poltnina plačana f t*tvinl Ixhaja v pondeljek in petek popoldn«. Sbne mesečno Din 7 —, 2a inozemstvo Din 20'—. Kačun pri poštno-čekovnem vavodu St. 10.666. Jiova JDof>a Otna 1 Din Redakcij« In upravat Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrSčene notice s Stevilkami so plačljive. Star. 10. Celje, pondeljek 1. februarja 1932. Leto XIV. Govor poslanca Ivana Prekorška vNarodnem predstavništvu (Konec.) \ii vasi, v našem selu je beda. Kme- lij;,, -lavni steber države, je težko ;';v;:(icti», ker je njen donos neza- !i,,:.i,.(i, da bi inogel kriti javne da- JMi in tekoCe potrebSCiiie. Kinetija |, inizudolžoiia in ne zmore visokih ninvAi, pa naj se kmet še tako trudi i/. diicva, v hoc, on no najde več rav- notežja v svojem gospodarstvu, ker ui zdravega razinerja med ceno tega, kar pridcla, in med ceno tega, kar mora za svoje življenje kupiti. Temu l.robleniu bo nioralo Narodno pred- : tnvtiištvo posvetiti vso intenzivno l.tažnjo, ker le zdravo selo je podlaga /dr.ve Jugoslavije. Ako pomoremo km!u in rcSimo kmetijo propasti, m dcianio s tern razredne politike, .ijupak v pravem pomenu besede na- rjonalno in državno politika. Voč banovin je po žitneni režimu iiudo prizadetih, ker so žitno pasiv- no — rnedtein ko imajo gotove druge pokrajine vsled žitnega monopola gospodarsko korist. Nujen je problem komasacije ob- čin. Združiti je treba male občine, ki imajo prenizko davčno osnovo, v veli- ke, življenja zmožne upravne edini- ce, ki bodo zmožne uvesti dobro ob- činsko upravo in zadostiti zahtevam na polju šolstva in zdravstva. Bre- mena za šolstvo naj se preložijo na višje upravne enote, ker jih narod tržko ubčuti in niso v korist soli in napredku. Komasacija občin se naj izvede takoj na, podlagi obstoječih zakonskih pooblastil. Saj je vendar upnivni in gospodarski monstrum in Inks us, da imamo v dravski banovi- iii 1000 občin, ko bi jih zadostovalo ;i00-500. Socijalno šibkejši so razmeroma innogo bolj obremenjeni. Davčna po- litika ne sme poznati in priznavati kapitalu nekega privilegija izjemne- ga stanja na škodo malega delavca, kmota, nameščenca, male obrti in male trgovine. Mi ne sraerao prepu- sčati kapitala brez potrebne državne kontrolc. Narod ne živi od danes do jutri, država ne vzdržuje javnega re- da in varnosti zato, da se nekontro- lirano eksploatirajo dobrine zemlje in delo milijonov delavnih rok v ko- rist in preveliko bogatenje posamni- kov, ki postajajo nevarni in neome- jeni, diktatorji vsega gospodarstva. Ne tirajmo činovnika na cesto v vrste defetistov. On je izvrševalec državne volje, on mora biti pozitiven z vsakim utripom svojega srca za državo. Od Cinovnika zahtevamo pol- no moralno kvalifikacijo in 100%-no delo, dajmo mu tudi eksistenco in pustimo mu vero v pravico in zakon, katerega zvest čuvar naj bo ob vsa- kem svojem koraku. Cinovnik mora biti materijelno in duševno moCan, ker narod vidi v činovniku državno oblast — in on vidi prav. Predno končam, ne smem prezreti vpraSanja našega Šolstva in vzgoje naše mladine. Po osvobojenju smo dobili sole v narodnem jeziku, pogre- samo pa v Solan, zlasti v srednjih, f>nega jugoslovenskega nacijonalne- |?a duha, ki je za našo nacijonalno in državno bodočnost važnejSi nego razne matematične formule in viso- ke doktrine, s katerimi je Sola pre- natrpana. Na kr. vlado apeliram, da posveti jugoslovenski nacijonalni vzgoji mladine vec pažnje, potem bo- (lo postali nemogoči taki pojavi med akademsko mladino, ki niso v cast tradicijam akademske časti in aka- ^mske svobode. Dr. Julij Kugy v Celju > Kakor smo že poročali, bo preda- val sloviti alpinist dr. Julij Kugy v sredo 3. t. m. ob pol 9. zveeer v Mest- nem kinu o predmetih »Gorski vtisi in doživljaji« in »Od Triglava do »Dauphineja«. Drugo polovico pre- davanja bo pojasnjevalo okrog 90 kiasiiih skioptičnih slik. Predproda- ja vstopnic se vrši v knjigarni Gori- čar & Leskovšek. Za predavanje vla- da v Celju in okolici veliko zanima- '; nje. Predavanje se bo ponovilo v če- li'tek i. t. in. ob pol 9. zvečer. Dr. Julij Kugy je imcl 27. januar- ja v Ljubljani in 29. januarja v Ma- riboru dvoje izredno uspelih preda- vanj. Nesteti ljubitelji planin in na- rave so prihiteli, da Čujejo alpinista, ki uživa mednaroden sloves. Dr. Kugy ni le hribolazec. V svriKlajalo(* podaril. Župan g. Ku- kovec in ol)f\ odb. Wltavsky sta prcd diievi pri hanski upravi osebno in- tcrvoniii'.la ^lede nekaterih občinskih zadov. Obn'iiskj proračun bo v krat- kem potrjtMi, a bo banska uprava re- ducirala iKkatere postavke. Akcija za podpois brezposelnih ima-tudi na- ! men, da dobe brezposelni pri občini delo. Olhin.i je dala s pomočjo brez- posehiili i/ix ijati jašek na hribu sv. « Jozci'a, scdaj j>a namerava urediti ce- sto v Novi vasi in zgraditi kanal od ZimjakovcLva marofa v Zavodni do Voglajne. ohč. odb. Wltavsky je ape- liral na, holje situirane prebivalce okoliške občine, da bi vršili inten- zivno propiigando za podporno akci- jo v vsej občini. Obcinslvi. obračun za 1. 