se uničujejo vsi vsjiehi našega de-
lovanja za »Svoji k svojim!« Na ta način se izvajanje tega gesla popolnoma onemogočuje.
V drugo so prezrli naši vodilni krog«, d^ slovenski kmet jako rad čita, da je jako ukaželjen. da rnu pa ne pripušča revščina, da bi si naročal drage časopise in knjige. Najboljši dokaz temu je naša družba sv. Mohorja. »Štajerc« pa stane na leto le bO nvč., kar lahko zmore tudi najmanjši posestnik. Vrhu tega pa dele »Štajerca« tudi brezplačno. Vsi nemški in nemškutarski trgovci imajo po več, cel6 po 1<)0 iztisov, ter ga vsiljujejo slovenskemu kinetu.
Kako pa nam »Štajerc« škoduje ! Iz-
da čistimo jezik od tujk in peg, »Štajerc« jih pa kar na cente meče zopet med ljudstvo ....
Hodi dovolj za danes, da-si bi se dalo povedati še marsikaj.
Ali pa res moramo mirno gledati, kako nam nasprotnik izpodkopava tla ? Ne !
Sedaj naj bi nastopila naša politična društva ! Skupno naj bi šla med ljudstvo, dokler je čas, dokler v ljudstvu ni uničeno zaupanje v voditelje! Zdaj je še možno preprečiti vse nakane! Politična društva naj ustanovijo skupno in razširjajo list,
podjeda nam narodno gospodarstvo. On vabi	pisan za priprosto ljudstvo, ki ne sme biti
in tira naše ljudstvo v nemške trgovine, v	drag! Vsaj dražji ne, nego je »Štajerc« ! Na
nemške gostilne, k nemškim odvetnikom,	stroške ne bi smeli nič gledati, ampak le na
obrtnikom, v nemške denarne zavode. Ne-	stvar. Ker »Štajerc« vendar še ni preveč
varnost preti, da se ves naš kapi-	ukoreninjen med ljudstvom — da-si je močno
tal zopet začne stekati v nemške	razširjen — bi to sredstvo izdalo.
roke.
»Štajerc« izpodkopava tudi našo narodno disciplino in politično organizacijo. On blati priznane voditelje našega naroda, zdaj posvetne, zdaj duhovnike ; lisjak izigrava enkrat duhovne proti posvetnjakom, drugokrat pa jM»svetnjake proti duhovnikom. Posledica pa je ta, da med ljudstvom peša zaupanje do voditeljev !
In lisjak priporoča svoje ljudi za voditelje ; seveda za zdaj «e pod krinko, da le
Toliko v prevdarek !
(rromozenski.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 10. maja 1901.
Državni zbor. Včeraj je zbornica poslancev nadaljevala drugo čitanje predloge o davku na žganje. V razpravo bo posegli poslanci Tam bosi, I v č e v i <S , Borci c, D y c k, Voelkl in H v b e š. P osi. Ivčević
kmet naj kmeta vod>! A za temi »kmetic, ki
^ .	j •	je govoril o žalostnih financ, odnošajih Dalmaci je
so so sicer priznam nemskutarji, a povdarjajo	J &	J	J
, i^i- • tal . .„ .	in je povdarjal, da ima to iako neugodne povedno, da tudi on: so Slovenci, tiče in pre- J '	r» »»	•
...... .	, . „	sledice tud' za ljudsko šolstvo. Predlagal je
žijo nemški kncaci ! I em v roke hoče »Sta-	J	& j
jerc« spraviti naše ljudstvo, to se pravi : v
oblast nemstva!
torej resoluc.jo, p^zivajočo vlado, naj vso svojo pozornost obrača saniranju deželnih fi-
Že zadnje državnoaborske volitve so kaj
nanc in naj predloži v to potreben zakon.
, . i a. • \r	Predloži naj tudi zakon, s katerim država
glasno pričale o vspeinh »Štajerca«. V vo-	J
... , . ■ t • .. Ar i -	prevzame obveznost za vzdrževanja ljudskega
lilnem okraju Ptuj-Ljutomer, pa Maribor-Slov.	» ...
D. . j i-r i i-j »i*	šolstva. Tudi posl. Borci č je povdarjal,
Bistrica so dobili kandidatje »Štajerca« sum-	' ..
... ... r , „„ „„	kako zanemarjena je Dalmacija. Določbe
ljivo velike manjšine. Inakosenanasi	-> •> J
.__• „ „ „ i - m ^ „ „ „ •	predloženega zakona niso zadostne za sanira-
itrani dic ne stori, zgabimo o pri-	r «
, , - - • t t 'i -u	nje deželnih financ Dalmacije, ki je na predli od u j i h držav n o z b o r s k i h volit v ali	•* J * J ^
- j j .	večeru sw»jet'a financijelnet^a propada. Na to
vsaj dva mandata.	J& J &
»Štajerc« hoče tudi organizirati naše	80 razpravo, ljudstvo po načinu nemškega »bauernbunda«.	N*a to je minister za deželno brambo, Iz naših društev naj bi šel zadnji kmet in —	grof Welsersheimb, odgovarjal na interpela-mrtva bi bila !	CU° I>oslanca Klofaca radi samoubojstva vo-»Štajerc« izpodkopava vero. Saj jo vedno	jaka Zilaka. Minister je priobčil zbornici majo vedno napada. »Štajerc« škoduje v jezi-	terijal spisov in je prišel do zaključka, da se kovnem oziru. On piše v slovenščini, da se	j« Zilak res sam usmrtil in dani umrl na posle-Bogu vsmili ! Vsaka druga beseda je nem-	dicah kakih poškodb. Zilak da je bil dober ška, po slovenski pokvarjena. Mi se trudimo,	vojak in je bil le žrtev agitacij. Usmrtil da
se je zbok kesanja in strahu. Zajedno je izjavil minister, da je odredil preiskavo, kar se tiče samomorov v vojski. Poslanec K 1 o t"a č je zahteval, naj se otvori razprava o dogovoru ministrovem. Njegov predlog je zbornica odklonila. Nekoliko hrupa je bilo, ko je češki radikalec Zazvorka očital predsedniku njegovo neprijazno postopanje s češkimi radi-kalci, češ, da s temi vse drugače postopa, nego s priviligiranimi nemškimi strankami.
Še: Avstrija in Nemčija. Zanimiv predmet! Zveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko stoji trdno kakor skala - tako vsaj nam zatrjujejo vsi naši oficijelni, oficijozni, napoloficijozni in četrtoficijozni viri. In ti morajo vendar vedeti si var! Kdo pa naj bi vedel, Če ne oni, ki imajo svoje šatore tikom te zveze ?! In vendar čudno: zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo stoji tako trdno kakor najtežja in najnepremiČneja skala, ljudje pa le hodijo gledat vsaki hip, da-li skala — še stoji na svojem mestu.
Čudno res ! Naši Nemci vseh observanc | — začenši od krila hofratov, preko osrednjih vrst, kjer baje vladajo krščansko-socijalna pravila in tja do onega druzega krila, kjer veliki Jurij Schonerer in spoštovana mu družba s kopjem v roki slavč svojega boga-gromovnika Donarja, gospodarja viharjev Wodana, in kakor se že imenujejo vsi ti nemški veči in manji bogovi, ter prepovedujejo evangelij velike matere Germanije — vsi Nemci pa prisegajo, da je zveza med nami in Nemčijo, ne le njihova herzenssache, srčna stvar, ampak da je to za našo državo tudi stvar neizogibne potrebe, ob enem tudi velika milost od strani Nemčije, da se ta poslednja sploh spušča z nami v kake zveze, ter da se naša država mora kar topiti v hvaležnosti na tem in da mora vse žrtvovati, tudi svojo samostojnost, in da mora tudi žaliti svoje narode, samo da se zveza ohrani!
