Predstavniki trgovskih organizacij združenega dela iz Socialistične republike Slovenije so skupaj s predstavniki Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje v torek, 10. decembra, kot prvi začeli s podpisovanjem samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev. Prve takšne sporazume so predstavniki trgovine in Gorenja podpisali že v letošnjem letu, zdaj pa želijo ta medsebojni dogovor dopolniti z enoletno prakso in izkušnjami. Samoupravno sporazumevanje med trgovskimi organizacijami združenega dela in Združenimi industrijskimi podjetji „Gorenje" Velenje mora zagotoviti zadovoljevanje interesov potrošnika, delavca in družbene skupnosti. Potrošniku naj bi na ta način zagotovili večji izbor in boljšo kakovost izdelkov, delavcem v proizvodnji surovin, sestavnih delov in končnih izdelkov ter v trgovini boljše uspehe v združenem delu, družbeni skupnosti pa večanje skupnih uspehov družbenega dela. Skupna poslovna cilja delavcev v proizvodnji in trgovini sta stalna rast ustvarjalnosti in storilnosti dela in s tem večanje čistega dohodka vsakega podpisnika sporazuma ter usklajevanje interesov delavcev v proizvodnji in trgovini s splošnimi družbenimi interesi. Trgovske organizacije združenega dela in Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje so že v letu 1974 oblikovali skupna posvetovalna telesa, odbor za politiko trženja in odbor za gospodarjenje in finance, na novo pa zdaj ustanavljajo še odbor delavske kontrole, ki naj bi nadziral izvajanje samoupravnega sporazuma in njegovih aneksov, delitev dohodka, pravilnost poslovanja, izvajanje sklepov teles ter opravljal druge naloge. Odbor delavske kontrole naj bi tudi zagotavljal, da dogovarjanje podpisnikov sporazumov ne bi šlo na škodo potrošnikov. V torek, 10. decembra so dopolnjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev podpisala naslednja slovenska podjetja: ERA Velenje, Kovinotehna in Tehnomerkator Celje, Jeklotehna Maribor, Elektrotehna, Metalka, Merkur in Elektro-nabava - vsa iz Ljubljane, Merkur Kranj, Novotehna fJovo mesto, Posavje Brežice, Izbira Ptuj, Koloniale Poljčane in Nanos iz Postojne. V četrtek, 12. decembra, so samoupravni sporazum podpisali predstavniki naslednjih podjetij Hrvatske: Kovinostroj Zagreb, Tehnomerkur, Karlovac, Dalma Split, Brodokomers Reka, Razvi-tak Metkovič, Trgocentar Virovitica, Napredak Imotski, Kornat Šibenik, Rudar Zagreb, Nama Zagreb, Elektrotehna Zagreb, Istra Pula, Elektromateri^l Reka, Ferimport Zagreb, Brodomerkur Split in Kovinostroj Zagreb. ■■■■ Komentar tedna Veliko smo govorili o tem, da se je razvijalo naše gospodarstvo letos v dosti težjih pogojih kot lani. Upravičeno pričakujemo, da bo prihodnje leto še bolj zaostrilo nekatere probleme gospodaijenja, ki so letos z vso silo izbruhnili na dan v celem svetu. ' Za zadnje obdobje je sicer značilno popuščanje mednarodne napetosti, toda prišlo je do vrste kriz, od monetarne, prehrambene, surovinske in energetske, preko nadalnje demografske ekspanzije do inflacije, kar je v Ibistvu vse posledica preživelih svetovnih političnih in gospodarskih odnosov. Medtem ko je bila monetarna kriza predvsem izraz boja za ohranitev dolarske nadvlade in njene konkurenčnosti v (>kviru razvitega sveta, pa je energetska kriza zajela skoraj ves svet in sprožila predvsem resne probleme v tistih deželah, ki nimajo ne nafte in ne drugih pomembnih surovin. Treba pa je priznati, da se je v svetu že pred izbruhom krize porodila zavest o tem, da se obdobje cenene energije bliža koncu. Seveda se je hkrati s podražitvijo nafte sprožil tudi plaz podražitev osnovnih surovin, ki so večinoma edino premoženje nekaterih dežel v razvoju. Prav v teh deželah se je začel tudi ločan boj za osvoboditev izpod tujega kapitala. Zato se dežele v >*voju borijo za pravičnejše pogoje menjave in učinkovito pomoč itih pri razvoju. Prvi predpisi za samoupravni sporazum V imenu združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje je podpisoval samoupravni sporazum generalni direktor Ivan Atelšek Umiranje potrošništva ? O pokazateljih svetovnega gospodarskega trenutka bi lahko govorili ure in ure, na primer o tem, da se je pred človeštvom v vsej svoji pošastnosti razgalil tudi problem prehrane, itd. Svetovna kriza gospodarskega in političnega sistema najavlja tudi konec enostranskega pospeševanja industrijske rasti brez ozira na nujne posledice. Do zavesti prihaja spoznanje po omejenosti virov alergije ter osnovnih surovin, o nujnosti varovanja naravnega okolja ip_o potrebi temeljitih popravkov, motivov in osnov razvoja sodobne ižbe. Upravičena so razmišljanja o tem, da potrošniška družba lira in odstopa prostor gospodarnejši družbi. Predstava take ižbe pa predvideva predvsem gospodarnejše obnašanje v proiz-lnji, splošni in osebni porabi. Jugoslavija se gotovo ne more izločiti iz tega velikega svetovno-ipodarskega kotla, v katerem se „cmarijo" vse slabosti preživelih IŽb, hkrati pa se že nakazujejo nove kvalitete, kijih izražajo pred-_ :m neuvrščene države. Upoštevajoč vse te težje pogoje gospodarje-lja v svetu, upoštevajoč predvsem in tudi naše lastne notranje sla-»sti, lahko v bistvu ocenjujemo sedanjo etapo družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije kot relativno uspešno, posebno še, če se pri-jamo z rezultati v razvitih državah. MILAN MEDEN Seji zborov skupščin Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank je sklical 5. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Seja je sklicana za četrtek, 26. decembra. Delegatom so poslali gradivo z dnevnim redom, ki med drugim predvideva obravnavanje in sklepanje o predlogu za spremembo imena in predmeta poslovanja Zavoda za urbanizem. Ta naj bi razširil svojo dejavnost in se imenoval Inženiring za izgradnjo investicijskih objektov ali skrajšano Inženiring Velenje. Predlagana je tudi razrešitev in imenovanje novega v. d. direktorja preimenovanega in razširjenega zavoda. Občinska skupščina bo obravnavala in sklepala o ustanovitvi Centra za informiranje, propagando in založništvo. Iz pripravljenega elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve nove delovne organizacije je razvidno, da bo ta OZD delovala kot kompletni informativni, propagandni, reklamni (n založniški servis za politično in gospodarsko informiranje in publici-ranje,- Poleg tega bodo delegati na tej seji obravnavali in sklepali o predlogu poimenovanja cest in ulic v naseljih Pesje in Preloge. Ker sta ta dva kraja postala del mesta Velenje, morajo določiti imena ulic in cest. Predlagajo naslednja imena cestam in ulicam: Kavretova ulica, Špeglova ulica, -Berložnikova ulica, Solnova ulica, Uriskova ulica, Ulica Janka Ukiha, Ulica Pohorskega bataljona, Toledova ulica, Ulica Janka Vrabiča, Litijska ulica, Ulica 3. julija, Podgorska cesta, Pokopališka cesta, Rudniška cesta, Partizanska cesta in Preloška cesta. V Mozirju pa se bodo na 5. skupno sejo sešli vsi trije zbori tamkajšnje občinske skupščine v petek 27. decembra. Na dnevnem redu imajo spremembe razporeditev dohodkov občinskega proračuna za letos, delegati pa bodo tudi pregledali gospodarski razvoj občine za čas od začetka leta do konca tretjega trome-sečja in ga primerjali z dosežki v celjski regiji in Sloveniji. Pregledali pa bodo še izplačane povprečne osebne dohodke, sprejemali odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb ter se seznanili s porabljenimi sredstvi in realizacijo delovnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti. • Rudarski »dedek Mraz« Konferenca osnovnih organizacij sindikata na Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje je že sprejela program obiska rudarskega ,,dedka Mraza". Tako bodo v nedeljo, 29. decembra, povabili v prostore Delavske univerze Velenje žene in otroke ponesrečenih velenjskih rudarjev, jih obdarili in jim čestitali za novo leto 1975. Dan pozneje, 30. decembra, bodo predstavniki velenjskih rudarjev obiskali bolne tovariše, v Delavskem klubu pa bodo pripravili sprejem vseh tistih članov delovne skupnosti, ki bolujejo nad 2 meseca. Vse bodo obdarili in jim zaželeli več zdravja v prihodnjem letu. 20. decembra 1974 leto X št. 49 (258) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks V ZAVODNJAH Osrednja slovesnost v počastitev dneva JLA Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje bo organiziral jutri, 21. decembra pohod, v katerem bodo spdelovali člani ZRV starešin, vojaki iz Celja, pripadniki teritorialnih enot, planinci, taborniki, strelci, miličniki, mladinci iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, učenci višjih razredov osnovnih šol in rudarskega šolskega centra ter gimnazijci. -Okrog 300 udeležencev bo krenilo ob 7.30 izpred zdravstvenega doma v Velenju prek Šoštanja , Belih vod v krajevno skupnost Za- -vodnje. Najprej se bodo ustavili pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh. Tam bo vsak udeleženec prejel topel čaj, nato pa bodo pohod nadaljevali proti središču Zavodenj, kjer bodo vojaki vsakemu udeležencu dali obrok srbskega pasulja. V prosvetnem domu v Zavodnjah bo zatem osrednja proslava v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, med katero bodo podelili plakete in priznanja starešinam in pripadnikom teritorialnih enot. V kulturnem delu programa pa bodo nastopili člani šaleške folklorne skupine, tamburaški orkester, recita-torji in vojaški orkester iz Celja. NOVOLETNO PRESENEČENJE V VELEBLAGOVNICI NOVOLETNI POPUST nama V VELENJU V ČASU OD 9. DO 31. DECEMBRA 1974 prireja VELEBLAGOVNICA Nama Velenje VELEBLAGOVNICA Nama Velenje bo odobrila 10 % NOVOLETNI POPUST " za nakup: - štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov, konzervatorjev, - vseh drugih strojčkov za gospodinjsko rabo, - peči na elektriko, plin in na trdo gorivo, - radio in TV aparatov, tranzistorjev, magnetofonov in gramofonov, - tepihov, tapisonov, itisonov, talnih oblog PVC Z GOTOVINO IN TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! i s s I i NAŠ KOMENTAR 0 NAŠ KOMENTAR Toplarne — pomembne za čisto okolje V Velenju je bilo 1. Jugoslovansko posvetovanje organizacij za daljinsko ogrevanje, ki sta ga pripravila Komunalna energetika Ljubljana in Toplovod Velenje. Na tridnevnem posvetovanju so predstavniki vseh jugoslovanskih toplarn oziroma organizacij, ki se ukvarjajo z daljinskim ogrevanjem pri nas, izmenjali izkušnje in pogoje daljinskega ogrevanja. Udeleženci posvetovanja so se med drugim zavzeli tudi za tesnejše povezovanje in enotno nastopanje ter za ustanovitev skupnega organa, posebej z namenom, da bi to najmlajšo panogo gospodarstva družbeno bolj uveljavili. Na posvetovanju so ugotovili, da se tudi pri nas, podobno kot drugod po svetu, srečujemo s pomanjkanjem energetskih virov. Prav daljinsko ogrevanje pa zagotavlja racionalno izkoriščanje goriv, posebej še v primerih, ko električno in toplotno energijo proizvajamo v istem tehnološkem procesu. V klasičnih termoelektrarnah odhaja kar 60% dovedene energije s kondermtorsko hladilno vodo v izgubo. V kombinirani proizvodnji pa te odpadne toplote uporabljajo za ogrevalne namene. Za akcijo varčevanja z energijo je treba pridobiti vse občane, izvajalci montažnih del v zgradbah pa naj bi zagotovili, da ne bi prihajalo do nepotrebnega trošenja toplotne energije. Še večje uveljavljanje in širjenje daljinskega ogrevanja pa bo pomembno vplivalo tudi na čistejše okolje in ozračje, saj je znano, da so naša mesta in industrijska središča že močno onesnažena. Že v bližnji prihodnosti čista ekonomska prednost toplarn sploh ne bo več najpomembnejši delavnik pri odločanju za ogrevanje, pač pa čistost ozračja. Udeleženci posvetovanja so se zavzeli, da je treba za energetske vire v objektih, ki jih gradimo v mestih za kombirano proizvodnjo električne in toplotne energije, uporabljati goriva, ki najmanj onesnažujejo okolje, to je tekoča goriva in plin. Udeleženci I. Jugoslovanskega posvetovanja o daljinskem ogrevanju so sprejeli tudi predlog, da naj bi organi, ki odločajo o zvišanju cen goriv, istočasno z novimi cenami energetskih virov določili tudi nove cene za daljinsko ogrevanje. To je potrebno zavoljo tega, ker je cena goriva udeležena s 70 % do 90 % v ceni toplotne energije. Toplarne oziroma organizacije za daljinsko ogrevanje so zdaj v velikih težavah tudi zavoljo tega, ker uspejo šele nekaj mesecev po tem, ko se podražijo energetski viri, izposlovati zvišanje cen za toplotno energijo. Prihodnje jugoslovansko posvetovanje o daljinskem ogrevanju pa bo v Novem Sadu leta 1975. S I ZADNjE DNI PO SVETU... • V MISLINJSKI DOLINI NA ČAST PRAZNIKU JLA, 22. DECEMBRU:_ Osrednja slovesnost v kinodvorani Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenj Gradec bo pripravil v počastitev 33-letnice ustanovitve nase Jugoslovanske ljudske armade osrednjo slovesnost v Mislinjski dolini na večer pred praznikom, 21. decembra, v kinodvorani v Slovenj Gradcu. Krajši priložnostni kulturni program bodo izvedli Slovenjgraški oktet in recitatoiji Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec. Na prireditvi bodo prebrali tudi 6 nagrajenih spisov učencev osnovnih šol in dijakov ekonomskega šolskega centra na temo „Splošni ljudski odpor", ki so jih pisali mladi na pobudo Občinskega odbora ZRVS Slovenj Gradec. Na prireditvi bodo prečitali napredovanja rezervnih vojaških starešin ter podelili priznanja in plakete ZRVS. Na večer pred dnevom JLA bo v kinodvorani v Slovenj Gradcu tudi premiera jugoslovanskega filma „Partizani". Na sam praznik, 22. decembra, pa bodo predstavniki