1931. je bil soglasno sprcjet. Obračun izkazuje 1,7911001 ii Din dohodkov in 1,457.979 Din tj ]»[ir izdatkov; torej 338.021.80 dinarjev prebitka. Sprejet je bil tu- di pi-oracuu občinskega kmetijskega odbora. <)d 5000 Din, ki so bili dolo- čcni za ta odbor v občinskem prora- P-unu za !. 1931., bo porabljenih 3800 dinar jo v za nabavo sadnih drevesc in. sicor 300 jabolk, 75 breskev in 25 ma re lie ter za nabavo arborina. Zne- sek 1.200 Din, ki bo ostal v blagajni, se bo porabil za razne potrebe med I e torn. Za cenilca za lovske škode sta bila izvoljena g. Franc Samec, gostilničar in posestnik na Ložnici in g. Josip Kodelja, ekonom v Košnici. Ga. Roza Stegujeva, lastnica delikatesne trgo- vine v Celju, je prosila pri sreskem nafielstvu za koncesijo za otvoritev hotela in restavracije na svojem po- setvu v Zagradu, kjer je tudi zgra- dila novo poslopje z 18 sobami za le- voviščarje. Občinski svet se je izjavil za krajevno potrebo, priporočil pa bo tudi izdajo koncesije g. Aleksandru Balciasinii v Gaberju za periodično prevažanje tovorov s tovornimi av- tomobili na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami in Celje—Rogaška Slatina. Občinski svet je odobril predloženi parcelacijski načrt za zemljišča pod okoliškim pokopališčem ob Dečkovi cesti v Gaberju. Inž. Unger-Ullmann namerava urediti oziroma dograditi cesto od Celjske opekarne do držav- ne ceste v bližini Vobnerjeve gostil- ne v Sp. Hudinji. Vršil se bo ogled na lieu mesta. Oddaja gramoza za okoliško občino bo ponovno razpisa- na. Zadevna licitacija bo v soboto 6. t. m. ob 9. dopoldne v občinski pi- sarni na Bregu. Istočasno se bo vr- šila tarn tudi oddaja izvoza fekalij. Cestni odsek je pooblaščen, da sam odda dobavo gramoza in izvoz feka- lij Okoliška občina bo vložila na Dr- žavni svet pritožbo proti odloku no- tranjoga ministrstva, s katerim se je razširilo območje mestne policije v Celju na Gaberje, Zavodno, Breg, La- vo in Lisce. Nekateri občinski odbor- niki so bodo udeležili seje v okviru Županske zveze za dravsko banovino ustanovljenega odseka za neatvonom- no mestne, trške in industrijske ob- čine, ki se bo vršila v četrtek 4. t. m. ob 11. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Vinska razstava v Konjicah v liftno okraSeni veliki dvorani tu- kajSnjo Okrajne hranilnice je bila 31. jan. otvorjena vinska razstava v zve/.i z vinskim sejmom. Včeraj dopoldne je komisija, ob- stoje^a iz gg. banskega svetnika inž. Iva Zupaniča, Joška Glazerja, upra- vittlja trsnice in drevesnice v Kapeli, ha Breganta, kletarskega instruk- torja vinarske sole v Mariboru in g. Ivana Neinca, sroskega kmetijskega referenta v Konjicah, ocenila za raz- stavo pripravljena. vina. Hazstavljal- cev je 40, razstavljenih je 70 vrst vi- na, in sicer so to vina iz Skalc, Suha- dola, Vplikega Lipoglava, Žič, Pod- gorja, Crešnjic, Špitaliča, Zbelovske gorce in Oplotnice. 9 vrst vina je do- bilo odlično, 10 prav dobro, 12 dobro, vse druge vrste pa zadostno oceno. V splošnem ocena daleko presega pričakovanje. Rezultat ocene poka- že, da so vinogradniki sreza Konjice napravili od zadnje vinske razstave, ki se je vršila pred dvema letoma, ogromen naprcdek v vinarjenju in kletarjenju. Vsak razstavljalec dobi rezultat komisijske ocene v pisanem poročilu. Danes ob 9. sc jo vršila oficijelna otvoritev vinske razstave v prisot- nosti odposlanca g. bana banskega svetnika Karla Trstenjaka, častnega predsednika razstave banovinskega svetnika g. Hada Jereba, narodnega poslanca Karla Gajška ter zastop- nikov krajevnih oblasti in uradov. Predsednik prireditvenega odbora oskrbnik Windischgrätzovega vele- posestva g. Joža Zdovc je ugotovil, da je vse za otvoritev razstave pri- pravljeno in prosil g. notarja Jereba, da prevzame častno predsedstvo, Banovinski svetnik g. Rado Jereb je pozdravil navzoče odposlance in po- dal nato besedo odposlancu g. bana bansk. svetniku g. Karlu Trstenjaku, ki je čestital odboru k vestno pri- pravljeni razstavi, omenil pomen razstave in izrazil veselje nad rezul- tatom komisijske ocenitve, nato pa v imenu g. bana otvoril vinsko razsta- vo in sejem. Sreski kmetijski referent g. Ivan Nemec je stavil svoje pripombe h ko- misijski ocenitvi in povdaril napake, ki jih je komisija dognala pri oce- nitvi vin iz konjiškega sreza, ki naj bodo sola za one vinogradnike, ki še vedno ne polagajo dovolj skrbi in pažnje na vinarjenje in