Dobrote za našo državo v tej zvezi so vendar evidentne, na dlani. Le slepec jih ne vidi in zloba trdovratnosti jih ne mara vi-! deti ... In vendar čudno in prečudno .... Avstro Ogrski sploh ni več življenja nego v zvezi z Nemčijo, ta zveza tudi res stoji trdno, nepremično, kakor skala, ali čim se je kdo le ganil in provzročil, bodi tudi ntjrahi.iji ve-trič, kakoršen ne bi mogel nikomur ni slamnika odnesti z glave, že so vsi Germani po koncu, da branijo skalo, da bi je — vetrič ne odnesel . ..! Človek se res že več ne
P O n L I 8 T K K 1
Na razpotju življenja.
Va-ka -lika: <V-ki nat rtal J. L. Hrdina : posl. Podravski.
Ste- li videli v j»oslednjein času gospoda župnika iz Kamenice ?
Vidite, kako se je spremeni!!
Na čelu ima vraske, na licu vraskejoči -o mu ugasnile ter j»ostale nekako kalne. A ti zali, kakor vranje j»erje črni la<je — kako h» mu osiveli v jednem letu !
Da, v jednem letu !
A ta hoja ! Lani je še krepko korakal k oltarju, letos ga more cerkovnik j>odpirati, lani ob že^nanju je še gromel njegov glas s prižnice, letos pa je že podoben glasu človeka, ki z jedno n<>g<» stoji v grobu. Saj je videti o povzdigovanju, kako se inu tresejo roke : saj je slišati o molitvi, kako se mu tre^e glas, kako mu zaostaja sapa !
Kevež ! On bi nam znal j»ovedati marsikaj, kakšno je to i>edno [življenje, ko ima človek le nekoliko neobhodno potrebnih rečij, ko pa prihaja nekdo ter mu jemlje še to, a za nagrado mu pušča v srcu bolest, v duši nemir, v očesu pa solzo. Da, pokazal bi nam nam številne slike križevega pota svojega življenja, toda ne povprašujte ga! Če mu le
omenite Klariee, razjoče se vara kakor otrok. Ne povprašujte ga !
Kar vem, to povem sam.
I.
Župnija v Kamenici spada med takoime-novane »cesarske«. Brez polja in vrta je in duhovnik ima samo naslov župnika — sicer j »a je Ie revež. Ko je bila ob svojem času ta župnija izpraznjena, je moral konzistorijat kakih desetkrat razpisaci je, a vendar se ni hotel oglasiti nikdo. A to ni nikako čudo ! Duhovniki so dobro znali. Bolje je bajć biti deset let v Podlesju za kaplana nego jedno leto na »cesarski« župniji za župnika.
Naposled je izvedel to sedanji župnik. Ne radi tega, da postane župnik, marveč radi tega, ker se tjekaj nobenemu ni ljubilo, je vložil prošnjo za to župnijo. Konzistorijat je, ne da bi čakal daljših prosilcev, takoj vstre-gel njegovi prošnji ter naročil, n-jj se le kmalu nastani na tem novem mestu.
Ubogal je.
Pobral je skupaj svoje premoženje — mnogo tega itak ni bilo, saj je šlo vse na jeden voz — ter se preselil v Kamenico.
»Nu, tako slabo že ne bo!« je dejal, ogledujć si župnišče. »Revež povsod najde dom ; povsod mora biti zadovoljen; naj se preseli kamor-koli, vendar ne izgubi ničesar.
»Moj Bog! saj sera se dal posvetiti le za to, da bi oznanjeval evangelije, ne pa, da bi se rinil tjekaj, kjer je za korec setve več polja. Sicer pa nisem še tako velik revež, kakor so ljudje, ki nimajo kam položiti svoje glave, kjer bi mogli mirno premišljevati svojo revščino. Jaz imam vendar zalo sobico. Kdo v«5, ali ima moja sestra takšno? Revna Marjeta ! Ze od njene svatbe je nisem videl več.
Ali še živi ! — In kje? — — «
In uredil je to sobano, kakor je mogel. Na steni je obesil slike, poleg vrat nastanil postelj z dvema malima pernicama — več mu pokojna mati ni mogla dati; — pri oknu je postavil mizo ter dva stola, a poleg nje malo knjižnico; pri peči umivalnik ; a v kotu omaro za obleko. To je bilo vse. Omare ni niti potreboval. Obleko je imel le jedno razun duhovske in to je imel na sebi; zvečer pa, ko je odhajal spat, je položil obe na stola, de val si pernici pod glavo ter se odeval s staro suknjo. Toda omaro za obleko je imel vendarle. Kaj bi bilo, ko bi koneČno le imel dve obleki ! .
Nekega jesenskega večera je kameni ški gospod že spal, ko je nekdo potrkal na vrata. M«li psiček v veži je poskočil ter delal takšen trušč, kakor da stoji za vratmi najmanj dvanajst roparjev. Župnik je vstal ter poslu-
šal. Trkanje se ponovi in razjarjen psiček je besnel še huje.
»Kdo pa je? Nemara moram iti koga previdit? Moram iti pogledat.«
Prižgal je malo svetilnico, oblekel se, šel ven, pokaral psa in odprl vrata.
Neka ženska ! Na hrbtu ima omot z vajšnicami, a za roko drži malo. v volnen robec zavito dete,
»Kdo ste?« je vprašal župnik ter dvignil svetilnico nad njeno glavo.
»Midve sve, brat, raidve, — — jaz in ta-le — «
»Kaj, — moja sestra? — To si ti Marjeta ?« — se je začudil župnik »n vprašal :
»In ta deklica ?«
»Je moja hči Klarica«.
»Za Boga ! Smrti bi se bil nadejal poprej, nego da bom tebe Marjeta videl še ke-daj. Koliko sem povpraševal za teboj, koliko te iskal — toda od svoje svatbe kakor da si padla v vodo. Nu, pozdravljam te, sestra, a tudi tebe, deklica. Klarica, stopi notri, da zopet zaprem. Sicer je v sobi tudi mrzlo, toda zakurim vama. Semkaj-le, skozi te d ven! Počakaj Marjeta, jaz ti pomorem ; semkaj-le deni omot, tako! Tukaj le sedi. Zdi se mi, Marjeta, da jočeš. Kaj ti je?«
(Pride še.)
spozna na tem božjem svetu in je trenotkov, I Buri nikakor ne obupujejo na konečnem
ko ga obhajajo presne misli, da ta zveza vendar ni tako prozno koristna za našo monarhijo in zato tudi ne taka življenska potreba in radi tepa da tudi ne stoji tako trdno, kakor bi hoteli oni, katerim je ta z veza »srčna stvarc.
Iste čudne prikazni opazujemo tudi sedaj, j m > govoru dra. Kramara. Vse nemško kopje je v mahanju in vsa nemška peresa ho v nervoznem gibanju, da se znesejo nad pie-drznežem, ki je zagrešil grozno, do neba — pardon : d > \Valhalle, tega bivališča vseh nemških junakov, kričeče bogokletje s tem, da si je drznil o zvezi med Nemčijo in našo monarhijo govoriti — resnico !
