Stev. 31.
Ijrtiaj* *sak dan, izvzemfl nedelje io ponedeljka ob 5 popoldne.
Li«rr ismi- UkJ S^. runčiSka Asiikega 5t 20, L nadstr. — Vrf čcvifad «* p-J®,J3,J0 vndaHtn lista. Nefrankiraaa pisma se o«
sprejemajo ta rokopisi se ne vračajo. r.^s'Hl ta «x5,ic\oroi urednik Štefan Godltu. Lastnik konsordj listi .Edinosti". - Tisk tiskarne .Edinosti\ JP4««^*^ * oaejtnfrn pqf«wn v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsBkega §t 20.
Teleta ur*ćniitva ta upravi ftev. 11-57.
Naročnina znaša: 2a cdo leto.......K
jr. pol leta................. ~
*a tri .............. .........
Za nedeljsko izdajo ra rek* leto.......Jjg
za pol leta	- - -.........-
4A iahmarl« IVi HOrUarlO
Letnik II.
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se r Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega it 20l — PoStaohranilnični račun šL 841.652.
Boli u Karpatih se nadaljujejo.
BoH v Karpatih.
DVNAJ, 18. (Cenz.) V Beskidih se je ruska ofenziva ponesrečila in se je sovražnik na vsej karpatski fronti umaknii
z ogrskega ozemlja.
V	komitatu Zemplia so nase čete pro-11 ajoče^a sovražnika pri Mezo-Laborczu in Vidraniju potisnile nazaj.
V	komitatu Saros, kjer so prodrli Rusi pri Duklanskem prelazu do Felsoviz-koza, Alsobagonija in Bora, so bili na-
kakor denarnega, svet preskrbljajočega tržišča znatno oslabljen in New-Yor dirašča v nov c enan n trg. An Jija je morala zapreti svoj trg za vnanja posojila. Se pač ni že eno Človeško življenje pripravljalo za vojno, kakor ste se Nemčija in Francija. Ni izkoristila svojega dosedanjega nadvladja na morju, da bi bila nabrala zalogo za čas blokade. Zaupala je preveč premoči svojega brodovja.
Nobene c'ežele položaj na svetu ne sloni tako na pogoju, da je nje teritorij nedota-
padalcl z velikimi izgubami izmučeni in kljiv, kakor oni Anglije. Nobene dežele po-sic r tako zelo, da niso zadostovale nji- lož^f ni iako odvisen od vnanje trgovine in - - - -	od ohranitve nje kredita v inozemstvu. An-
gleški kreditni zistem je uzor za vse de-
tiove re:erve iz Jasla in Krosna.
S tem je odstranjena nevarnost, ki je grozila dolinam in cestam, ki vodijo v Bartfeld in Eperies, Košice, Stropko in
Homon.	. „
Vzhodno od Dukle so doline okoli Užoškega prelaza v naših rokah. Na nekaterih mestih so pustile naše čete Gozdnate Ka-pate za seboj.
V Bukovini je položaj istotako zelo ugoden. („Tagespost").
Zasedenje Černovie.
BUDIMPEŠTA, 18. (Cenz. i Posebni poročevalec „Az Esta" poroča z bukovinskega bojišča: Rusi so se pred par dnevi pričeli umikati čez Prut. Odšli so v smeri proti ruski meji. Naša konjenica je bila o tem takoj obveščena in je včeraj za edla Cerno-vice. Prebivalstvo je sprejelo čete z velikim veseljem. Uplenjenega je bilo mnogo vojnega materijala.
Srbi vršil Albance tez mejo.
NIŠ, 18. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča. da so srbske čete zopet zasedle večino od Albancev zavzetih obmejnih krajev, prizadejale Albancem občutne iz-jcube in jih prisilile, da so se umaknile. Na posameznih točkah se boji še nadaljujejo.
Bo] na morju med Nemčijo
m Anglijo,
žele. Ali njega predpogoj, kakor isti kolonijalne države, je medsebojno zaupanje, ki se vzdržuje le s tem, da se moč Anglije, ki s oni na nje floti in na nje bogatst u. izkaže iz iatno.
Celo le kratka blokada po Nemcih bi zadoščala, da oškoduje ogled, ki ga je užival doslej britski narod na zemlji.
Dr. Korber v BuđimpeitL
BUDIMPEŠTA 18. (Poročilo Ogrske brzojavne pisarne). Ministrski predsednik grof Tisza je danes zvečer povrnil obisk skupnemu finančnemu ministru dru. pl. Korberju.
MeŠi pntiiML
LONDON, 18. (Kor.) Bžker (liberalec) je opozarjal v spodnji zbornici,' da troški za nove ladje, na katerih se nahajajo nemški ujetniki, iznašajo na mesec približno 36.000 funtov.
Parlamentni podtajnik vojne je izjavil, da boste dve teh ladij s koncem meseca na razpolago.
Pomanjkanje na izveflMI deloven m Angleškem.
FRANKOBROD OB MENI, 18. (Kor.) „Frankfurter Zeitung" poroča iz Londona, da v vojnem arzenalu v WoMchu primanjkuje 1800 izvežbanih delavcev, v drugih ar-zenalih pa 1200.
KODANJ, 18. (Kor.) „Berlingske Tiden-de * poroča:
Z ozirom na nevarnost po minah se mož-tvo parnika „Fjord" brani voZnje na An-gležko ter zahteva vojno doklado 200 kron. Nadejajo se, da se težave z možtvom odstranijo.
Več danskih ladij za prevažanje oglja in panukov z danskimi deželnimi produkti je odšlo na Angleško.
Vse danske ladje nosijo na strani ozna-čenje „Danmark", potem imena domovinskega kraja v vfcl'.kih črkah ter so pobarvane v dežđnih barvah.
Tudi možtva norvegiških parnikov „Cou-rer\ „Remus- in „Haardrade", kakor tudi danskega parnika „Angautir", ki so imeli edia na Angležko, delajo težave.