kletarjenje. Lahko se pa trdi z ozirom na napre- dek vinogradništva v srezu v zadnjih 2 letih, da morejo konjiška vina mir- no konkurirati z vinskim pridelkom iz ostale dravske banovine. Po oficijelnem delu prireditve se je takoj nato napolnila dvorana in se je pričela vinska poskušnja. Razstav- Ijena so sledeča vina: Muškat, silva- nec, beli burgundec, laški rizling, traminec, moslavec, modri burgun- dec, modra frankinja, rulandec ter razna mešana črna in bela vina, vse te vrste letnikov 1929., 1930. in naj- več 1931. Razstavni prostori so praktično in lično opremljeni. Vrtnarstvo Win- dischgrätzovega veleposestva je okusno okrasilo prostore. Vzporedno z vinsko razstavo so razstavljene tudi razne vrste lepo sortiranega sadja konjiškega sreza. Obiskovalčevo oko se prijetno razve- seljuje na krasnih kardinalih, raznih vrstah renet, bobovca, karmelitaric, kosmačev, kanadk, mošančk in Ion- do nskega pepinga. Tvrdka Josip Videmšek iz Mari- bora je razstavila v prostorih razno kletarsko in sadjarsko orodje tovar- ne »Kovina«, vse domačega izvora. Vsak obiskovalec, ki želi napredka v vinogradništvu, si naj ogleda to orodje. Vsem interesentom, zlasti vinskim kupcem in našim gostilničarjem, ki hočejo nuditi odjemalcem oziroma gostom prvovrstno, pristno in doma- čo dobro in ceneno kapljico, pripo- ročamo, da si nemudoma ogledajo razstavo, ki traja tudi še na Svečni- co 2. februarja, prireditvi sami pa želimo tnnogo uspeha. Stran 2. »Nova Doba« 1. II. 1932. Štev. 10. DOMAif VESf I il Nedeljen ponk na srednjih iolah. Narelba prosvetnega ministrstva, s katero jc bil nedavno uveden deljen pouk na srednjih šolah v dravski banovivii. je izzvala močen odpor staršev. ki so zahtevali. da ostane nedeljoni pouk. ker bi bil sieer mno- gim kmečkini. delavskim in urad- niškim otrokom onemogocen srednje- šolski študij. To zahtevo je vsebova- la tudi spoineniea. ki jo je postal mi- nisuu : Husov, po 3 Po- IjaKi in Madžari in po 1 Fiancoz, Hu- iiuiii in Turok. Po poklicu je bilo 28!' trgovskih j)o!tniki>v. 171 urndnikov, 12"^ obrtnikov, 30 delavcev, 9 odvet- nikov, 7 dijakov. 5 industrijcev in 4 zdravniki. 123 oseb je bilo brez po klini. c Urnrli v Celju. \' januarju je um.i'lo v Celju l'J oseb in sicer 3 v mrstu in Ki v javni bolnici. c Smrtna kcsa. X celjski bolnici je umrl v nedeljo 31. januarja 65-letni posestnik Jože Grobin iz okolicc Smarja pri Jelšah, v pondeljek 1. t. in. pa 50-lotni dninar Martin Javor- nik iz St. Jurija ob juž. žel. N. p. v in.! c Prostovoljno gasilno in relevalno društvo v Celju je imelo v soboto 30. januarja zvtčer v Gasilnem domu • Oilni lrtni občni zbor, na katerem so bili. izvoijeni kot funkcijonarji na- slodnji gg.: načelnik Ivan Jellenz, po- veljnik Franc Koschier, namestnik j poveljnika Alojz Kališnik, četnika | Ivinei ik Berna in Josip Pristošek, na- | ni.estnika četnikov Edmund Bandek ! in Bogomir Schlosser, vrstarji Ivan Gradišor, Avgust Maček, Adelmar Koschier in Ivan Putan, načelnik va- rovalcev Friderik Jakowitsch, pre- glrdovnlca raCunov Viljem Swett in j Flic Werdouschegg. V odbor so bili izvoijeni gg. Jellenz, Koschier, KaliS- nik, Berna, Pristošek, Schlosser, Findeisen, Karbcutz jun., Maks Ko- šir, A. Maček in Ivan Putan. Delega- ta za občni zbor žalske gasilske žu- pe sta gg. Koschier, Berna, namest- nika pa gg. Orehovc in Ivan Putan. Poročilo o občnem zboru boino obja- vili v prihodnji številki. c JRazpnst društva. Organizacija | krojaskih mojstrov in samostojnih Sivilj v Celju je razpuščena, ker že več let ne deluje. c Odtfaja gramoza in izvoza leka- j lij v ckoliški cbčini. Županstvo ob- j čine Celjr-okolica razpisuje novo od- dajo gramoza za občinske ceste. Za- dcvna ponovna dražba bo v soboto i (i. t. m. ob 9. dopoldne v občinskem j uradu na Bregu. IstoCasno se bo vr- §ila tarn tudi dražba za oddajo izvo- za fekalij v okoliški občini. Gledališče MKSTNO GLEDALIŠOE V CELJU Repertoar: Torek 2. februarja ob 10.: »Mariša«. Uprizoritev članov Dramatičnega di'ustva v Celju. * ?Oiicv;io cpozarjamo na reprizo (^cškc ljudske draine »Mariše«, ki bo na Svečnieo ob 16. v Mestnem gleda- Jlšču. her nit zveze z vlaki in avtobu- si ugodne, je pričakovati, da bo pred- stavo posetilo tudi mnogo podežela- tiov. Žrtve nesreč in napadov 23-letnega rudarja Franca Zalo- karja iz Liboj je nekdo v noči na pondeljek 1.1. m. na Babnem napadel z nožem in mu prerezal celo desno lice od desnega ofiesa do brade. Tež- ko poškodovanega Zalokarja so pre- peljali s celjskim rešilnim avtomo- bilom v bolnico. ¦40-letnoga posestnika Luko Fideja z Lepe njive pri Mozirju je 29. janu- arja okrog 18. v prepiru napadel nje- gov pastorek z nožem in ga globoko vbodel v hrbet. 