174. številka.
Ljubljana, v četrtek L avgusta 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poHljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... n 11'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25— j Četrt leta ... K 650 Pol leta .'■.,„ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 83"   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače s.
ne oziramo na dotično naročilo. ISf List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Volilno gibanje.
Pozor na volilne imenike!
Volit veni razpis deželnega predsedstva, glasom katerega se volitev poslancev iz kmetskih občin vrši dne 12. septembra, se je objavil po vseh občinah in sedaj se začne velevažno reklamacijsko postopanje.
Opozarjamo vse somišljenike, naj skrbno pazijo, kdaj nabije žnpanstvo na občinski tabli naznanilo, da so volilni imeniki skozi osem dni razgrnjeni na vpogled in jih prosimo, naj se z vso odločnostjo in pazljivostjo posvetijo rekla macijskemn dela
Vsa pojasnila itd., kar jih kdo želi, daje brezplačno   „Izvrševalni   odbor narodno napredne stranke v Ljubljani". * *
Iz Mirne peči, 31. julija. „Pfeifer je prišel," tako se je glasilo zadnjo nedeljo po prvi maši po naši vasi. A ti glasi bili so ironiški.   Po strani smo
ga gledali, češ, kaj je pač prišel zopet k nam. Shoda menda vendar ne bode, saj ni bilo nič slišati o njem. Posamezniki znali so si takoj odgovora: „Kaj, za nos nas hoče menda zopet voditi", .prikupil bi se nam rad", Bza mandat se zopet boji" itd., take in jednake zabavljice bilo je slišati. Vse je hrepenelo zopet po kaki novi zabavi, katera se morda danes zgodi. Pa ni nam bilo namenjeno. Pač pa smo izvedeli takoj, da nas je obiskal naš zastopnik v državnem in deželnem zboru, — „da izpolni svojo poslaniško dolžnost", kakor je pisal teden preje župniku.
Da. dolžnost, a kako jo izpolnjuje? Tri vasi „Globodoli" leže v veliki in globoki dolini, zaprti od vseh strani j s bribi, kar je krivo, da ob deževju tam nastala voda napravlja posestnikom ogromno škodo, ker nima nikamor odtoka. Večkrat so se Globodolci že obrnili do svojega poslanca Pfeiferja, naj bi jim on pomagal. No, — pomagal jim je, pa do sedaj vedno samo z obljubami. Najrajše pa pride s temi obljubami seveda neposredno pred volitvami. In komaj so bile razpisane letošnje deželnozborske volitve, takoj prihodnji dan bil je Pfeifer že pri nas. Zakaj ravno pred volitvami? Drugikrat se itak za nas nikoli ne zmeni. Pa on že ve, zakaj. Ker do sedaj za našo občino ni še ničesar dosegel, s čimur bi se mogel, ponašati, tedaj mora pač nekaj storiti za svoje volilce: obljubovati jim mera, tolažiti jih pač mora, če ne, potem adi jo mandat! In to zna! Tako še sedaj, leto za letom preplavlja voda globodolska polja, ker jo je radi terena nemogoče odpeljati. Pa morda se zna gosp. Pfeifer tudi z nemogočim boriti. Istina je le, da porabi vsako priliko, da ljudi farba, da se jim prikupuje in obljubuje, da le obdrži mandat No, pa tudi naiven je naš g. poslanec, kar je pač pokazal že pri zadnjem volilnem shodu. „Jaz bodem že pre skrbel, da vam voda ne bo več delala škode, a to se bode dalo narediti le deloma, zakaj za časa deževja pač ni mo-
goče ničesar ukreniti, da bi se voda odtekla drugam." Sancta simplicitas! Kdo je pa še čul, da je voda delala škodo — ob suši? To bi kmetski poslanec vendar moral vedeti, to se lahko zahteva od njega. In s takimi nasveti naj bi bili naši Globodolci zadovoljni!
Sedaj pa je prišel Pfeifer zopet k nam z istim namenom, kakor že večkrat preje — volitve so pred vratmL — Kakor v začetku omenjeno, pisal je pred tednom d ni j Pfeifer našemu župniku, naj prosi župana, da bi leta oznanil Globodolcem, da pride 28. t. m. v Mirno peč »izpolnjevat poslaniško svojo dolžnost", ter jih reševat osodepolne jim vede. Pa kaj je naredil župan (n b klerikalec)? „Kaj meni mar Pfeifer, ta t&ko za nas nič ne dela, in tudi v tem slučaju ne bode nič pomagal." In ni se zmenil za pismo. Tako mislijo o Pfeifer ju njegovi volilci, celo tisti, ki ga bodo tudi letos proti svojemu prepričanju in kljub vsem njegovim n e zaslugam morda še vedno volili. Pfeifer je ostal toraj s svojim pismom na cedilu. Marsikomu se je moral potem smiliti, ko je pred župniščem sam moral sklicevati ljudi, naj gredo z njim, da se bodo malo „posvetovali". Kako lepa primera s tistim možem, ki stoji pred menažerijo, ter kričaie ponavlja isti: Jto notri, le notri; bodete videli.. . itd." In res, posrečilo se mu je končno zbrati nekoliko interesentov, ki vsi že dolgo pričakujejo pomoči od svojega poslanca. No, to „posvetovanje", ki se je vršilo v občinski pisarni, itak ni trajalo dolgo časa, saj se je ponavljala ista potreba, kakor pred leti, in prišlo je do tistega zaključka, kakor kdaj preje. Seveda, Pfeifer je obljubil vse mogoče in nemogoče, pa kaj to vse pomaga, ko bo pa ostalo zopet pri starem. Stara stvar! Čemu je neki prišel v tej zadevi! Informirat se! Posvetovat se! Ha, pesek v oči!! No, mož se je čutil pač poklicanega, pokazati se spet svojim volil-cem in prikupiti se morda še s tem, da je potem — za nameček — plačal par Globodolcem za zajutrek.  Pa to je stranska
stvar, telesno delo usmiljenja, in g. Pfeifer je itak pri nas znan kot zelo radodaren, saj vselej rad plača za par literčkov, kadar pride k nam. — Pa, g. Pfeifer, ko bi Vam bilo res toliko za blagor svojih volilcev, kolikor vam je za vaš mandat, ne bi bilo ljudem treba že čakati leta in leta odpo-moči, Vi bi dosegli to, kar vedno in vedno obetate, že zdavnej lahko. Če pa veste, da ne morete doseči, zakaj pa potem ljudi ope • tovano varate?
Pa dovolj o tem. Nekaj drugega še! Gotovo bode priredil g. Pfeifer tudi letos pred volitvami svoj volilni shod. Nam bode vse jedno, če stori to, ali ne. Pa vendar, čemu? Saj že naprej vemo, kaj bi ta obsegal. Klavern bi bil, kot so bili drugi. Poročati o prejšnjem delovanju, ne bilo bi kaj
— za prihodnost pa, no, saj veste! prišla bi na dnevni red — globodolska voda. Čemu si toraj delati nepotrebnih stroškov! Pač, nekaj smo zadnji čas pa vendarle dosegli, kar bi imel naš poslanec morda poročati, in to je l\'a km dolga občinska cesta do kolodvora, katera se je letos uvrstila med okrajne. Za to smo prosili celih šest let
— za cesto, ki je dolga poldragi kilometer! Tudi tukaj sama obetanja našega poslanca skozi celi čas. Naposled smo vendarle „prejeli, kar smo prosili". Pa, o joj! niti to ni zasluga poilanca Pfeiferja, pač pa se imamo zahvaliti za to jedino le na« šemu okrajnemu cestnemu odbora. Pa, ne glede na to! Tudi ko bi se imeli za to cesto zahvaliti g. Pfeiferju — to vendar ni še nobena zasluga — v 6 letih priboriti si poldragi kilometer dolgo cesto. Pa niti tega ne! Čemu toraj volilni shod? Ni gradiva zanj. Škoda denarja, časa in truda na jedni strani, na dragi pa, čemu ljudstvo razburjati, ki je malone vse nezadovoljno 8 sedanjim poslancem. To je golo dejstvo, brez razločka, bodisi liberalec ali klerikalec. Bode treba letos pač žrtvovati zopet marsikak katoliški groš, da se še pridrži kak neza-dovoljnež, in pa v farovžu bode treba zopet zaklati volička, kakor pred državnozbor
LISTEK.