KODANJ, 18. (Kor.) .National Tidende* poroča Iz Londona:
Od posadke pa nika .Dćlwich" pogrešajo 9 mož. Druge je rešil neki lovilec torpedov. Za slučaj, da se dotični nemški podvodni čoln najde in identifira, so mnenja, da s posadko in častniki ne bo postopati po vojnem pravu, ampak kakor z morilci
FRANKOBROD ob M 18. (Kor.) „Frankfurter Zeitung* javlja iz Stockholma:
V plo\nen prometu med Švedsko in Anglijo na<t pi vsled jutri pripenjajoče olokade ang'eških otokov zastajanje, ki bo vsaj za sedaj pomenilo mirovanje. Od švedskih domačih ladij ne poj de te dni nobena ra Angleško.
Kapitani v angleških pristaniščih ležečih ladij so povprašali brzojavno lastnike ladij, ali raj tvegajo povrttek v domovino.
AMSTERDAM 18. (Kor.) „tenJelsblad javlja h Rotterdama:
Od sinoči ob 7. uri niso dospele semkaj nobtme ladje. Ni znano, ali je vzrok temu v slabem vre menu, ali pa v nen šk;h pomorskih odredbah.
Kstorifei spominski in
KODANJ 18, <K). „Poi:t;ken" piše v u-v-dniku svojega trgovsko-politi enega dela pod naslovom: .Hi torično spominski dan .
Odkir je nepremaglji a armada v letu 1588 ogrožala obali Anglije, si ni op la no-b ni pomorska si?a tako izzivajoče^a koraka proti gospodarici nad morjem,s kakršnim so zagrozili Nemci za tkn 18. februarja. Ako bi se nemški blokadi posrečilo, da bi Angl ji, pa bilo to iudi le za kratek čas, odr.zala dovoz, bo to pomenjalo preobrat v zgod' vini Alg ije.
Dosedaj je nastal le močen nemir med prebivalstvom Anglje. Cene živii so močno p i kočile in vranja trgovina Ang ije jtrpi
Skupni finačni minister dr. pl. Korber obiskal ogrskega ministrskega predsednika.
BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: Skupni finačni minister dr. pl. Korber ie opoldne obiskal ministrskega predsednika grofa Tiszo. Tekom popoldneva obišče dr. pl. Korber tudi druge ministre.
Nadvojvodinja Žita pokroviteljica vojnega kumstva.
DUNAJ. 18. (Kor.) Nadvojvodinja Žita je sprejela pokroviteljstvo akcije vojnega kumstva.
Uvoz prašičev iz Nemčije.
DUNAJ. 18. (Kor.) Mestni svet je sklenil, da odpošlje ministrskemu predsedniku peticijo z nujno prošnjo, da z vso hitrostjo odredi potrebno glede uvoza prašičev iz Nemčije.
Pogreb bivšega celovškega škofa dr. Kahna.
CELOVEC, 18. (Kor.) V opatiji Tanzen-berg je solnograški knezonadškof dr. Kal-tner ob asistenci krškega knezoškofa dr. Adama Hefterja in ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča slovesno blagoslovil truplo bivšega knezoškofa krškega, dr. Kahna. Nato so položili krsto v grobnico samostanske cerkve. Kot zastopnik _ylade in ministra za uk in bogočastje, dr. vit. Hussareka, se je udeležil pogreba deželni predsednik dr. grof Lodron-Laterano.
Žitni trg.
DUNAJ, 18. (Kor.) Razpoloženje za kupčijo glede vseh pridelkov neizpremenje-no. Ker je pa od dne do dne manj blaga, se dosežejo z lahkoto visoke cene. Vreme mrzlo in oblačno.
BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Glede pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze nobene kupčije. Debeli otrobi 16.20—16.60, drobni otrobi 16.00—16.50.
Žrebanje avstrijske državne loterije.
DUNAJ, 18. (Kor.) Srečka 144.223 je zadela dobitek v znesku 45.000 kron, srečka 44.540 30.000 kron,- po 10.000 kron pa srečki 22.504 n 149.413._
Kdor bi hotel v nacionalističnih listih, posebno milanskih, najti resnično sliko pravega razpoloženja po Italiji, bi se motil. Po mestih je res precej, toda, kjer ka-žjo čete grozeč vojni vojaštva, posebno mlajšiii letnikov, obraz, so ti povod bolj skrbi pred splošno stavko in podobnimi mrzličavimi pojavi italijanskega javnega življenja.
Tujcev-popotnikov ni, industrija zelo trpi, in brezposelnost se pozna v precejšnjem obsegu. Sicer severna industrijska mesta ne trpijo toliko, ker delajo za vojaške namene — ne samo svoje dežele — v Genovi je pristaniški promet velik, toda v revnejše kraje se je vrnilo na stoti-soče ljudi, ki so kar naeiikrat izgubili delo v drugih krajih Evrope.
Preskrba premoga je bila za Italijo vedno težko vprašanje. Ker se je dežela z dosedanjo ureditvijo podala v dalekosežno odvistnost od Angleške. Sedaj pridno dovaža premog iz ostale Evrope in na kolodvorih in železniških progah leže veliki skladi premoga. Ljudstva pa ne slišiš nikdar govoriti o premogu.
Zelo resno je tudi vprašanje kruha in žita — Italija mora krušna žita uvažati — in vlada se je predolgo obotavljala z dovolitvijo uvoja. Med tem časom pa je Angleška znala uvoz žita navezati na vse mogoče pogoje. Italijanski javnosti je to dobro znano, pa ne govori o tem, četudi ve. da je to vzrok visokim cenam prometne težkoče, nezadostne pristaniške naprave v Genovi in pa blazna špekulacija. Vendar pa ljudstvo pusti, da Nemcem sovražno časopisje deia Nemčijo odgovorno za krušno draginjo, češ da se je preveč živil izvozilo v Nemčijo.
Te neosnovane obdolžitve naibrže izvirajo iz neke nezavestne želje italijanskega občinstva, da ta neutemeljena jeza proti Nemčiji najde opravičbo v sami sebL Da jeza ni tako globoka, kakor bi se smelo soditi po razdraženosti in je samo močnejša oblika že davnega odpora proti vsem Severncem. Naši sovražniki so znali Ita-ijanom dopovedati, da je Nemčija zakrivila in začela vojno in da zato nosi odgovornost za vse zlo, ki ga vojna povzroča nevtralnim. Znali so ljudstvo, ki je zelo nedostopno za sočutje, navdušiti za usodo 3elgije.