Na čel u maščevalne vojske maršira seveda >Neue Kreie Presse* z dolgim uvodnim člankom, polnim strupa, polnim jeze, polnim žolča in zasmehovanja. Dr. Kramar je de nunoijant, špijon, hujskač in — tepec*. In vse zato, ker ne veruje prav, da iz one — skale prihaja blagoslov! 1/ kupa soHs, kijih meče na dra. Kramara, hočemo pobrati le <1 vojno. Dunajski list opominja dra. Kramara, da je baš on neJolgo temu imenoval trozvezo star in odigran klavir, in ga zasmehuje potem : in vendar ravno isti dr. Kramar igra zopet in zopet na ta klavir! To da je krileče protislovje, dr. Kramar pa omejen člo-
vspehu, marveč da so kolikor toliko gotovi svoje stvari. Bržkone ne štejejo o tem le moči na svoji strani, ampak jej prištevajo tudi tisto inoč, ki jim prihaja iz — slabosti Angležev. In ni nemogoče, da nam konečni izid pokaže Bure kakor dobre raeunarje.
Tržaške vesti-
Not zdravnik. Naš rojak dr. J ust Pertot je pooblaščen izvrševati zdravniško prakso v našem mestu.
Imenovanja. Ministerski predsednik, kakor vodja ministerstva za notranje posle, je imenoval inženjerje Gustava Seelingerja, Krnesta Dejaka in Rudolfa Machnitscha višjimi inženjerjemi v državnostavbinski službi na Primorskem.
Pogreb pok. vit. Friderika Selnvarza se je vršil včeraj ob 4. uri popoludne oi» veliki udeležili iz vseh slojev, zlasti pa — to J se umeje — iz uradniških in sploh službenih krogov. Sprevod se je pomikal iz bolnišnice po ulici Tintore na pokopališče. V sprevodu je bilo neštevilno državnih uradnikov, med njimi namestnik grof Goess in drugi načelniki državnih uradov ; župan tržaSki z mnogimi mestnimi svčtniki in magistratu i mi
Slučaj, ki ste ga objavili, pa ni osamljen ! Ko bi ne bilo težko sramotiti same sebe, bi vam lahko navel celo vrsto takih in slič-slučajev ! Kar pa presega vse meje, je sledeči slučaj :
Nekli slovenski delavec, nastanjen v Trstu, je pisal svojemu županstvu, naj mu pošlje domovnico. Županstvo je odgovorilo, da prosilec nima nikake pravice v svoji občini, Ker je že nad 30 let v Trstu — in ima po besedilu novega domovinskega zakona — že domovinsko pravico v Trstu!!
Delavec, ki pozna besedilo omenjenega zakona — je opetovano zahteval domovnico od občine kamor pripada, vse dotlej dokler ne bo sprejet v tržaško občino, ter je še dostavil grožnjo, da se v slučaju negativnega odgovora obrne do c. kr. okrajnega glavarstva. Županstvo, opiraje se v e d n o n a prvo tolmačenje zakona o d o-i m o v i n s t v u, j e zopet odklonilo p r o š n j o !
Stranka se je konečno obrnila do e. kr. okrajnega glavarstva s prošnjo, naj isto prisili dotično občino do izdanja domovnice.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo, (tam nekje na Kranjskem) je takoj odgovorilo : Vi nimate pravice zahtevati domovnice, ker ste nad 30 let v Trstu, kar vam daje pravico
,	. .	. . ,	' ,	uradniki, mnogo zastopnikov raznih društev	__,____. . ,, ..
vek, k> ne ve, kaj govon in čegar obzorje , , , , - .	do mescanstva brez vsake prošnje -! Dokler
„ . ... in istrskih laskih mest, posebno iz pazinsicega	. , .
vočast, to ni bas .	razna županstva srovore tako, je se potrpeti
. okrajnega glavarstva in neštevilno druzega	. . . . , „ , ,
od- i ...	ker niso dobro poučena o stvari, ali ce kako
občinstva. Mrtvaški voz je bil ves obložen z
je najtesneje . . . Počasi, j tako neziniselno. Ravno stari, razglašeni
igrani in zato — neharmonični klavirji so	, . ...
......	• , - venci : nekaj so lih nosili tudi pred vozom ;
najnepriletneji in krice najbolj po roki, ki	,,.,-,	,	i •
. ... , .	, . %	. ves z venci obložen je bil tudi drugi voz, ki
naj jih uglasi zopet. In <!r. Kramar se je .
. " i-.	, • . i je vozil za krsto,
ttokazal iako pametnega moza, ko je zahteval .	.	, , ,	v . ..
1.. , ,,	,.	....	Odstop bar. kalcliberga. Sinoćnja »N.
ah uglasite klavir, alt — proč znjim !	....	, ,
Kr. Presse« naznanja, daje bar. Kaleh-
Ker ;e dr. Kramar menil, da besede ,	„	it .. - „ a ~_ : „; ; ^ u „
berg ze p o <1 a 1 svojo demisijo k a-
nad vojvode Ferdinanda ttovodom, ko je vspre- .	j i -i .„»..:: r i ~ .. .1 ,
J	'	J « kor predsednik avstrij. Jjloyda m
jel protektorat nad katoliški m seli ulvereinom,
so bile v obsodilo velikonemškega gibanja v Avstriji, meni »Neue Kreie Presse« — zina-gonosoo, kakor da je zadela terno —, da je do tal porušila vse argumentacije dra. Kramara, ko apo-trofuje tega p« »slednjega : A T ar ni katoliški schulverein obstal in deloval že davno |H>pred, nego pa je nastalo nemško gibanje »pr<»č od Kima ? ! Kako je mogel torej dr. Kramar vzbujati domnevanje, kakor da je nadvojvoda se svojimi besedami hotel pohvaliti delovanje katoliškega schulvereina ravno proti gibanju »proč od Kima«?!
No, no, stvar se nam ne zdi ravno tako nesmiselna, kakor bi hotel trditi sofist v dunajskem čifutskem listu. Kaj pa, ko bi ini h »teli a p« »strofirati dunajsko Židinjo z vprašanji : je-li gotova, da bi bil nadvojvoda v* prejel protektorat tudi tedaj, ko bi ne bilo gibanja proč od R i m ac ?! Je-li gotova, da bi bil govoril tiste besede, ako to gibanje ne bi bilo proti-avstrijnko? Zakaj pa je protektorat prevzel baš sedaj in ne že prej, ko vendar .~f*hulverein že toliko časa obstoji?!
Mi smo celo uverjeni, da nadvojvoda ne bi bil vsprejel protektorata, ni govoril onih
postane na Dunaju bivajoči člen upravneg
sveta te družbe. Na prihodnjem občnem zboru
..	.	i j -i ^r-	-	j kakor omenjeno
izvoli se njegov naslednik. .Mi smo ze preti v	J
par dnevi omenili ne ravno neverjetne govorice. kako je prišlo do te demisije. Oseba prihodnjega predsednika bo v najbolje pojasnilo.
Nevednost ali /Joha? Prejeli smo in
objavljamo: V včerajšnjem »Slovencu« čitamo pod naslovom : »O rganizaeija slovenskega delavstva v Trsu«, »Delalsko podporno društvo« v Trstu je
c. k. okrajno glavarstvo — ki ima izrecen nalog ministerstva, sla poučuje županstva in jim tolmači besedilo in pomen zakonov — ponavlja isto, potem je stvar nezaslišana in presega vse meje !!
Stranka je uložila aa tukajšnjem magistratu prošnjo za podeljenje domovinske pravice — in ker ni mogla vdobiti domovnice je priložila vse dokumente, ki jih je prejeia, ••rgoraj. — Pač lepo spričevalo !!!
Slučaj učitelja Ferluge. Komentar o razpravi na upravnem sodišču, obljubljen za danes, smo morali odložiti na jutri radi preobilice gradiva.