30-1 etna žena mestnega stražnika Mai jota Učakarjeva z Brega pri Ce- lju si je 31. januarja pri padcu po stopnicah izpahnila desno nogo v {•¦ležnju. i*-leinn posestnikova žena Antoni- ja Berglezova s Turna pri Slivnici si je 29. januarja dopoldne pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Sokolstvo Delovanje šoštanjskih Sokolov ObCni zbor Sokolskega druStva v Soštanju se je vršil v sredo 27. janu- arja v Sokolskeni domu. Starosta hi, Rejcc je uvodoma pozdravll navzočc in ugotovil, da tako lepo obiskanega zbora Šoštanj še ni videl (preko 100 udeležencev). Spominjal se je smni br. dr. Scheinerja, br. Mergenlhalor- jti, br. Medica tei' s. Kolškove in Po- lončcve. Z veseljem je ugotovil, da so nuvzoči vsi telovadci in telovad- ke. Društvo je agilno delovalo, kar je zasluga celokupnega članstva. Br. načelnik poroča, da sta bili' lani prirejena krasno uspel javni na- stop in akademija v decembru. Dru- štvo je sodelovalo na župnem izletu in na javnih nastopih 6 društev. Raz- veseljivo jo število 208 telovadečih. Prosvetar je mnenja, da se je pre- malo storilo v prosvetnem delu. Bili sta 2 proslavi, Finžgarjeva in Levsti- kova. Predavali so tudi br. Smert nik, liejec, dr. Medic in Potočnik. Preko odra je šio 6 dramatski;h predstav, ki so bile vse prav dobro podane in odlično obiskane. Pevski odsek šteje 34 pevcev in pevk ter jo priredil koncert s sodelovanjem or- kestra. Imel je 65 vaj. Godbeni odsek ima 14 Clanov. Pri redil je dva samostojna koncerta jn sodeloval pri raznih prireditvaJi Imel je 05 vaj. Godbeni odsek ima 14 članov. Pri redil je dva samostojna koncerta in sodeloval pri raznih prireditvah Imel jo 92 vaj s polnoštevilno ude- ležbo. Vsa poročila so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Ker so br. Hejec in nekateri drugi člani odlo- žili svoja mesta, je bil izvoljen nov odbor in sicer: starosta ty\ Ferdo Korun, podstarosta br. Anton Potor nik, tajnik br. Fran jo Hejec, načel- nik br. Srečko Robinščak in blagaj nik Ivan Šušel. Br. načelnik Robinščak je prečitai savczno poslanico. Br. Rejcc je ob koncu izrekel željo, da bi društvo na- predovalo. Zlasti vteh težkih dneh gospodarske krize se moramo okle- niti društva z vso ljubeznijo. Učimo našo mladino bratstva in postavljaj- mo ji za vzgled velikega Sokola Tyr- ša. Spominjamo se našega starešinc prestolonaslednika Petra in vzklik- nimo mu trikratni »Zdravo!« O pol- noči je br. starešina zaključil krasno uspeli občni zbor. Iz župne uprave Skrajšanje kadrskega roka. Nekatera bratska društva še ved- no pošiljajo župi bodisi potrdila ali pa kratek dopis, da se izposluje bra- tom Sokolom, ki so odšli k vojakom, skrajšan kadrski rok. V naši okrož- nici št. 2051 z dno 8. oktobra 1931. smo bratske edinice opozorili na no- vi pravilnik, izdan po ministrstvu vojne in mornarice. Mnogo Clanov je imelo neprilike, predno jim je uspe- i lo doseči skrajšanje kadrske služ- bo. Največ je bilo teinu krivo nepri- čakovano razveljavljenje »uverenj« i in uvedba spiskov po novem pravil- niku. Da se v bodoče zagotovijo vo- jaške olajšave vsem upravičencem, jo statistični odsek SSKJ odredil, da inorajo bratska društva in čete pred- ložiti župi do 10. marca t. 1. spiske vseh članov, ki so hiJi leta 1931. re- krutovani in nastopijo kadrsko službo leta 1932. Spiske je izgotoviü po vzorcu, ki je natisnjen na strani 14. pravilnika. Razpredelnico »oda- kle je« spremenite tako, da napi- šete mesto tega »pristojen« v občino. srez, banovina. Merodajna je domp- vinska občina in ako ta ni navedena v spisku, tudi ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateremu vojnemu okrugu pripada upravičenec. Kot »nastavnik vojne pripreme« podpiše na spisku referent, ki ga je društvo za to do- ločilo. Kjer še nimajo posebnega re- ferenta (iz vojaških krogov), potrdi spisek Clan uprave, ki je rezervni oficir, Ce ga ni v upravi, lahko tudi »Mova Doba« I. II. 1132. Straa 3. I i/Vl•;! uprave. Pod podpinom naj pri- ; I w!'.lVj vojaški Cin. j I Brat'-ka društva in čote, ki nimajo I I ,-.| üiiiv. iiiii iiini rekrutovani in nasto- ¦ p,,,, .l(.i.'i-ko službo lctos. j ¦ is;, ici priliki ponovno opozarjamo ¦ ,.., ,,,'isiavck člen.i 5. uredbe o vo- ¦ |;: ¦;. „injšavah za Clane Sokola kra- ¦ ijrviup Jugoslavije in na župno ¦ (iivu)?.iii<') št. 200:5 z dne 26. septem- 11,,,, lull Tičp so prijave nabornikov- I so!: !ov i ii naborni komisiji. I Tzbiraa lekma članov in članic. I Naf-eltiiälvo SSKJ poroča, da se bo I vršila pvva iznirnn tokma članov in I (lanic za prvenstvo Saveza »Slovan- I sku Sokolstvo« v soboto 2. aprila in I v -nodeljo :5. aprila 1932. v Ljubljani. I Prijave za izbivno tokmo je treba I poslati potom župnih načelniStev do I 20. nwu'ca. 1!K«. nat-elništvu Saveza I SKJ v Ljubljaiii, Xarodni dom. I Trkmovalno pnnoge in vaje bodo I f>l>j:iv!jpii(! v 1. številki lista »Sokol«. I Tt'ki'iüvalno vaje članov, objavljene I v 1J. šKvilki »Sokola« 1931., imajo I iiokatr.ro nnpake, zato bodo objavlje- i no so Piikiat. Gr.imofonske plošče k proitim vajam. (.Jramofonske plošče za godbo pro- stih vaj članov, članie in sokolskih [ čot tor naraščaja SKJ ne bodo izda- I n.