Rejenček.
Sličica. Spisal Janko K—r.
Prosenova družina je štela sedem glav in sicer očeta Jerneja, ženo Lenko in pa pet lepih, zdravih, črnolasih otrok, od katerih je bil najstarejši sedem, najmlajši pa pol leta star. Jernej je bil spreten tesar. Po cele tedne ga ni bilo domov, hodil je za ljubim kruhkom. Tisto njivico pa, ki se razteza na koncu vrta do potoka tam v delini, obdelovala je Lenka sama, brez tuje pomoči In kaj bi tudi ne; zaslužka je bilo malo, otroci pa so bili vedno lačni, kakor vrabci v gnezdu.
Zjutraj je očedila in napasla dimko, skuhala zajuterk, odpravila najstarejšega v šolo, zaklenila vrata, zadela zibel z najmlajšim detetom na glavo in hajdi na delo. Odstavček se je previdno poprijel njenega predpasnika, dva pa sta nesla potrebno poljsko orodje.
Na njivi je postavila zibel v razbor, da je ležal mali ljubljenček v senci, otroci pa so natrgali maka in plavic ter živahno zabavali črnoglavega bratca. Ko pa jih je premagalo pekoče solnce, pospali so za vrstjo na trdi razrušeni zemlji . ..
Nepričakovano pa se je pomnožila Prosenova družina.  Poleg najmlajšega do-
mačega sinčka ležalo je v novi, prestorni zibeli smehljajoče se, rmenolaso dete v živem nasprotju z domačim paglavčkom.
Šestnajstletni Koprivčevi Tončki seje bilo nekaj primerilo, kakor se to često dogodi deklicam, ki razpolagajo z raznimi mikavnostmi. Tončka pa tudi ni bila zad nja med dolinskimi lepoticami. Stara Kopri vka je tarnala in jokala, da je bilo groza, toda jok ni pomagal hčerki prav nič. Za nekaj mesecev je šla v mesto k sorodnikom „kuhati se učit", in tedaj je prišel Stanko na svet. Kmalu potem je že znala Tončka kuhati in prišla je domov.
Ljudje so si pripovedovali marsikaj, kakor je to že navada, le stari Koprivec ni vedel ničesar o vsem tem.
„ Usnje im a na očeh, da ne vidi in ne ve, kar vemo že davno vsi," se je ugibalo.
Stari Koprivec se res ni pečal mnogo s svojci, ampak po cele dni je zdel v svoji sobi, toda degodi se pa vendar le, da se snide oče s svojo hčerjo; no, potem bi pa le moral videti kaj in kako! In prav je bilo, da ni vedel, kajti bil je grozno nagle jeze; ubil bi bil — tistega dacarja — in njo.
Ker je bil Stanko v mestu predrag, preskrbeli so ga na kmetih. Tako je prišel k Prosenu.
Lenka ga je takoj ljubeznivo uvrstila med svoje otroke; nič ga ni ločila od njih. Če je svojim rezala kruha, dobil ga je tudi
on; če so šli na polje, šel je tudi on ž njimi: imeli so ga popolnoma za domačega.
Stanko je kmalu odrastel svoji prostorni zibeli. V dolgi srajci je tekal z drugimi otročaji po vrtu in njivi. Nekega dne pa se je dogodilo, da so otroci opazili njegove mehke svetlormene lase in plave oči, prav take oči, kakor jih ima Kopriv-čeva Tončka. Najstarejši sin jih je razvrstil in zrl vsem zapored v oči, toda vsi so imeli rjave, črne oči, le Stanko ne.
„Plavček, plavček," je zadonelo kakor v koru.
„Mama, mama, zakaj pa nimam tudi jaz črnih očij, kakor jih imajo drugi?"
»Nič ne maraj, tvoje so še lepše, kakor črne. Pa, saj si moj; z menoj pojdeš prat, drugi ostanejo za kazen doma."
Z rokavcem si je potegnil preko očij in veselo poskočil, Lenka pa je pripomnila zase: „ Revček, imaš in nimaš starišev..." Tudi njej so solze zalile oči
Popoldne je solnce pripekalo, da so cvetice na travniku povešale svoje zvenele glavice. Toliko prijetneje je bilo na potoku, kjer je prala Lenka in je brodil Stanko po plitvi vodici.
»Daj, sleci srajčico, da jo operem, bo precej zopet suha."
„Mama, ali naj se medtem kopljem ?"
„Le kopiji se, pa vrat si umij."
Tam po poti od Hrušice sem je pri-krevsal počasnega, težkega koraka stari
Koprivec. Pogledat je bil šel k čebelam, ki jih je imel pri Tomažinu v kostanjevi paši. Mala žival je bila pridna in obetala je obilo medu, zato je bil stari dobre volje, kakor že davno ne.
„ Zmerom pridna, Lenka, zmerom?"
,0, dober dan! . . . Moram, ni drugače."
„No, vsi moramo delati, res je. Le taki smejo biti brez dela. Kaj se koplješ dečko? To mora biti voda topla . . . Lepe otroke pa imaš, Lenka, lahko se postaviš ž njimi"
»Kje jih pa vidite?"
„V vodi, za grmovje se skriva zali belolasec."
„Ta? !"
„Da, tisti le." —
„Mama, ali ni še srajca suha?"
.Kmalu bo, le malo potrpi."
„Kaj mu srajco pereš?"
,Da, nima druge, pa mora čakati, da se posuši. Revček je, nihče se ne briga zanj, jaz pa ne morem vsemu kaj; še svojih ne morem oblačiti."
„Kako to?! Ali ni ta tvoj?"
BNe, Stanko je le moj rejenček, v reji ga imam"
„Čegav pa je?"
.Poglejte mu v obraz, pa boste vedeli. Čakajte, pokličem ga: Na, Stanko, srajca je soba."
Boječe je prilezel goli angeljček izza
skimi volitvami, sicer bode Sla trda. Da, da, samo in jedino ta junec pripomogel je zadnjič pri nas Pfeiferja do izvolitve. (Z golažem bi ne bilo toliko pomagano). Vendar bodisi korupcija Se taka, naSi ljudje so ga že dobro spoznali, dobro pregledali. Uvi-devSi, da imajo poslanca le po imena, ne pa delujočega poslanca, ki bi res skrbel za njihov blagor, jeli so vendar že odpirati oči ter spoznavati, da so se varali, britko varali, ko so ga volili za svojega zastopnika v državni in deželni zbor. Da bi bilo sedaj drugače! — Dalje o priliki!
I. H., junior.
Istrski dež. zbor.
Poročilo o zadnji seji, ki ga je izdal c. kr. korespondenčni urad, je — najbrž namenoma — sestavljeno tako konfazno, da iz njega ne more nihče posneti, kaj se je prav za prav v tej seji godilo. Vsled tega posnamemo iz .Edinosti" te - le po datke:
V prvi, otvoritveni seji, ko so signori bežali iz dvorane, so bili dahovi nekako potlačeni in je vladala mučna tišina. Zdaj pa se je vršila zopet vesela vojna. V boj nih vrstah sta stali galeriji in za njima je hrumela večina sama. Manjšina je zopet morala okusiti vse sladkosti istrskega — parlamentarizma!!
Gospodje se torej čutijo zopet trdne v sedlu. Saj je bilo evidentno, da so signori sami — seveda, da se jim je moral g. vladni zastopnik poprej ponižno pokloniti — uprizorili in vodili divjanje na galeriji. Saj je glasoviti Bennati kar očitno dajal znamenje galeriji, kdaj naj prične ! Kar podrsnil je s podplatom po tleh!!