Temni oblaki se prikazujejo na obzorju: Zid na lesnem trgu gleda tja gori proti firma-mentu, nagubančenim čelom, plahim očesom in na licu se mu izraža kruta skrb ... Se pred
imelo te dni občni z b o r (!). na kate-	l>iir dnevi se mu Je zdel° obzorje jasno, nebo rem se je čulo, da se je mej letom izbrisalo mu > čebljalo prijazno, po dnevi mu je
iz društva 457 udov.«	solnee pošiljalo najprijetneje svoje žarke in
Kako je prišel »Slovenec« do te na-	I»°	mu Je 1,ln* kazala najveselejo fizijo-
jivno-neumne notice? Kako more »Slovenec«	grmijo, kakor je le zmore: tisti nedolžno
]K>roČati o stvareh na občnem zboru, kate-	"»ehljajoSi obraz - da ga niti v «Kmkiju«
rega niti ni bilo?! V »Edinosti« je bilo	n'8ra<> nik(iar Vl,leh leP*e narisanega! In
večkrat in jasno objavljeno, da bo »Delalsko	z<J:iJ hkratu	sprememba! Nebo se je po-
podporno društvo« imelo svoj občni zbor v	»blažilo, črn. «nuvolom» se vlačijo po ob-
nedeljo dne 12. t. m. Včeraj, ko je »Slo-	*,luce »e IK,š,1Ja ve6 8VOJ'h žarkov 111
venec« prio»>čil omenjeno notieo, smo bili še	Ulna ne 8v<,Je srebrn.ne: nakremžila je svoj
le Poved al T smo tudi, da je odbor	«■»"« in skrila nevoljno — Bog vekam;
brisal 457 udov, a smo tudi povedali, daje	V8e Je	kamor-koli se oziraš; kakov
isti v sprejel 324 novih udov, kar je »Slo-	tuže» l>"Sled ! Za scs^at ! venec« lojalno - zamolčal! Kako da je prišlo Menite, da se šalimo?! Verujte, da
l»esed. da ni hotel obeliti protiavstrijsko (Jo ^^ velikega števila odstopivših udov	Vzemite le v roko včerajšnji «Piccolo», obr-
agitaeijo Nemcev. Kuor torej ni zagrizen v _ tudi lp{;a ni težk<> tolmačiti. Naravno	nitti tako- tla vam ho	v "ce zad-
da av-tr.M.irerr.ka monarhija mora biti je nararw'. (Ja je v večih, zlasti trgovskih	nJa stran C«Piccolo.-va namreč!) Tam najdete
-na «1 I Ser« »luia, temu se morajo izva- mesrill j || || , kakoršnje v j" kra-	"'teresantno rubriko: «Da Gorizia»... in notri
janja dra. Kramara z<leti prav pametna, jih nL Tu je vedoo menjavanje: ljudje pri-	v rubriki najdete notico, kateri že naslov ne
vredna rennega ,H,litika in resničnega prija- hajajo in odhajajo. Včasih je pritok večt,	ol>eta dobrega: «XuvoIoni». V teh «obla
telja te m narhije. Zveza z Nemčijo bodi lo- včasih pa odtok. Tako se tudi delavstvo v	ki,,, boste «itali: "Horizont, ki se je — na
da ne!
jalna, ali pa naj je ne bo! Do sedaj	Tr;(tll vedno menja: eni odhajajo, drugi pri-	Dunaju zadnje dni zdel, kakor da se jasni,
pa ni bila 1 o j a 1 n a. Zveza, ki dopušča,	hajajo! Zraven tega pa se nobeno zlasti veče	kar se naših stvari' temni se(laJ bolJ
da >e Berolin drzno ut.ka v m.tranje jh^H-	društvo ne m<»re izogniti neprijetnosti, <la	ne£° kedaJ- ta,n Sori prihajajo grde no-
mm »tvari da Neme.ja pošilja sem	ima U1<li u,loV figurantov, podpora društva	vic« 0>rutte notizie), ki govore, da se v Go-
t marK /a povspeševanje	j>a tll<ii __ simulantov. Nekoliko časa se upa	ri,M slovensko — učiteljišče*. —
proti-avstrijskih agitacij in krdela pangerman-	Uj)a (]a doplačajo zaostalo tednino in	(• - • L red.)
.-kih emisarjev, a ona sama tisti čas brezobzirno,	ravno *Del. pod p. društvo« je bilo |ako po-	Ali še ne ume te ljute skrbi madjarsko-
brez usmiljenja in brutalno izganja j>olitiški	trpežljivo v tem pogledu. Slednjič pa je	italijanskega patrijota na lesnem trgu, ko vidi
|K>v-em ne-lolžue dela vee-a v s tri j s ke podanike	vendar moralo misliti na to, da napravi ta-	take grozne oblake, ki se z Dunaja doli vale
— ne, taka zveza ni lojalna' Prav je imel,	ilUja rasa jtl ^ <K-.jrtt,j <K1 takih zanikernežev.	nad njegovo ljubljeno, sedaj dvakrat nesrečno
-krat j»rav, dr. Kram r: klavir je razglašen;	'J"ako je pojasnjeno razmerno velik<» število	Gorizia ?! Taka zavratnost od strani avstrij-
ali uglasite ga zoj>et, ali — proč znjim!!	brisanih udov. Ali ponavljamo, mala fides je	ske vlade! Pred par dnevi še so morda pri-
Vojna V južni Afriki. L#ondonski	v tem, da je »Slovenec« pač priobčil število	jazno govorili z deputati ! Sedaj pa s takim
«Standard» priobčuje brzojavko iz Kruselja,	brisanih, a je zamolčal število novodoŠlih	— col po! Ali so hinavci, ti ministri! Za
iz katere je razvidno, da ni nikake nade, da	udov. Ljubljančanom se zahvaljujemo za tako	božjo voljo, pomislite vendar, kaka zloba,
bi me«l Angleži in l>uri prišlo do sporazum-	pikanje in zbadanje, a ob enem bi jih ven-	kaka krivica: tisti dobri Kopurčani, kjer je
ljenia. Kriigerjevi prijatelji da »o jH»polnoma	dar prosili, naj nam imenujejo le eno samo	sedaj učiteljišče, so vendar vsikdar storili vse
prepričani, da angležki |n»veljnik Kitchener delavsko društvo na Slovenskem, ki bi se niti ne inisli na to, da bi obnovil pogajanja
za mir, ker predobro ve, kako mislijo odločujoči krogi Burov. Sosebno v sled zadnjega pogovora svojega z barskim generalom Botho, ve, da je podpredsednik Sehalk Burger zabičal Botbi, naj odkloni vse pogoje, ako nimajo za |>odlago popolne neodvisnosti obeh b u r s k i h republik. Jasno je torej, da bi bila vsa [»ogajauja brez nade do ugodnega vspeha.