-. kor so nastale volike težkoče in ker bi bile predrago. Slike k proitim vajam za ilan«. Z odobronjoni načelništva SSKJ je izdala Sokolska župa Novi Sad slike k prostim vajam SKJ za IX. vseso- kolski zlet v Pragi 1932. in sicer za ! člano. Načelništvo župe Novi Sad je j izdolnio slike tako, da se more liz njih | naueiti vaj vsak tolovadec. Izvod i stano 10 Din. Sliko so naročajo pri Sokol ski župi Novi Sad. Kino Meitni kino Celje. Pondeljek 1., torek (SveCnica) 2. februarja (v sredo 3. in četrtek 4. t. in. zaprto): »Cianka- li«. Veličasten zvočni film iz moder- nega velemestnega življenja. V glav- \ nib ulogah Oreta Mosheim, Hernia I Ford in Niko Turov. Dr. med. Fride- [ rik Wolf prosi kot priča mnogih ne- ! sreč za pomoč mladim materam, ki so se žrtvovale zaradi ijubezni. Ali I je upravičena odprava telesnega plo- ! da? Ta važni problem današnje do- be je dal pobudo za ta pretresljivi in napeti zvočni film, ki je za mladino ¦ prepovedan. Predstave: v pondeljek j 1. t. m. ob pol 9. zvečer, v torek ; (na Svečnico) 2. februarja ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer. Predprodaja I vstopnic na Svečnico od 10. do 12. dopoldne pri blagajni kina. Vstopni- ce se lahko rezervirajo telefonično na št. 270. Prodigra: zvofina enode- janka. Dopisi Konjice Iz Špitaliča pri Konjicah je preme- Men priljubljeni šolski upravitelj Lojze Berce s svojo soprogo Katari- no na novo upraviteljsko mcsto pri Sv. Jakobu ob Savi. Požrtvovalnega in agilnega moža, ki je posvetil vseh 10 let bivanja v Špitaliču samo na- rodnemu delu, bodo Špitalčani, zlasti sokolski četniki, ter sploh vsi iskre- ni prebivalci nafiega sreza težko po- grešali. Na novem mestu pa želimo bratu Bercetu in njegovi rodbini mnogo srcče in zadovoljstva. Tukajinji tovarnar Alfred Lau- rich je svoje podjetje razširil. Usta- novljena je tvrdka Alpha, industrtja Cevljev, družba z omejeno zavezo v Konjicah, katere namen ali predmet je izdelovanje čevljev za dom. Novo podjetje jo priključeno tovarniSkim prostorom. Petrovče. Vr soboto 23. januarja se je višil redni občni zbor Sokolskega drustva v l'otrovcah. Ob primerni ndeložbi rlanstva (54%) je otvoril zbor starošina br. H. VVudler s krat- kini nagovoi-oin in onienil težko iz- gubo i)ratskoga češkoslovaškega So- kolstva, ki mu je umrl br. dr. Schei- nor. Prosvotar je prebral poslanico Saveza. I/. jioroCil funkcijonarjev je razvidno, da je društvo po svojem delu in številu članstva lepo napre- i dovalo. Načolnik br. Sr. Pečar je po- ročal o delu v telovadnici, kjer vež- bajo vsi oddclki; le-ti so tudi nasto- pili na društvoncm nastopu, prireje- nem ob dosotlctnici obstoja društva in pri nastopih sosednjih društev in župe. Prosvctar br. St. Kodrič je po- ročal, da j<- priredil prosvetni odsek , igro, nagovoi-o pred vrsto, 8 preda- vanj, vefjo zabavo in več popoldan- skih o/.if. večernih družabnih se- stankov. Dt'iistvena leposlovna knjiž- nica, ki jo vodi uspešno knjižničar In. 11 Undid, se je zelo povečala. Skoda, lo, da je za dobro knjigo še vedno tako malo zanimanja. Z in- tenziviiejšiin delom društva narašča tudi denarno poslovanje; knjige bla- gajnicai'ko s. Št. Bojčeve izkazujejo 37.006.30 Din prometa, od tega 19.935 Din 70 pai' dohodkov. Po poročilih je izvolil zbor novo upravo, ki jo tvorijo v glavnem člani lanske uprave z br. R. Wudlerjeni na čelu. Društvo bo pridobilo letos nov odsek — strelski, ki ga bo organiziral br. I. Dolinar. talte. V soboto 23. t. m. je imela Gostilničarska zadruga v Žalcu svoj letošnji redni letni občni zbor. Ude- ležba članstva je bila prav lepa. Obč- nemu zboru je prisostvoval tudi taj- nik Zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln iz Maribora. Zborovanje Je otvoril in vodil načelnik žalske za- druge g. Ivan Virant, iz cigar poro- Cila je bilo razvidno obširno delova- nje odbora za prospeh in napredek našega gostilničarstva. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji od- bor, le na mesto odstopivšega odbor- nika g. Matije Krajnca je bil izvoljen g. Josip Hodnik. — Istega dne se je vršila v Zalcu ob častni članski ude- ložbi redna glavna skupščina Sokol- skega društva v Žalcu. Vsa poročila društvenih funkrijonarjcv so doka- zala veliko in sinotreno delavnost vscga odbora, kakor tudi cclotnega društva. Društvo je sodelovalo na župnem zletu v Celju, imelo pa je tu- di dve lastni večji prireditvi, tako društveni javni nastop 14. junija v Zalcu in zadnje silvestrovanje. Na javnem domačem nastopu je telova- dilo 137 telovadcev, na župnem zletu v Celju pa je postavil žalski Sokol 101 telovadca, obenem je sodelo- valo v slavnostni povorki 27 žalskih Sokolov-konjenikov. Društvo ima tu- di svoj orkester. Občni zbor je tudi razpravljal o zgradbi lastnega So- kolskega doma in se bodo takoj pri- čeli zbirati prispevki v poseben fond. Za tekoče leto je bil z malenkostni- mi spremembami izvoljen dosedanji odbor. Žalec. Sokolsko društvo Žalec pri- redi na Svečnico ob 5. popoldne v dvorani br. Robleka čajanko. Avto- bus vozi ob 20. in 24. v Celje. Vljud- no vabljeni! Vojnik. Kaj premore dobra volja in vztrajnost, so pokazale 23. janu- arja gojenke gospodinjskega tečaja, ki so uprizorile igro »Boj za doto«. Svoje dobro naštudirane uloge so podale tako naravno in prepričeval- no, da smo jih moral i občudovati, CONAN DOYLE: Boj v megli [ (Baskervillski pe«) 24 I Roman f Poslovenil Boris Rihteršič Prav nič nisem dvomil, da vidim pred seboj go- -IJodično Stapletonovo, ki sem o njej že slišal, kajti ženske so morale biti na močvirju zelo redke; spom- nil sem se tudi, kako so govorili o Stapletonovi se- stri, da je zelo lepa. Zelo lepa pa je bila ženska, ki je prihajala k meni, in sicer na prav poseben način lepa. Človek si ne bi bil mogel zamisliti večje ne- podobnosti' kakor je bila med bratom in sestro: Sta- i pktou je bil svetlolas in sivook, človek, kakor jih vidimo vsak dan, ona pa je bila tako temne polti, da I dotlej temnejše v Angliji še nisem videl, vitka, velika, I elegantna. Njen ponosni, ostro izrezani obraz je bil I tako popoln, da bi ga smatral za brezizraznega, če I ne bi imel krasnih ustnic in živih črnih oči. S svojo' I brezhibno postavo in dobro obleko je bila v resnici I eudna prikazen na samotni močvirski stezi. Ko sem I se ozrl, so njene oei pravkar iskale brata. Odkril sem I se in hotel reči nekaj besed, toda njen nagovor je 1 usineril moje misli dragam. I »Odpotujteh< je vzkliknila. »Takoj se vrnite v . London!« Presenečen in brez besed sein se zazijal vanjo. Ajene oči so me oblisnile in nestrpno je zacepetala z nogo. 'Pojasnil vam ne morem dati.« Govorila je hitro, z globokim glasom, in neki cuden naglas je takoj zbudil mojo pozornost. »za božjo voljo, storite to, kar vas prosim! Od- I 1)otuj^ m ne Prikažite se vec na moCvirju.« »baj sem pravkar prišel!« »Clovek božji!« je vzkliknila. »Ali nočete poslu- -sdu svarila, ki je samo vam v korist? Vrnite se v I'oncion! Se nocoj odpotujte! Na vsak naCin izginite I ;aioa.. Pst! Moj brat prihaja. NitÜ besedice o tern, t •",Sem, Vam rekla! Bodite tako prijazni in mi utr- l b.>jo orhidejo, tam med bičjem. Tu na močvirju jih I J ll«'^olj; malo pozno ste prišli, da bi videli vso »••poto jesenK« si )oSUipleton se Je vrnil z lova razgretih lie in težke si tu, Beryl!« je dejal, toda zdelo se mi je, da *-i W pozdrav ni bil kaj preveč prisrčen. j 'Tack, razgrel si se!« I Da, zyklopida sem lovil. Zelo redki so, posebno I l'ozni jeseni. Skoda, nisem ga mogel ujeti.« I Govoril je z ravnodušnim glasom, toda njegove j male, svetle oči so neprestano smukale med dekle- tom in med menoj. »Kakor vidim, si se že sama seznanila,« je na- daljeval. »Da, pravkar sem rekla siru Henryju, da je pri- šel nekoliko pozno, če je hotel videti to čudno lepoto močvirja.« »Siru Henryju? Kaj misliš... ?« »Mislim. da mora biti to sir Henry Baskerville.« »Ne, ne!*« sem vzklikni'l. »S staroverskim mešča- nom ste govorili; toda njegov prijatelj sem res. Dok- tor Watson.« Val krvi, znak jeze, je pokiil njen obraz, ko je rekla: »Najin pogovor je bil torej nesporazumljenje.« »Nu, za pogovor ni bilo ravno preveC časa,« je pripoinnil njen brat, spet s tistim poizvedujočim po- gledom. »Govorila sem, kakor bi bil doktor Watson pre- bivalec našega kraja, ne pa samo obiskovalec« je dejala. »Njemu mora biti pač precej vseeno, ali je zgodaj ali pozno za orhideje... Saj mislite z nama v Merripit?« ] Le kratka pot je še bila do suhoparne, pristne biše v močvirju, ki je morala biti nekoč lepa kme- tija, zdaj pa je bila v notranjščini preurejena v mo- derno stanovanjsko hišo. Okoli je bil sadovnjak, todo. drevje je bilo skrivenčeno in okleščeno. Vse je vsi-1 ljevalo človeku neprijetne žalostne dojme. Vse, so celo zanemarjeni sluga v livreji, ki se mu je slabo podajala. V hiši pa je bilo nekaj prostornih sob, ki so bile opravljene s tako eleganco, da je človek v njih takoj začutil ženski okus. Mimogrede sem pogledal skozi okno na prostrano z granitnimi gmotami posejano močvirje. ki se je brez presledka raztezalo do dalj- nega obzorja in nehote sem moral misliti sam pri sebi: ,Kaj je le moglo prignati tega izobraženega člo- veka in to lepo dekle, da sta si izbrala to samoto za MvališCe?' »Kaj ne, čudno bivališCe?