Zveze rezervnih vojaških starešin, občinske skupščine in družbeno političnih organizacij obiskali pripadnike garnizije JLA v Dravogradu in jim skupaj s predstavniki drugih koroških občin čestitali za njihov praznik. • SADAT OPOZARJA IN SVARI Pozornost svetovne javnosti, ki je bila zadnje tedne usmerjena na dogajanja v Etiopiji in na Cipru, se je v začetku tega tedna usmerila znova na Bližnji vzhod. Razlog: egiptovski predsednik Sadat je imel pomemben govor, ki je nakazal možnosti nadaljnjega razvoja bližnje-vzhodnih pogajanj, hkrati pa resno posvaril , da utegne na Bližnjem vzhodu izbruhniti nova vojna. Pri tem je dejal, da ima Izrael atomsko bombo in dodal, da bo moral zaradi tega tudi Egipt poskrbeti za to, da ga bo imel. Izjavil pa je, da njegova dežela ne bo nikoli prva uporabila atomskega orožja. Sicer pa je dejal, da ima sedaj na voljo dve inačici za mirno rešitev bližnjevzhod-nega problema. Ena je ameriška in zagovarja postopno reševanje, druga pa je sovjetska, ki predvideva, da bi sklenili mirovna pogajanja z vsemi hkrati; Američani se zavzemajo za počasno rešitev zato, ker menijo, da drugačna ni možna. Po njihovem mnenju bi morala najprej skleniti mirovni pogodbi Egipt in Izrael, nato Izrael in Sirija in tako na- KREDITI - Potrošniške kredite ie bilo mogoče do sedaj dobiti tako, da je tisti, ki ga je najel, vnaprej plačal določen polog. Združenje jugoslovanskih bank pa sedaj predlaga, da bi odpravili polog, vendar pa bi ostal v veljavi predpis, ki bi določal obvezno vezavo vsote, ki bi bila enaka 20 odstotkom najetega kredita LETALSTVO - Ves jugoslovanski zračni promet bo najbrž že od 1. januarja prihodnjega leta združen v enotno jugoslovansko zračno družbo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela enotnega sistema jugoslovanskega zračnega prometa. Nova enotna jugoslovanska družba bo sodila med 30 najmočnejših letalskih družb od skupaj 110 letalskih družb, ki so članice mednarodne organizacije za mednarodni promet. POPUSTI - Vsa železniška transportna podjetja so obvestila skupnost jugoslovanskih železnic, da bodo z novim letom uvedla nekatere novosti pri popustih za vožnjo po železnici. Popuste bodo imeli upokojenci in vsi prej. Sovjetska stran pa nasprotno zagovarja mnenje, da bi se morale vse prizadete strani vsesti za skupno mizo in se dogovoriti za mir v enem „paketu" sporazumov. Sadat je v zvezi s tem izjavil, da bo še nekaj časa počakal in videl, kaj bo prinesla ameriška pobuda (ki jo je začel pred meseci ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger), nato pa se bo opredelil - če prva inačica ne bo uspela - za sovjetsko idejo. Vsekakor pa opazovalci, ki jih Sadatov nastop ni presenetil, poudarjajo, da se je arabska stran očitno naveličala vztrajati na pozicijah, ki so podobne tistim pred četrto arabsko-izraelsko vojno in ki so bile znane pod oznako „niti vojna niti mir". Egipt očitno hoče pospešiti rešitev problema. Ta pa ne bo mogoča, če ne bo zagotovila treh osnovnih stvari: uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva in njihovo vrnitev na domove, kar seveda terja pred tem umik Izraela s sedaj zasedenih arabskih ozemelj, in pa priznanje Izraela in zagotovitev sosednjih arabskih dežel, da bodo omogočile njegovo mirno in nemoteno življenje. tisti, ki so že stari 65 let. S 1. januarjem bodo ti popusti začeli veljati za vsa domača potovanja. Tako bodo lahko upokojenci ceneje potovali s poslovnimi in ekspresnimi vlaki, na katerih doslej popusti niso veljali. Hkrati so železničarji uvedli še eno novost: upokojenci bodo lahko uporabljali vozovnice s popustom, tudi v primeru, če bodo potovanje prekinili. DOPUST - Od 1. do 14. januarja bodo ustavili tekoče trakove za proizvodnjo potniških vozil v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu. Januarski dopust bodo izkoristili za remont strojev in opreme, kompletiranje vozil in proizvodnjo nadomestnih delov. Spričo velike zaloge avtomobilov pa bo prodajna služba Crvene zastave v tem času delala brez prekinitve. NEPRAVILNOSTI Služba družbenega knjigovodstva je objavila podatke o poslovanju organizacij združenega dela. Med drugim je ugotovila, da so le-te v prvih devetih mesecih letos izplačale kar 96 milijonov dinarjev osebnih dohodkov več, kot bi jih smeli po druž- • SPORAZUM FORD-GISCARO Ameriški predsednik Ge-rald Ford in francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing sta se na Marti-nique, otoku v Karibih, dogovorila, da bosta vsak po svojih močeh sodelovala pri pripravah na sklicanje konference o nafti. Te konference se bodo udeležili predstavniki tako dežel proizvajalk kot porabnic nafte, na njej pa naj bi se dogovorih o pravičnih cenah, investicijah in drugem. Ekonomske teme so sploh prevladovale na sestanku Ford—Giscard; vendar pa sta govorila tudi o čisto političnih, med katerimi je bila na prvem mestu razprava o atlantski zvezi in odnosih med Francijo in Združenimi državami Amerike. • MAKARIOS SPREJEL MANDIČA Položaj na Cipru je medtem ostal večinoma nespremenjen, kar pomeni, da so si stališča med ciprskimi Grki in Turki še vedno preveč različna, da bi bilo mogoče računati na kompromis bližnji bodočnosti. Predsednik Makarios se je sicer vrnil na otok, toda nasprotja zaradi tega niso izginila. Pričakujejo, da bodo v naslednjih dneh začeli s prvimi pomembnejšimi razgovori med predstavniki dveh narodnostnih skupnosti. Tačas je predsednik Makarios sprejel tudi jugoslovanskega veleposlanika Mandiča in se mu zahvalil za vso podporo ter izročil ob tej priložnosti tudi pozdrave svojemu prijatelju, jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. IUi h • MINIČ V ATENAH Rešitev ciprske krize je bila posredno tudi tema razgovorov, ki jih je imel v Atenah takoj po prihodu na krajši uradni obisk jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič,ki je prišel v Atene na povabilo grškega zunanjega ministra. Jugoslavija in Grčija sta obnovili dobre sosedske odnose, ki so bili zamrznjeni ves čas, ko je bila na oblasti v Grčiji polkovniška diktatura. Sedaj se ti odnosi krepijo, kar je v interesu obeh strani Utrjevanju teh odnosov je posvečen tudi obisk Miloša Miniča v Atenah. .IN DOMOVINI benih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Največ teh nepravilnosti je nastalo zaradi nenatančnih podatkov, ki so jih vzeli kot osnovo za izplačevanje osebnih dohodkov. Gre namreč za finančne rezultate in za razmerje med delitvijo dohodka na osebne dohodke in sklade. q ZELENA KARTA - Za motorizirane občane, ki potujejo v tujino se obetajo nekatere novosti in olajšave. Verjetno bodo kmalu oproščeni dolžnosti, da morajo imeti pri potovanju v zahodnoevropske države s seboj „zeleno karto" o zavarovanju vozila. Vse zahodno-' evropske in nordijske države ter Madžarska in Poljska so že podpisale dopolnilno pogodbo o ukinitvi „zelene karte". Kmalu se jim bo pridružila tudi CSSR. Ker je tudi naša država podpisala londonsko konvencijo je pričakovati, da se bo tudi priključila novemu sporazumu. CESTNINA - Po predlogu, ki ga je podprta koordi- nacijska komisija izvršnega sveta za gospodarstvo in finance naj bi se pristojbina za avtobuse in tovorna vozila do treh ton zvišala za polovico. Za tovoma vozila od treh ton naprej, pa naj bi se pristojbine progresivno višale do največ 64 odstotkov. Višje naj bi bile pristojbine tudi za osebna vozila, z izjemo za avtomobile za voja&e in delovne invalide. HITROST - Omejitev hitrosti za osebne avtomobile na 90 kilometrov na uro je neizogibna. Zvezni komite za energetiko in industrijo bo v nekaj dneh poslal pristojnim republiškim republiškim in pokrajinskim organom sklep ZIS o ukrepih za varčevanje z nafto in eden izmed teh ukrepov je tudi omejitev hitrosti. ZIS ni določil dne, od kdaj naj bi za-, čeli veljati ti ukrepi, vendar pa se utegne zgoditi, da bodo omejitve začele veljati že prihodnji mesec. Republike in pokrajine lahko sklenejo, da bo na njihovih cestah dovoljena hitrost za 10 kilometrov višja oziroma nižja. # Aktualno V Velenju je bilo, kot smo že pisali v prejšnji številki dvodnevno vsejugoslovansko posvetovanje „Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita v krajevni skupnosti". Nad 300 udeležencev posvetovanja, med katerimi pa je bilo žal še zmeraj premalo predstavnikov krajevnih skupnosti, je izmenjalo izkušnje iz dosedanjega uveljavljanja koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v temeljni celici naše samoupravne skupnosti, v krajevni skupnosti, in se dogovorilo za kar najbolj dosledno uveljavljanje vseh tistih nalog, ki izhajajo iz določb nove ustave ter kongresnih dokumentov Zveze komunistov. V predlogu zaključnega dokumenta, ki so ga sprejeli udeleženci dvodnevnega posvetovanja, dokončno besedilo bo oblikovala posebna delovna skupina, je med drugim poudarjeno, da so dosegle krajevne skupnosti v zadnjem razdobju pomembne uspehe pri reševanju vseh aktualnih nalog z vseh področij življenja in dela, tudi pri uveljavljanju načel splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Stopnja podružbljanja splošnega ljudskega odpora in dmžbene samozaščite pa je pogojena z razvojem samoupravnih družbenih odnosov v krajevni skupnosti. Pravica in dolžnost samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti pa je, da razvijajo in uveljavljajo vse oblike splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Po besedah Marina Cetiniča, podpredsednika Zvezne konference Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, smo dosegli na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite takšne uspehe, kakršne sicer beležimo v splošnem razvoju naše skupnosti. Ob tem je pomembno, da so naši delovni ljudje v celovitosti spoznali potrebo za samoorganiziranje za obrambo in zaščito, in to kot osnovni pogoj za mir in socialistično izgradnjo naše domovine. Predsednik organizacijskega odbora posvetovanja, Milo Kili-barda, pa je poudaril, da mora biti prav krajevna skupnost stalno, ustvarjalno in v skladu s konkretnimi prilikami vsake sredine vključena v proces priprav na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Le na ta način bo tudi v najtežjih pogojih agresije sposobna za lastno in skupno družbeno reprodukcijo in samozaščito. Prav človek, njegove fizične, moralne, duhovne in materialne vrednote, ki jih v samoupravni družbi predstavlja in ustvarja, pa so dejavnik, ki zagotavljajo naši skupnosti, da bo v primeru agresije vzdržala do končne zmage nad agresorjem. Član organizacijskega odbora posvetovanja in pomočs zveznega sekretarja za narodno obrambo, general polkovnil Ivan Dolničar, pa je ob zaključku tega izredno delovnega dogtf™ vora med drugim tndi poudaril, da se je v Velenju znova mani stirala pripravljenost vseh naših delovnih ljudi in občanov a dosledno uveljavitev koncepta splošnega ljudskega odpora-i družbene samozaščite v krajevni skupnosti, tudi zavoljo te$ ker je mogoče ugotavljati, da priprave na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pomembno vplivajo tudi na organiziranost, delo in življenje v krajevni skupnosti nasploh. V razprai je bilo posebej podčrtano načelo samoorganizirariosti krajevc skupnosti za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščit; načelo celovitosti obrambnih priprav v tej temeljni celici naj skupnosti ter dejstvo, da so priprave na splošni ljudski odpori družbeno samozaščito integralna funkcija vseh dejavnika znotraj krajevnč skupnosti. Zapišemo naj še, da so udeleženci posvetovanja sprejeli prei loga, da bi bilo leto 1975 „Leto splošnega ljudskega odpora it družbene samozaščite v krajevni skupnosti" ter „leto splošM jugoslovanske akcije za izgradnjo domov krajevnih skupnosti"! Jugoslaviji. JlSJS.....'' * : i/I Na skupni seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora skupščine občine Velenje, ki je bila dne 12. 11.1974, so bila postavljena nekatera delegatska vprašanja na katera je odgovore pripravil izvršni svet. VPRAŠANJE: Delegat Maks Dvornik iz zbora združenega dela se je zanimal, }tdo je nosilec naloge za integracijo kemične industrije v obči- F," DDGOVOR: Izvršni svet Skupščine občine Ve-ije je na svoji seji dne 10. 12. 