Hočeš, nočeš, moramo torej soditi, da
moglo primerjati našemu »Delalskeinu pod (Mirnemu društvu« v Trstu! Jeden madež ima seveda to društvo na sebi: društvu na čelu je — kdor je !
ritajte lil — strmite! Pišejo nam : Ni dolgo temu. da ste objavili neki—dokument, s katerim je neko županstvo odklonilo prošnjo za izdanje »Domovniee« ! Ze ta čas seje vse čudilo neumnosti nekaterih občinskih tajnikov (župani se malo kje brigajo za take »malenkosti« !)
možno, da bi slovenskim dijakom storili bivanje tam kolikor le možno — nemožno! Prirejali so — seveda le za zabavo — proti njim dem »nstracije, preprijazno pozdravljali jih na ulici z vsikdar sočnimi psovkami, podili jih na sprehode izven mesta in jih o tem spremljali* uljudno s «panetti» sv. Štefana; in če so dijaki hiteli na parnike, malo da jim niso dobri Koperčani privoščali malo — hladilne kopelji 1 In po vsem tem, po vsej tej dobrotnosti, po vseh teh nedvomnih dokazih gostoljubnosti in — najstareje kulture, pa
prihaja ministrom najabsurdneja misel, ki se sploh more izleči v kaki ministerski glavi, nesrečna misel, da učiteljišče in slovenski dijaki bi bili bolje shranjeni — kje drugje! Kdo bi zameril Zidu na lesnem trgu, ako ne ume te ministerske logike in vidi grde oblake na še nedavno temu jasnem obzorju ?! In tudi to je več, nego naravno, da se v teh dnevih grozne nevarnosti obrača do deputa-tov : Samuel pomagaj !
In pa sploh : čemu prav za prav treba Slovencem učiteljišča ? Take stvari so vendar le za kulturne narode! Za Slovence pa — ali je to potrata !
Mrači se, mrači, pa ne samo nad Go-rico, ampak tudi v tistem zaboju, nad zavi-| hanim nosom židovim, kjer sicer, pri pamet-; nih *n normalnih ljudeh, delujejo zdravi mož-j gani ! Kako je že pel naš Jože Prunk na slovenskem «brettelnu» : vam se meša, dragi j boter!
Tretje glavno zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino za Trst i it okolico je bilo zaključeno včeraj. C) tej priliki se je predsednik, e. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj Oton vitez pl. Zimmernann, zahvalil udom komisije za njihovo marljivo in vspešno sodelovanje na razpravah komisije.
Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem so stali včeraj, obdolženi tatvine, čevljar Mihael Fonda vulgo Baretta rossa in težaka Alojzij Grusovin in Henrik Skuk. Poslednji je bil razven tega obdolžen tudi nemoralnega čina. Sodni dvor je obsodil Fondo na ti mesečno, Grusovina na 1.'»-mesečno in Skuka na 10-ineseeno ječo.
Radi pevanja bogoskrunske pesmi sta bila obsojena včeraj pred tuk. deželnim sodiščem italijanska podanika Romej Fiumama in Urban Giovannini vsaki na 2 mesečno težko ječo.
Nepošten posredovalec. Gospa Pene-
Iope S. obrnila se je pred nekoliko dnevi do nekega posredovalca za službe, stanujočega v ulici Lazzaretto, da jej preskrbi služkinjo. Posredovalec je obljubil, tla jej preskrbi in je zahteval od gospe - kroni za svoje stroške, kar mu je gospa tudi plačala. Druzega dne se je podal posredovalec k gospej ter jej rekel, tla mora pisati po neko Furlanko, ker ne more v Trstu dobiti primerne služkinje. Na njegovo zahtevo mu je gospa dala 15 kron za potne stroške iste. Posredovalec je zagotovil da Furlanka pride že v 4* urah v Trst, ali gospa je celih 10 dni zastonj čakala na isto. Ker ni bilo od nikjer ni Furlanke ni posredovalca, podala se je osebno na njegovo stanovanje, a tam so jej povedali, tla se je mož preselil v Pulj. Tistih 15 kron mu je torej ravno prav prišlo za vožnjo v Pulj. Stvar je naznanjena policiji.
Dražbe p remi dnin. V soboto, 11 ne 11 maja ob 10. uri pretipoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Fabio Severo, Villa Ara IS, hišna oprava; ulica Manzoni H, hišna oprava ; ulica Belvedere 3, hišna oprava ; ulica S. Fran-eeseo 1*3, hišna oprava; Sv. K.riž -77, hišna oprava; Sv. Križ 131, omara; Sv. Križ 21, krava; ulica Sanita 8, dragocenosti; ulica Cisternone 254, klopi in les.
Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 14..'i ob 2. uri popoludnn 20.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.2. — Danes [»lima ob —.— predp. in ob 4.52 pt.p.; oseka ob 7.44 predpoludne in ob—.— popoludae.
Odbor političnega društva Edinost*
bo imel danes v petek zvečer svojo sejo ob
i •
navadni uri.
Za bazar ženske podružnice so darovali nadalje :
Ga. Ivanka udova Epple 2 shranjeval-nici za pisma, 2 blazinici za šivanke in 1 pozlačen košek za cvetlice, gdč. Rezika Z;>rzut solio Matere Božje, ga. Helena Kovačič-Stoka velik salam, N. Rogel zavitek slatine kave, I. Ker3ten, paket čokolade, novčarko in ži-galice, ga. Ana Dolinar 4 velike rute in 4 pare nogovic, N. N. 2 hutilki Malaga in Cvpra, mala Anica Vatovec ni nabrala 1 K 20 st., temveč 2 Iv 40 3t., kar bodi popravljeno s tem.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Kopra nam pišejo, da so včeraj videli tam laziti po ulicah glasovitega Ivana Krstiča. Spremljala sta ga tlva »telesna gardista« iz mačkovske garde, bržkone iz Rukavca. Ali pa sta bila adjutanta »z general-
nega štaba mačkov cev. Nas poročevalec je tudi poizvedel, da so imeli opravila pri »svojem deputatu« Bennatiju! Kakova so bila opravila — to se seveda od teza netnačkovski javnosti. No — mačkovska so bila ; ali pa se Krstič zopet ne jx>čuti nič kaj prav v — žepu ?
Vesti iz Kranjske.
*	Nova »Mlekarska zadruga«. V Zagorju na Pivki so ustanovili mlekarsko zadrugo. Ta je velike važnosti za zgornjo Pivko, ker je začetek umne živinoreje, od katere bo Pivčan moral živeti. V predstoj-ništvo so voljeni : gg. A. Domieelj ml., predstojnik, K. Horvat, tajnik, A. Domieelj st., blaga j ni k.
*	Na ponedeljkov semenj v Ljubljani je bilo prignanih 114."> volov in konj, krav in 73 telet. Skupaj l.">4tiglav. Kupčija je bila jako živahna, ker so prišli ku]wi iz zunanjih dežel.
Vesti iz Štajerske.
—	Počeščenje. »Delavsko podporno društvo v Celju« je imenovalo svojimi častnimi členi : opata Fr. Ogradija, dež. poslanca dra. Ivana Dečka in dekana dra. Josipa Kržišnika.
—	To so fantje! Iz vasi Radislavci pri Ljutomeru je prišlo na vojaški nal>or 10 iantov, a |>otrjenih v vojake jih je bilo — 9 ! ! Tem lepšo figuro jw>leg te zdrave krvi dela slavno mesto celjsko, ki je letos dalo — enega eelega novinca I!
Nemškega sehulvereina mariborska podružnica je imela dne 5. t. m. svoj občni zbor, na katerem so gg. Germani vzeli s ki--limi obrazi na znanje, da je imela podruž-niea v letu liMH) čez 3<MMJ0 K manje dohod-hodkov, nego v letu	stroškov pa za
kakih :JOOOO K več. Nič škode. Ako bi -ehu Iverem ustanovljal šole le za nemške otroke, bi bilo kaj druzega in mi bi ne imeli ni kakega jtovmla veseliti se na tem pojavu. In ako ne bi bil nemški sehulverein, po svojih resničnih ciljih, [»olitično agresivno društvo in ak»> bi svoje nemške otroke navajal na narodrvt toleranco ter vzgajal iz nj'h bodoče može s {»olitiško moralo — bi mi eelrt obžalovali ta pojav. Ali dokler je politiško agresivno društvo, dokler na jedni strani lovi slovenske otroke in jih se Ptrii|M.in svoje vzgoje pretvarja v narodne izdajiee in pro-pa!i<*e, a na drugi strani vceplja svojim lastnim otrokom mržnjo do nas, zlasti pa do nabili rojakov ob slovensko-nemški meji : dotlej moramo le z zadoščenjem [►ozdravljati, ako -e na Štajerskem manjšajo sredstva za tako pogubno in nemoralno delovanje.