« je vprašal, kakor bi bil prebral moje misli. »In vendar se čutiva srečna — kaj, Beryl?* »Zelo srečna sva;« je odvrnila, toda njene besede niso bile preveč prepričevalne. »Gori na severu,« je nadaljeval Stapleton, »sem imel šolo. Mehanično delo ni bilo za človeka moje vrste, vendar sem bil zelo sreCen, da sem lahko vsak dan živel z mladino, da sem oblikoval otroške duše in jim vcepljal svoje ideale. Na žalost nama usoda ni bila naklonjena. V soli je izbmhnila nevarna. bo- lezen in trije deCki so nama umrli. Od tega udarca se zavod ni mogel opomoči, in večji del mojega pre- moženja je bil izgubljen. Izguba čudovitega življenja z otroki me je zelo bolela; toda navzlic temu se skoraj veselim svoje nesreče, kajti tu sem našel ne- omejeno delovno polje za svojo veliko strast — rast- ; linstvo in živalstvo, in nioja sestra ljubi prirodo prav tako kakor jaz. Ta dolgi govor, gospod doktor Watson, sem zato stresel nail vašo glavo, ker ste tako žaJostuo gledaM na močvirje.« »Hotelo se mi'je zdeti, da mora biti nekoliko dolgočasno; morda za vas manj kakor za vašo se- stro.« »O no, nikdai se ne dolgočasim,« je naglo vzklik- I nila »Svoje knjige imava, svoje študije in razen tega zaniniive sosede. Doktor Mortimer je v svoji stroki zelo učen mož. Ubogi sir Charles je bil prav tako čudovit družabnik. Dobro sva ga poznala in ga po- grcšava, kakor si morda mislite. Ali se vam zdi, da ne bi motil, če bi še danes popoldne prišel v basker- villski dvorec in se seznanil s siroin Henryjem?« »Prav gotovo ne; nasprotno, še vesel bo.« ! »Potcm bodite tako dobri in mu povejte, kaj na- meiavam. Moi'ila bi mu lahko olajšala bivanje v novi okoliii. Ali greste z naini, gospod doktor in si ogle- ! date mojo xbirko metuljev? Mislim, da je najpopol- ' uejäa v južnozapadni Angliji. Ko jo pregledava, bo ! liuilica že pripravljena.« sol hi bil, toda nekaj me je vleklo nazaj k siru Us iiiyju. Otožuost močvirja, smrt ubogega konja, lajiiistverii glas, ki je pri belem dnevu priklical v | spoiiün grozno pravljico o peklenskem psu: vse to je zolostno usmerilo moje misli. Potem se je pridružilo vhcni tei» več ali manj nedoločnim dojmom jasno, prav nič zavito svarilo gospodične Stapletonove; go- vorila je s tako resnim prepričanjem, da je imela brez dvoma važne vzroke. Zato sem navzlic prošnji cdklonil povabilo na malico in takoj krenil nazaj. V račal sem se po stari stezi, ki je bila porasla s travo; biti pa je morala še krajša pot, znana samo nekaterim, kajti preden sem prišel na glavno cesto, sem na svoje veliko začudenje opazil gospodiČno Stapletonovo, ki je sedela na velikem kamnu ob stezi. Njen obraz je bil od nagle hoje zardel in prav zaradi tega se mi je zdel še lepši. Roko si je pritiskala na sree. »Vso pot sem bežala, da vas prehitim, gospod doktoiv« je dejala. »Niti toliko časa nisem imela, da bi vzela klobuk. Dolgo se ne smem zadrževati, sicer bi utegnil brat opaziti, da me ni doma. Povedati sem vam hotela, da mi je žal zaradii one neumne zame- njave, ker sem mislila, da ste sir Henry. Prosim vas, pozabite moje besede, ki se vas prav nič ne tičejo.« »Ne morem jih pozabiti, gospodična Stapletono- va,« sem odgovoril. »Saj veste, da sem prijatelj sira Henryja, in njegova sreča mi je zelo pri sreu. Po- vejte mi, zakaj ste tako odločno vztrajali na vrnitvi v London?« »Ženska mušica, gospod doktor! Ce bi me bolje poznali, bi vedeli, da včasih nisem zmožna navajati vzrokov za svoje besede in dejanja.« Stran I. »Nova Doha« 1. II. 1932, __ Stev. 10, I Izvirnc francoske pastilje Valda I zoper grlobol, hripavost, prehlad, na- hod, akutiic in kronične bronhitc, katar, gripo, influenco, naduho, za- soplost. Prodajajo vsc lckarne in clrogcrije. zkisti čo upoštevaino pičlo odmerje- ni čas za pripravo, licugodno vrenio in veliko zaposlonost. Med igro so zapole tako Ji']>o, ila je bilo obt'in- stvo kar oearano. Prireditev je po- kazala, da je vodstvo tečaja v clo- biih rukali. Socka. Odbor za gradnjo ceste Frankolovo— Dobrna je prejel od kr. banske uprave naslcdnji dopis štev. 4280/7 eks. 31. z dne 13. januarja: »Pozivno na tamošnji dopis od 2b. oktobra 1931. se naslov obvešea, da se radi splošne gospodarske krize gradiija predlagane cestne zveze od j Frankolovega do Dobrne sedaj no bo i vzela v gradbeni program, ker zaiijo ne obstoja zadostna gospcxlariska nujnost. V zvezi s lem odpade do na- daljnega tudi trasiranje te ceste in naprava načrtov.