Manjšina z deželnim glavarjem in vladnim komisarjem se je podala točno ob 5. in pol uri v zborsko dvorano. Večine pa le ni hotelo biti, da-si se je nahajala v klubski sobi tik zborovalne dvorane.
Še le potem, ko se je bil deželni glavar parkrat podal m e-šetarit in ko se je c. kr. vladni zastopnik, namestniStveni svetovalec Fabiani tudi osebno šel poklonit in ponižat v klubsko sobo veČine, prilezla je večina v številu 13 (manjkalo jih je torej 8) v zborsko dvorano. Dež glavar Campitelli je otvoril zborovanje ter je konstatiral sklepčnost zbornice. Se ve da se je zgodilo to samo v italijanskem jeziku. Pomencal je tudi nekaj, zakaj je še-le danes prišlo do možnosti otvorenja zbora in prešel takoj na dnevni red. Na to so volili zbornične tajnike, revizorje in različne odseke. Manjšina je zopet hotela po kazati tu skromnost in spravcljubnost: želela je namreč spraviti v razne odseke le po enega člena in vse druge člene je bila pripravljena voliti iz italijanske večine,
jelševega grmovja in naglo smuknil v oprano srajčice.
.No, ali ga sed?j poznate? . . . Vsše Tocčke je.8
BKaj?!"
. . . .Vaše Tončke."
Trenutek je postal kakor cd strele zadet, potem pa cdhitel lahkih nog kakor dvajsetleten mladenič proti domu; nič se ni bil poslovil.
.Kaj sem naredila? — Nič. — Naj ve!" —
„Ali me je hotel ta mož vzeti s seboj ? Jaz ga nimam prav nič rad; jaz že ne bi šel, rajši bi zbežal po potoku, da me ne bi mogel ujeti."
.Ta mož je tvoj ded."
„Ded? saj ga nimam."
„Ti tega ne umeš; le pomiri se, saj ostaneš pri meni, dragec moj." —
Ves poten in višnjevo-rdeč prisopihal je stari Koprivec domov.
.Pokliči Tončko in pridita k meni v sobo," je velel ženi.
Nekoliko prepadeni sta vstopili.
Srce jima je govorilo, da ima priti nekaj posebnega, nekaj nepričakovanega.
.No, kaj imaš nama povedati?" ohrabrila se je stara Koprivka, potem ko so si stali nekaj trenutkov molče nasproti.
.Kaj* imam povedati? — Lenkin rejenček vaju pozdravlja."
Pri teh, naglo govorjenih besedah, vskriknili sta obe. Tončka je ujela mater za krilo in stara Koprivka se je morala opreti na posteljino končnico, da ni padla.
katera pa je, kakor po navadi, popolnoma prezrla slovansko manjšino in — večino prebivalstva, čitali so se predlogi, katere je manj Sina že zadnjič, ko so Italijani Štrajkali, izročila predsedniStvu. Predsednik je prečit al tudi izjavo manjšine, zakaj se udeležuje tega zasedanja.
Deželni asesor dr Chersich je čital resolucijo deželnega odbora, da ne vsprejme vladine ponudbe glede doki ade na žgane pijače. Na to se je oglasil za besedo tudi .slad koz v i ti" dr. Rizzi, ki je hotel, da bi takoj razpravljali o tej resoluciji kakor nujnem predlogu. Večina je vsprejela Rizzi-jev nasvet in stvar bi bila res prišla v razpravo, da ni dr. Laginja poučil gospode, da neumejozborske-ga pravilnika, ki določa (§3 7), da se nnjnih predlogov ne more razpravljati, ako ne glasuje za nujnost tričetrt navzočih poslancev, česar pa večina ne tvori, ker je njih navzočih le 14 (tekom seje je došel v zbornico tudi dr. Gambini) in to niše tričetrt od 23. Na to je vsa veČina pala v u učen molk in sam predsed nik je priznal, da ima dr. Laginja prav in je bil za- to, da se resolucija dež. odbora izroči politično-ekonomičnemu odseku.
Na red je prišla potem zakonska osnova o urejenju učiteljskih plač in prav nih razmer učiteljev. Ko je predsednik izjavil, da smatra zakonsko osnovo že za prvo čitanje tem potom, da jo deželni poslanci imajo že tiskano v rokah, dal je či tati nujni predlog poslanca S p i n č i ć a o tej stvari. ,
Deželni glavar je menil o tej priliki, naj bi posl. SpinČič odstopil od nujnosti svojega predloga, in da bi se ta predlog izročil v razpravo o priliki glavne raz prave. Tu je vstal gosp. Spinčic ter je izjavil, da se pridružuje menenju deželnega glavarja. To izjavo je podal g. Spinčic v hrvatskem jeziku Zdaj je bil ogenj v strehi. Zgornja galerija, na kateri sedi gospoda, je začela bučiti, žvižgati, izzivati tako, da Spinčic ni mogel pregovoriti niti par besed. Vrišč je bil tak, da je bil predsednik prisiljen, dati izprazniti spodnjo galerijo a na zgornjo galerijo se niti ozreti ni hotel! (Spodija galerija se je o tej priliki vedla popolnoma mirno.) Poslanec Spinčic je skušal dvakrat, trikrat, da bi ponovil svojo izjavo, a ni bilo mogoče, ker je zgornja galerija tudi po iz-praznjenju spodnje razgrajala še vedno. Ia ko so slednjič izpraznili tudi to, je pa začela zadnja reserva, t. j. italijanska veČina sama, kateri je načelo val glasoviti Bennati! Vse zbornice se je polastila taka nervoznost, da so jim poslanci manjšine lučali vsakovrstne psovke, kakor n. pr.: Mandič": fakini, dr Dinko Trinajstić: capo-baada, Spinč:ć: ne bi jeli kruha, da ne znate hrvatski, Laginja; vsaki dan govorite hrvatski,   da dobite kruha, Kompare:
Tresli sta se; vsa kri jima je bila izginila z lic.
„Vse vem, nič se ne bojta, kar je, je," pričel je mirneje, „le, zakaj se je meni vsa to prikrivalo?'
„0h: oče . .."
„No, zakaj? Povej mi."
.Kako pa naj povem? — Ker niste hoteli dovoliti, ko me je snubil, izgubila sem bila skoro vse zaupanje v vas."
.Seveda, on ubogi dacar, od danes do jutri; ali naj te takemu dam? Ko bi bil pa to vedel, ravnal bi bil drugače. In kaj je sedaj ž njim?"
„V mestu je pri carinskem uradu, tri zvezde že nosi pod vratom, dobro se mu godi in . . ."
.Kaj „in« ...?•'
„. . . in rada se Se vedno imava," pristavila je zarudela v obraz.
„Prav. Zvečer mu piši, naj pride precej, da se dogovorimo. Sedaj pa se peljimo vsi trije k Lenki po Stankota, da bodo imeli ljudje vsaj kaj govoriti. Res, lep dečko je, precej se mi je prikupil, sicer se stvar morda ne bi bila rešila tako gladko. Veš, Tončka, pravega priprošnjika si imela..."
„Oče, oče" in oklenilo se ga je dvoje mehkih rok, „kako sem srečna!"
„In jaz tudi," šepnila je mati s solzami v očeh, „vedno sem se bala te ure in sedaj je vse dobro." — — —
Danes ima Stanko celo vrsto mlajših bratcev in sestric in vsi imajo plave oči kakor on.
non vi piace Ia nostra lingua, ma vi pi acciano i nostri borri! (Ne ugaja vam naš jezik, a ugajajo Vam naši novci!) Dr. Laginja: oi a vete preso la parola, ora Ia prendiamo noi a voi! (Prej ste vi vzeli nam besedo, sedaj jo jemljemo mi Vam!)
Na to je manjSina zapustila zbornico zbog česar je ista postala nesklepčna, tako da posl. Benatti, ki se je bil priglasil za besedo, ni mogel faktično govoriti. Izhaja jočo manjšino so spremljali s klici: „fora i ščiavi!" do zborničnih vrat Po ulici je bilo vse mirno. Tako se je zaključila ta prva seja po komediji eksodusa. —
V lijuhljttiil, 1 avgusta Karlovi Vari — češko Celje.