Vesti iz Koroške.
T r d a j i m prede! Ali r piše : Trda jim prede, celovškim* mogočnežem namreč, o sedanjih občinskih volitvah. V nemškem i?) Celovcu malone ne morejo več dobiti »dobrih, nemško mislečih« kandidatov za občinski odbor! ! Tega ne trdimo ini, marveč nacijo-nalni list Kfirtn. Woehenblatt«. Nihče noče ve." sodelovati na ol»činskem gospodarstvu ter prevzemati odgovornosti za-nje! Mesto se približuje hudim časom in zgodili so se hudi pogreški, zlasti baje na novih električnih napravah ! Da ljudstvo nima prav nol>enega zanimanja za volitve, kaže to, da je na volil n shod III. razreda od >$">4 volilcev prišlo celih 27, na volitev pa samo 111. in to se godi v naprednem Celovcu! Heil!
Deželna zavarovalnica za živino šteje sedaj 44 krajevnih zvez: zavarovalo je živino 1198 oseb, zavarovalna vred nost iznaša 1,333.390 K. zavarovane živine je ><)-*."> re|K>v. Zavarovalnine se je doslej plaealo 3434 K v 4*i slučajih.
Obsojen čet o v o <1 j a. Husarski četi »vodja Aleksander Botis je na Koroškem -un;I s sabljo husarja J. Vorosa v prsa trikrat » tako silo, da se je »T. Voros mrtev zgrudil. Vojaško sodišče je surovega četo-vodjo sedaj degradiralo in obsodilo v ls-me-sečno ječo.
Sultanova ustanova- Iz Carigrada poročajo : Govori se, da nameruje sultan ustanoviti dva pavilijona, za neko berolinsko bolnišnico : jednega za moške in druzega za ženske, katerih vsaki bo imel šest postelj, in sicer hoče to v zahvalo za vodnjak, ki ga je dal napraviti nemški cesar. — Na vsaki način je to dvakrat človekoljubno od inspira-torja grozovitih klanj Armencev. V Carigradu kjer poznajo osebno »humannega« sultana, se bodo temu gotovo čudom čudili.
Petindvajsetletniea pogrebnega podjetja Ziiiiolo. Te dni je slavilo pogrebno podjetje Zimolo svojo petindvajsetletnico, od kar je bilo ustanovljeno od zel<5 sp štovanega in uglednega Ivana Evang. Zimolo.
Pokojni ustanovitelj je bil zelo blaga duša in je imel za ubožce vedno odprte roke. Sedanje podjetje vodi njegov sin Anton, kateri je ob tej priliki obdaroval vse svoje uslužbenee.
V vsem časti svojega obstanka t. j. v 2f». letih je preskrbelo to podjetje 26.459 pogrebov in opomniti se tudi mora, da g. Anton Zimolo pogrebe tržaških ubožcev pre-skrbljuje brezplačno.
da se za to deco brigajo, da jih češejo, perejo, umivajo, hranijo in v šolo spremljajo. — No, v Romenu baš sedđ zidajo krasno čitalnico, kjer bo ljudstvo čitalo pametne in koristne knjige in novine. — Vse to je napravil jeden sam mož, dr. Lanceroti, v slogi s selskim župnikom.
Vse te lepe stvari se priporočajo Slovencem v pridno posnemanje.
(Po splitskem «Pučkem listu®.)
mesecih, in ki so preskrbljene z dvema popolno dobrima poznanima podpisoma in ru-zun tega s podpisom jedne prolokolirane firmo ali jednega takega protokoli ranega društva, ki ima ustanovljeno na podlagi vzajemnosti, ali ki ima zadosten poroštven zaklad ter se sploh priznava njegova plačilna zmožnost.
Upravni odbor, ki dovoljuje posojila, bo imel svojo prihodnjo sejo v nedeljo, dne 2. junija, v bodoče pa redno l. nedeljo vsakega meseca.
Razne vesti.
Ponarejeni bankovci. »Wr. Zeitung« objavlja, da je ur«dno konstatirano, da so se v Muhlbaehu v Transilvaniji spravili v promet |M>narejeni 20-kronski bankovci. Bankovci so zelo dobro ponarejeni, le rudeča barva je nekoliko premočna in št. 20 v ogerskem tekstu je nekoliko premaknjena (zakrivljena).
Vzorno selo.
Ne daleč od mesta Tridenta v zemlji Ijužnotirolskej pod gričem na pogled visokih planin je selo Romeno, izpod nj °ga pa se pretaka rečica. Nad selom po griču so pašniki sočnate trave, po katerih se h kratu na tisoče ovac pase. Mej hišami so vrtovi, krasno obzidani in marljivo obdelovani, po njih pa raste vsakovrstno povrtje. V dolini ob rečici so zelene livade in po njih se pase na stotine govedi. Z desne in leve nad dolino se vzdi-gujo vinogradi, po katerih raste vsakovrstno sadje. Po dolini in po brdih na vse strani so provedena pota in jih je čista lepota gledati, kako se križajo in jedna z drugimi spajajo. Ljudje so snažni in uljudni, radovoljno delajo in dobro se hranijo, tako, da je res dika vsakemu v onem selu gledati, ko o hlagda-n'h gredo v eerkvo, mladeniče in mladenke zdrave in rdečelične kakor zrela zdrava jabolka na zelenih granah. Ljudje se v Romenu ljubijo in spoštujo ko da so vsi od jednega otea. Tu nej zavade, nej mržnje : ne čuje se preklinjanja, spoštujo se stari, moli se Bog ; vsak ie čedno oblečen in opran ; nemajo dolgov : nikomur ničesar ne manjka. — No, kako je selo Romeno dospelo do tolike sreče in blagostanja? Našel se je ondi zdravnik tir. Kmanuel Lauceroti, mož umen in pošten kakor suho zlato, iskren rodoljub, pravi prijatelj ljudstva. On je dogovorno z župnikom pred nekoliko letami ustanovil selsko blagajno, ki je minolega leta imela nič manj nego *2.~> tisoč kron prometa. Ta blagajna je otela ljudstvo nevolji in siromaštvu. Jamčenjem jeden za vse in vsi za jednega oni ljudje so se zbližali in sprijaznili, ker so njihove koristi vzajemne. Iz tega zbližanja je vzrastla ljubav in vse objema.