« Cud no .so nani zdi, čemu ne bi obstojala nujnost za gradnjo te prepotrebne ceste. Intel-e- ' senti so pripravljeni prispevati k stroškom 60%. Dolgo vrsto lot že pro- simo za gradnjo te ceste in sta jo tudi bivši oblastni odbor in sreski cestni odbor sprejela v svoj gradbe- ni program. Xujnost to ceste je bila predlagana v banskem svetu in tan» tudi sprejeta v stenogmfski zapisnik. Veselili smo se ži\ da je zadeva konč- no ugodno rešena, sedaj pa vidimo, da bomo morali zopet čakati. Frankolovo. Dno 21. oktobra smo iineli vinogradniki sestanek zaradi ustanovitve vinarske podružnice in ublažitve vinske krize. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil ustanovni občni zbor vinarske podružnice v nedeljo 9. februnrja v dvorani Društvenega donia. Do ustanovnega občnega zbo- i'a vodi vse delo pripravljalni odbor, ki ga tvorijo vinogradniki gg. Joško Goi-šek, Matija Potočnik, Martin Že- leznik, Matovž Esih in Janez Krajnc. Ustanoviieinu občnemu zboru bo tu- di piedložena resolucija, ki bo posla- na občiu.skeinu odboru v razpravo s pi'G.snjo, da bi občina znižala občin- sko trošarino na vino, ki obremenju- je konzum tukajšnjega vina. Dolž- nost vsakega zavednega vnogradni- ka je, da sc v nedeljo 9. februarja udeleži ustanovnega občnega zbora, na katerem bodo prišla še druga važna vinogradniška vprašanja v razpravo. Glasovi iz občinstva „Faschingsfest der Fleischer- gehilfen in Celje" Slovenskim rodbinam v Celju so bila te dni poslana vabila: »Die Fleischergehilfen in Celje ver- anstalten am Sonntag den 7. Febru- ar in den oberen Räumlichkeiten des Narodni Dom ein grosses Faschings- fest verbunden mit Tanz« itd. »Um zahlreichen Besuch bittet der Fest- ausschuss.« Da ni vabila v naših rokah, bi ne mogli verjeti, da je taka drznost leta 1932 mogoča. Med prireditelji gotovo ni osebe, v kateri bi se pretakala nemška kri, temveč so vsi, sloven- skega porekla. Ali ni med priredite- lji nikogar, ki bi s© bil tej nečuveni drznosti uprl? Ali so prireditelji sto- rili ta korak na željo ali zahtevo oseb, od katerih so odvisni? Vabilo jasno kaže, kako žalostne razmere morajo vladati v narodnost- nem oziru v mesarski stroki v Celju, in dokazuje, da je prav zadnji čas, da naäi narodni obrtniki posežejo vmes in s pomočjo oblasti napravijo red, ki ga v naSi nacijonalni državi zahtevamo. Casi, ko bi kdorkoli smel na svojega uslužbenca v narodnem Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM silavnica in rezcrve nad Din 14,oooooo'~. Kupujeinpro- daja devize in valute, Izdaja uverenjc za izvoz blaga. ' Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribon Šoštanj j)Ogledu kvarno vplivati, so za vedno za naini! Nase ninenje je, da absolutno ne gre. da se taka veselica vrši v naši • slovenski trdnjavi, v Narodnem do- mu v Celju, ki pač ni postavljena za to, da bi se zbirali pod njeno stre- 1 ho gostje, ki nacijonalnega preporo- da nočejo priznati. Dolžnost prav vseh naših krogov je, da se te veselice, če se bo sploh vršila, ognejo in ji pokažejo hrbet. Oblasti in obrtne organizacije pa resno pozivamo, da posvetijo zadevi primerno pozornost. — v — Ppwovrstno stanovanje 5 sob in kuhinja s plinotn, elcktrično lučjo in kopalnico se odda s 1. febru- arjetn 1932. Naslov v npravi lists. Lepe kostume za maske v veliki izbiri se poceni izposojujejo v dam- skem tnodnem salonu ge. Ane Staudinger, Celje, Äleksandrova ul. 7. Lepa meblovana soba z eno ali dvema posteljama se takoj odda, proda se tudi po ceni velika kopalna banja. Celje, JurCičeva ul. 1. Veliko lepo tri- sobno stanovanje v Miklošičevi ul. se odda s t.marcem. Vpraša se v trgovini Drofenik, Celje, Glavni trg §t. 9. Oglaiuite! Naznanilo. Cenj. občinstvu in znancem vljudno naznanjam, da sen s I« februar|em t,/, otvoril specijalno delavnicof popravljalnico in zalogo 6evljev v p^ostorih ge. Vottk v Gaberju pri Celju (nasproti TOjašnice kralja Aleksandra) Za obilen obisk se priporoča D. Uriič, Solldao d«lo I Toöna postraiba! Znitrns oanc! Kdo želi ugodno posmrtno zavarovanje pri Kmetijski esportni zavarovalnici brez karenCne dobe, naj javi svoj cenj. naslov na upravo lista. Malo poseitvo v bližini Celja o istojcče iz hiSe in nekaj go- spodarskega poslopja kupim. Cena do 35.000 Din. Ponudbe je poslati na naslov: Rupnik, Lisce 33 p. Celje. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektrii- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra e. 17. — Pri „Zronou" Delikatesc, specerija, setnena. Proda se njiva v bhžini Celju, v izmeri 372C m2 z letnim čistim donosom Din 2650-. Pojasnila v pisarni g. Franja Jošta v Celju, Äleksandrova 3. \ Premog najboljSe vrste iz rudnika Hudajana (Laiko) in iz vseh drugih rudnikov do* bavlja in dostavlja na veliko in na drobno trgovina premoga in