Sovraštvo, katero se oznanjuje proti Nemčiji pa je v bistvu samo odsev, ki pada na našo zaveznico Avstrijo. Proti nji je naperjena slepa strast, ki ima v sporočilih preteklih Časov svoie korenine in je dobivala v malenkostih in zbodljajih žal vedno novega goriva. Živelo je že davno pred vojno in je našim sovražnikom nudi-o kaj uspešno sredstvo za njihovo podzemeljsko rovarenje. Francozi in Anglija se izvrstno razumejo na ustvarjanje šti-munge in za denar obema nič ni. V Italiji se javno govori o velikih in manjših zneskih, ki prihajajo v deželo. Pa to ni edino orožje. Kako znajo Francozi zmešano navdušenje nekaterih mladih Italijanov, ki so se drli za tuje interese naščuvati v smrtni ogenj, izrabiti politično, je v Nemčiji znano. Francoski listi in 'igenti skušajo sedaj Italijane prezričati, da mora stvar biti deželi že zato sveta, ker je tekla zanjo italijanska kri. V zgornjeitalska mesta je prišlo tudi neštevilno »poldam« iz francoskih in belgijskih varijetejev; francoska vlada jih podpira in ženske vprizarjajo dan za dnem majhne ovacije za trospora-zumne interese.
Italijanska vlada navidez vse dopušča, kar ravno ne nasprotuje najpriprosteišim zahtevam olike.
ki je sedel nekaj časa mimo, pravi: »Veste. koliko bi nas to stalo? Stališče vojakov, gospodje!« Vse je utihnilo. Tudi v meščanskih krogih se tu in tam slišijo kratke opombe, ki ne dokazujejo ravno prevelikega vojaškega zaupanja.
Niso pa samo posamezni meščani, ki so odkrito proti vojni, ampak cele stranke in ne ravno najmanjše. Nekaj jih je brezpogojno proti vojni, druge, ki se v patriotizmu lahko merijo z vsako drugo, pa vsaj izjavljajo, da bodo šteli vladi v večjo zaslugo, če se more izogniti vojne.
Da bi pa hoteli iz tujine vplivati na italijansko razpoloženje je pa težavno in skoro brezuspešno. Poplava Italije z nemškimi italijansko pisanimi brošurami in agita-cijskimi listi je imela škodljiv uspeh. Kajti četudi opisujejo jasno in razumljivo prave italijanske interese, vendar ne vzbujajo nič drugega kakor nevoljo nad tujcem, ki hoče poučevati.
Italijanska vlada seveda pozna interese dežele čisto natanko, ljudstvo pa sodi bolj po čustvih. Razpoloženje, ki ga ima danes največji in najživahnejši del Italije, izvira iz predsodkov, ki se znajo lepega dne pod vtisom gotovega dejstva nenadoma in temeljito izpremeniti«.
mečno. Cd izbruha vojne ie položaj Cr.vnekai odlomkov.
PO Italiji.
V »Frankfurter Zeitung* z dne 14. februarja čitamo obširno poročilo o potovanju po Italiji in v naslednjem prinašamo
Razne politične vesti.
Pojav latinskega plemena v Parizu.
Pred nekoliko dnevi se je vršila v velikem amfiteatru Sorbonne v Parizu pod predsedstvom zborničnega predsednika De-schanela interesantna manifestacija za latinsko civilizacijo. Predsednik republike Poincare in Millerand, ki se nahajata na fronti, sta pismeno izrekla svoie obžalovanje, ker ne moreta prisostvovati temu pojavu. Med navzočimi so bili: veleposlanik Rusije, Anglije, Združenih držav. Japonske, vsi poslaniki latinskih dežel Evrope in Amerike, kakor tudi razne politične osebe, pisatelji in umetniki. Deschanel je govoril otvoritveni govor, v katerem je pri-spodabljal nemško in latinsko civilizacijo. Nato so govorili Andreades v imenu Grške, Carvalho v imenu Portugalske, Istra-ti v menu Romunske, Blasco Ibauer v imenu Španske, Laurcnt de Mates v imenu Belgije, Ferrero v imenu Italije in Er-nest Lavisse v imenu Francoske. Vsakemu teh govorov je sledilo pevanje narodne himne dotične dežele.
Konference hrvatskega bana v Budimpešti. O konferencah bana barona Sker-lecza v Budimpešti je bil izdan nastopni uradni komunike:
Pre vzvišen i gosp. ban dr. Ivan Skej*-lecz se je mudil nekoliko dni v Budimpešti ter je razpravljal s poedinimi člani kralj, ogrske vlade o raznih važnih vprašanjih, nastalih vsled sedanjega vojnega stanja. Prvi del teh razprav, ki se je vršil v kralj, ogrskem ministrstvu poljedelstva, se je nanašal na aktuelna gospodarska vprašanja, posebno na vprašanje in rekvizicije za civilno prebivalstvo, a obenem se je razpravljalo tudi o nekih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaškimi rekvizicijami.
Drugemu delu razprav je bila naloga, da se določijo gotove odredbe, ki so potrebne, da se prepreči eventuelno razširjanje nalezljivih bolezni. Namen vsem tem razpravam je bil, da se v vseh teh predmetih, ki so z državnopravnega stališča avtonomne agende kraljevin Hrvatske in Slavonije, ali so de facto, posebno v seda-nipm rrmu vnrnšnnia važnih skunuill in-
skrbe ie zanimivo navesti, kaka je bila vojna oskrba za časa nemško-francoske vojne v letih 1870—1871. Nemška mesta tedaj niso izvajala vojne oskrbe v tako velikem obsegu kakor sedaj. Navajamo primer Berolina v onih letih. Na predlog mestnega vojnega komisarja so sklenile mestne oblasti, da se izplačujejo rodbinam rezervnikov in domobrancev sledeče tedenske podpore: rodbini brez otrok 15 grošev do 1 tolarja, rodbini z enim otrokom 25 grošev do 1 in četrt tolarja, rodbini z dvema otrokoma 1 do 1 in tretjina tolarja in rodbini s 3 otroki 1 in tretjina do 2 tolarjev. Mestne oblasti so vsega skupaj dale vojnemu komisarju na razpolago 20 tisoč tolarjev za to vojno oskrbo. 9. septembra leta 1870. je bilo določeno, da se odpravi razlika v podporah in se izplačuje enotna podpora 1 tolarja vsaki ženi in 15 grošev vsakemu otroku. Potrebne žene mestnih uradnikov, ki so dobivale samo del plače, naj bi dobivale polno podporo. Do 1. januarja 1. 1871. je prišlo 14.044 prošenj za podporo. Podpiranih je bilo v posameznih komisijah 12.845 oseb, po tujih oblastvih na račun mesta pa 68, tako da je bilo vseh podpirancev 12.91^, ki so prejeli 394.495 tolarjev 25 grošev 5 pfenigov. Leta 1871. so bile razmere take-Ie: Pod-
pore rodbinam pod orožje poklicanih rezervnikov so znašale 602.493 tolarjev, k čemur je treba še prišteti 33.143 tolarjev za prevoz bolnikov in ranjencev v bolnišnice. Država je vrnila mestu Berolinu samo 280.000 tolarjev. Leta 1871. je bilo vloženih 16.780 prošenj za podporo, a dobilo je podporo 16.671 rodbin. V boju ali za posle. ami vojne je umrlo 388 moških, torej 2.47 odstotkov. Njih rodbine so dobivale podporo tri leta.