Minolo nedeljo so se v Karlovih Varih natančno in vestno ponovili tisti za .kulturni narod" Nemcev večnosramotni prizori, ki smo jih doživeli pred par leti v Calju. Plzensko pevsko društvo „Hlahol" je napravilo izlet v Karlove Vare ter je na povabilo tamošnje češke .Besede" priredilo tudi lep koncert. .Beseda" je najela dvorano, ali nemški patriot je so se zbrali pred dotično gostilno ter z žuganjem in prete-njem prisilili gostilničarja, da je iz strahu pred svojimi rojaki .Besedi" že dovoljeno dvorano zopet odpovedal. Ali »Beseda" je našla .Hlaholu" nov lokal, kjer se je koncert tudi vršil. Nemci so radi tega seveda divjali kakor blazni. Pred lokalom so besno tulili .Die Wacht am Rhein", napadali Čebe s palicami, jajci in baje celo z noži, trgali gospodom in damam češke trobojnice, trgali venoe, namenjene pevcem „Hlahola" ter pobijali okna. Izgredi so bili škandalozni. Ko so se Čshi — Plzenčanje — vračali po sijajnem koncertu na kolodvor, jih je zašle dovala truma steklih nemških nacionalcev z žvižganjem in s »Heir-klici Kakor tolo vaji v Abrucih so napadali Čehe, jih telesno razžaljali in jim raztrgali obleko. Tudi dr. Englu so raztrgali suknjo. Policija in orožništvo sta bila menda brez moči ali pa — brez volje. Skratka: Nemci so se pokazali zopet jedenkrat v svojem negližeju. Podoba, ki so jo pri tem kazali, pa je bila ostudna, barbarska!
Dogodki na Kitajskem.
9. ali 10. avgusta dospe grof Walder see domov na Nemško, kjer ga sprejmo iznova z veliko častjo C jI o nekateri nemški listi svare, naj se ne dela preveč hrupa, kajti s tem se Nemčija le smeši ter se re-nomeja \Valderseeja le škoduje. \Valdersee ni imel kot strateg nobenega opravka ter je posloval le kot državnik, diplomat. Poslanike so zvezne čete pod Gaseleejem oprostile, predno je dospel na Kitajsko, potem pa so posamezni oddelki tudi brez Walder-seeja razpodili boksarske tolpe. Waldersee je torej dospel prekasno in brez haska. Francoski nadpoveljnik Voyron je že odpo klican domov ter je bil odlikovan, takisto je bil odlikovan angleški nadpoveljnik Ga selee. Vse to pa se je zgodilo na tihem in brez hrupa, dasi imata ta dva moža za konec vojne večje zasluge kot Nemec \Val-dersee. Toda Nemci hočejo povsod impoai rati ter se vsaj s krikom in parado vsiliti v p*vo vrsto, dasiravno se jim zategadelj smejejo drugi narodi. Pogajanja radi odškcd-nine še niso dovršena, ali boksarji so se začeli gibati iznova. V pokrajini Čili so premagali čete Lihungčanga, sedaj pa so začeli rogoviliti tudi v pokrajini Šantung. Vojna v Južni Afriki.
Od začetka vojne v Južni Afriki so poveljevali angleško armado kot vrhovni poveljniki general Svmons, ki je padel, general Bul le r, maršal lord Roberts in general lord Kitchener. Kakor Buller in Roberts se je tudi Kitchener naveličal borbe z Buri, zato odloži koncem avgusta svoje nadpoveljništvo ter ga izroči generalnemu lajtnantu Lvttletonu, nečaku Gladstona. Lyttleton je sedaj Se v Londonu ter si snuje svoj generalni štab- Kitohener bo nastopil daljši dopust in nato prevzel nadpoveljništvo v Indiji. Lvttleton menda ne bo postopal z Buri tako barbarsko, bestialno kakor Kitchener, saj je nedavno dejal v javnem govoru, da je treba v bodoče skrbeti za to, da bodo mogli Buri in Briti mirno živeti skupaj. Dotlej je seveda še daleč, kajti vojna se z različno srečo nadaljuje. Angležev je padlo v zadnjih bojih zopet mnogo, kar napravlja menda na Angleže najmučnejSi vtisk. Zategadelj je vojni mi nister brzojavnim agenturam prepovedal, sporočati listom Število izgub in izrecno listu .Daily Mailu" je prepovedal, priobče-
vati liste angleških izgub. Vojni minister že ve, zakaj naj ostanejo izgube neznane! Ali ,Daily Mail" si bo znal preskrbeti poročila, če tuđi zatre vojni urad vse agentura — Iz Dundeeja poročajo, da se je 29. julija vršila severnozahodno N' Onto bitka, Mal angleški oddelek je napadlo 400 Buro v, ki pa so se umaknili. Kitchener je javil, da je bilo zadnje dni 49 Burov ubitih in ranjenih, 303 ujetih in 205 vozov in 2700 konj uplenjenih. General Gilbert Hamilton je blizu Wolmarana presenetil taborišče Potgietersa, ubil 21 Burov in zaplenil vse vozove. General Bruce Hamilton pa je blizu Dassiesporta presenetil oddelek Burov ter ujel 24 Burov, med temi poveljnika Myburga, ki je težko ranjen.
Dopisi.
Iz Sodražice, 30 julija. Milokiaj se bere v slovenskih Časopisih o naši .tržki politiki", akoravno se i pri nas, kot povsod drugod, gode prav zanimive reči. No, mi sudimo, da je treba dandanes miriti in ne razburjati še bolj duhov. — Molčali bi bil« i danes, ako ne bi bili v to izzvani po ostrih besedah našega odhajajočega kapelana Lavriča, katere je izpregovoril pretočeno nedeljo na prižnici v slovo svojim fa-rancm. Torej naredimo „gospodu" to ve selje in omenimo ga v .Slovenskem Na rodu" ! Saj si je to že dolgo želel, v trdai nadi, da bi mu znalo to sčasom pripomoči do boljše fare!
Ko se je namreč ta kapelan pretočeno nedeljo na prižnici poslavljal od nas, pričel je nekako takole: .Najprvo se obrnem do svojih prijateljev liberalcev! Nikar naj ne mislijo, da so me oni stran spravili, nikakor ne, radi njih bi lahko cstal tu še 20 let, ampak jaz grem, ker želim sam od tu proč Tukaj nisem bil svest življenja! Pa tudi moj naslednik ima vest, tudi on bode hodil po mojih potih in se ne bode nikoli bratil s tukajšnimi liberalci".
Tako se torej tedaj poslavljajo ti novodobni kapelani! Celo pri slovesu, pri katerem je navadno i najhujšemu sovražniku težko pri srcu, napadajo ti božji namestniki svojega bližnjega ter hujskajo proti njemu s skrajno sramotilnimi besedami, ki zadenejo končno vso faro! Tu nisem bil svest življenja! Gosp. kapelan' Kdaj je bilo slišati pri nas o kakem poboju ? Kdo vam je stregel po življenju? Vemo, da bodete na to molčali, da, prepričani smo, da dobro veste, da smo bili mi .liberalci" z vami, žal, le preveč prizanesljivi, akoravno smo dobro poznali vaše slabosti; no, v zahvalo ste s& nas celo pri slovesu tako privoščili. Povemo vam, da smo le vsled tega napram vam tako postopali, ker ete se nam zdeli z svojim obnašanjem premalenkostna oseba, (seveda ne merimo s tem na vaš duhovski stan), da bi se nam vredno zdelo, se z vami pečat;, oziroma vam nagajati. Pobili vam nismo niti vašega psička, kateri je z vašo vednostjo dajal celo v cerkvi pohujšanje in delal v celi občini združbo, in za katerega .arnrt" so celo vfcši najbližnji sosedje moledovali. Odkar srno vam, ogorčeni v^led bahatega hujskanja na prižnici, javno in jasno povedali svoje mnenje, bili ste nam deveta briga!