Dični dr. Lanceroti se nej ustavil na blagajni samej, nego je v Romenu otvoril selsko zajedniško veliko prodajalnico, v ka-terej more kmet kupovati po najnižej ceni vse. kar mu treba za dom in za polje. — Ni to mu nej bilo zado^ta, nego plemeniti mož Lanceroti je v onem selu osnoval še mlekarsko zadrugo, katerej so pristopili ne samo kmetje iz Romena, nego tudi iz sosednih sel. Vsi donašajo mleko, kolikor ga od svojih mlečnih krav namolzejo, v ono zajedniško zadrugo, kjer se dan na dan nalije ;preko 16 stolitrov mleka. Iz tega se dela maslo in sir, kar drago proda vajo. S samo sirotki* se plačujejo vsi troški one mlekarniee. — Od Roga blagoslovljeni dr. Lanceroti je v Romenu osnoval še tudi vzajemno zavarovalnico domače živine, tako da mu zadruga takoj kupi drugo, ako je kateremu kmetu poginolo ži-vinče. — Ni na tem se nej ustavil oni sveti mož, nego je osnoval društvo, katero poseb nitni tvornicaini proizvaja munjino ali elektriko, ki vrti kamna v mlinih in goni stroje v pilah. Dobiva pa potrebno gonilno moč za one tvornice tem, da se služi sia[>om rečice, ki teče izpod Romena. Nej-li to velika stvar, da ima malo selo svoje mline, gonjene munji-noj in da se v pilah raunjevnoj močjo režejo deske in plohi ? Vrh tega ima vsak seljak v onem kraju v svojej hiši munjevno razsvetljavo in mu ne treba paliti luči, kakor v naših gorjaneih, niti trošiti za olje ali petrolej. — V Romenu se nahaja tudi sirotišče, kamor se sprejemajo deea, ki so ostala bez roditeljev ; nahaja se tudi čuvališče za deco delavcev, katero nema ni kdo paziti, dokler so jim roditelji na delu. Postavljeni so ljudje,
Trgovina in promet.
Občni /bor zavarovalnice Riunione A d ri litica di Sicurta.
Delničarji tega društva so imeli dne 2. maja t. 1. svoj občni zbor. Iz bilance posnemamo sledeče :
1)	Zavarovanj na življenje je bilo dne 31. tlec. 1900 nad 22U milijonov kron v gotovini in 57<S.85i) v rentah in je ta svota narasla od lanskega leta za 15,669.569 kron.
V	letu 1900 je bilo prijavljenih zavarovalnih ponudeb za znesek 40,545.181 kron in se jih je »prejelo 35,434.516 v glavnici in 71.745 v rentah.
Čisti dobiček tega oddelka — po odbitku 200.000 kron, katere so se prištele pomožni rezervi v svrho znižanja obresti — v znesku 456.794 se je vpisal v glavno bilanco, vsled česar znaša sedaj pomožna rezerva 600.000 kron.
2)	Zavarovanje proti ognju izkazuje vplačilo 16,805.912 kron (1899 pa 16,197.106) in izplačilo za nadzavarovanja znesek 7,440.68tt kron tako, da znaša rezerva po odbitku plačanih požarnih odškodnin in onih, ki so še ugotoviti ter odbivši pristojbine za nadzavarovanje, Še kron 6,499.134.
3)	Zavarovanje proti škodam mej p r e v o z o m izkazuje : vplačane premije 1,756.546 kron (nasproti 1,352.939 kron v letu 1899).
Za vse nezgode mej prevozom znašajo likvidirane odškodnine 675.815 kron.
Odbivši od glavne bilance 200.000 kron, kakor zgoraj omenjeno in dodavši saldo 14.698 kron 7 st. od leta 1899, se razvidi, da je imelo društvo 862.149 kron 23 stot. čistega dobička, od katerega dobi vsaki delničar 160 kron za vsako delnico, mej tem ko se ostanek v znesku 12.476 kron 62 st. uračtini za prihodnje leto.
Društvena rezerva znaša ob zaključku upravnega leta 1900 66,864.493 kron (nasproti 62,579.521 kron leta 1899); imetje društvenih uradnikov za slučaj obnemoglosti z njih prihranki vred znaša 1,103.959 kron.
Občni zbor je potrdil na novo ravnateljem g. Frana vit. Dimmer-ja, predsednika trgovinske in obrtne zbornice.
Občinska hranilnica v Krškem prične svoje delovanje dne 1. junija t. 1.
Predsednik upravnega odbora je grof Ervin Auersperg, grajščak ; njegov namestnik pa Pavel Juvančie, c. kr. sodni svetnik. Predsednik ravnateljstva je dr. Janez Mencinger, odvetnik ; njegov namestnik dr. Jurij Pučko c. kr. notar, pisarniški ravnatelj pa dr. Tomaž Romih, župan.
V	ravnateljstvu so razven teh še sledeči gospodje :
Jerman Ivan, Rumpret Franc in Rupert Anton, meščani in obrtniki v Krškem ; ter Anton Križman, c. kr. davč. oficijal ; v upravnem odboru pa razven zgoraj navedenih še : Geraldi Frane, meščan in obrtnik v Krškem, Jane Anton, kmet v Ravneh, Pire Franc, kmet v Velkivasi in Puntar Josip, kmet v Gorenjem Pijavškem.
Občinska hranilnica v Krškem je ustanovljena vsled občinskega sklepa od dne 7. I novembra 1900; pravila pa je potrdila ces. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom od j dne 24. marea 1901. Občina Krška prevzame za zavod splošno poroštvo, vrh tega pa za vloge in njihovo obrestovanje, določeno po pravilih, posebno poroštvo v znesku 20.000 kron, in je v ta namen deponirala 20.000 K v državnih zadolžnieah.
Hraniln'ca sprejema hranilne vloge, za katere plačuje 4°/0 obresti ; rentni davek plačuje sama.
Posojuje na nepremična posestva po 5°/0 obresti in 1 °/u anuitete, proti zastavljanju avstrijskih državnih zadolžnic pa po 6°/0. Dalje kupuje obrestonosne vrednostne listine in eskomptuje lastne hranilnične knjiž;ce in tudi hranilnične knjižice drugih avstrijskih hranilnic, obrestne kupone in izžrebane državne srečke in v Krškem plačljive menice, katere zapadejo navadno v treh, najdalje pa v šestih
Brzojavna poročila.
Nemiri v Ti H isu.
PETROGRAD 10. (B) Kakor javlja list »Kavkaz«, izhajajoči v Tifiisu, so bili tam dne 5. t. m. veliki nemiri. Velika množica ljudij, sestojeea večinoma iz delavcev, se je zbrala na vojaškem trgu in je razvila rudečo zastavo. Prišlo je do spopada mej izgredniki in policijo, kateri poslednji se je posrečilo polastiti se zastave. Dasi so vojaki in meščani šli redarjem na roko, je vendar trajalo precej časa, dokler je bil trg izpraznjen. V spopadu je bilo ranjenih mnogo
(Dalje na četrti strani). ****************
*
X
*
* * * * * * * * * *
Prva slo?, zaloo plitva *
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- J varn v Solkanu in Gorici	*
Antona Cernigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia
(Rosario) št. 1.	^
4na desni strani cerkve sr. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^
*
X *
* x
iz prve roke.
xxxxxxxxxxxxxxxx
S Aleksander Levi Miizil
P
m m m
1
<i (9
€ flf
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
—•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
Si
S)
1 p
ta
I»
m p

ZALOGE: j Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 --MOM--
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
kašlju, grlobolu, hripavosti. kalanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo ?e v škatljicah v Prendiuijevf lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih bolj šili lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stotink.


OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri aerivi S7. Pstra (Piana Rosario pod liBJsio šoloi
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe ee izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je po-tnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
i* b
»
s
Sil
jh> strelih iz samokresa, z hod alci in jx» udarcih s palicami. Vsega skupaj so zaprli 41 «>seb, mej istimi tudi jed nega dijaka z vseučilišča v Charkovu in tri dijakinje, izgnane iz Pttrograda povodom zadnji«) nemirov.
Dogodki na Spaiijskem.