Problem vojne. V ogrskem odboru za zavarovanje prebivalstva v vojni, ki prireja predavanja odličnih oseb, je govoril dne tnrr. m. cTrVA 1 ekšafTder Giessvvein o vojni s socialističnega stališča. Problem vojne — je rekel — se nikdar več ne pojavi v tako grozni moči, kakor se je sedaj. Minuli so časi, ko je Friderik Veliki mislil, da v njegovi deželi nikdo ne občuti vojne razun vojakov. Menilo se je, da je sodobna vojna bankrot vsakega mirovnega gibanja hi mednarodnega prava. To zveni po priliki tako, kakor če bi kdo trdil, da epidemije pomenjajo bankrot zdravilstva. Ravno epidemije so, ki človeka nasanjajo na odporno borbo proti boleznim, vprašanje je, ali ie vojna naraven zakon in ali je potrebna. Po mnenju predavatelja ni. V človeštvu vlada res neprestana borba, ali borba med ljudmi ima voditi k osvajanju naravnih sil in s tem tudi k podpiranju kulture in naobrazbe. Vojna kot socijalen pojav je nasilno reševanje spornih interesov. Opravičena je tako dolgo, dokler ni druge pravne instance za njihovo poravnavo. Pri primitivnih narodih sc morajo taki spori poravnavati tudi med člani rodbin s silo meča. Naše pravno čutstvo se že danes protivi krvni osveti, ali pri nomadskih naredili je tako urejevanje vendar potrebno, ker nimajo nikakih sodišč za preganjanje kažnjivih činov. Pomanjkanje takega sodišča je tudi vzrok, zakaj prihaja do vojne med plemeni, narodi, državami in državnimi skupinami. Vsaka taka borba — ako naj ne vodi do popolnega uničenja — mora marveč dovesti do bližjega sodelovanja vojskujočih se strank. Po borbi do sloge — to je pouk socijologije. Edino sredstvo, s katerim naj se dovrši krvava borba, je dalekogledno ujedinjenje. Tako je rastla
l ako je sedaj v najbogatejših krajih, kamor prihaja več tujcev kakor pa v lepše kraje, skoro vse časopisje nam nasprotno in na videz tudi ljudstvo. Na jugu — v revnejših krajih pa je že zunanja slika drugačna.
Bremen vojaških priprav, ki jih vlada ljudstvu nalaga, bi v mirnih časih ljudstvo ne sprejelo. Ce bi Salandrovo ministrstvo hotelo stvar gnati v katastrofo — bi vsaj v prvih tednih — o tem ne smemo dvomiti — lahko računalo na brezpogojno in požrtvovalno pomoč cele dežele, kajti mirna ražmišljavanja in pravični pomisleki bi tedaj umolknili pod mogočno plam-tečim sovraštvom. Zato tudi skoro sleherni odobrava parolo vlade, da mora biti I-talija oborožena do zob. Da bi pa imeli odgovorni možje, ki končno vendar tudi v Italiji odločujejo, kako resno voljo za vojno, je pač več kakor dvomljivo. Seveda je tudi v Italiji najbolj slišati one, ki kričijo najbolj na glas, pa ne dobijo zmeraj pravega odgovora, ki bi jim zaprl u-sta. V Rimu sem slišal v tramvaju govoriti nekai mladih ljudi razburjeno o potrebi, da se »neodrešene kraje« osvobodi takoj in sicer z vojaško silo. Castnik-stotnik,
in enako postopanje, kar se je na teh konferencah popolnoma posrečilo.
Delo časopisja v vojni. Strokovni list
*Zeitungsverlag« kaže v daljšem članku na to, kako velikansko delo in kake težave je vojna navalila časopisju. Občinstvo nima niti pojma, kako ogromne zahteve se stavijo časopisju. Ne samo, da stroga cenzura nalaga veliko rezervo, uredniško delo in tudi popolnoma tehnična dela so se znatno otežila. Veliko odličnih časnikarskih moči je bilo poklicanih pod orožje, prav tako je bilo veliko stvari, ki so potrebne v časopisni tehniki, odvzetih v vojne namene, ali pa so se jim cene znatno zvišale. Zato se je v Nemčiji pojavilo vprašanje, ali bi ne kazalo, da bi se obseg časopisja kontingentiral. to je, da bi se obseg nekako omejil. Ta namisel pa se ni sprejela. Tako je posebno ob začetku vojne delala velike težave dobava papirja m barve. Imenovani strokovni list poudarja, da je težkih razmer časništva v veliki meri krivo občinstvo, ki ne pozna težkoc, s katerimi je spojeno posebno v vojnem času izdajanje časopisja, in zato zahteva od njega čestokrat nemogoče stvari n po krivici ostro kritizira.
Vojna oskrba v letih 1870. 1871. Za primerjanje s sedanjim obsegom vojne o-
mora nas uovesn ao sp; rodov! Današnja vojna dovede iz kaosa meddržavne anarhije k novemu temelju pravičnosti narodov-.
Citirali smo tu kulturen in optimističen glas o vojni, ker vsaj ublaži strahote, o katerih čujemo vsak dan: kajti svrha, za katero se danes vojuje, je sveta!