974- ^a nosilca naloge št. 7 - po-' ivno povezovanje industrije plasti-, zadolžil delovno skupino Bizjak irka, REK Velenje, Robič Draga-la, REK Velenje, Tesovnik Franca, GALIP Šoštanj, Kukavica Stojana, GALIP Šoštanj, Kljun Franja, IS SO relenje in Grebenšek Cirila, st., HEK Velenje in IS SO Velenje. ' Obenem je IS predlagal delovni-na organizacijama REK in GALIP, ia po potrebi dopolnita navedeno lelovno skupino, določita rok za iz-lelavo programa ter razpravljata in klepata o sprejeti nalogi IS. Vodjo klovne skupine izvolijo člani skupile. : Na isti seji je IS imenoval tudi de-Bvno skupino kot nosilca naloge št. f - poslovno povezovanje dejav-losti papirne, grafične, tiskarske in aložniške stroke v občini Velenje, i jo sestavljajo: Hrastel Kristian, EK Velenje, lelen Teodor, REK elenje, Pešek Silvo, REK Velenje, »vrič Mitja, Kulturni dom Velenje, ivodnik Janez, Integral Velenje in »ber Ivan, IS SO Velenje, f Tudi delovnima organizacijama IEK in Integral je IS predlaga1, da potrebi dopolnita navedeno de-10 skupino, določita rok za izde-programa ter razpravljata in ata o sprejeti nalogi IS. Vodjo ivne skupine izvolijo člani de-ie skupine. sanje: gat Vlado Videmšek iz zbo-združenega dela je ugotovil, se prečiščeno besedilo Odlo-a o davkih občanov ne ujema ! določili prvotnih dveh odlo-;ov. Prav tako je predsednik hružbenopolitičnega zbora Stale Ravljen postaji vprašanje, G je lahko za izdajo prečišče-ega besedila odloka o davkih itčanov prjstojjen IS, zlasti še, sr po njegove:m ne gre za preučeno besedli/o, temveč za (remembo nekaterih določil in [zaradi tega morali prečiščeno esedilo obravnavati vsi trije bori občinske skupščine. ©GOVOR: [Prečiščeno besedilo Odloka o ivkih občanov vsebuje izključno Močila, ki so navedena v prejšnjih ilokih in popravkih odlokov, to je Bloka o davkih občanov (Uradni stnik občine Velenje št. 2/73) ter dloka o spremembah in dopolnit-ih Odloka o davkih občanov Jradni vestnik občine Velenje št. /73 in 4/74). V prečiščenem bese-lu torej ne morejo biti dodatno [tožene nobene nove pravice oziro-I dolžnosti zavezancev in tako tu-i ne pripombe, da bi morali analizi-ti najbolj deficitne obrtne dejav-)sti in na osnoivi ugotovitev dati ič kot 30 odstotkov olajšav. Na vprašanje zakaj v 22. členu bčiščenega besedila ni določbe: lavka po točki 8 in 9 tega člena so »oščeni od dohodkov delavci, ki povijajo delo in storitve za krajev-| skupnosti" odgovarjamo, da je ^prepisovanju odloka prečiščene-l besedila pomotoma izpadel od-wek, ki se tako glasi, kot je bilo liašanje postavljeno in bo ta napa-jodpravljena, ko bo prečiščeno edilo objavljeno v Uradnem taiku občine Velenje. * Na vprašanje zakaj ni v odloku DČeno, da laihko zavezanec uve-Ija davčno oprostitev za prvih 10 uporabe nove zgrajene ali večje itirane stavbe, odgovarjamo, da ine oprostitve v zvezi z davkom r»sest stavb sistemsko ureja za-davkih občanov, po katerem lko zavezanec uveljavlja davčno ijotfitev za pivih 10 let uporabe gliagrajene ali večje adaptirane rte. Ker je torej to vprašanje dav-dh oprostitev urejeno z zakonom, bilo potrebno še posebej z odlo »n določati davčno oprostitev no-izpajenih stavb za prvih 10 let ter _ čjih adaptiranih stavb, zato tudi ečiščeno besedilo ne vnaša teh do-Eil. Iz tega sledi, da ta oprostitev zavezance velja že po samem za-Pj*£ Na vprašanje, zakaj prečiščeno ■edilo odloka o davkih občanov bilo obravnavano na seji vseh treh lrtov občinske skupščine odgo-(jamo, da je v 22. členu odloka o remembah in dopolnitvah odloka davkih občanov (Uradni vestnik žine Velenje št. 4/74) določeno, [je svet za finance pooblaščen iz-n prečiščeno besedilo odlokov. s pa je z ustanovitvijo IS prenehal Stojati svet za finance in je njego-pristojnosti prevzel IS, je to polastilo prenešeno v njegovo pri-jjnost. VPRAŠANJE: Delegat Ivan Prelog iz zbora združenega dela, se je zanimal kdaj bo izdelan zazidalni načrt za območje Topolšice. ODGOVOR: " K izdelavi ureditvenega načrta smo pristopili že v začetku letošnjega leta. Izdelan je bil osnutek namembne izrabe površin. Na osnovi tega je bila že izdelana lokacija z ribogojnico. Zgoraj omenjeno coniranje je bilo izvršeno na starih obstoječih posnetkih. Da bi se lahko pristopilo k izdelavi izvedbenih zazidalnih načrtov, smo pri geodetski upravi Velenje naročili reambulacijo geodetskih podlog. Ta je bila izvršena za strogi dolinski del, medtem, ko še čakamo na širše območje, kjer predvidevamo individualno stanovanjsko gradnjo. Trenutno je v izdelavi področje centra, kjer bi se v prvi fazi gradila osnovna šola z vsemi spremljajočimi objekti. Osnutki bodo gotovi do konca leta 1974. Za preostali del (stanovanjska gradnja najemnih in zasebnih stanovanj) pa smo mnenja, da bodo načrti gotovi do konca meseca marca 1975. Odgovor je pripravil Zavod za urbanizem Velenje. VPRAŠANJE: Delegatka Marija Vertot iz zbora združenega dela, se je zanimala koliko sredstev je bilo v naši občini zbranih za pomoč Kozjanskemu in v kakšne namene so bila uporabljena. ODGOVOR: Za pomoč Kozjanskemu je bilo v občini Velenje zbranih 2,123.822 din, in sicer na osnovi enodnevnega zaslužka. Ta sredstva so bila nakazana na skupni račun v Ljubljani, s katerim razpolaga republiški štab za odpravo elementarnih nezgod na. Kozjanskem. Po drugi strani pa' so občani in delovni ljudje občine Velenje, kod dokaz dodatne solidarnostne pomoči, zgradili štiri razredno osnovno šolo v Zibiki na Kozjanskem. VPRAŠANJE: Delegatka Marija Kuzman iz zbora združenega dela, je opozorila na nerešene stanovanjske probleme vzgojiteljic v vzgojno-varstvenih zavodih. Vprašala je, ali se bodo njihovi stanovanjski problemi v okviru novoustanovljene stanovanjske skupnsoti hitreje reševali kot doslej. Vprašanje je bilo poslano stanovanjski skupnosti in nanj še nismo prejeli odgovora. VPRAŠANJE: Delegat Alojz Klančnik iz zbora krajevnih skupnosti je opozoril na slabo opravljeno delo pri asfaltiranju ceste - Konovo-Cirkovce in predlagal, da izvajalec del cesto ustrezno uredi. ODGOVOR: Investitor gradnje ceste Konovo-Šentbric je bila krajevna skupnost Konovo. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Celje, ki je po posebni po- . godbi s krajevno skupnostjo prevzelo tudi enoletni garancijski rok. Le krajevna skupnost Konovo lahko v tem enoletnem roku, ki je še odprt, zahteva odpravo pomanjkljivosti, če so nastale v zvezi z gradnjo. Pripominjamo pa, da so vsi elementi cestišča, kot debelina asfalta in širina ceste, izvršeni po navedeni pogodbi. VPRAŠANJE: Delegat iz Plešivca je opozoril na slabo stanje ceste na Pleši-vec. ODGOVOR: Zaradi obilnega deževja v letošnjem jesenskem obdobju je bila cesta na Plešivec resnično v slabem stanju in jo je bilo potrebno v drugi polovici oktobra strojno izravnati. Zaradi tega dela, so na posameznih odsekih ceste nastali manjši robovi, ki-so na nekaterih mestih preprečevali odtok vode. Tudi te robove je cestar izravnal in uredil vodne kanale. Dne 3. 12. 1974 je bil na cesto dostavljen posipni material za posipavanje v slučaju poledice. Cesta je sedaj v sorazmerno dobrem stanju. VPRAŠANJE: Delegat Šumah Franc iz REK Velenje, je vprašal, kako je s poslovanjem oziroma proizvodnjo v tovarni IGE Velenje in kakšni so njeni razvojni programi za prihodnje. ODGOVOR: Podjetje IGE v ustanavljanju se je s 1. 1. 1974 priključilo k delovni organizaciji „Gorenje" kot temeljna organizacija združenega dela - gradbeni elementi.. Dosedanja neto realizacija izdelave strešnikov je bila 3 milijone din letno. TOZD Gradbeni elementi je 22. 2. 1974 zadolžila skupne službe TGO „Gorenje", da bi na osnovi preizkusov podale tehnično ekonomsko utemeljitev za prehod na novo proizvodnjo in sicer - poliuretanska okna, neto realizacije letno 53.000.000 - umetni marmor, neto realizacije letno 17.000.000 70.000.000 V ekonomski analizi, na podlagi katere je bil predlog podan, je zajeta sanacija obstoječega stanja. Ko bodo izdelane analize dokončne, se bo pristopilo k rekonstrukciji. V TGO „Gorenje" menijo, daje s tem ta zadeva postala internega pomena in da so prepričani, da so se ekonomsko-tehnično najbolje odločili Odgovor je dala TGO „Go-renje" Velenje. VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Velenje-center desni breg se zanima kako je s pripravo za sklenitev samoupravnih sporazumov za samoupravne interesne skupnosti v občini Velenje. ODGOVOR: Časovno stisko pri pripravah za sklenitev samoupravnih sporazumov-za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva ter drugih interesnih skupnosti, so povzročale številne spremembe zakonov o konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti. Osnutki samoupravnih sporazumov v občini Velenje so bili objavljeni v posebni prilogi Našega časa, v petek 6. 12. 1974 in s tem dani v javno razpravo. V temeljnih organizacijah združenega dela bo razprava potekala do 18. 12. 1974, sam podpis Sporazumov pa je predviden za 20. 12, 1974. C" VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Velenje-center desni breg se zanima kdaj bo ustanovljena skupnost krajevnih skupnosti za območje mesta Velenje in kakšni so zadržki za njeno ustanovitev z ozirom na to, da bi po sklepu IS morala ta skupnost pričeti z delom že 1. 12.1974. ODGOVOR: Skupnost krajevnih skupnosti mesta Velenje še ni bila ustanovljena zaradi prostorskih in kadrovskih problemov. " Koordinacijsko-kadrovska komisija pri OK SZDL ni uspela dobiti ustreznega nosilca naloge, ki bi z ustanovitvijo te skupnosti prevzel vodstvo skupne službe. Prav tako doslej še ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne prostore, ki bi bili potrebni za normalno in uspešno delo skupnosti krajevnih skupnosti in njenih služb. Do seje zbora krajevnih skupnosti, ki bo predvidoma šele v prihodnjem letu, bo IS SO pripravil kriterije o financiranju KS v prihodnjem letu, kamor bo potrebno tudi vgraditi kriterije financiranja skupnih služb -krajevnih skupnosti. VPRAŠANJE: KS Velenje-center desni breg je v zvezi z javno razpravo zasnove urbanizacije SR Slovenije, kot elementa regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije, ki jo je v razpravo dal republiški sekretar za urbanizem, postavila vprašanje ali je bila o tem pomembnem aktu organizirana javna ali strokovna razprava v občini Velenje, oziroma če so bile na ta dokument podane kakšne argumentirane pripombe s katerimi bi ne bili občani seznanjeni. ODGOVOR: Skupščina občine Velenje je že leta 1973 dobila na vpogled prvotno zasnovo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije in ugotovila, da ta plan ne daje velenjski občini oziroma mestu Velenje tiste pomembnosti, ki bi ga - glede na svoj že doseženi in predvideni družbenoekonomski razvoj -'upravičeno moralo imeti. Regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije namreč predvideva, da bo poseben pomen v urbanizaciji in tudi v drugem družbenem in gospodarskem življenju v obdobju do leta 2000 pripadal nekaterim mestom,—ki so predvidena za nosilce razvoja in koordinatorje družbenih in gospodarskih vezi ter oskrbe. Večina mest v Sloveniji je razporejena v tri skupine glede na njihov sedanji in predvideni prihodnji pomen v urbani zasnovi Slovenije. V pivi skupini je samo republiško razvojno sie-dišče Ljubljana, v drugi skupini so pomembnejša regionalna razvojna središča: Maiiboi, Celje, Kopei -Izola - Piian in Novo mesto, v tretji skupini pa so mesta razvrščena v dve podskupini; prva podskupina*zajema regionalna razvojna središča z oskrbnimi funkcijami srednje lavni le za svoja vplivna območja, (Nova Golica, Kranj, Jesenice, Radovljica, Bled, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Murska Sobota, Ptuj, Krško, Brežice in Tibovlje, Hrastnik, "Zagorje), druga podskupina pa zajema druga mesta in urbana naselja z oskrbnimi funkcijami nižje ravni, kot so Postojna, Kočevje, Črnomelj, Tolmin, Lendava in druga. Iz navedenega lahko povzamemo, da regionalni piostoiski plan za območje SR Slovenije ne daje Velenju nobenega pomena, saj ga ne uvišča niti v zadnjo skupino mest z oskrbnimi funkcijami nižje ravni. Povsem razumljivo je, da smo bili zaradi takšnega obravnavanja mesta Velenje v zasnovah urbanizacije Slovenije upravičeno nezadovoljni in smo zaradi tega od pristojnih republiških institucij zahtevali, da dobi mesto Velenje v tem pomembnem aktu svojo ustrezno vlogo. V Velenje smo povabili na razgo-voi predstavnike zavoda SRS za regionalno prostorsko planiranje in jim predocili naša stalisča in zahteve do tega vprašanja. O tej zadevi je bil seznanjen tudi zavod SRS za planiranje. Delegati velenjske občine so ob obravnavanju tega vprašanja na skupnosti slovenskih občin predlagali in zahtevali, da mora dobiti mesto Velenje v regionalnem prostoi-skem planu tisti pomen-in vlogo, ki mu dejansko piipadata. Naše zahteve po drugačni uvrstit-vi Velenja v regionalni piostoiski plan smo utemeljevali z dejstvi, da spada Velenje po rasti števila prebivalstva in svojem družbenoekonom-skem razvoju med najbolj piopulziv-na mesta oziioma občine v Sloveniji, da ima močno eneigetsko bazo, ki je pomembna za celotno slovensko družbo in katere pomen se bo z nadaljnjo izgradnjo eneigetskih zmogljivosti še povečal, da ima močno razvito kovinsko-predelo-valno industrijo, ki po svojem pomenu presega okvii občine in republike, da ima dokaj dobro razvite nekatere oskrbovalne funkcije ter srednje in poklicno šolstvo in ne nazadnje, da ima občina Velenje svoj program družbenega in gospodarskega razvoja občine do leta 1980, ki predvideva mnogo višjo stopnjo rasti tako družbenega proizvoda kot prebivalstva od regionalne konceptne orientacije. Vsak piostoi si pač v okviru diužbeno-ekonomskih stremljenj naše celotne družbe demokratično postavlja svojo razvojno orientacijo. Vsa naša piizadevanja niso lodila nobenih sadov, pomen in vloga Velenja sta ostali v regionalnem pro-stoiskem planu, (ki je sedaj v javni razpravi) takšna, kot sta bila predvidena v pivotni zasnovi. O tem pioblemu smo seznanili Seigeja Kraigherja, Franca Popita, Andreja Marinca in Zvoneta Dragana. Predsedstvo medobčinske konference SZDL je dne 18. 11. 