Poveda i ste, da ste se nas zelo bali, kar priča, da ste imeli napram nam jako hudo vest. Nam se najbrž niti ne sanja, kaj ste vse proti nam počenjali, kako tudi izven cerkve proti nam hujskali, seveda ker se nismo vaSej vsegamogočnosti klanjali l In vendar vse ni nič pomagalo! Ljudstvo vašim .čenčarijam" ni verjelo, ker nas liberalce predobro pozna! Vi greste, a mi — ostanemo! O Jhajate pa vsled tega, ker vam ni šlo v župnišču vse po volji, ker vas boli, da vaše hujskanje po fari ni doseglo zaže-Ijenega uspeha, in ker ste razvideli, da tu kajšne ljudstvo ni hotelo biti z vami vred vašega trdnega prepričanja, da tiči v vsakem, in naj si bode tudi v sodražkem .liberalcu, pravi pravcati — satan! In vendar kako mirno bi bili lahko pri sodražkih .liberalcih" živeli, kateri vendar nič druzega ne zahtevajo, kot da se jih pusti v miru, ko vendar sami dokaj mirujejo. — Govorili ste tudi že o svojem nasledniku! Mi pa re čemo: Ako bode vaš naslednik delal na to, da bode mir v naši fari, ga bodemo čislali, naj že z nami občuje ali ne! — Že teden prej ste pripovedovali, kako bodete v slovo pripravili svoje farane v jok, in da bodete rekli: .Nerad sem priSel tu sem, a rad grem!" S tem ste izrekli sodbo sami o sebi!
"EJe pomnimo skoraj kapelana, kateremu ne bi bila tetka ločitev od nas, a vi greste od tako mirnih in dobrih faranov z lahkim srcem. To pojasnoje cel vaS značaj, in ni prav nič čuda, da si niste mogli pridobiti tu prijateljev, in da je imel vkljub joku v cerkvi, za vami le malokdo težko srce. Ako ste pa res bežali pred .peščico" tukajšnih svojih političnih nasprotnikov, potem, gosp. kapelan, Vam ni niti za jeden teden obstanka v Žireh, kjer je — kakor čujemo dokaj več in kaj drugačnih liberalcev, kot tu pri nas. Ju nisem bil svest živ
1 j e n j a !" Naj premišljujemo kakor hočemo, ne vemo, kam to meri! Ali na tiste fantiče, katere ste ponoči kar mirno psovali z .barabami", in kateri so vam povedali, kar vam gre, ali na malinske hlapce, s katerimi ste se .pomotoma" v njihovem hlevu seznanili, kot ste mislili, da ste prišli v žup-
nišče ali pa....... Morda pa vendarle
uganemo! Kaj ne, g. kapelan ? Tista brv od malinskih do župnišča je bila za vaše več kratno .ponočno ravnotežje" preozka, a ti grdi farani je niso hoteli razširiti! Jedenkrat ste se srečno iz vode rešili ali drugikrat
......kaj se ve ? ! Končno še nekaj! Rekli
ste s prižnice, da odpustite svojim nasprotnikom! Lepo je to od vas, akoravno bi morali precej premišljati, ako bi se hoteli domisliti, kaj naj jim odpustite! Ste pa tudi kot pravi duhovni pastir prosili svoje nasprotnike odpuščanja, za vse hudo, kar ste jim povzročili ?!
Iz Idrije, 30. julija. Veliko imam, gosp. urednik, Vam poročati, tako, da ne vem, kje naj pričnem. Realka — to ime se sedaj največ sliši tukaj. Celo njeni najhujši nasprotniki so se rade ali nerade volje sprijaznili z njo. Poleg železnice najvitalnejše vprašanje za Idrijo je ugodno reSeno. Res, prav iz srca moramo biti hvaležni g dru. Majaronu, ki se je za stvar največ zavzel, pa tudi našemu občinskemu odboru ne smemo odrekati zaslug za pridobitev realke. V mnogih sejah je hitro in vedno soglasno reševal zadeve zastran realke. Pri zadnji občinski seji sklenilo se je, da se bodoča realka zida po načrtu, ki ga je napravil »rhitekt g. Holvnski v Ljubljani, in je dobil drugo nagrado. Podrobni načrti so že namočeni, in z zidanjem se prične prihodnje ieto takoj spomladi. Letos otvori se prvi razred tega prepotrebnega zavoda, in kakor Čujemo, oglasilo se je že mnogo učencev, tako da bo v zadregi občinski odbor, najti dovolj veliko začasno sobano.   Upamo, da
2 novim zavodom pridejo tudi boljši časi za Idrijo.
Pred dobrim tednom imeli smo v Idriji prvi kolesarski cvetlični korzo. Da je bilo to za Idrijo nekaj posebnega, in da so imeli vsi kolesarji in še posebno kolesariee z različnimi cveticami najkrasneje odičena kolesa, ni mi treba smenjati.
V soboto zvečer priredili so v čitalničnih prostorih naši zelo delavni visoko-Solci besedo, ki je v vsakem oziru uspela najsijajneja. Iz prijaznosti sodelovala je operna pevka v Aachenu, g. M. Ulrichova. Zapela nam je več arij iz različnih oper ter tudi nekaj ljubkih hrvatskih pesmic. .Na glasoviru pa ste igrali več zelo težkih komadov virtuozno gospici Anica in Mici Lapajne ter g. dr. Rybarzewsky. Imeli smo ta večer v resnici lep glasbeni vžitek. Po končanem koncertu pa se je mladina vdala plesu, in plesalo se je navzlic hudi vročini do jutra.
Takoj drugi dan v nedeljo pa je imelo tukajšnje marljivo delavsko bralno društvo svojo vrtno veselico pri g. Iv. Grudnu na Jeličinem vrhu. Program, ki je cbsezal tam buranje in moške zbore, izvrševal se je v največjo zadovoljnost navzočega občinstva, kar je pričalo burno ploskanje koncem vsake točke. Udeležba pa ni bila ravno najbolja, posebno se je opazilo, da je tukajšnje uradništvo nekako prezrlo to veselico. Pa tudi narodnjakov iz meščanskih krogov se ni videlo na veselici. Že z ozi-rom na veliki trud, ki so ga imeli gg. tamburaši in pevci, da so nam tako dovršeno prednašali vse točke, morali bi se udeležiti te veselice. Da ostinemo tako mlačni v narodnem oziru in se ne udeležujemo veselic društva, ki je v Idriji storilo največ za prosveto delavstva, se ne smemo potem Čuditi, da se hoče naše narodno delavstvo samostojno organizovati. Kdo pa bo imel dobiček od tuga, vederemo!
Novoustanovljeno olepševalno društvo tudi že pridno deluje. Na lepem prostoru, kake pol ure iz mesta, napravilo je prostor
za ,lawn tennis", v katerem športu aa členi društva najpridneje vadijo. Opaža pa se, da ima pri tem društvu oseba, ki ni ravno na dobrem glasu in menda še ud ne, največjo besedo. Odbor mora temu lahkoživcu povedati, da so vsi členi ravnopravni, oziroma, ako ni on člen društva, vzeti mu dovoljenje za igranje. To bo gotovo le v ugled in korist društva.
Dramatično društvo napravi na predvečer cesarjevega rojstnega dne slavnostno predstavo v rudniškem gledališču. Vprizorili se bodo, kakor že znano, .Rokovnjači", in soditi po marljivosti igralcev, kar najbolje.
Pozabiti ne smem tudi našega vrlega .Sokola", ki priredi dne 25 avgusta svoj drugi letošnji izlet v bližnji Logatec. Ker se v društvu vstrajno in najmarljiveje goji telovadba, nastopi .Sokol" tudi pri tem izletu telovadnemu društvu Častno.