Francoske ženske na fronti, ludi na Francoskem ni lahko nebojujočim se priti na fronto in tudi uradno pripusceni poročevalci si morejo ogledati bojno črto samo mimogrede. Zanimivo pa je, da celo tja kamor ne morejo prodreti niti poročevalci, prihajajo ženske. Ti obiski žensk celo v prednjih črtah so začeli zavzemati tak obseg, da je bil Jofire prisiljen, da jih je prepovedal. Z oziroin na to prepoved so prenehali ženski obiski, toda vkljub temu pa še vedno kaka ženska prodre do prvih vrst. Kakor pripoveduje »Temps«, jc moral poveljnik nekega pešpolka nastopiti zelo strogo: možje, katerih žene so prišle v posete, so bili kaznovani. Prepoved posetov je bila utemeljena tako-le: Vsak mož ima dolžnost — kakor zahteva državljanski zakonik — da zahteva od svoje žene, da ga uboga. Vsak oženjem vojak mora biti toliko možat, da prepove svoji ženi obisk. Tem huje pa za moza, ki
Stran II.
„VEČERNA EDINOST- št. 31.
V Trstu, dne 19. februvarja 1915.
pri svoji ženi nima toliko avtoritete, da bi- Ekumenski patrijarh za mir. Germanos žine spisov daje seveda do^sH da pa žena uboga, »kakor zahte- V., patrijarh ekumenski, je posnel izgled pava državljanski zakon«. Možje so tudi od-;peža Benedikta XV. ter je začel miruvno
""akcijo. Kot duhovni poglavar grško-iztočne cerkve je naslovil na rusko, grško,
govorni za neubogljivost svojih žen. V prejšnjih časih je bil zaradi neubogljivosti vojaške branjevke kaznovan vojaški branjevec, ker je bil odgovoren za slabo vedenje svoie žene v vojni,
Ujelniško taborišče v Istrahanu. Ruska „Rječ* objavlja sledeče pismo o položaju vojri i ujetnikov v Rusiji: Eden najvažnejših krajev za vojne ujetnike na Ruskem je lstrahnn, tako mesto samo kakor tudi vsa gubc-rnija. V glavnem mestu so se avstrijski in nemški oficirji že čisto dobro udomačili. Stan:jejo večinoma v privatnih stanovanjih
_____ w	romunsko, srb k» in črnogorsko sinodo encikliko, v kateri opozarja na strahote te vojne, izreka željo, da bi se skoro vspostavil mir, ter nalaga omenjenim cerkvam, naj ga podpirajo v tem z vsemi sredstvi.
Pl. Trot h a podlegel ranam, zadoblje-nim na bojišču. Kak-r poroča albanska korespondenca iz Berlina, je tamkaj umrl stotnik Tilo pl. Trotha in sicer za ranami, ki jih je dobil na zapadnem bojišču. Tilo pl. Trotha je bil na dvoiu kneza Viljema
in se smejo gib ti prosto. Glasom ženevske VVieda albanskega dvorni rraršal, je odšel
konver.ciie dobivajo svojo plačo in smejo imeti skupno s knezom iz Albanije in se udeležil
tuii svoje v jake sluge. Med ujetniki se na- : s- danje vojne. V bojih v Franciji je bil
hujaj) pripadniki raznih narodnosti, ki stanujejo po vojašnicah in se morajo ravnati strogo r;o ruski?: vojaških pravilih. Vendar pa š/nej » sedaj tudi že sami v mesto, do-čim jih ,e v z četku spremlj la vedn> straža. Vporabljanje ujetih vojakov pri gradnji ka-na-i^aci.e, se ni obnesla. Vsled do'gega časa so se ujetniki obrnili do uredništev s prošnjo, naj bi jim poši jali liste. Temu se je
te ko ranjen na desni roki. Vrh tega sta mu pop« kala oba bobenčka v uše-ih in ta bolezen se je razvij la vedno bolj nevarno, tako. da ji je pl. Trotha fconečno podlegel.
Bombe na plesu v So iji. „Ag nce Bul-
gare* poroča: V noči dne 15. t. m. se je dogodila iz d ose d. t j neznanega vzroka eks-p'ozij.i v dvorani mestnega kazina v Sofiji, Kjer so priredili ples bolgarski ume niki in
■*l" ?--1 — j K	i	m	-	rvjii	^.'iiivvjiii
tudi ugodilo in zanimivo je, kako pridno se	je biia	velika mnužica odličnega ob-
uč ljudje ruski, da bi zamogli čitati liste n	činstva siutj se <ja tu gre za bombo ali
__r4nl mn /\r liontlr 1M A Mrkcmrllrih Iri <ŠP	. .	.....
se vsaj deloma orijentirati o dogodkih, ki se gode po svetu. Posebno skupin > tvorijo vojnoobve/ni civilni ujetniki. Nahaiajo se po vs j astrabanski gubemiji. Prebiv l?tvo pro-v nce Istrahan je jako ve-elo, da pridejo t jci, ki dajejo dosti zaslužka. Malo st;<no-
Sk a dr a.
Že ob od- ,
f»atl*»slavov ^am ni prisostvoval zabavi i ter se je bil opravičil, ker jc odpotov al i/ nes se ti glasovi niso izpolnil, tako, da so | •	s , b
se lju 'e privadili tem gas v. m ter jim ne; J.. ^ K ,
bi
Cetinje po eben odposlanec, ki odvrrr! t .1 ie namere. Tedaj so
silno veliko dela. Pisma pa niso'pisana le v ruskem, v češkem, v nemškem, v slovenskem, v hrvatskem, v srbskem, v poljskem, v madžarskem, v francoskem in angleškem, v italijanskem in romunskem jeziku, ampak tudi v hebrejskem, estniškem, finskem, letskem, armenskem, perzijskem, turškem in arabskem jeziku, da, dobe se celo pisma v indijskih jezikih. Iz tega se vidi. kako jezikovno znanje je združeno v tem cenzurnem uradu. Kako težka je naloga pregledoval cev pisem, spozna vsak, kdor pomisli, da so pisci večinoma ljudje, ki jim dela pero težave, ki pišejo slabo in ki skoraj nikoli ne pišejo slovnično pravilnega knjižnjega jezika, ampak v svojem domačem narečju. Ta ogromna množina pisem se natančno prebere in ne eno pismo ne gre naprej, da bi ne bilo na njem potrdili, d i ga je cenzor prebral Pri tem uradu za pregledovanje pisem je poseben odelek za proučevanje sumljivih pisem. Na-j ravno je, da poskuša vsak vojni vjetnik kar more največ pisati o tem, kje da je, kako se mu godi, v kake razmere je prišel itd. V ta namen se vjetniki radi poslužujejo skrivnostnih znamenj. Ali zapišejo — po dogovoru — kake številke, a:i narišejo — tudi po dogovoru — kake figure ali si pomagajo kako drugače. Tudi je mnogo phem' ki so pisana z nevidno tinto. Najbolji prebrisani vjetniki pišejo z nevidno tinto same dogovorjene številke aH znake. Vsako pismo se seveda prav natančno preišče. Značilno je, da prihaja skoro 90 odstotkov vseh inkiii šifriranih pisem na ruske vjetnike. Na Ruskem pač tudi preprosto ljudstvo ne verjame, da je pisemska tajnost za_otovijena in zato so vjetniki tako izvežbani v porabi tajnih znakov. Vziic silnemu delu, ki ga daje j p:eg-edovanje teh pisem, se ta pošta vendar hitro ekspeaira.