1974 sklicalo v Celju posvet, na katerem je bil obravnavan tudi regionalni prostorski plan za območje SRS. Predstavniki Skupščine občine Velenje in velenjskih diužbeno-političnih oiganizacij se tega posveta niso udeležili zaradi prepričanja, da kakršnakoli razprava o tem vprašanju ne bo rodila nobenih sadov. Na tem posvetovanju je o regionalnem prostorskem planu za območje SRS in dolgoročnem razvojnem programu celjske regije razpravljal direktor Zavoda za napredek gospodarstva Celje Fedor Gradišnik. V svoji razpravi je opozoril, da mesto Velenje vse bolj uveljavlja svojo regionalno vlogo in da mora dobiti zaradi tega svoje ustrezno mesto tudi v policentričnem sistemu Slovenije oziroma v regionalnem prostorskem planu celjske regije in Slovenije. VPRAŠANJE: Delegat s področja Šmartnega ob Paki je vprašal, kako je z ureditvijo zdravstvene službe in prostorskih zmogljivosti v Šmartnem ob Paki. ODGOVOR: Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje se zaveda, da zdravstvena služba na območju Šmartnega ob Paki ni zadovoljivo urejena. Vzrokov za takšno stanje je več. Prvi vzrok je ta, da so prostori za zdravstveno službo v Šmartnem ob Paki neprimerni. Šmartno ob Paki potrebuje svojega stalnega zdravnika, vendar tega nismo moglidobiti, ker primanjkuje zdravnikov. Zaradi tega se sedaj vozi zdravnik iz Šoštanja v Šmartno ob Paki in dela nekaj ur tam. Seveda to ni vedno isti zdravnik, in to zato, ker se zdravniki v Šoštanju zaradi potrebe službe in dežurnega menjajo. V letošnji jeseni se je jpoiožaj še poslabšal, ker se je zmanjšalo število zdravnikov v Šoštanju — eden zdravnik je odšel iz našega zdravstvenega doma, en zdravnik pa specializira splošno medicino in je tudi večkrat odsoten. Zaradi tega tudi prihaja do tako po- goste menjave zdravnikov, ki delajo v Šmartnem ob Paki. Zavedamo se, da občani upravičeno niso zadovoljni s takšnim stanjem. S 1. januarjem se bo stanje v Šmartnem ob Paki izboljšale. Šmartno ob Paki bo dobilo svojega stalnega zdravnika, ki bo začasno stanoval v Šoštanju, delal bo pa vsak dan v Šmartnem ob Paki. Ko bo zdravstveni dom imel stanovanje v Šmartnem ob Paki, se bo ta zdravnik preselil v Šmartno ob Paki. V letu 1975 nameravamo nastaviti tudi stalnega zobozdravnika v Šmartnem ob Paki, ki bo tam delal vsak dan. vsak dan. V letu 1975 bomo pristopili k izgradnji nove zdravstvene postaje v Šmartnem ob Paki, v kateri bodo prostori za splošno ambulanto, zobno ambulanto in za lekarniško p > stajo. Ta zdravstvena postaja bo v zgradbi, katero bo zidala TGO Gorenje. Smatramo, da bo problem zdravstvene službe v Šmartnem ob Paki popolnoma rešen do konca naslednjega leta, to je leta 1975, do znatne izboljšave bo pa prišlo že v mesecu januarju 1975. Zavedamo se, da je zdravstvena služba v Šmartnem ob Paki iz upravičenih razlogov trenutno slabo organizirana. Vendar je pa le prišlo do gotove izboljšave v primerjavi s prejšnjimi leti, saj imajo sedaj občani zdravnika vsak dan za nekaj ur na razpolago, poprej je delal samo trikrat tedensko. Zadnja leta Imamo tudi stalno medicinsko sestro „v Šmartnem ob Paki in manjši depo zdravil. Na zboru občanov v Šmartnem ob Paki, ki je bil v mesecu novembru 1974, je bil navzoč tudi pri-marij dr. Alojz Fijavž in je o gornjih navedbah ustno seznanil navzoče občane. Odgovor je dal Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje. Koordinatorji so določeni izmed članov IS, občinskih funkcionarjev in drugih javnih delavcev. Razen tega bo posebna tričlanska komisija pri IS pripravila sistem financiranja KS v prihodnjem letu, ki ga bosta obravnavala tudi komiteja za gospodarstvo ter ekonomsko-finančna vprašanja pri IS. Ko bo tak predlog sprejet, bo sklican zbor KS, kar pa se predvideva šele v začetku prihodnjega leta. IS upa, da bo ta sistem s koordinatorji uspel in je že zadolžil naslednje funkcionarje za posamezne KS: VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Velenje Center desni breg je vprašala kakšno je stališče IS, do predloga republiške skupščine otro-&ega varstva, po katerem naj bi se stopnja republiškega prispevka za otroško varstvo, iz katerega se krijejo stroški za otro&e dodatke, v zadnjih mesecih leta 1974 v tistih občinah, kjer je bila nižja (Velenje in še 15 drugih slovenskih občin) zvišala, v tistih občinah, kjer pa je bila višja pa znižala. ODGO.VOR: Republiška skupnost otroškega varstva je zbirala sredstva za izvedbo svojega programa za leto 1974 po prispevni stopnji 2,43 %. Občina Velenje in še 15 drugih slovenskih občin je odvajala sredstva po nižji stopnji t. j. 2,26 %. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je republiška skupnost, otroškega varstva tik-pred podpisom samoupravnega sporazuma, dosegla pri IŠ Slovenije odobritev prispevne stopnje 2,43 % in ne 2,26 %, kot je prvotno predlagal IS in je bila ta stopnja tudi v razpravah po občinah, kjer so tekle priprave za Zap. Krajevna skupnost št. 1. Bele vode 2. Bevče 3. Cirkovce 4. Družmirje-Gaberke 5. Gorenje 6. Lokovica 7. Podkraj-Kavče 8- Paka 9. Plešivec 10. Pesje 11 • Ravne 12. Skorno-Florjan 13. Škale 14. Šentilj 15. Šmartno ob Paki 16. Šoštanj 17. Topoščica 18. Zavodnje 19. Staro Velenje 20. Velenje - Stara vas 21. Velenje - Šalek 22. Velenje - Konovo 23. Velenje - Šmartno 24. Velenje-Center- levi breg 25. Velenje—Center— desni breg Zadolženi koordinator Melanšek Jože, tajnik TIS Velenje Kukovec Ferdo, član IS SO Velenje Tratnik Drago, član IS SO Velenje Fece Ivan, član IS SO Velenje Gaber Ivan, član IS SO Velenje Ramšak Alojz, referent za KS SO Mazej Viktor, člani IS SO Velenje Vovk Janko' šef analitsko-plan. odd. SO Mazej Viktor, član IS SO Velenje Fece Ivan, član IS SO Velenje Ramšak Alojz, ref. za KS SO Velenje Gaber Ivan, član IS SO Velenje Kolar Ivan, član IS SO Velenje Vovk Janko, šef analitsko-plan. odd. SO Zakošek Lado, podpredsednik IS SO Kljun Franjo, predsednik IS SO Velenje Marinšek.Maijan, podpredsednik IS SO Naglič Ivo, vet. inšpektor SO Velenje Kolar Ivan, član IS SO Velenje Grozdnik Herma, podpredsednica SO Klančnik Hermina, sekretar SO Velenje Veber Jože, org. sekretar OK SZDL Hudovernik Rudi, podpredsednik IS SO Miklavčič Janez, podpredsednik SO Tratnik Drago, član IS SO Velenje VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Velenje-center desni breg je postavila vprašanje kakšno je stališče IS do predlogov, sklepov in stališč zborov občanov, ki so bili podani na zborih občanov in kdaj . bo o tem obravnavala občinska skupščina. ODGOVOR: Izvršni svet SO Velenje je na razširjeni seji dne 3. 12. 1974, na kateri so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih oiganizacij, obravnaval analizo javne razprave po zborih občanov, ki je bila v septembru in novembiu 1974. Iz analize, ki jo je opravil oddelek za* gospodarstvo je lazvidno, da bi bilo potrebno na zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, razpravljati o 165 vprašanjih, ki se neposredno tičejo posamezne KS in so v pretežni meri finančnega značaja. Kei bi obravnavanje vseh teh vprašanj na zboru KS veijetno ne privedlo do končnega rezultata oz. sklepa, je IS sklenil, da se v sodelovanju z OK SZDL določijo za vsako KS posebni kooidina-toiji, ki bodo nudili strokovno pomoč organom KS, po drugi strani pa se bodo KS obračale na te koordina-toije, kadar bodo želele urejevati določene zadeve v občini, na občinski skupščini, pii samoupravnih interesnih in diugih skupnostih. samoupravni sporazum in je bilo težko že obravnavane prispevne stopnje spreminjati. Razlog zakaj republiška skupnost teži k izravnavi prispevne stopnje v republiki je ta, da je že do konca oktobra zbrala več sredstev kot jih je po programu predvidela. Občinam je ponudila tako izravnavo, po kateri naj bi se znižala prispevna stopnja tistim občinam, ki so plačevale po prispevni stopnji 2,43 % na 1,80 % in to za meseca november in december 1974, po drugi strani pa naj bi se 16 občinam, ki so plačevale po stopnji 2,26 % zvišala ta stopnja za meseca november in december 1974 na 2,55 %. Prav tako je republiška skupnost otroškega varstva ponudila delovnim ljudem svoje viške, oziroma jih je prosila, da viške pustijo skupnosti, ki oi jih prenesla v svoj rezervni sklad za izplačevanje otroških dodatkov, saj je morala doslej vsako leto najemati premostitveni kredit v začetnih mesecih koledarskega leta. Stališče IS je,-da se naj interesne skupnosti v občini Velenje same dogovorijo o eventuelnem povišanju tega prispevka za mesec november in december 1974, pri čemer pa ne bodo mogle mimo dejstva, da bi s povišanjem prispevka eni interesni skupnosti, morali znižati prispevek drugi interesni skupnosti. Odgovore je pripravil Izvršni svet Skupščine občine Velenje. OBČINSKA KONFERENCA SZDL Izbrala možne kandidate Člani občinske konference SZDL Velenje so na razšiijeni seji prejšnji teden razpravljali in potrjevali možne kandidate za vodstvene funkcije v skupščinah in izvršnih odborih samoupravnih interesnih skupnosti. Kandidate, ki so jih potrdili, bodo v naslednjih dneh izvolili na prvih sejah skupščin. Nanje se bodo sestali pooblaščeni delegati, ki smo jih izvolili na nedavnih volitvah. Občinska konferenca SZDL šola A. Aškerca, Vida Škorjanc, Velenje predlaga za vodstvene funkcije naslednje možne kandidate: - SIS za vzgojo in izobraževanje, predsednik skupščine Franc Avberšek, REK Velenje, predsednik zbora uporabnikov Miroslav Kremelj, TGO Gorenje, predsednica zbora izvajalcev Marija Bole, osnovna šola Bratov Letonje, predsednik izvršnega odbora Maks Vester, vzgojno izobraževalni zavod Velenje, člani izvršnega odbora Štefan Zagoričnik, REK, Ivan Širše, TGO Gorenje, Malčka Šilih, KS področja Velenja, Franc Tesovnik, KS področja Šoštanja, Lija Premilič, VVZ Velenje, Metka Švajger, osnovna osnovna šola Biba Roeck, Ciril Zdovc, RŠC, Jožica Končan, glasbena šola in Jože Groznik, delavska univerza. — SIS otroškega varstva, predsednica skupščine Danijela . Lipovšek, TGO Gorenje, predsednik zbora uporabnikov Jože Ramšek, REK TOZD ESO, predsednik zbora izvajalcev Joška Dolinar, VVZ Velenje, predsednica izvršnega odbora Elfrida Ambrožič, občinska zveza DPM, člani izvršnega odbora Marta Krepi, stanovanjsko podjetje, Karla Podvratnik, osnovna šola bratov Letonje, Elza Janežič, Savinjsko šaleški zdravstveni dom, Marija Žorž, KS Pesje, Ivica Groznik, RŠC, DELOVNI DOGOVOR ZA URESNIČEVANJE SKLEPOV 4. SEJE PREDSEDSTVA ZKJ IN 10. SEJE PREDSEDSTVA CK ZKS_ Izdelati celovit program stabili-zacijskih ukrepov Komite občinske konference zveze komunistov Slovenije Velenje je organiziral v petek in soboto v vili Široko nad Šoštanjem seminar za predsednike vseh osnovnih organizacij ZKS v velenjski občini. Na seminarju so razpravljali o metodah političnega dela, nalogah v vzgoji in izobraževanju, samozaščiti, spregovorili pa so tudi o organiziranosti komunistov v velenjski občini. Uvodno poročilo na seminarju je imel sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun, ki je govoril o nekaterih odklonih pri samoupravnem organiziranju delavcev ter o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Prvi dan seminarja v petek zvečer so se sekretarji skupaj s člani komiteja občinske konference ZK udeležili sestankov osnovnih organizacij ZK TOZD termoelektrarna Šoštanj, ERA Velenje, TOZD elektronika TGO Gorenje, in Biba Roeck Šoštanj, kjer so se na konkretnih primerih seznanili s tem, kaj je bilo v posameznih osnovnih organizacijah doslej strojenega na področju poglabljanja samoupravnih odnosov in kaj glede stabilizacije. V soboto dopoldne pa so nato analizirali in kritično presodili delo posameznih osnovnih organizacij zveze komunistov. Iz sklepov sprejetih na 4. seji predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in 10. seji predsedstva CK ZKS izhaja, da morajo biti komunisti osnovnih organizacij zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela pobudniki akcije za vključevanje sleherne TOZD, delovne in sestavljene organizacije združenega dela v program in uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije. Zato morajo osnovne organizacije zveze komunistov v temeljnih in v organizacijah združenega dela oceniti slabosti v dosedanjem gospodarjenju in na podlagi teh ocen izdelati celovit program stabilizacijskih ukrepov in varčevanja. Program mora zajeti med drugim prizadevanja za večjo proizvodnjo, produktivnost dela in dohodek za izboljšanje dela, znanja in novatorstva, za znižanje stroškov, za nadomeščanje drage in uvožene energije ter za učinkovitejše združevanje dela in sredstev. Temeljne organizacije morajo oceniti svojo samoupravno povezanost v OZD in sprožiti akcijo za opvezovanje na samoupravnih osnovah, tako da bodo delavci v celotnem procesu reprodukcije najustrezneje medsebojno povezani. Delavci v TOZD morajo takoj začeti načrtovati razvoj in izdelati petletni gospodarski razvojni načrt organizacije združenega dela. Pri tem morajo upoštevati zlasti dejstvo, da bodo razvojni programi izražali celovite interese delavcev - od temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti do samoupravnih interesnih skupnosti in družbe kot celote. Prav tako morajo biti delavci podrobno seznanjeni z načinom ustvarjanja in razpolaganja s celotnim dohodkom kot tudi imeti možnost vplivati nanj. Zagotoviti pa je treba tudi večjo odgovornost in disciplino ter spoštovanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakonskih predpisov in pogodb poslovnega značaja. Delavci v TOZD morajo dobiti možnost vpogleda v izvozno in uvozno politiko, da bodo tako lahko lažje oblikovali svojo razvojno politikq. in opredelili svoje vključevanje v mednarodno delitev in povezovanje dela v blagovno menjavo. Strokovne službe pa morajo zagotoviti takšne podatke, da bodo lahko delavci samostojno in odgovorno odločali o vseh svojih neodtujljivih pravicah in dolžnostih. Komunisti so kritično ocenili delo posameznih osnovnih organizacij Majda Gaberšek, KS Šalek -Gorica, Pavle Šifer, projektivni biro, in Stojan Kukavica, Galip Šoštanj. - SIS socialnega skrbstva, predsednik skupščine Martin Primožič, Lesna Šoštanj, predsednik zbbra uporabnikov Franc Rat, Vegrad, predsednica zbora izvajalcev Elfrida Ambrožič, občinska zveza DPM Velenje, predsednica izvršnega odbora Slavka Mijoč, TGO Gorenje, Milena Klančnik, REK, Alojz Fuerst, Galip Šoštanj, Silva Lavrenčič, osnovna šola Biba Roeck, Marjana Čelofiga, osnovna