Poleg veselih novic, ki jih Vam poro čam, zapisati imam tudi žalostno. Včeraj pokopali smo zelo podjetnega in obče spoštovanega nadpaznika g. J. Kogeja. Udeležba bila je od strani meščanstva zelo mnogobrojna, znak priljubljenosti pokojnega, ki je bil zvest somišljenik narodne stranke, dasi mu to ni bilo v dobro. Pridobil si je pa tud« mnogo zaslug za rudnik, kar pa menda sedanji rudniški direkciji ni znano, ker se je udeležila pogreba le z dvema (!) uradnikoma. Drugače bi pa bilo, če bi bil pogreb kakega paznika, ki je člen katoliške družbe, no, tedaj bi bilo vse uradništvo na nogah. Pokojniku, ki je bil v življenji blag in vrl značaj, naj bode zemljica lahka! v
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. avgusta.
— Županova prisega. Glede dohoda v dvorano v .Mestnem domu" ob prisegi župana se je radi reda določilo, da je ofi cialnim osebam in povabljenim korpora-cijam in povabljenim gostom priti pri dohodu od strani finančnega ravnateljstva, damam in vsem drugim, ki dobe vstopnice pri magistratnem tajniku, g. E Lahu, pa pri dohodu od strani ledenice.
— Ljubljanska meščanska godba in Prostovoljno gasilno društvo" priredita
jutri petek ob pol 9 uri zvečer mir o zov po mestu in serenado pred stanovanjem gospoda župana Iv. Hribarja povodom njegove slavnostne zaprisege, katera se vrši v soboto.
— ,,Izredna sreča". Včeraj je imel jezuvit Alojzij Eczin v Ljubljani novo mašo. Od 1. 1773. ni bilo, kakor poroča .Slovenec', v Ljubljani nove maše iz reda je zuvitov. Za Ljubljano in za deželo bi bilo bolje, ko bi se taka ,izr^dna sreča" nikdar več ne primerila. Novomašnik-jezuvit Alojzij Erzin je sin bivšega magistratnega praktikanta Avgusta Erzina, ki ima še dva sina v jezuvitskem samostanu v Travniku. Če vzamejo jezuvitje Še kakega, jim ga oče Erzin tudi odstopi. Slovenec" je to tej .izredni sreči" jako obširno poročal, le žal, da iz njegovega poročil 4 ni posneti, kako je Avgust Erzin to izredno srečo prenašal in kako je spravil to izredno sreSo v harmonijo z izkušnjami, katere je doživel z duhovniki-Te izkušnje morajo biti jako bridke, kajti g. Avgust Erzin se je zadnjega shoda socijalnih demokratov v katoliškem domu ostentativno udeležil in sicer z rudečim nageljem v gumbnici in tudi sploh ne prikriva, da so sedaj njegova čutila prečastiti duhovščini preklicano malo prijazna. Sicer pa smo prepričani, da bodo klerikalci g. Erzina že potolažili, ker on veliko ve.
— Lepi izgledi 1 Proti večeru pretekle nedelje prišel je neki fant iz V* ure od fare na Dolenjskem oddaljene vasi k župniku po obhajilo. (Ime na razpolago.) Bilo je nujno. Župnik pa se je bil nasrkal že prav pošteno Noetove kapljice in ni mu bilo prav, da bi se moral ločiti od polnega lončenega vrča v veži in iti obhajat. Jel je zdelavati fanta, zakaj ni prišel z vozom in da od sedaj naprej sploh ne gre nikamor več, če ne pridejo z vozom ponj. Vse ni nič pomagalo — pustiti je moral dom in njo. — A vina je bilo preveč. Presko čimo, kar se je godilo v cerkvi in zakristiji, kako je vpil in rentačil. — Opravilo pri bolniku bilo je končano. A pozabil je mož in po končanem obredu pričel zopet isto opravilo ponavljati. Okoli stoječe ženice pa so mu povedale, da ni neobhodno potrebno, dvakrat zaporedoma obhajati. Župnik se je dal pregovoriti ter je odšel. Zvečer doma bilo je nadaljevanje popoludne pričetega
dala, potem pa krik, zmerjanje, prepir in preklinja vanje do 11. ure zvečer.  Pri zju trenji maši je bila pridiga o pijančevanju. Pa naj kdo reče, da nam duhovniki niao lep izgled.
— Včerajšnji večerni promenadnl koncert, ki je bil od 8—9. ure v .Zvezdi", je zopet privabil prav obilo občinstva iz vseh meščanskih krogov, navzlic temu, da je neposredno poprej svirala vojaška godba od 6.—7. ure pred gradom pod Tivoli. Me Sčanska godba je tudi včeraj pod vodstvom kapelnika g Beniška izvršila svojo na logo na splošno zadovoljnost, ter se je po kazalo, da so te vrste javni koncerti postali občinstvu prav priljubljeni ter širijo zanimanje za našo civilno godbo, ki po staja vedno bolj popularna. Le eno ni zadoščalo, in to je uprav r e v n a razsvetljava v .Zvezdi". Ako ne vpoštevamo veliko svetilko v rondelu, je v vseh stranskih delih drevoreda razsvetljava s premajhnimi in preredko nastavljenimi žarnicami najmanjše svetilne sile popolnoma ne zadostna, kar se je prav občutno pokazalo posebno včeraj.
— Izlet na Bled napravi v nedeljo, dne 4 avgusta Žirovnikov pevski zbor iz Št. Vida pri Ljubljani. Odpelje se z jutranjim vlakom in zajutrekuje pri Peternelu. Od pol 11. do pol 1. ure je vožnja po jezeru. Ob pol 2. uri je obed pri Petranu in ob ob pol 5. uri južina pri Peternelu.
— Logaške Slovenke prirede v gostilni „Kramar" v Dolenjem Logatcu v nedeljo 4. avgusta ob treh popoludne veselico. Vspored: 1. Godba. 2. Srečkanje- 3, Prosta zabava. Iz prijaznosti sodeluje slavna meščanska godba iz Ljubljane. Vstopnica za osebo 40 vin., otroci 20 vin. čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Ljudska veselica čitalnice v Ribnici na korist družbe sv. Cirila in Metoda se vrši pri vsakem vremenu dne 4. avgusta t. 1., in sicer v lepem vremenu na Ugarjih, ako dežuje pa v salonskih prostorih g. Antona Arka. Na to se opozorujejo posebno p. n. gostje iz Velikih Lašč, So-dražice in Dolenjevasi. Godba g. Napolitana iz Konjic.
— „Narodna čitalnica v Črnomlju" priredi dne 4 avgusta ob 3. uri popoludne izlet v Kočevje pri Loki. V slučaju slabega vremena preloži se izlet na drugo nedeljo, t. j. 11. avgusta. K izletu, na čigar vsporedu je tudi godba in petje, vabi odbor ude in prijatelje društva.