MADRID W. <IJ.) Minister za pravosodje pripravlja reformo konkordata. \ esti došle vojnemu minister.-tvu pravijo, da se v l>areeloni včeraj mir ni kalil ter da se je vojaštvo povrnilo v vojašnice. Telefonska zveza z Barcelono je trajno pretrgana. V Vinaroeu (pokrajina Valene a) seje prebivalstvo začelo grozilno vesti proti redovnikom. Te jKJslednje so ol>čin«ko oblasti izgnale.
Odlikovanje glasbenika >las<*a«rnija.
DUNAJ 10. (B.) Listi javljajo, da je cesar glasbeniku Pietru Mascagni-ju podelil komturni križ Fran-Josif>ovega reda s zvezdo.
Državni zbor.
I)l'NAJ 10. (B.) (ZlMirnica poslancev.) Po prečkanju tlošlih spisov in rešenju tor-mal j je zbornica nadaljevala razpravo o j>redlogi, tičoči se davka na žganje. Mej do-šlimi izpisi je tudi več interpelacij Vsenem-eev radi konfiskacij časopisov, |M>tem inter-j>elacija |m»sI. Vukovića, tičoea se povzdige avstrijske trgovine z Albanijo po zasnutju zver. j k) morju in po zasnutju skladišč uzor cev v Skadru in Janini. r

Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki ofolaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je *za kribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom^zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. TMerry-ja tovarna v Prepadi pri Boptcn
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pa/i na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
Muuti lini!
Sestavljen je iz racijonalno i/branih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVA3INI
v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem.

:H ;
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V moje j zalogi vdobite na izbor najcenejšo in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi naročbe po ineri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priponka
Lovrenc Vodopivec.	__._.	_ „
Jakob Kosmerlj
-m T R S T —
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T K <; 0 V I > A
jestvin in kolonfjalnesra hlaira. delikates In k o n ser v. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
c. li um. avstr. kreditnega zavoda . rri,x>r,"ara "p"o,,Jinstvu iu
najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo *e tudi naročbe za razpošiljanje.
S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
A. Thierryjevega balzama sč zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem za masku vtisnjeno tvrdko: Edino pristen. Temu balzamu mora se dati prednost, kajti v po rabi se ga lahko in pomaga boeisi na zunajnili k:»kor tudi v notranjih delih telesa, Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lekarnah po 30 in t>0 st. Po poŠti dvanajst malih ali š?st velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog »celega svettf pošilja po predplačilu 1 krone i<> stotink. — Pošiljatve je naslavljati na lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Koto itseh-Sauerb run n). Vdobiva se v lekarnah.
Preti ponarejanjem naj se varuje iu naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki (lan izdelovalcu.
Osmica pri sv. Ivanu
(na Vrdeli)
Posest nica udova F r a u č i A k a Z v a b naznanja sosebno svojim mnogim znancem v mestu, da v nedeljo odpre ->osmico«^ da potoči ves domači svoj, kakor znano izborni vinski pridelek.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu da je otvoril v Via Scus6a 1,
Pozor „Secession".
kuhinjska posoda od sivega emajli ranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj /it kuhanje kave ali čaja, ki deluje sam od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera vecchia o — TRST
Ljudska kuhinja
na obljudenem kraju mesta, z lepim prostorom se odda tukoj v najem ali i pa proda z vso pripravo in dekretom vred. Natančen naslov se izve pri naši , n pravi.
F I L I J A L K A
za trsroviiio in obrt v Trstu.
gostilno ilFantica citta flalmata" jakob bambič
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 • „ 30-dnevni odkaz 2*;0\ o3 o	3-mesečni .. 2l/4%
s prodajo dalmatinskega v i na iz samega grozdja po 36 nvč. za družine po 32 nvč. liter.
Naj n»e slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa poslati po katerosikoli množino in prepričalo se bode, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. da je njegovo vino pristno.
Kdor pije to vino, se mn ni treba bati glavobola iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadobi moč iu tudi slast do jedi.
Spoštovanjem
Mate Kovačević.
Xl>. Na veči množine po posebnih cenah,
30- „
na pi?ma. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28- junija in odnosno ŽO. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2® „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice na l>unajr Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad. liielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Jnomostu. Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez tro;kov.
Kupnja In prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji.
Predujmi, ^amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokument« • Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da prebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbil
Dominik Ravalico
TRST. — Ulica Glieira št. 7. — TRST.
Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda.
Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se sprejemajo naročbe na dom s točno postrežbo.
Da izpodrinem ceneno baza rs ko ali semenjsko blago, mi je ena bajvečjih švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserje v, skoro zastonj v svrho reklame, da populariziram njene ->f«. izdelke, dokler ne zmanjka zaloge.

	s	A	s	
©				#
	©		v	T"
		A	15	
T	s			"S
				
d		'Š	—	—
	—			
	■ —	*		—
	_	=		
rr				C
zž	*	ss		
		—	S	
trnove«- z jedilnim blagom
ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfinije testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželi na debelo in drobno. — Cenike razpošilja t r a n k o.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in z zmernimi cenami.
Prodaja vina „Ai Maestri '
v ulici Valdirivo štv. 7. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Rinnione Adriatica fli Sicnrta v Trsta
i	zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. \
Glavnica In reser?; drušiva dne 31. dececnr 1892.:
.... trld.
Varstvena znamka: SIDRO-
LIMENT. CAPSIGI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva s*e po stot., 1.40 K in po 2 K po vf*eh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO44 iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek	V O ^
RicbteriEva lekarna pri zlatem lem i Pragi
Ellzabetlne nlloe 6.

Restaurant SILBEEEGO
Via Ghega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna ■■
PLZESSKO PITO SILBERE&G
|»o 24 nove. liter.
>'amizua vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kobila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), j/0- Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tuui najpristnejša vina: ojhiIIo, istrsko črno in belo.
G1«L >10 stalile
UU\. 4 *>(> stane
Gl(14-70 staiie
rn.iL-
stane.
prava srebrna remontoir-žepna ura od niklja s francosko verižico in _ • ettijem.
prava srebrna remontoir-zepna ura posrebr. angl. verižico in etvijem.
pra\-a srebrna rern. ura za dame s posrebrneno agnležko verižico iu etvijem.
pristna 14. karatna rem. zlatu žepna ura s krasno škatljico od atlasa in elegantno verižico.
Vsaki uri priložim listek o 3-letni garanciji,
I)a se vsakdo lahko brez rizika prepriča o solidnosti blaga, sprejmem, kar bi ne ugajalo, tekom »dni nazaj ter povrnem denar franko.
— Slični oglasi so le ponarejanja. —
Pošilja se proti povzetju ali pa po doposlanem denarju.
E. HOLZER
dobavljač zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd.
tvorniška zalotra ur in žlahtnegra kamenja en srros.
KRAKOV, Stradom 18 (Avstrija).
Bogato ilustrirani cemii or in iiatenine eratis in Iranko.
Aagentl se i*£ejo.
Glavnica društva.....
Premijna rese rva zavarovanja na
življenje.......
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju....... .
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ..... Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti prenii-njan u kurzov, bilanca (A) . j Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca tR) , Reserva specijalnih dobičkov za-| varovanja na življenje	.	^
Občna reserva dobičkov . .
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo St. 2, (v lastni hi«l>.
.ooo.ooo-—
49.4H5-07 5O0.000-—
333.822-42
243.331*8
:>(K).ooo-— 1,187.164*86
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel
Zaloeo olja, kisa, mila iti.
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Blago pošiljam franko na dom po naročbi na debelo in drobno. Pošiljatve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne naročbe ae toplo priporoča	udani
Josip Gregorič
r^A^AP.