šola Gustava, Šiliha, Franc Nahbar, TGO Gorenje, Lea Lukič, posebna osnovna šola, Ivan Kralj, Savinjsko šaleški zdravstveni dom, Pavla Juije-vec, občinska konferenca SZDL, Pepca Steblovnik, krajevni urad Šmartno ob Paki in Miloš Volk, društvo upokojenr cev. - SIS zdravstvenega zavarovanja, predsednik skupščine Božidar Lednik, RŠC, predsednik zbora uporabnikov Emil Hudo-mal, REK, TGO Gorenje, predsednik zbora izvajalcev Ivo Zupane, Savinjsko šaleški zdravstveni dom, predsednik izvršnega odbora Jože Vunderl, TGO Gorenje, člani izvršnega odbora Anton Črepinšek, Stane Grazeli in Vida Žolnir iz Savinjskega šaleškega zdravstvenega doma, Jože Rogel in Ivanka Koprive iz bolnice Topolšica, po enega delegata pa bodo v izvršni odbor predlagali REK, Vegrad, ERA, tovarna usnja in družbene dejavnosti. V skupščino regionalne samoupravne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delegira skupščina občinske zdravstvene skupnosti 6 delegatov iz zbora uporabnikov in 4 delegate iz zbora izvajalcev. Skupino delegatov, ki določa delegate za regionalno skupščino naj bi tvorili predsedstvo občinske skupščine zdravstvene skupnosti in izvršni odbor. Možni kandidati za vodilne funkcije v regijski skupnosti so Alojz Fijavž, KS Velenje, Ivo Zupane, zbor izvajalcev in Jože Vunderl, zbor uporabnikov. - Samoupravna kulturna skupnost, predsednik skupščine Peter Krapež, REK, predsednik zbora uporabnikov Karel Seme, predsednik zbora izvajalcev Boris Močilnik, predsednik izvršnega odbora Ivan Marin, glasbena šola, člani izvršnega odbora Miro Jenko, REK, Jurij Jug, muzej, Stane Hafner, TGO Gorenje, Janez Krašovec, TGO Gorenje, Jože Oštir, Savinjsko šaleški zdravstveni dom, Anica Pukl, vzgojno izobraževalni zavod, Anton Rep, KS Šoštanj, Alojz Zavolovšekj KS Velenje -Šmartno, Stane Zula, knjižnica in Stane Vovk, Naš čas. - Samoupravna interesna komunalna skupnost, predsednik skupščine Drago Tratnik, predsednik zbora uporabnikov Jože Kramer, predsednik zbora izvajalcev Milan Brilej, člani izvršnega odbora Branko Drolc, Vegrad, Milan Tepej, Toplovod, Ivan Zupančič, KS Šalek, Anton Venek, komunala, Tatjana Šmid, zavod za urbanizem, Rudi Leskošek, TGO Gorenje, Bruno Trebičnik, KS Velenje center levi breg, Roman Zager, P Šoštanj, Janko Povše, KS Šmartno ob Paki in Ciril Grebenšek ml. iz REK. — Samoupravna telesna kulturna skupnost, predsednik skupščine Anton Pečovnik, RŠC, predsednik zbora uporabnikov Silvo Pečak, REK, predsednik zbora izvajalcev Franc Plaskan, TGO Gorenje, predsednik izvršnega odbora Bogomir Travnar, TGO Gorenje, člani izvršnega odbora Albin Amon, REK, Rudi Bajec, REK, Gabro Cverlin, REK, Rozika Franko-vič, osnovna šola Miha Pintar Toledo, Harold Kamer, TGO Gorenje, Vili Šinkovec, RŠC, Martin Budna, gimnazija in Jože Silovšek iz Ere. - SIS invalidsko in pokojninsko zavarovanje,, predsednik konference delegatov Vinko Preložnik in namestnik Franc Škarja. — Regionalna SIS zaposlovanja, predsednik skupščine Ivan Draušbaher, Gorenje Muta, predsednik izvršnega odbora Rudi Bajec, REK, namestnik Jože Miklavc, RŠC, člani izvršnega odbora iz Velenja Rudi Bajec, REK, Jože Miklavc, RŠC in Berto Felicijan, iz drugih občin regije pa Leon Juh, železarna Ravne na Koroškem, Rudi Kuhar Mozirje in Sikirnik, Slovenj Gradec. Udeleženci posvetovanja v dvorani skupščine občine Ve • V VELENJU TRIDNEVNO POSVETOVANJ O daljinskerr ogrevanju V Velenju je bilo pretekli teden tridnevno posvetova daljinskem ogrevanju, ki sta ga pod pokrovitč skupščine občine Velenja organizirali podjetji komur energetika Ljubljana in toplovod Velenje, Predsta jugoslovanskih toplarn in toplovodnih podjetij so obr; vali na posvetovanju organizacijo in razvoj daljins ogrevanja mest, prispevek toplarn in daljinskega ogrevan čistočo zraka in človekovega okolja, vprašanja financii energetskih virov in omrežja, tarife in obračun topi energije ter povezovanje organizacij za daljinsko ogrev Predstavnik velenjskega toplovoda Milan Tepej je udeležence najprej seznanil z razvojem podjetja Toplovo obstaja kot samostojna organizacija združenega del< začetka lanskega leta, pred tem pa je imelo status obra ske enote v okviru rudnika lignita Velenje. Spregovoi tudi o današnjih zmogljivostih podjetja. Trenutno imaj kilometrov instaliranih toplovodnih vodov, na katei priključenih 92 toplotnih reducirano mešalnih postaj. S napravami ogrevajo približno 140.000 kvadratnih m( stanovanjskih površin in približno 35.000 kv. metrov poj v zavodih in ustanovah ter približno za 24 Gcal na, priključne moči industrijskih objektov in lokalov. Zaradi izredno hitrega tempa izgradnje stanovanj in večje rasti industrije je za sezono 1974/75 obst cevovod Šoštanj—Velenje že polno obremenjen in je ozko grlo za oskrbo s toplotno energijo. Zato predvid i? izgradnjo novega magistralnega voda in dodatne toplotne energije v termoelektrarni in predelanih turb TEŠ—I, ker tudi obstoječa toplotna postaja v termoelek. ni ne zadošča več. Vso razvodno omrežje in notranje naprave razen v rs terih industrijskih objektih vzdržuje služba za vzdrževa l, tem podjetju. Za najnujnejše posege ob morebitnih f .. .naprav pri potrošnikih imajo organizirano tuui dežurno službo. Vendar za vzdrževanje tolikšne i nimajo dovolj ustrezno izobraženih strokovnjakov, kar zdaj precejšnja ovira v njihovem delu. Hkrati pa v pod vedo, da bodo potrebe po kadrih še večje z novimi prik ki. Ob koncu svojega referata je Milan Tepej opozoril še na tež; nastajajo v zvezi z dobavo, kakovostjo in vzdrževanjem arma grelnih teles, ki jih uporabljajo. Dobavni roki so za posamezne predolgi, na tržišču se pojavlja ogromno različnih in v g nekakovostnih izdelkov. Velikokrat pa se morajo zaradi nez nosti tržišča zatekati k uvozu, kjer pa se srečujejo s pomanjk deviz. Kje, kako in kdaj razrešiti svoj stanovanjski problem, to razmišlja nešteto družin, ki nimajo svojega stanovanja, ali pa imajo za svojo številno družino premajhno stanovanje in želijo razširiti svoj stanovanjski prostor z. nakupom stanovanja v bloku ali pa graditi svojo zasebno hišo. Odgovore na ta vprašanja in realizacijo želja teh interesentov pripravlja Inženiring za izgradnjo investicijskih objektov Velenje v sodelovanju z ostalimi dejavniki v tej občini. Inženiring Velenje, ki je bil pravkar ustanovljen, ima poleg drugih nalog tudi to, da krepko poseže na področje stanovanjske gradnje s tem, da jo organizira in realizira po smernicah plana družbenega razvoja občine do leta 1980. Ta program predvideva v prihodnjih letih izgradnjo preko 3000 stanovanjskih enot v blokih in individualnih hišah. Razmerje delitve naj bi bilo: - 70 % stanovanjskih enot v blokih in stolpnicah - 30 % pa v individualnih stanovanjskih hišah. Občina Velenje je v obdobju 1963 do 1973 na področju stanovanjske graditve dosegla izredne uspehe, saj je v okviru organizirane gradnje zgradila preko 400 stanovanj letno spričo naglega razvoja industrije in drugih panog gospodarstva so organi skupščine občine Velenje opozorili pravočasnost izdelave urbanistične dokumentacije za nova območja organizirane gradnje novih stanovanjskih naselij. Med pomembna območja, kjer se pripravljajo urbanistični načrti z možnostjo pričetka del v letu 1975 vsekakor predstavljata območje Šalek I in II s kapaciteto preko 4000 stanovanjskih enot. To območje je v bližini centra mesta. Visoke stavbe in tovarniški dimniki ne ovirajo pogleda na bližnje hribe in pobočja, zrak je čist, kar je danes že prava redkost v večjih mestih. Pogoji bivanja in zaposlovanja so izredno ugodni. V tem območju in zdravem okolju želimo za vas graditi stanovanja v blokih in zasebnih hišah. Naši projektanti se bodo potrudili, da zadovoljijo zahtevam interesentov in da bodo zasnovali taka stanovanja s soncem in zrakom, rožami na balkonih in ne nazadnje, da bodo stanovanja tudi poceni, dostopna delovnim ljudem. Naselje bo kompletno opremljeno z vseini komunalnimi napravami, in sicer ob dograditvi zadnjega visokega objekta. V centralnem pasu bodo v pritličju his lokali za oskrbo, rekreacijc in družbene dejavnosti. Vse to naj oživi ta del, tako, da bo služil osrečevanju vseh stanovalcev v občini in s tem poglabljanju družbenega življenja v okviru novega naselja in vse občine. Razumljivo je, da urbanisti niso pozabili na lokacijo za vzgojno-varstveno ustanovo, šolo, za otroška in športna igrišča. Neposredna bližina športnega centra bo omogočila aktivnost tudi zahtevnejšim športnikom. Stanovanja so v blokih P+3, P+4, P+5 in stolpnicah P+. V kleteh objektov so kolesarnica, hišna shramba, prostor za smeti, shrambe stanovalcev in zaklonišča, na terasah pa so sušilnice za perilo. Ogrevanje je toplovodno. Vabimo vas, da pridete k nam, da vam pokažemo kaj vse vsebuje ta program. Vse, morda prav vse, kar si želite. Želite garsonjero, eno- sobno ali celo štirisobno stanovanje. Za tiste, ki si želijo graditi lastn stanovanjsko hišico imamo na izbiro več lokacij in pester izbor pri jektov za to vrsto gradnje. Inženiring Velenje bo izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš i spomladi organiziral tako, dajo bo moč prevzeti ali na plošči (II faza; ali podstreho (III faza). Pod našim strokovnim vodstvom boste lahko gradnjo nadaljevali sami do njene popolne dograditve. Če boste želr vas bomo v tem času oskrbovali tudi s kritičnimi materiali. Neštetokrat preizkušene sodobne gradbene metode so vključene naše objekte, zato ni potrebno, da vam posebej poudarjamo tudi za konsko predpisano potresno gradnjo, solidna gradnja in vamo bivanj bo geslo naših-gradbenih strokovnjakov, ki želijo maksimalno prisluh niti vašim željam in potrebam. Zavedamo se, da ste zahtevni in d gledate naprej. Zato ne bomo varčevali s časom pri iskanju najboljši rešitev. Skrbno bomo zbirali vaše želje in hvaležni bomo vašim kriti kam, ker le tako bomo dosegli, da bo naše stanovanje postalo vaš želja. S tem smo skušali odgovoriti na prvo vprašanje: kje? DRUGO VPRAŠANJE: KAKO? To vprašanje ni nič manj pomembno od prvega. Z vašo pomočji je z varčevanjem zaposlenih članov družine pri Ljubljanski bank podružnica Velenje, si boste prihranili del sredstev za nakup ali gra ■ njo lastnega stanovanja. Del sredstev za nakup ali lastno gradnjo bodo dale delovne organizacije, kjer so zaposleni člani družine. To trenutno edina možnost, da si pridobite potrebna sredstva. O teh vpn šanjih smo razpravljali z nekaterimi delovnimi organizacijami z ol močja Velenja in drugih območij in dobili zagotovila, da hodo nai akcijo podprle pod pogojem, da bo dobra in skrbno organizirana. Morda nam tega ne boste verjeli, da je na območju Slovenije tisoče družin na ta način, to je z varčevanjem pri banki in s pomo delovnih organizacij v obdobju 1959 do 1973 hitro in uspešno rei svoj stanovanjski problem. Podatki pri banki kažejo, da je bila varčevalna doba kratka 2 do leta in da je interesent - varčevalec - sorazmerno hitro uspel pridobi stanovanje. Vse naše priprave so v fazi, da bo spomladi 1975 možno pričeti gradnjo najmanj 600 stanovanjskih enot, ki bodo dograjene jeseni le 1976. Res je, da je 500 stanovanjskih enot že oddanih, 100 ali pa tudi vi pa je namenjenih kupcem, bodočim lastnikom stanovanj v blokih i stolpnicah in bodočim gospodarjem individualnih stanovanjskih hiš Ta obseg pa se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih vse dotlej, doki problem stanovanj in popolnitev prostih delovnih mest v našem gosp darstvu ne bo zadovoljivo rešen. Če se boste odločali za bivanje v naši občini in za nakup stanovali pri nas, ne pozabite poleg prednosti prijetnega bivanja in dobrega p čutja v našem mestu, tudi na velike možnosti trajnega vključevanja delo v naši dinamični industriji in drugih panogah gospodarstva. SLAPNIK FRANC, dipl. NAŠ m >7-OBČINE Siora: GRADEC $ !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC m !