— Izlet „Zagorskoga Sokola'- na Vransko se je prav dobro obnesel. V nedeljo dne 28. t m. na vse zgodaj eo se odpeljali zagorski S .-koli na okrašenih vozeh z domžalsko godbo na Vransko. Sprejeti so bili prav prisrčno po pev&kem društvu .Vranska Vila" od Šentjurskega pevskega društva in kluba vranskih kolesarjev. Po sprejemu, pri katerem se je pa pogrešalo občinskega zastopa popolnoma slovenskega trga, kar se drugje na Slovenskem dosedaj še ni pripetilo, udeležili so se Sokoli sv. maše, katero je bral občepriljubljeni župnik g. Slatinšek. Na to pa je bil slavnostni spre vod po trgu. Z navdušenjem je bii pozdravljen Sokol zagorski, pa tu ii .Vranski Vili", Šentjurskemu pevskemu društvu in kolesarjem je izražalo občinstvo s prisrčnimi ovacijami svoje simpatije. — V gostilni pri „Slovanu" je bil skupni obed. Popoludne, ko je še dospela deputacija celjskega So kola pod vodstvom podstaroste br. dr. Kar lovšeka, se je pričel pravi veselični razpored, in sicer na telovadišču Zelo primeren kraj so odkazali Vrančani javni telovadbi, tej glavni točki vsacega sokolskega izleta. Telovadilo se je na drogu. Nastopilo je v jedni vrsti 13 telovadcev zagorskih pod vodstvom br. Škarlovnika in jedna vrsta celjskih telovadcev z vaditeljem br. Smertnikom. Z veseljem moramo priznati, da je že samo število zagorskih telovadcev imponiralo, njih izvedbe pa so jasno pričale o njih pridnosti. Strumni nastop zagorskih Sokolov je učinil na občinstvo jako dober utis in mora tudi v resnici odpustiti še tako strog kritik, če računa z zagorskimi razmerami, tisto malo hib in nedostatkov, ki so se primerili. Prav živahno pa so bili pozdravljeni celjski telovadci, dasi se jim je tudi poznalo, da so nastopili brez vsakih priprav za to javno telovadbo. Zvečer je bil koncert na vrtu gostilne .pri Slovanu". Omeniti moramo, da se je posebno odlikovala .Vranska vila" z mešanim zborom pod vodstvom g. Kramarja, pa tudi vrli kmetski sinovi šentjurskega
pevskega društva so s svojimi popevkami ljudstvo naravnost presenetili. Končno naj še omenimo, da je govoril br. dr. Karlovšek o sokolski ideji, kateri govor je ljudstvo burno odobravalo. Br. Smertnik pa je v svojem govoru pozval tudi Vrančane na sokolsko delo. V imenu .Vranske vile" je odgovoril g. Kramar, pooblaščen od vranskih narodnih dam, izjaviti, da prinesd v kratkem lep trak zastavi .Zagorskega Sokola" v trajen spomin na ta prekrasen dan Zahvalil se je še starosta .zagorskega Sokola", br. Jerin, potem pa so se poslovili vrli Zagor-čani. Zagorskemu Sokolu kličemo: le tako naprej! Vztrajaj v svojem delu in vspehiTi bodo plačilo. Na zdar!
— Sokolske razglednice in fotografije, predstavljajoče slovenske Sokole, ki so se udeležili vsesokolskega shoda v Pragi, je izdelal g. Albin Orehe k v Pragi, Celetca ulice 10 /IV. Eno tako razglednico (oziroma fotografijo na dopisnici), jako lično izdelano, je poslal g. Orehe k na ogled društvu „Sokol'*. Razglednice veljajo 40 vin. komad. Fotografije v velikosti 18 x 24 cm komad 7 K, v velikosti 40 x 50 cm pa 12 K Naročila sprejema g. A Orehe k pod gornjim naslovom.
* Največja mesta. Po najnovejši statistiki so največja mesta na svetu: London (brez predmesti|.) 4 589 000 prebivaloev, New York 3,437 000, Pariz 2,714 000, Kanton (na Kitajskem) 2,500 000, Berolin 1,884 000, Chicago 1699.000, Danaj 1,675 000, Peking 1,600 000. Tokijo (na Japonskem) 1440000. Petrograd 1.439000, Filadelfija 1,294 000, Carigrad 1125 000 in Moskva 1,036 000. Manj kakor milijon prebivalcev imajo sledeča mesta v Evropi: Budimpešta 729000, Hamburg 706000, Varšava 638 000, Neapol 544 000, Amsterdam 521000, Rim 512 000, Madrid 512 000, Praga 475 000.
* Misionar — morilec. Nedavno šele so v Granadi garrotirali nekega župnika, ki je umoril svojega lastnega starega očeta. Te dni pa so na Kanarskih otokih usmrtili nekega misijonarja, ker je umoril neko mlado zamorko. Doti'm misijonar je namreč izvede), da ima zamorka ljubavno razmerje z nekim vslužbencem ondotnega misijona. Zato je privezal zamorko na drevo ter dal vsem otrokom misijonskega zavoda bambusove palice s špičastim kon cem ter jim ukazal, naj zbadajo zamorko. In otroci so po vzgUdu misijonarja res zbadali zamorko v telo tako dolgo, da je izdihnila Misijonarja je sodišče zgrabilo in obsodilo na smrt, ki se je izvršila te dni v Santa Cruz de Tenerifd.
* Amerikanski inserat. Neki preme ten yankey objavlja v nekem novoyorskem časniku sledeči inserat: rUsojam si tem potom svojim prijateljem in znancem javiti, da je moja nepozabijiva soproga Mary, roj. Slykova, sinoči ob Vali uri preminul«, ravno ob uri, ko mi je darovala zdravega sinčka, kateri bo jutri pred njenim pogre-bem iz cerkve sv. Pavla ob 3 uri popoldue ravno v tej cerkvi krščen; obenem iščem zanj zdravo, krepko dojiljo, najraje z de žele, ki naj danes ali jutri že nastopi službo; obenem iščem za ženo mlado, lepo dekle s premoženjem najmanj 20000 do larjem, ki bi mi pomagala v moji renomirani trgovini s perilom, v kateri bo ves prihodnji teden razprodaja vsega blaga, predno se preselim v lastno hišo Broadway 97, kjer imam še za v najem dati pet elegantnih prodajalnic od 500 dol. višje."
* Strašna vročina I V Evropi imamo sedaj hudo vročino, toda vročina v Ameriki je še neprimerno večja. Neki američanski list, ki pa ne opravlja navadno posel slovenskega .Brivca", poroča, da pripeka v Ameriki solnce toli strašno, da iznašajo ondotne kure le — trdokuhana jajca!!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. avgusta. Angleški kralj Edvard obišče v kratkem avstrijskega cesarja v Ischlu.
Praga 1. avgusta. V Plznu so se včeraj primerile velike demonstracije. Pred nemško meščansko šolo, pred Pop-perjevo tovarno in pred hišo nemškega poslanca Schreinerja so dobile te demonstracije prav nevaren značaj.
Budimpešta 1. avg. Neki uradnik „ Pester Lloydau je v Berolinu go-
voril z državnikom, ki je natančno poučen o namenih kancerlarja Biilovva. Ta državnik je rekel, da je nemška vlada razglasila carinski tarif, ko je izvedela, da se isti že nahaja v angleških rokah. Stvar se bo pojasnila pred sodiščem. Glede tarifa samega je rekel, da ima Nemčija tudi po njem pravico znižati carine, tako da se bodo trgovske pogodbe lahko sklenile.
Rim 1. avgusta. Crispi leži v agoniji in utegne vsak čas umreti.
Hag 1. avgusta. Kraljica Vilje-mina je ponudila Kriigerju svoje posredovanje, ako se Buri zadovolje" z omejeno avtonomijo. Kniger je posredovanje kraljice odklonil.
Poslano.^
Deželni poslanec gospod dr. Papež se je v deželnozborski seji dne" 17. julija t. 1. v svojem govoru tudi vižmarskega vodovoda spominjal ter ga grajal, kar pa ta vodovod nikakor ne zasluži. Povod graji je bil ta, da je voda sedaj v vročih poletenskih dneh baje zelo topla, Čemur naj bo vzrok ali slabo nadzorstvo pri zgradbi, ali da so jarki za cevi preplitvi, ali pa da je rezervar preplitev, ali pa končno vse skupaj.
To mnenje pa ne odgovarja nikakor faktičnim razmeram, ker je vodovod do pičice zgrajen po načrtih, katere je visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo odobrilo, glede sprememb pa c. kr. okrajno glavarstvo, prej ko so se izvršile, potrdilo. V očigled temu in resnici na ljubo konšta-tujemo, da je deželni stavbni urad po potrebi večkrat in vestno vodovodna dela nadzoroval, da leže" cevi v jarkih povsod, kakor je predpisano, najmanj 1*50 m globoko, in da je rezervar po načrtu pravilno in dosti globoko v zemljo zgrajen in tudi visoko z isto zasut.