zvezi v rbskim Tržaška pekovska zadruga vabi zadru-
23	jžnike na prvi redni občni zadružni zbor, ki
se b > vršil v ponedeljek, dne 22. f bruarja
t I. točno ob 4. uri popoldne v dvorani i
„Fenice", ulica Siadion št. 6,, I. nadstr. s\
sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in o-
dobritev zapisnika prejšnega zadružnega zbo-
- ... . j ra, ki se je vršil dne 15. januarja t. 1. 2.
K ure in jc provzroci'a si-;poroei!a 3 čitanje poročila o delovanju! , jc — -i--------
9a
PRIPOROČLJIV TURDKE
e n ■a
Pohištvo.
HHH postelji vzmeti, nove Žimnico K 86.— Po-llvC polna skalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, L	2318
Razni.
DMIffftfn v naJetn ?e dajo razno rl UUUJU ka rarne. mleka-ne in dragi
obrati, h »o, vile itd. Pojasnila dajo Kolaršič, kavarna Gorso od 9—11. 8—6 telefon št. 825 41
gostilne, obrtni
Čistilo za feuUe

STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe-. rila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za-
Ivese, trliž po izjemno nizkih cenah.
arkete in kovine. —
_______________ j a z z u 1 i & Comp. Via
Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška to- j varna.	2114
peklenski stroj. E? a oseba je bila ubita, a deset ranjenih, od teh er<a kžko.
Na pltsu je bila soproga ministrskega predsednika Radoslavova in ves diplomatski zbor. Bomba je !> la vržena iz n-ke sosedna temne sobe. a ulj jej ie bila soproga Raki pa je
Francesco Buda, zlatar !!?
Trat, nit ca Scaifc&ta it. 1.
Frcdaja srebrnih in loviu&atih ur, od 4 krcn dalje, uhrni, pretani, verižice iz ameriktntskega dcuble zlata »ključno po piiložno-taih cenah. Prodaja, ku p uje in menjuje alato, srebro ia dragoc. Tvrdka BUDA m^re prodajali po neverjetno nizkib cenah ker ne izdaja ve'ikanakib svot za lukanrijozne prostore. razsvetljavo itd. itd., ksr mora končno vae plačevati kupovalec.
hUina primorska tovarna
dvokoles .TRIBUNA-Gorica, Tr2aSka ul. 23 prej pivovarna Qoriup). Zaloga dvokoles Šivalnih In kmetijskih strojev.gra-mofonov. orkestmn. itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna «1.2—*
Plačuje se aa obroke.
Ceniki franko.
• dll
vane, ki je veljal) sicer 5-10 ruMjev, sc i t|os|<ivova> ^\ ,>a je ' osta'a nepoškodovana, oddaja Nemcem po 20, 30 m tudi 40 tub Q ir(1,jskj pnr0čnilc Boljadimov je ubit, a Ijev. V začetku so gledali doma mi ujetnike , ^ t f)5cb r;tnj(.nih. mtd n imi sorodnica re liko po strani in jim tudi niso dosti | Ratlos! !v0va^ g <Spa Pronadaljev. Potem liči z?u ali, toda sedaj so se že popolnoma pri- ^, m;n s|ia V|l,nc Fičeva in posl ihc Bra-vadi'.i nan;e	' kalov. Att nt.itorja dos daj niso prijeli. Arc-
Namere Črnogorcev glede S k a dr a.! Iir !nji, j«. Vcč ose , ki so v .ReiclT-post" javlja o it Skadra: Zc ob od- | poslaništvom, h^i u i tenaciior.a nih čet se je govorilo o' cve .lutlnem vhodu črn gorskih čet. Doda
i n3j »diićnt'ji kroj;i. Na pksu je b io ( kolu K)0i» pova: ; criili ^estov, pripisujejo več nikake važnosti. \ zlic temu Vcčjcm delu v maskah. Bomba je padla se je govorilo v tem času o gotovih dmh, v jVlTnnj 0|c.	-.. .
k- se m.i i.vr^i zaseoe-j, nu-st	le« strah. Porušila je sredino dvorane V	in predioiite; zaključnega računa,
se bilo to tudi dogodilo, da -i	hip so se spustili v beg. Kasneje je bilo | ^	OdobriteJ proračuna in
v'p^ii t O k nst tiTa:i°' da ic alcnla,,JI odPrl ?eka 7?' določitev zadružne udnine za leto 1915. 5. j i ui« „,fnin Kiti nhTirnP1 Prta vra,a in ic taVo do^cl do ™ c- irii Slučajnosti. V slučaju, da ne bi zadružniki
r^ie S o Vedt iu	ob veliki dvoran?. P > atentatu je	mloh določeni uri v zakonitem številu, I
r. ram Italiji. Da les je idtja o zaseatnju | nij brcz sjetJj pfavj £udcž jc blJ> Ua so g<>-,F
sprt Radoslavova in diplomatski zbor ostali nt poškodovani, da^i je bila bomba name-z'~ n e a iej grupi. Ravnatelj redarstva, ki ima
• Preti trža!Ka tcuarna •
brusnlii Kbou, smirKa m „corundiim"
Pilottl-Trst
Pisarna: Biva PescatOFi 14, Tel. 15-25 |
M. 11-57 TBJT Tslef. 11-57
Sk g J
dra živeja. nesjo kedaj; tukajšnji ćrr.o k k r.zul je nekoč izjavil celo povsem
Ddku o, da Crnogo a v deg ednem času z
rede	Tudi neki črnogorski zdra nik ( d 7ačt{ka vo|ne vsa pooblastila, je prcgli-
ii lekarnar, ki Ma do^la seml ai, sta pri o-> -	• •	• -
vedoval^, da se Činagora pripravlja, da bi
s 1 oostrenc obsedno st nje, ker se jc seoaj biago postopa o v tem
do-
pogledu.
