Delegatska skupščina v praksi
Piše: inž. Stane PLEMENITAŠ, predsednik SkupšČine občine Šiška
Z izvolitvijo delegatov v preteklem letu se je pričelo delo delegatsko sestavljene skupščine, s tem pa tudi praktično uveljav-Ijanje dopolnil nove ustave in mestnega ter občinskega statuta.
Kako smo opravljali svoje delo v času od izvolitve do danes?
Skupščina je zasedala sedemkrat z loče-nim glasovanjem, zbor združenega dela in zbor KS prav tako sedemkrat, družbenopoli-tični zbor pa petkrat.
Skupno smo sprejeli preko 250 sklepov, ki so izvršeni ali v izvajanju.
Odločitve, usmeritve in priporočila se na-našajo na področja gospodarskega in druž-benopolitičnega razvoja. Število sklepov izra-ža bojazen zaradi preobsežnosti, vendar jih je več kot polovica s področja kadrovske politike in urbanizma. Kljub temu pa kaže v prihodnosti premišljeno odločati o sklepih v obsegu, ki zagotavlja realizacijo.
Osnovna ugotovitev pa je prav gotovo v tem, da bo moral vsak predlagatelj izhodišč, smernic, dogovorov, sporazumov ali drugih aktov upoštevati delegatski sistem, ki je za-živel in ima svoje specifične pogoje dela, ki so predvsem naslednji: predloženi material mora biti pripravljen strokovno in v razum-ljivi obliki; predložen mora biti celoten ma-terial in izvleček; upoštevati mora čas, potre-ben za razpravo (zbori delovnih Ijudi in ob-čanov, delegacije, konference delegacij, skup-ščinski zbori, usklajevalni postopek itd.).
To pomanjkljivost smo v preteklem letu občutili v nekaterih primerih zelo konkretno
(Pravilnik o pogojih in merilih za dodelje-vanje najemnih stanovanj zgrajenih iz sred-stev solidarnostnega stanovanjskega sklada, Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike itd.).
Delo v posameznih zborih je bilo zelo pestro.
Zbor združenega dela do sedaj ni imel problemov s sklepčnostjo tako, kot je bil to primer v preteklem mandatnem obdobju. Za-nimivo pa je, da je bil delegat konference delegacij, katere nosilec je »TIKI« (»TIKI« — Elektromehanika, Unitas) prisoten le tri-krat, prav tako delegat konference delegacij železniškega gradbenega podjetja in delegat konference delegacij Zdravstvenega doma šiška.
Razprava na posameznih sejah je pote-kala zelo različno. Kaže pa, da delegati še niso dosegli tesne povezave s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v svoji sredini. Ni namreč vseeno, kakšni so bili rezultati gospodarjenja za 9 mesecev pre-teklega leta, kakšna in v katere namene bo določena prispevna stopnja skupne porabe za leto 1975 in kako bo oblikovan bodoči razvoj mesta Ljubljane. In vendar so te točke dnevnih redov potekale v zboru zdru-ženega dela skoraj brez razprave! Že jutri pa bomo prizadeto razpravljali, kje so loka-cije za nadaljnji razvoj naših kolektivov, kako smo potrošili sredstva skupne porabe itd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zbor krajevnih skupnosti je že od nekdaj najbolj živahen. Problemov je mnogo, zahtev še več. Možnosti je veliko, vendar so ome-jene s sredstvi, ki jih y te namene daje gospodarstvo in tistimi, ki jih zberejo občani z akcijami samoprispevka. Delo delegacij KS se kaže tudi v zapisnikih delegacij, vendar iz Smlednika, Vižmarij, Broda in Guncelj še nismo prejeli zapisnikov. Razprava v zboru je vedno zavzeta, vendar premalo v smislu skupnih akcij po načelu solidarnosti in v skladu z materialnimi možnostmi.
Zanimivo je, da ima največ problemov s sklepčnostjo družbenopolitični zbor. Zato bo-mo skupaj morali temeljito pregledati način in vsebino dela tega zbora in delegate, ki so preobremenjeni z družbenopolitičnim delom primemo razbremeniti in tesneje povezati z družbenopolitičnimi organizacijami, katerih delegati so. Na ta način bo delegat tudi lažje in boljše zastopal stališča svoje organizacije v tem zboru.
Vse bolj prihajamo do spoznanja, da je uspešno delo dele^atske skupščine odvisno od kvalitetnega načina obveščanja. Dosedanja ocena delegatov je zelo različna. Delegati zbora KS zahteyajo popolnejši material, to-rej več, delegati zbora združenega dela pa manj, vendar napisanega v bolj razumljivi obliki. Ta problem bomo rešili s skupnimi prizadevanji in ob vsestranskem razumeva-nju tako tistih, ki materiale pripravljajo, kakor tudi delegatov. Prepričan sem, da smo na najboljši poti, saj »Javna tribuna« izhaja v 24.000 izvodih in je že danes prisotna v vsakem delovnem kolektivu in skoraj v vsaki hiši na področju naše občine. Vsebinsko pa se izpopolnjuje v skladu s pripombami in predlogi.
Naj zaključim ta kratek povzetek o na-činu dosedanjega dela s 139. členom našega statuta, ki pravi:
»Delegat je dolžan o delu skupščine in svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziro-ma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo«.
Iz tega sledi, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti, ki jih moramo dosledno spoštovati. Le na ta način bo tudi v prihodnje delegat-ska skupščina predstavljala odraz enotne volje delovnih ljudi in občanov!