Da je voda v teh vročih dneh topleja, ni to le lastnost vižmarskega, ampak sploh vseh vodovodov. Pri tem vodovodu je pa še posebej v po2tev jemati, da leže cevi največ v peščeni zemlji, katera se globoko razgreje, in da studenci niso visokogorski s približno jednakcmerno toploto po letu in po zimi, temveč da izvirajo na nizkem gorovji in precej visoko, vsled česar se vodi že pri izviru poznajo uplivi zunanje zračne temperature.
To so pravi uzroki, če je voda sedaj pri tej vročini nekoliko topleja, kakor konečno povsod drugod; vendar pa vas Vižmarje tega nikakor ne občuti, ker je prepričana, da se temu, kakor drugod, tudi tukaj ne da v okom priti. Kljubu temu je pa voda, če se nekoliko odteče, prej ko se zajame, dosti mrzla, in je sploh vodovod prava dobrota za Vižmarje.
Občina Šent Vid nad Ljubljano.
Anion Belec
župan.
Josip Arhar (1620) načelnik upravnega odbora za vas Vižmarje. Franc Šuštaršič Franc Erjavec
odbornik uprav odbora,  odbornik uprav, odbora.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.__
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom._1 (2—11)
Meteorologično poročilo.
Vliin. nad morjem 806-2 m. Srednji srićnl Oak 786-0 mm.
Stanje g P •P Čas opa-] baro- §,> ,=j   zovanja metra! S g
v mm. £ s
Vetrovi
Si
Nebo    IZ
31. 9. zvečer
1  7. zjutraj 1 2. popol.
736 3
733 4
732 g
231 si. jzahod    jasno   I g
i o
191 si. jvzhod soparno ^ 280 sr.jzahod   jasno o
Srednja včerajšnja temperatura 23*!0, nor-male: 19-7°.
Dunajska borza
dne 1. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 99-—
Skopni drtevni dol« ▼ ■rebrn .... B8 96
Avstrijska alata renta....... 118*46
avstrijska kronska renta 4*/«  .... 95 80
Ogrska alata renta 4*/........ 118 45
Ogrska kronska renta 41/,..... 92*90
avstro-ogrske bančne delnice   .... 1670 —
Kreditne delnice......... 097 60
London vista.......... 239 46
Nemški drtevni bankovci aa 100 mark. 117*22'/,
80 mark............ 23 48
30 frankov........... 1902
Italijanski bankovci........ 91 —
C. kr. cekini..... ..... 11-31
Preklic!
Podpisanec s tem javno preklicem vse razžaljive besede, ki sem jih govoril o uradnem poslovanju gospoda Tmm Jerin-a, uradnika pri rudo-kopni družbi v Zagorji, ker je gosp. J e r i n v vsakem oziru častna in vsega spoštovanja vredna oseba. Tudi izjavljam, da je gosp. L. Jer in le pod tem pogojem pri c. kr. okrajni kot kazenski sodniji v Litiji zoper mene radi žaljenja f-voje časti naperjeno tožbo umaknil, da sem se zavezal plačati za razna narodna društva 1000 K ter objaviti v 5 časopisih ta preklic.
V Zagorji, dne 31. julija 1901.
Miha Morscher
zdravnik v Zagorji.
(1624)
Učenca
za trgovino z železom sprejme (1603—3) A. Casagrande v Ajdovščini.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri  Tlnrljl ponia-aaj- H. l-euslek-a In v lekarni Ibald
pl. Trnb.uezy.Ja v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269 -26) Ij. Kre«, mlekarija.
tovarniška zaloga
IVAH
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo m
najbolje ©—
renomiranih >'ff*fe
Diirkopp- koles /<^£
(951—13) in
VVaffenrader.
Za odvetniško pisarno na deželi se vsprejme takoj
pisar z lepo pisavo
obeh deželnih jezikov zmožen, najbolje kak umirovljeni sodni manipulant ali nižji urad sik tsr v odvetniški stroki iavežbani mun dant   Plača po dogovoru (1612—3) Naslov pove upravnifitvo .Slov. Nar.'.
JKaHne
kupuje na debelo. 162&1
Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Ces. kr. avstrijski fto državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odbod ls Izubijane j -ž. ko). Proga oes
Trbiž. Od 12. uri 24 m po no<*i osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensteste, Inomost, Monakovo, Ljubuo; ćez Selztha! v Aus«ee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj čez Amstetteu. — Ob 7. ari 5 m zjutraj o.iobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Frau/.ensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnotjrad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabei, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Soino-grad, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Am-»tetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeusfeste, Inomost, Monakovo. — Prog* v Novomeito Ia v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoladne istotako, ob 6. uri 55 ax zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez AmstetteD, \z Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fruizensfeate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri 39 m popoladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. - Odaod ls Ljubljane drž. kol. v Sanmla:. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano ari. kol. ls Kanonika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah iu pra*mkin. (1393)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-32)
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko :
iSjiton Ditfleh IJuliljmia. Tlarlje Terezije renta 9.
(OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepr
e3 SVET0VNOZNAmA
Nepresegljiva zdravilna vod
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. (7i4i8)
LJubljana, 5. maja 1901 Spoštovani gosp. O. Skrbič!
Prva hrvatska tovarna žalnzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaž.
Naznanjam Vam, da sva jaz in moj sosed s žaluzijami in roletmi prav zadovoljna.
Mera je natančno dobro zadeta.
S spoštovanjem
Anton Bervar
(1695—5)       v Ljubljani, Vodovodna cesta
Irana mssecna soba
s posebnim vhodom, se takoj odda na Francovem nabrežju št 9,
v II. nadstropja.        (I614—2»
Poštna upraviteljica
se sprejme takoj pri nekem poštnem uradu na Štajerskem.
Več pove upravništvo „SIcv. Naroda' __m-[ ■
1 511J o rel
se po vsaki ceni proda.,«.,
Poljanska cesta st. 6.
Išče se
špecerijska trgovina
v Ljubljani ali v kakem večjem kraju n* Gocenjskem.
Ponudbe pod „P. B. 5000" na uprav ništvo „Slov Naroda". (1602—2-
44
U kavarni „Europa
se oddajo sledeče novine: „Wiener Zeitung", „Wiener Allg. Zeitung'\ „Deutsche Zeitung", „Deutsches Volksblattu, „Agramer Tagblatt", „Reichspost*4, „Sudsteirische I'resse*4 „Obzor", „Soča", Leipziger Illustrirte Zeitung" „Miinchener Fliegende'', „Wiener Fliegende", ,,Mo: derne Kunst", „Interessantes Blatt", „Pschutt". ,,Wiener Caricaturen", „Figaro".
Ravno tam se radi prenovitve prodajo tudi
rabljeni stoli in mize
po nizki ceni.
(1573—3)
ozorl
Vsak petek in naslednje dni
imam na razpolago
postojnske rake
1»» naflsadUfcffl ceni.
(1563—2)      Avguštin Zajec gostilničar na Rimski cesti št. 4.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
za vse zavarovalne stroke mprcjnif proti vlaolil proviziji, sčasoma tudi m Hlalno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj skem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravni&tvu „Slov Naroda". (1026 —24^
Ustanov-
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 32 jnine železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika, izbirka dr. Schoenfeld-crih
barv 7 tub&b. z& ak&d. slftarjs.
•»«**» '.:.Micga •♦*» vsakovrstnih  oopioev  za pleskarje, slikarje in zidarje, itedllneg-a mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja
sobnih tal pod imenom „Rapidol'. Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
j.^or Alojzij Erjavec
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarska ulica 3.
Po večletni sknSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče VBtrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 32
Mere se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se priden* norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar na Caincah št. 99
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strugarsklh del InHlncsa izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrguje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravilu v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 32
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fagoni ®   ®   ®   ®   @   priporoča   g)   @   @ ®
Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ^ 9 32
Skladišče za modno blago, pozamentrija, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a a a a e klobuke za dame, tkana in kratka roba na dabelo in drobno, s e. a e a
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vaniile-Zwiebak), kakor tudi
ržen kruh
lilebelil po IO, 13 in «5 kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in 8 finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 32
■i m
E
Izdajatelj in odgovorili urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.