00!MČ2 m\l
Pri delu je tudi nekaj oseb iz tukajšnje okolice, ter 120 Bošnjakov. Dne 16. februarja se je dogodila grozna nesreča. Pri jako narasli reki sta delala v čolnu Janko Vatovec iz Zgor. Vrem in en BDŠnjak, mohamedar.ee. Poslednji je izgubil _	rav. otežje ter zgrabil Vatovca čez prsi in
Excquatur konzuloma. Z Dunaja nam rokc> tef sta oba teiebniia v Vodo. Ubogi
javlja.o: „Wiener Zeitung" pnobcuje: Nje- Vatovec ;e bil dober plavač, a ni se mogel govo Veličanstvo ctsar je na podlagi poro- ^ ker mu :e oni roke trdno držhjt takoda čila, podanega po ministru cesarske in'sla oba utcnj!a. Trupli še niso našli. Pred kraljeve hiše in za zunanje stvari, z naj- i IptQai e ravn0 na tako tragičen način našel višjim sklepom od 27. januarja podelil nai-1 smrt brat Vatovca, namreč pri premogovni-viiji excquatur diplomu imenovanja Toribiojkll	Dva brata ima v vojni (eden
Ruiz Goinaza generalnim konzu'om argen- e vjetnik v Srbiji). Oče in mati sta stara
♦ inclrn rdrtnhli \r Trctll in imPnfll IA li	1 i	. ,
zavzela r-esto. Možno je. da hoče Črs ogora to storiti iz razloga, da bi se laplje osk-bo-vela z živežem. Da-si so tu žMjen-ka sred-6-va draga, vendar bi bila Črnogori d na tn žnost, da si brez kakih stroškov odstrani ©v re, ki so obstajale dosedaj glede preva-fcanja blaga po Skaderskem jezeru.
Koliko je Poljakov na bojnem polju. Fran Molnar opisuje svoje b vanje v Kra-kovu ter prepoveduje, da mu je reki Poljak tekel sledeče: „Prosim vas, napišite, da je polj-ki narod najnesrečneji narod na svetu.
V^a vojna se vrši na poljskem teriU r ju. Pod tinske republike v Trstu in imenovanja Jose i ocroc jct
n m-ko komando se bori od preko 4 mi- Marzelin de Moraes Barrosa generalnim —^-1
Braziljskih
li, nov Poljakov 349.000 vojakov. Tu pri nas se od 4 in pol mili na Poljakov bori 400.000 voj; kov. V Rus ji od 12 milijonov Poljakov 8(0.000. Proti 800.000 ruskih Po-l ak v se b ri torej 740.000 nemško-avstrijskih Poljakov".
Amcrikarska nota. Neki s^trudnik „National Z itun-e" je im 1 razgovor z berlin-ikim zas.opnikom Združenih držav, k je Izreči Nemčiji znano amerikansko noto. Amerikanski pos'anik je r^k^l pri tem:
konzulom zjedinjenih držav braziljskih v Trstu.
Boj proti sedanji cenzuri. „Slovenski narod" cd 18. t. m. piše: Dunajsko društvo časnikarjev je poslalo pnsebno deputacijo k m n sistemu predsedniku in k justLnemu ministru posred vat, da bi se sedanja cenzura premenila. Govorilo se je mnogo, a uspeh ,e očividno ta, da ostane vse pri starem, deloma zaradi tega, ker se organiza-
------- ------ - r	i	---- >	um iifiULUi oiva nt vi a inumu	»
N ta snie-iKsaske vlade Nemčiji je ses a v- i nist.skj predsednik je pač priznal, l-ii v zel) pri- teljskem t nu. (enu naj bi; s.,pisje cj n 0 v rano in v izvršev; Nemči in Združene države začeli vo,no iih naiotr s;ino orneieno .a Domaeati
cija nadzorstva ne da enotno ustvariti. Mi-
da je ča-anju svo-
isemc j in z.uruzcnc ui^ivc	i	| jiij'nal( g silno omejeno, a pomagati ne more.
re.; seboj? Ni ga med obema deželama A\inistiski predsednik se je sam smejal, ko niti nijmar e-a spornega predmeta, ki bi se mu je p0vecja(0? da se v enem kraju kon-onr . eeval vi jno. Imeresi Nemčije n Ame- j fisciraj0 najbolj nedolžne stvari, ki so jih
mo^li drugod neovirano priobčiti, da so bile
n Amerika se ne križ ji nikj r na svetu. Mi sej im^rr.o Nemčiji vel.ko zah aliti, pred vsem za izvrstne driav jane. Tod.t v NemčiJ so preveč naklonjeni k misi', da bedo naši Nemško-Amerianci v slu aju vojne najprej Nemci in šele potem Amerikani.
Amerikanski državljani nemškega pokoljenja so najprej in predvsem Američani. Isto < ve!;i tudi glede Ircev-Amerikanov.
Kar se tiče vprašanja dobavljar.ja orož a | in municije Angliji in Franciji, proti kateremu se na Nemškem tako britko pritožu- j jejo, moram reči, da ne morem prav umeti
Dr. PETSCMMGG
TEST, VIA S. CATERINA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolerni: I'1?—1 in 7—IV2.
k niiscirane stvari, ki so jih javni uradi poslali listom in da je hotel na Dunaju neki fun ejonar pn povedati celo natis važnega poročila, ki ga je ministrstvo samo poslalo listom. Ostane torej vse pri starem. Eno pa smemo pač povedati: če so na Nemškem in na Ogrskem znali stvar tako urediti, da imajo časopisi res razmeroma veliko svobodo, potem res ne umejemo, 7akaj bi se to ravno pri nas ne moglo zgoditi.