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLO IZ PREDLOGA STATUTA SVETA KOROŠKIH OBČIN Usklajevanje stališč in dogovarjanje za urejanje skupnih vprašanj Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec bodo na prihodnji skupni seji, ki je sklicana za 26. december, obravnavali tudi predlog statuta Sveta koroških občin. Objavljamo nekaj najpo- fmembnejših določil iz predloga statuta: 1. člen Občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec medsebojno sodelujejo zaradi usklajenega in povezanega delovanja na področjih izpolnjevanja nalog občine, skupnega obravnavanja in odločanja o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na celotno območje koroške regije in zaradi določitve in uresničitve skupnih ciljev. Medsebojno sodelovanje uresničujejo z upoštevanjem načel enakopravnosti občin, prostovoljnosti, demokratičnosti in solidarnosti. , 2. člen Svet koroških občin ima usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za razreševanje določenih vprašanj. Svet sestavljajo delegati iz sodelujočih občin, ki medsebojno usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Sporazumi, predlogi, stališča, mnenja in priporočila sveta so veljavni, ko jih sprejmejo tudi posamezne občinske skupščine v enakem besedilu. Če so sporazumi, predlogi, stališča, mnenja in priporočila v občinskih skupščinah sprejeti v različnem besedilu, je zaradi uskladitve besedila s poslovnikom sveta predpisan uskjja-jevalni postopek. Svet samo na podlagi svoje odločitve ne more prevzemati nobenih materialnih obveznosti, ki bi neposredno zavezovale občine. • Občinske skupščine se s sprejetjema tega statuta zavezujejo o sporaizumih, predlogih, stališčih, ' mnenijih in priporočilih 0veta ... obvezno razpravljati in sklepati ter o svojih stališčih in sklepih obvestiti svet. Če ima svet pri obravnavanju določene zadeve prehodna pooblastila občinskih skupščin za sprejemanje sklepov, so taki sklepi obvezni za občine, ki so taka pooblastila dala. 3. člen Svet šteje 20 delegatov. Vsak zbor občinske skupščine oblikuje skupino delegatov. Iz teh skupin delegatov delegirajo skupščine v svet po teh kriterijih: - po enega delegata iz skupine delegatov zbora združenega dela, - po enega delegata iz skupine delegatov zbora krajevnih skupnosti, - po enega delegata iz skupine delegatov družbeno-politične-ga zbora, Po svojem položaju sta iz vsake občine delegata predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta. 4. člen Mandatna doba delegatov sveta traja 4 leta. 5. člen Svet kot skupni medobčinski organ samoupravljanja za območje navedenih občin v skladu s prvim členom tega statuta razrešuje zadeve, ki so skupnega pomena za več občin, ali za celotno območje regije s tem, da sprejema predloge, stališča in priporočila ter se dogovarja o skladni in enotni politiki družbe-no-ekonomskega, kulturnega, socialnega in urbanistično prostorskega razvoja regije. Svet zlasti: - razpravlja o osnutkih dolgoročnih in srednjeročnih programov razvoja občin, daje predloge za njihovo medsebojno usklajevanje s ciljem enotnejšega reševanja vsestranskega razvoja v regiji, priporoča občinskim skupščinam spremembe v zvezi s temi predlogi in sprejema predlog izhodišč za razvoj regije; - razpravlja o delu in gospodarski problematiki, o načelih delitve dohodka in osebnega dohodka, o investicijski politiki, o uveljavljanju samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, ki imajo svoje te--meljne organizacije združenega dela oziroma delujejo na območju več občin v regiji in sprejema stališča, ki upoštevajo interese razvoja posameznih občin, glede na sprejetje programa razvoja; - spremlja in koordinira dejavnost delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju dveh ali več občin v regiji; - daje pobudo in pripravlja predloge za sklenitev ali za spremembo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov med občinami in organizacijami in spremlja njihovo izvajanje; - izvaja po predhodnem po- oblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne in nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira referendume, ankete itd.; - zavzema skupna stališča in predloge do skupnih vprašanj, ki jih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije; - sproti obvešča občinske skupščine o svojem delu in jim dale letno poročilo o svojem delu in o problematiki regije; - spremlja problematiko in usmerja delo skupnih strokovnih služb in skupnih upravnih služb, če jih za območje regije ustanovijo občinske skupščine; - sprejema statut po predhodnem soglasju občinskih skupščin in - sprejema poslovnik. Svet spremlja problematiko in daje predloge za delo Občinskega sodišča Slovenj Gradec, Občinskega javnega tožilstva Slovenj Gradec, medobčinskih inšpekcijskih služb, regionalnih interesnih skupnosti ter o ostalih službah, ki so skupnega pomena za koroško regijo. 6. člen Samoupravne interesne skupnosti z območja koroške regije sodelujejo- pri obravnavanju in sprejemanju predlogov, mnenj in stališč o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava svet koroških občin in na katerih imajo skupnosti poseben interes, takole: - če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena in deluje za celotno območje koroške regije, sodeluje v delu sveta tako, da skupščina samoupravne interesne skupnosti delegira deset delegatov, ki enakopravno kot poseben zbor skupno s svetom sprejemajo predloge, mnenja in stališča; - če so samoupravne interesne skupnosti organizirane in delujejo v območjih posameznih občin koroške občine, sodelujejo v delu sveta tako, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje vsake občine delegirajo po 5 delegatov, ki enakopravno kot poseben zbor soglasno z vsemi delegacijami in z večino glasov vseh delegatov sodelujejo s svetom pri sprejemanju predlogov, mnenj in stališč; - samoupravna interesna skupnost, ki je organizirana in deluje na ravni republike ali na širšem območju, kot je koroška regija, sodeluje s svetom preko delegatov skupščine. Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je na • Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Za 4. skupno sejo vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec je pripravila komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja naslednje predloge: z 31. 12. 1974 se razreši Alojz Jeromel funkcije sodnika Občinskega sodišča Slovenj Gradec; občinska skupščina daje soglasje k imenovanju Alojza Jeromela za Občinskega javnega tožilca v Slovenj Gradcu s 1. 1. 1975; v skupine delegatov, ki delegirajo svoje delegate v svet koroških občin, se imenujejo: iz zbora združenega dela Maks JORDAN, Ivan ŠISERNIK in Franc GAŠPER, iz zbora krajevnih skupnosti Franc VAUPOT, Marjan POGOREVČNIK in Maks VONČINA ter iz družbeno političnega zbora Oto ŠTRASER, Danica POTOČNIK in Drago PLE-SlVČNIK. zadnji seji ugotovil, da so iniciativni odbori oziroma strokovne službe dosedanjih samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva, osnovnega izobraževanja, otroškega varstva, kulture in socialnega skrbstva pripravile osnutke samoupravnih sporazumov o konstituiranju, delovnem področju, organizaciji in načinu dela posamezne samoupravne interesne skupnosti. Osnutki samoupravnih sporazumov' so bili izdelani ob upoštevanju posebnosti občine Slovenj Gradec ter predloženi organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim v javno razpravo. IzvTŠni svet je sklenil, da bo 26. decembra na skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec predlagal, da potrdi samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, in to: 1. samoupravni sporazum o konstituiranju, delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti socialne- Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo na način iz prejšnjega odstavka s svetom v teh posameznih vprašanjih: - o osnutkih dolgoročnih in srednjeročnih programov gospodarskega in družbenega razvoja občin, dolgoročnih in srednjeročnih programih posameznih dejavnosti ter urbanistično prostorskih planih občin; - pri sprejemanju in usklajevanju politike občin in samo- • upravnih interesnih skupnosti na ustreznem področju ter spremljanju in usklajevanju samoupravnih interesnih skupnosti v regiji; - pri organiziranju in razvijanju za celotno področje regije koristnih ali nujnih družbenih akcij po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin. 9. člen Predsedstvo sveta sestavljajo predsednik sveta in namestnik predsednika sveta ter predsedniki občin&ih skupščin koroške regije. Predsedstvo obravnava problematiko v zvezi z delom sveta in njegovih organov, predlaga program sej in skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov. • 300-letnica rojstva Franca Mihaela Straussa Umetnostni paviljon Slovenj Gradec je pripravil priložnostno slovesnost ob 300-letnici rojstva slovenjgraškega baročnega slikarja Franca Mihaela Straussa. V Gotski kapeli v Slovenj Gradcu so odprli razstavo Straussovih del, o Francu Mihaelu Straussu pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Štefka Cobelj iz Beograda. I • SKLIC 4. SEJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC:__ Izhodišča za družbeno gospodarski razvoj 1975 i Predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomirani inženir Ivan Uršič, je za četrtek, 26. decembra, sklical skupno sejo vseh treh zborov Skupščine občine Slovenije. Seja se bo začela ob 8. uri v prostorih Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: 1. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev članov delegacij za oblikovanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občini Slovenj Gradec; 2. Pregled sklepov prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov; 3. Potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Slovenj Gradec; 4. Obravnava izhodišč o družbeno gospodarskem razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1975;. 5. Obravnfva zaključkov o učno vzgojnih uspehih vzgojno izobraževalnih zavodov v občini Slovenj Gradec v šolskem letu 1973/74; 6. Obravnava in predhodno soglasje k statutu Sveta koroških občin; 7. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja; 8. Obravnava in sprejetje odloka o spremembi odloka o proračunu občine Slovenj Gradec za leto 1974; 9. Obravnava in sprejetje odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Slovenj Gradec za 1. tromesečje 1975; 10. Obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč; 11. Obravnava in sprejetje odloka o ureditvenem načrtu „Center Šmartno"; 12. Obravnava in sprejetje odloka o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave Slovenj Gradec; 13. Delegatska vprašanja. POSVETOVANJE ČLANOV POLITIČNIH AKTIVOV IZ ŠTIRIH KOROŠKIH OBČIN: Obljub je dovolj, terjamo rešitev vseh odprtih vprašanj • POTRDITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 USTANOVITVI 5 SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI:_ »Da« za 5 samoupravnih sporazumov ga skrbstva na območju občine Slovenj Gradec, 2. samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Slovenj Gradec, 3. samoupravni sporazum o delovnem področju, organizaciji in načinu dela-skup-nosti otroškega varstva občine Slovenj Gradec, 4. samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za osnovno izobraževanje občine Slovenj Gradec, in 5. samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne zdravstvene skupnosti občine Slovenj Gradec. SLOVENJ GRADEC, 16. DECEMBRA - Širši politični aktiv koroških občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec je danes dopoldne obravnaval v Slovenj Gradcu aktualna družbeno politična vprašanja v Avstriji ter položaj slovenske narodnostne skupnosti , na avstrijskem Koroškem. Posvetovanja, ki ga je pripravil Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško, se je udeležil tudi generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Celovcu, Bojan Lubej. Razpravljala so poudarili, da je Jugoslavija vrsto let opozarjala Avstrijo na vsa odprta vprašanja v meddržavnih odnosih, posebej pa še na nerešena vprašanja v zvezi s položajem naše narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Dovolj je obljub, kot smo zapisali tudi v zadnji jugoslovanski noti, so naglasili raz-pravljalci, zato zahtevamo rešitev vseh odprtih vprašanj, od pojavov neonacizma do ekonomskega sodelovanja. Odnosi ob meji pa morajo biti obarvani z odnosi časa, v katerem živimo, še več podpore pa moramo nameniti skupnim prizadeva- njem, kadar gre za prizadevanja za uveljavitev določil 7. člena avstrijske državne pogodbe, večja pomoč - pa je potrebna zlasti se tistim celicam, ki so nosilke naprednih idej. Sicer pa so se člani širših po- litičnih aktivov iz občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec zavzeli za okrepljeno sodelovanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem v prihodnjem, in to prav na vseh področjih. Novir sodobnejši prostori slovenjgraške »hiše pravice« Danes, v petek, 20. decembra, bodo v Slovenj Gradcu predali svojemu namenu nove prostore Občinskega sodišča Slovenj Gradec. O prostorski stiski te „hiše pravice" ni da bi znova pisali, saj so bili pogoji za delo že več let nemogoči. Novi proston so končno na-red. Na voljo bo 7 razpravnih dvoran, sodniške pisarne m drugi potrebni upravni prostori, nove prostore pa dobi še zemljiška knjiga. Postavitev novega objek- ta bo z ureditvijo okolice vred veljala okrog 6,6 milijonov dinarjev. Za prihodnje leto načrtujejo ureditev starih prostorov, v katerih bodo zagotovili boljše pogoje za delo občinskega javnega tožilstva in katastra. Preureditev starih prostorov bo po sedanjih izračunih veljala nekaj nad 2 milijona dinarjev, trenutno pa imajo zagotovljenih za to le 620.000 dinarjev. PO KOROŠKI • IV. dan koroških prosvetnih delavcev Osnovne organizacije sindikata prosvetnih delavcev iz Dravograda in Raven na Koroškem ter temeljni izobraževalni skupnosti Dravograd in Ravne na Koroškem so pripravili na Ravnah na Koroškem 4. dan koroških prosvetnih delavcev. Na zborovanju, ki je bilo v Domu kulture Ravne na Koroškem, so spregovorili predstavniki naše narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem dr. Franc Zvvitter, dr. Joško Tisler in dr. Pavle Sablatnik. Po nastopu Koroškega akademskega okteta pa so podelili priznanja najzaslužnejšim prosvetnim delavcem iz Dravske in Mežiške doline. . Udeleženci IV. dneva koroških prosvetnih delavcev so poslali protestno brzojavko Zveznemu izvršnemu svetu, v kateri so med drugim zapisali, da zahtevajo, da mora Avstrija na konkretna vprašanja iz jugoslovanske note odgovoriti s konkretnimi odgovori. * • Terenski odbori pri krajevni skupnosti • Dravograd Do nedavnega je bil edini organ samoupravljanja Krajevne skupnosti Dravograd 15 članski svet krajevne skupnosti. Zdaj je ustanovljena konferenca delegatov, ki jo sestavlja 49 delegatov, na novo pa so ustanovili tudi 7 terenskih odborov, in to v hotenjih, da bi upravljanje in odločanje kar najbolj približali občanom. Ti terenski odbori prevzemajo osnovno vlogo samoupravljanja v krajevni skupnosti, saj bodo reševali osnovne probleme na posameznem območju, zlasti še v zvezi z otroškim varstvom, urejanjem okolja, civilno zaščito. Predsedniki terenskih odborov so člani sveta krajevne