Nevročljive poštne pošiljatve. Tukajšnje
: * ' - - h , _ * _ _ _ j i c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam tega ogorčenja. Donave oro^a so po med- je dopSslalo seznam tistih priporočen h in narodnem pi vu dop.stne. To je ugotovljeno | ]^vJnih ožtnih pošiljatev, ki so bile me-v nekem c ar.u haaske konvenc je k ga je	januarja 1915 v oddelku za nevročljive i
F . f'	nanr,m POštri pošljatve odprte, a so njih odpo-1
vojne se |e vlada Zjedm^en h diz.^	P. * ^ Se7^am bo iobčen v tu. |
nem ki v bdi sklicevala na te mednarodno-	1	polnem obsegu, j
pravne dolococ m nemška vlac'a e vzela R	K .	s i
to izjavo na znanje kar brez druzega. Sedat, Velika katastrofa v Kranju. Iz Kranja ko traja vopa žc šest mes.cev, se nam na- ; poročajo „Slovencu-: Nocoj je padla velika
enkrat'očitajo ta d bavljanja municije	na
DhlLkaU
zaloga steitlnsKeSB materilsls* Tosarna csmentriln plošč in tvl
TRST, Carnpo S. Glecoso 11 in V. Cencsril'm 1
<Zss£sj ceilr^e Sv. Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne._Postrežba točna.
ProtfolalBiCB ur In drsgocenosll
G. BUCKi
(w drug Drag. Vekjata)
TrstCorso Jt 35.
Bogati iiber zlatan ine, srebrain«, dragocenosti in iepnih ur Kupnje in menja staro b zl*lo in tudi srebro z novimi predmeti. — R Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi tepne ure.

g! ji in rra:ciji. Živahnost, s katero nemškega časepisj« protestira preti temu dobavljanju. je po mejem mnenju v interesu obeh dtžel zelo obžalovati.
Mej Um pa se je v širokih krogih prebivalstva Z'edinknih držav začelo oživljati
An-1 skala ^išo v Peček. Jurij Sirk je bil ra-del nJer,» a so Sa rešili. Tri osebe so še pod razvalinami.
Pisma vojnih vjetnikov. Koj začetkom vo ne je bil na Dunaju ustanovljen poseben urad za pregledovanje vseh pisem in dopisnic, ki jih pišejo naši domači ljudje voj-
os!er govor proii Ameriki, potem je nevar- in dopisnic. Ta pisma in te dopisnice se nost tn. da bi se to razumevanje moglo naprej razdele po jeziku, v katerem so pi-zaJužiti v k .li. Naravno je, da je javnost v sana, in potem se oddajajo ta pisanja posebnim Amer.ki r zburjena vsled možnosti, da bi se, skupinam pregledovalcev, ki so dotičnih je-vskd a'rije n m;kih podvodnih čolnov mo- zikov zmožni. Vsa pisanja, ki so količkaj g^a potopiti tudi kaka amerikanska ladja. Ta sumljiva, ali stvarno zanimiva, se predlagajo slučaj je pa t di edini, ko bi se moglo go- uradnemu vodstvu, ki dobiva tako splošen torifti o rtsdi zapetljajih med obema vla-, pregled o vsebini vsega dopisovanja in podaja * iti dru e^a povo a za konflikt med i tem od časa do časa o tem poroča vojnemu NVnčii h A "eriko absolutno ni.	ministretvu. Pregledovanje te ogromne mno-
r«i«iifiiir ii mmu__^ca
To£rg ure prodala |
'^iniEio MUlSer

najuglednejša in najsta-rejša prodajalnica nr v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicold)
Velika izbera
verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ltd.
Ustanovljen« k
■ I
D9 KORSANO

im y isti
PLOMBIRANJE'
ul. su. FrančišKa As. ZO		
i ! 1 j i—		□

olicehum TUSCMES
i sc bo zborovanje vršilo eno uro pozneje z i vsakim številom navzočih zadružnikov. Velika nesreča v Vremskeni Britolu.
I080S0MV« K1K
KONC. ZOBNI TiHNiX
TBIT
UUCA CfiSSR^fl, 13II. nad
Z	a
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom u£0 Ji z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
L«_
MmiK „Edinost*»Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GRt/FA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii i8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioluušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
ees
m
n
u n u
R
0
n
63
n
Odlikovani Čevljarski mojster
Viktor Sdienk
salagateJJ obarala «. kr. tel. B trof ulile ga y«i»ljitTa :»
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gosp«, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščile Fredio, Globin, cavaller In Clr. Metodovo mazilo.
Trsi, MMm n
1911IIIHIIR9HI1I1II USU! Kirodiinica in dišouarnica JOSIP PET0RIĆ
Trst: Centrala V. tadotlo 19. teL 23-69 Podniinlca: Via Lazzaretfa nedua si. 32, Via fipiari s"l. 4 in Via Hcnlcrsina (Rcjan) 2. - Zaloga na debelo V. lazzarotla vetehio 32
Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta di-šriv in mila. — Toiletnc potrebščine za gospe, gobo (direktni uvoz) |gT ^fl g U m j ^
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frere«. Specijaliteta higijenićnih potreb-čin. Dva-najs-erica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti poailjatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto uzorce). — Tajne pošiljatve.
MILJ
zalogu vina m Prošeku štev. 131
priporoča p. n. občinstvu ia gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domaČega pridelka iz Vrsara (Orsera),
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od l/« hektolitra naprej*
Hi
i *** L:
^ft^^stfT^e5 kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za ■	nikeliranje, posrebrnenje, bakranie 1. t. d. i. t. d.
Trst, Via Gaetano Donizetti št- 5. - Telefon št. 126, Rosn. IV.
Popravlja priprave za točenje piva, motorje sa gas in benzin, sesaljke, šivalno stroj«,, motocikle, bicikle in izvrtaj e druga dela, ki tpwl*jo v stroko achauikov, priprave za e ftktrično razsvetljavo, elekt ične anotoije in vidigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehnično. - Zaloga žamtc, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov.
es: b 3 fc'mas . ..i s a m'i'5
i n — a a	s s :