skupnosti, krajevna skupnost pa bo del denarja, ki ga bo imela za financiranje dejavnosti, namensko določila tudi posameznim terenskim odborom. • Petkovi večeri v študijski knjižnici na Ravnah na Koroškem Vodstvo Studijske knjižnice Ravne na Koroškem se je odločilo za nekatere nove oblike dela. Tako je začelo z organizacijo »petkovih kulturnih večerov". Prvikrat so se pogovarjali o slikarju Jožetu Tisnikarju in njegovi monografiji. Drugi „petkov kulturni večer" so izpopolnili z glasbenim solističnim nastopom. Nocoj, 20. decembra, bo pogovor o gledališču, posebej še o Javorškovih ..Manevrih". Zadnji letošnji „petkov kulturni večer" v salonu Študijske knjižnice Ravne na Koroškem pa je namenjen komentirani, predstaviti umetniškega filma. IMAŠ ROMAN NAJPREJ PA -HOf Petnajstletni dijak Cristofer Hudson iz Howa v Sassexu -Velika Britanija se ukvarja z zelo čudnim športom in pri tem dosega še bolj čudne rezultate. To je tek polžev. S tem športom se je začel ukvarjati pred letom dni iz čistega veselja in zanimanja - v času poletnih počitnic. Pripravil je prva tekmovanja polžev v dobrodelne namene. Cristofer Hudson trdi, da imajo njegovi polži svetovni rekord v hitrosti. Resno se je lotil dela s polži. Odšel je v Nacionalni zgodovinski muzej v Londonu, kjer je izvedel vse o polžih in o tistih vrstah, ki so znane po svoji hitrosti, rav zara- šiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii I Slavni sestri Alice in Ellen Kessler še vedno nastopata skupaj, § | živi in zdravi. Po svetu se je namreč razširila novica, da sta § I svetovno znani dvojčici izgubili življenje v letalski nesreči, z | I letalom, ki je letelo iz Pariza v Las Vegas. Sestri še vedno | | nastopata v Rimu, Parizu in Las Vegasu. | ...................i.....iiiiiiiiihiiii.....iiiii.....mini.....mi.....minimumi.....i........mi.....mi Ko se je poročila angleška princesa Anna, so Angleži njeno poroko spremenili v pravi spektakl. Od jutra do večera so urejevali londonske ulice, izdali so posebne poštne znamke z likom mladoporočencev... Ta dogodek so Francozi sprejeli kot čudovito priložnost, da so se ponorčevali iz svojih sosedov na drugi strani Kanala. Revija „Lui" je objavila celo vrsto fotomontaž: princezino glavo so „montirali" na popolnoma golo telo neke lepotice. Tako se je princeza pojavila „gola" na konju, v čolnu med dvema znanima pevcema in v precej dvomljivem objemu s Škotom v krilcu. Angleški no-_ vinarji, ki so za trenutek pozabili, kakšne šale kujejo sami na račun kraljevske družine, so se hudo razjezili na francoske kolege. Direktor revije Bernard Giquel jim je odgovoril: „To je samo šala! Le kam se je izgubil vaš znani angleški smisel za humor? " di tega ima dobro zbirko polžev, med katerimi so največji pred mnogo leti na skrivnosten način prišli v Evropo. Cristofer je prebral veliko knjig o polžih in se tako dobro pripravil za delo z njimi. Njegovi polži žive na vrtu. Nekaj dni pred tekmo ne dobijo nobene hrane, ker je Cristofer spoznal, da smetana deluje na polže kot korenje na osle. Polži so vajeni, da po končani tekmi dobijo to hrano in zato miljo dolgo stezo „pretečejo" čim hitreje. Zato ni čudno, da je takšen profesionalni odnos pripeljal Cristofeija do vrhunca v tem čudnem in zanimivem športu. Njegov štiriletni polž Colly je pred kratkim postavil svetovni rekord. Po tekmi se je „umak-nil" iz športnega življenja in pustil za sabo okrog petdeset naslednikov. Cristofer se trudi, da bi njegovi polži zrušili ta rekord. Morda bo nekdo iz nove generacije polžev dosegel na stezi, dolgi eno miljo (1,6 km) hitrost 131 ur? Cristofer skrbno preučuje no linijo Collyja II in moč polžev je prineslo odlične i ci" v vrhunski formi. i polža posebej. Opazil je elegant-dbo Flasha. Takšno preučevanje e, saj so Cristoferjevi „tekmoval- Cristofer skupaj s sestro tr II. doseže na stezi dolgi 611 mSSm ■ za svetovno prvenstvo. Colly : 3 minute. Je našmil moški - u ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Na londonskih ulicah se vedno pogosteje pojavljajo mladeniči z namazanimi trepalnicami, s koketno zasenčenimi vekami in našminkanimi ustnicami. To modo je vpeljal Pierre Larochčr mladi ekscentrik dolgih las, ki ljubi barbarski nakit, klovnov-ske hlače in satenaste srajce. Svojo slavo dolguje Micku Jaggeru in Davidu Bovvieju, ki sta popularizirala njegov način šminkanja. Ta čudak je začel svojo kariero pred petimi leti pri Eliza-bethi Arden v Londonu. Bil je prodajalec v njenem butiku. Potem se je nekega dne odločil, da bo začel na svoje. Danes živi v Londonu, v veliki orientalski hiši, ki diši po timijanu. V svojem studiu Fulham Boadu ima zelo veliko dela. Zanj pomeni šminkati obraz prav toliko, kot slikarju naslikati sliko. „Ljudje se šminkajo zato, da bi se ,,skrili": ženske zato, da bi skrile svoje napake, moški, da bi s šminkanjem poudarili svojo napadalnost." „Sicer pa," pravi Laroche, „le zakaj se mladeniči ne bi smeli šminkati? " Proizvajalci kozmetike vedno bolj mislijo tudi na moške. Toda minilo bo še veliko časa (če bo ta čas sploh kdaj prišel), da bodo moški sprejeli ta Revolucionarni" način! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Francoz Pierre Laroche, ki je J nosti, toda sam kozmetike ne| Pierre Laroche. v Londonu. Šminka slavne oseb-. Bianka in Mick Jagger. Oba šminka FELJTON Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28 Nič kolikokrat se je zgodilo, da je granata, izstreljena z angleške ladje, sicer prebila oklep nemške velikanke, toda ko je priletela v notranjost, ni eksplodirala. Tako so bile sicer nekateite nemške ladje skorajda dobesedno preluknjane, zato pa še vedno zelo sposobne za boj. In ravno sredi najhujšega boja ki se je za Angleže tako ugodno začel, je Jellicoa doletela nesreča. Na razdaljo samo 10.000 metrov sta „Lutzow" in „Derfflin-ger" poslali dobro merjeno salvo iz svojih težkih topov na angleško bojno ladjo „Invincible". To je bila Hoodova admiralska ladja: na njenem poveljniškem mostičku je admiral ravno čestital svojemu topniškemu častniku Dannreutherju. „Odlično streljajo vaši možje, čestitam," je dejal admiral Hood, ko je salva z nemških ladij predrla oklep in eksplodirala v glavnem skladišču streliva. Veli(ca ladja se je dobesedno preklala na dvoje in izginila pod morjem. Samo topniški častnik in štirje mornarji so se rešili, ostali so našli svoje zadnje počivališče pod morjem. .To je bil hud in nepričakovan udarec v trenutku, ko je bilo videti, da bodo Nemci odločilno tepeni. Vendar tudi ta uspeh ni kaj prida pomagal Nemcem. Preveč drugih angleških ladij je streljalo iz neposredne bližine na zmedene nasprotnike, da bi si le-ti lahko kaj prida opomogli ob potopitvi ene izmed angleških velikank. Bitka se je nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Ozračje so pretresale strahotne eksplozije, ogenj se je širil na vse strani in na desetine trupel je mogočna sila eksplozij metala v zrak. Videti je bilo, da so Nemci dokončno in nepreklicno izgubljeni. Angleži so^imeli veliko premoč in zazdaj je njihove nasprotnike reševala samo boljša konstrukcija ladij in zelo slaba kakovost angleških granat. Kasneje so izračunali, da bi moral biti večji del nemškega ladjevja potopljen, če ne bi bile angleške granate tako obupno slabe. Tako pa so se Nemci še lahko držali, čeprav so skorajda vsako sekundo na njihovih ladjah zabeležili udarec granate najtežjega kalibra. Admiral Scheer je spoznal, da ga lahko reši le nagel umik. V nemški vojni doktrini so imeli za tak primer natančno opisan manever, ki je imel tudi svoje ime: ge-fechtskehrtwendung. To je pomenilo, da se morajo vse ladje obrniti druga za drugo od nasprotnika in se oddaljiti z vso možno hitrostjo. Manever ni težak, na vajah so ga brezhibno izvedli že nič kolikokrat. Vsa umetnost je v tem, da se sleherna ladja obrne šele tedaj, ko se je že obrnila tista, ki pluje pred njo. Tako se izognejo trčenju. Scheer je vedel, da do trčenja vseeno lahko pride, zakaj eno je umik izvajati na manevnih, drugo pa počenjati to sredi najhujše bitke, ko z vseh strani padajo granate. NEMCI SE UMAKNEJO Kljub temu se je odločil, da izvede umik, zakaj to je bilo edino, kar mu je ostalo. Natanko ob 6.36 je z njegove admiralske ladje telegrafist oddal povelje, da se ladje takoj obrnejo za 180 stopinj in oddaljijo od nasprotnika. Nemci so manever izvedli izjemno precizno. Podoba je bila, da ga izvajajo na pomorskih vajah, ne pa- sredi pekla razletavajočih se izstrelkov. Vse ladje so se obrnile v popolnem-redu, hkrati pa so torpedni čolni položili pred umikajočo sc glavnino dimno zaveso, ki je prekrila umik. Malce zato, ker se je vidljivost zaradi bližajoče se noči že zmanjšala, malce pa tudi zaradi dimne zavese, ni admiral Jellicoe takoj doumel, da so se Nemci umaknili. Mislil je, da je nenavadna tišina, kije zajela bojišče, samo kratek predah sredi boja, ki ga bosta nasprotnika izrabila za ureditev svojih vrst. Pričakoval je, da se bo ze cez nekaj minut znova spopadel z Nemci. To bila je seveda velika taktična napaka. Admiral bi moral vedeti, da so Nemci spoznali, s kom imajo opravka. Vedel je, da so se ves čas branili spopasti se z celim angleškim ladjevjem. Ce so torej sedaj spoznali, da jim stoji nasproti vse, kar Anglija premore na morju, so se prav gotovo skušali umakniti po najkrajši možni poti. Torej ne gre za noben kratek premor, ampak za umik. Toda angleški poveljnik je sklepal povsem drugače in tako je minilo nekaj dragocenih minut, medtem pa so se Nemci hlastno umikali. Šele ob 6.55 uri je Jellicoe spoznal, da ne gre za predah, temveč, da se Nemci umikajo z bojišča. Res je, da bi angleški vrhovni poveljnik nemara mislil in sklepal drugače, če bi mu njegovi podrejeni dajali^ boljše informacijo- med bitko-toda to se ni zgodilo. Čeprav je imel na voljo štiri eskadre lahkih križark (ki so imele predvsem nalogo, da zbirajo informacije o moči in položaju nasprotnika), ni vedel o premikih nasprotnikovih ladij skorajda ničesar. To se mu je ves čas zelo maščevalo. Njegove lahke križarke so zaman oprezovale po obzorju, ničesar niso opazile. Samo admiral Goodenough je ob 7. uri opazil zadnji del nemškega ladjevja in to takoj sporočil svojenufpoveljniku. Tako je Jellicoe-čeprav zelo pozno-vendarle znova lahko pognal svoje ladje proti nasprotniku. m Toda to bi verjetno ne pomagalo zadosti, če se ne bi Nemci odločili za nekaj povsem neverjetnega. Predno opišemo zadnji del spopada velikanov pri Jutlandu, je treba v nekaj stavkih zaključiti slavno epizodo neke nemške ladje. WIESBADEN KONČNO NA DNU MORJA Nemška lahka križarka „Wiesbaden", ki so jo poškodovale Hoodove težke križarke in so kasneje nanjo streljale skorajda vse angleške ladje, ki so priplule mimo, je še vedno nepremično ležala na morju. humor - Doslej ni Se nihče mogel ugotoviti, na kateri instrument sploh igra! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Gostinsko |Bodjet|e PAKA Velenje ObveSča in priporoča Rezervacije za Silvestrovanje imamo že v prodaji. ____ • Nočni bar, Silvester večerja 350,00 din • Jedilnica 300,00 din • Posebna soba 250,00 din • Aperitiv bar 250,00 din • Kegljišče 150,00 din • Restavracija JEZERO 200,00 din Rezervacije prodajamo v recepciji hotela Paka, tel. 85 133 do 136 in y restavraciji Jezero, tel. 85 170. ZA PRIJETNO SILVESTROVANJE BO POSKRBEL KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA »PAKA« VELENJE VLJUDNO VABLJENI! ..........................immimimmi.............u..............i...................................mi......................i.......imunim Tako naj bi izgledal našmin-kan moški, ki ni starejši kot dvajset let. Križanka VODORAVNO. 1. klopotec, 8. v starogrški mitologiji ena izmed deveterih muz, zaščitnica epskega pesništva, 9. neprijeten občutek, 10. Ivan Lever, 11. nevaren telovadni premet, vrsta skoka, 13. rezultat pobotanja, 15. kratica za Jugoslovansko letalsko podjetje, 16. širok pas pri kimonu, 17. glavno mesto Baškovske ASSR, 18. moško ime, 20. sto kvadratnih metrov, 21. kinematograf, 24. civilist, 26. ravna ali vrtinčasta črta, ki spaja začetke dveh ali več notnih črtovij. NAVPIČNO: 1. kratica za Zveza komunistov Slovenije, 1. orel v germanski mitologiji, 3. kipar, 4. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 5. Tine Orel, 6. nagrobni napis, 7. krogelni odsek, 12. rudnik železove rude v severozahodni Bosni, pod planino Majdan, 13. mejna reka z Albanijo, priteče iz Skadarskega jezera, 14. prevretek, 19. ograda za svinje, prostor okoli hiše, 22. predlog, zgoraj, 23. stara mera na vzhodu, 25. kratica za Vojni odsek. # Spet novo jezero Prihodnje leto v Velenju ne bo več tombole. Tako nekako bi lahko zapisali pod gornjo sliko. Prostor, kjer se je še letošnje poletje tlačilo več tisoč domačih in tujih igralcev na srečo, pri tem nismo upoštevali tistih, ki so ostali brez kart, je namreč pred nedavnim zalila voda, zaradi ugrezanja zemlje, ki v svojih nedrjih vsebuje dragocen lignit. Tako smo v Velenju bogatejši še za eno umetno jezero, organizatorji tombole pa so zgubili svoj prireditveni prostor. Prav gotovo pa si zaradi tega ne bodo belili glave. Veliko lažje je najti travnik za dve tri ure kot pa novo bogato nahajališče črnega zlata. VOS | 11111111........................................»mi............................................................immmmimmmmimmmmi | GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ (mi NI NIČESM VEČ SLI' J v" _ SATI... J GVAPO PRIHAJA! DOBRO, M SEM 5F PRAVOČASNO 05VE5TIL. || jg GiA MAHNIL! Modno kreatorka Slaša Krzno v modi Tako kot vsaka zima nasploh, bo tudi letošnja imela rada krzno in krznene dodatke. Ali pa letošnja moda še bolj. Prav vsak plašč, kostim ali jopič bodo dobili pečat trenutne, aktualne mode, če bodo dopolnjeni s krznenim dodatkom. Pa naj bo to velik ovratnik, rob na rokavih, obroba plašča, mor- da cela lisica ali krznen brezrokavnik, ki bo letos tako moderen, če bo oblečen čez zimski plašč. Če ste se odločile, da boste letošnjo zimo preživele kar v lanskem plašču, ga lahko na tak način lepo obnovite in polepšate. Pri tem sploh ni pomembno, če ne bo krzno ravno najdragocenejše in najplemenitejše, če ne bo ravno soboljevina, astrakan ali mere, tudi lažje dosegljiva krzna so modema in lepa. Še posebno to velja za lisico. Nekaj pa si ob tem še velja zapomniti; da ne moremo nositi različnih vrst krzna skupaj in čc se boste odločile še za toplo kučmo, naj bo takšna kot ostali krzneni dodatki. lumimnmimnmmiimmnmmmnmnmmnmnmmnmnmmnnmmummnunmnmmmnminmmiini Začudena in osupljena se je obrnila k Herbertu. Ni vedela, če jo je sploh opazil, ko je vstopila. Glasba je zdaj dosegla svoj višek, ki jo je tako pretresel, da je stopila prek sobe in sedla zraven njega na posteljo. Zaradi škripanja postelje je odprl oči in jo pogledal, nato pa obrnil kitaro. „Prekrasno!" je rekla Yuki. „Nisem vedela, da tako dobro igrate. Čemu zapravljate talent? Zakaj ne igrate v klubu? " Ni ji odgovoril, pač pa je segel v žep in si prižgal cigareto, nato pa vrgel zavojček v njeno naročje. Vsa zgrožena se je zastrmela vanj. „Na Japonskem imamo izrek: Itai Ashiyubi de tanin a kereba iibun no ashi o • R0NALD KIRKBRIDE Ko te je mamica nosila, je jedla korenček in koruzo, zato so tvoja ušesca tako dolga. Spi malček spi, sladko detece, daj, zaspi, saj ne moreš vedeti, kako prijazen si? Bolj kot drevesa na vseh gričih, bolj kot listi vseh trav. Bolj kot vse zvezde na nebu, bolj kot vse mlade riževe bilke na polju. Bolj kot vse mlade riževe bilke na polju. Spi, mali moj, spi, ker si bolj lep, kot vse na svetu!" Herbert je odvrnil oči od stropa in se ji nasmehnil. Bila je osupnjena. Nikoli prej ga ni videla nasmejanega in ob tem smehu je bil čisto drugačen. „Oh, kako je srčkana,"je rekel. Vzel je v roke kitaro, JUKI 0KAN0 itameru — Drezanje v boleč palec na nogi samo še povečuje bolečino." „Kaj pa naj to pomeni? " „Gospod Herbert, mislim, da me prav razumete." Spet je vzel v roke kitaro in pričel nežno prebirati po strunah, ne da bi jo pogledal. Opazovala ga je in ugotovila, kako ima lepe in dolge prste in nežno zapestje. „Zakaj? ... "je naenkrat izbruhnil. „Zakaj, za krišče-vo voljo .. .? " Stegnila je roko in jo nežno položila na njegova usta. poslušajte, prosim!" je rekla. „Zelo mladi ste še. Tudi jaz sem mlada, toda z veliko izkušnjami. Nič hudega ni, ljubiti se s telesom, če je srce čisto." „Kakšna neumnost." „V hiši mojega očeta je visel na zidu pergamentni tokomona, zavitek, na katerem je bilo zapisano: ,Bodi prijazen, bodi čist, bodi pošten, bodi neomejen - v vseh stvareh.' Kadar nisem delala tako, me je oče pretepel." .^otem upam, da bi ti sedaj polomil kosti!" ,Oče je umrl pred štirimi leti. Ampak mislim, da je Yuki danes razumel. Poročnik Brownsword je bil z Yuki zelo prijazen in ji pomagal v privatnih zadevah, dokler niste vi vse pokvarili. V povračilo sem mu nudila malce sreče, ker je vaša spoštovana mati - kot vi temu pravite - kurba. Nič napačnega nisem storila, ker pergamentni zvitek pravi, da je čistost poštena, in resnico vam govorim, ne? " „Ne vem, o čem govoriš!" „Yuki ni neumno dekle. Ona ve, da bi vi radi spali z njo, toda, zakaj? Čemu? Zdaj zapuščam hišo in vi boste jezni, ker ste nesrečni. To ni dobro. Včasih je težko vedeti, kaj je prav in kaj narobe, ampak Yuki poskuša najboljše. Ona ni tako modra kot oče, ampak tudi ni še toliko stara." Nato je nastal dolg molk. ifuki je vzela v roke kitaro. Prosim, jaz igrati sedaj ne samisen." Herbert je skomignil z rameni, Yuki pa je z otroško ~ bleščečimi očmi stisnila kitaro k sebi. Nato je pričela tiho in nežno peti: „Spi mali moj ^spi. Zakaj so tvoja ušesca tako dolga? Mali zajček iz spečega grma? nežno in s spoštovanjem. „Toda, da bi postala popularna, ji je treba dati hitrejši ritem. Kako bi bilo tole? " Sedela je osupnjena, ne vedoč, če ji je bila sprememba, ki se je pravkar odigrala pred njenimi očmi — in ušesi - všeč ali ne. Če so ji bili všeč njegovi prsti, ki so zamolklo in hitro prebirali po strunah in raskav glas, kije nežno pel: „Spi, mali moj spi. Zakaj so tvoja ušesca tako dolge . .. Ko je končal, se je nezavedno smehljal, ves srečen, kot bi naenkrat globoko v sebi odkril nekaj skritega. Toda rekel je enostavno: „Hvala, Yuki. Naučila si me novo pesem — ne, nov na-pev." „Tako sem srečna, da vam je všeč," je odgovorila. Nato pa je na njeno veliko začudenje vstal in jo poljubil na čelo. ,,Tako dobra si bila z menoj," se je zarežal. Obljubljam ti, da boš ponovno slišala svojo pesem." Vrnila mu je nasmešek, z obema rokama nežno prijela njegovo glavo in ga poljubila na čelo. Nato je odprla vrata, pograbila kovček, stopila po stopnicah v vežo, odsuni-la vrata in se znašla na cesti. TRETJE POGLAVJE YUKI Gospod Yamashitaje uprl pogled navzgor, ko je zagledal Yuki v svoji sobi in zabrundal: „Ah, gospodična Okano. Nisem pričakoval, da vas bom tako hitro videl. Kako ste se znašli pri gospe Brownsword? " „Nisem več pri Brovvn-swordovih," je rekla Yuki in strmela v preprogo. „Kako? Kje pa potem delate? " „Majhen nesporazum, sinoči sem jih zapustila." „Zapustila! Toda, mar vam nisem dovolj razločno in v potankosti razložil vaš nemogoč položaj v tej deželi? " „Zelo žalostno," je rekla Yuki in poskušala biti čimbolj žalostna. ,JPoročnik Brownsword je dober človek. Poskušal je za Yuki najti Johnnyja. Zaradi tega sem mu ugodila .. ." „Kako? " obraz gospoda Yamashita je postajal porpu-ren. „Saj ni moja krivda, če je gospod Herbert.. ." PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA« DELEGATKA BEBA URANK Naši konjički Naše življenje ni samo učenje, pisanje nalog, gledanje televizije in sodelovanje v športnih dejavnostih. Naše življenje je dosti bogatejše. Tudi mladi si znamo proste trenutke polepšati. Vsako leto pripravimo v šoli razstavo šolskega dela. Mladinci pa smo se odločili, da bomo prikazali svoje hobije, zbirke, ki jih ne izdelujemo za oceno, temveč v naše veselje. Tako razstavo smo pripravljali približno mesec. Sedaj je že odprta in si jo lahko ogledajo tudi učenci drugih šok Učenci 8. razredov razstavljamo nekatere edinstvene zbirke. Nedvomno najlepša je zbirka učenke 8. c razreda, ki razstavlja različne školjke in morske rakce. Tudi druge zbirke so lepe. Med njimi so modelčki raket, znamke, prtički, gubleni, vezeni prti in še druge stvari. S to razstavo nismo hoteli prikazati le naših zbirateljskih strasti, temveč tudi v naših mlajših prijateljih vzbuditi podobna zanimanja. Hoteli smo jih tudi opozoriti, da si prosti čas lahko vsak sam popestri in jim povedati, da nam ob hobi-iih ni nikoli dolgčas. TANJA LESNIČAR Osnovna šola Anton Aškerc Velenje Ob dnevu človečanskih pravic 10. decembra 1948 je generalna skupščina ZN sprejela in razglasila Splošno deklaracijo o pravicah človeka. Ta dokument je izraz najvišjih idealov in teženj človeške družbe. Vsi narodi so nekaj prispevali k besedilu deklaracije. V njej so zapisane skupne življenjske izkušnje, etična načela, cilji in upi najrazličnejših ljudstev mnogih narodov. To deklaracijo predstavlja človek. Ta človek je moški ali ženska. Barva tega človeka je rjava, črna, bela ali rumena. Ta človek živi povsod - v majhnih in velikih deželah, v neodvisnih deželah ali v takih, ki še niso samostojne. V resnici predstavlja ta človek vse nas na zemlji, kdorkoli smo in kjerkoli živimo. Ta človek uživa v deklaraciji pravice, ki naj bi jih uživali v resničnem svetu vsi ljudje. Žal se v prenekaterih državah vlade ne drže tega občečloveškega dokumenta. Vsi smo rojeni svobodni in enaki! Ali uživa ta člen deklara- cije vse človeštvo? Prav gotovo ne. Kaj bi o tem členu rekli črni otroci Južnoafriške republike? Vsi smo upravičeni do enakega plačila za enako delo! Kaj bi o tem rekli rudarji v rudnikih zlata v južni Afriki ali delavci na plantažah v Latinski Ameriki? Deklaracija zagotavlja primerno hrano in obleko! Na svetu pa grozi 375 milj. ljudem smrt od lakote. Za obrambo svojih kotisti lahko ustanovimo sindikat! Te pravice nima čilski delavec. Vsak človek ima pravico do narodnosti! Koroški Slovenci v Avstriji pa se morajo za uveljavljanje teh pravic še boriti. To so delčki iz deklaracije. Dolžnost nas članov kluba OZN je, da širimo njene ideje in besede, naj o njih vedo vsi. Naj bo to vodilo in navdih, da bi se človeštvo okrepilo in s skupnimi močmi doseglo mir in blagostanje za vse ljudi. ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI! DUŠICA HRIBERŠEK Klub OZN os. šole Anton Aškerc Velenje Manj sestankov med delom Beba Urank je zaposlena kot zobni tehnik v Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje, zobna ambulanta Nazarje. Je članica delegacije zbora združenega dela skupščine občine Mozirje za področje zdravstva. Obenem je delegatka medobčinskega zbora združenega dela za zdravstveno-socialno področje. Slovesnost za cicibane Zbrali smo se v telovadnici, da bi počastili praznik naše republike, obenem pa našim cicibanom podelili pionirske embleme kot znak, da so postali pionirji. Slovesnost se je pričela ob osmih. Poleg učencev in tovarišev učiteljev so prišli tudi starši naših „novih" pionirjev. Najprej nas je pozdravila predsednica pionirske organizacije Vlasta Špeh. Potem se je začel najvažnejši del, to je sprejem cicibanov v pionirske vrste. Cicibani so drug za drugim prihajali do učencev, ki so jim podelili rutice in kapice, odhajali pa so že kot pionirji. Bili so zelo ponosni, saj so s tem dnem postali pravi pionirji, kar pa niti ni tako lahko. Tovarišici Modrijanova in Prašnikarjeva sta jih pozdravili v imenu tovarišev učiteljev in tovariša ravnatelja ter jim zaželeli obilo uspehov v šoli. Še prej pa so „na novo pečeni pionirji" prisegli pod pionirsko zastavo, da se bodo pridno in marljivo učili ter s tem koristili naši domovini. Po slovesni obljubi so pokazali, kaj so se v teh treh mesecih že naučili. V nadaljevanju proslave so nam zapeli tudi najmlajši iz vrtca. Ob koncu pa smo vsi skupaj zapeli pionirsko himno. V razredu smo jih pogostili z dobro mdico, ki so si jo prav gotovo zaslužili, saj nastopati pred tolikim občinstvom res ni lahko. MARIJA STAKNE, 8. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Izkoristila sem odmor med sejo vseh zborov skupščine občine Mozirje in vprašala Bebo Urank, ki je bila že drugič na seji skupščine, kako se počuti kot delegatka. „Mislim, da takrat, ko smo bili izvoljeni za delegate nismo točno vedeli, kolikšna odgovornost nas čaka. Poleg službe je to velika obveznost, dodatna odgovornost, saj zastopaš interese svoje delovne skupnosti." Vse pogosteje je slišati pripombe o preobširnih materialih. Kaj menite o tem? „Materiali so preobširni, prihajajo prepozno, poleg tega pa so nepopolni, saj dobimo dodatne predloge ali pojasnila šele pred zasedanjem skupščine. Težko je o teh predlogih razpravljati, ker ni bilo predhodnega soglasja s celotno delegacijo." Kakšna je priprava delegatov na razprave v skupščini? „Večina delegatov prihaja na sejo dobro pripravljena z umestnimi, primernimi in tehtnimi predlogi in pripombami ter stališči. So pa seveda vmes možne tudi izjeme." Kaj menite o številu delegatk v skupščini? ms 'm •jm «ff 1 , ju«.. njr f " - 4j| ■Jm JIS W lIMi \ / Si mjŠ I m 1 „Odborniški način je vključeval le malo žena. V delegatskem sistemu pa je vključenih več žena in tako lahko bolj enakopravno odločajo in se udejstvujejo. Dejstvo pa je, da smo s tem bolj obremenjene, ker nas poleg službe čaka še dom." Skupščina zaseda v dopoldanskem času. Ali vam ta čas odgovarja? „Sama sem proti sestankom med delovnim časom. Vsakdo mora opraviti najprej svoje delo, na delovnem mestu. Zato, da sem danes na seji sem delala včeraj cel popoldan." S Na zavarovalnici Sava ekspozitura Velenje Zavarovalnica Sava poslovna enota Celje je na 13. seji sprejela sklep, da bodo stotega zavarovanca KASK0 zavarovanja nagradili z enoletno brezplačno premijo. Pod to srečno številko so na ekspozituro v Velenju na Prešernovi 9 vpisali Franca čartra, ki stanuje nasproti ekspoziture na Foitovi 10. Srečni nagrajenec je 9. avgusta letos sklenil kasko zavarovanje z odbitno franšizo 2.000 dinarjev. Pred dnevi mu je vodja ekspoziture zavarovalnice Sava v Velenju Maruša Kranjec izročila denarno nagrado oziroma vrnila že plačano premijo v višini 1.115 dinarjev, za kolikor je namreč Franc Carter zavaroval svojo zastavo 750. zanj le obvezno zavarovanje, je moral seči globoko v žep, ko je poravnal stroške popravila avtomobila. Letos pa je sklenil, da plača tudi kasko zavarovanje. »Malce me je za to zavarovanje navdušila tovarišica, ki dela v ekspozituri, na drugi strani pa sem se tudi sam seznanil z ugodnostmi, ki jih nudi takšno zavarovanje.« še vedno pa mu je v dobrem spominu vsota, ki jo je moral odšteti, ko je razbil avto. Zato je že zdaj sklenil. STOTI ZAVAROVANEC KASKO ZAVAROVANJA 0d stotega zavarovanca smo na krajši slovesnosti v prostorih zavarovalnice zvedeli, da je zaposlen v velenjskem rudniku kot rudar. Izpit za avtomobil je napravil pred petimi leti. V tem času je prevozil že okrog 60.000 kilometrov. Njegove vožnje pa se niso vedno srečno končavale. Prve dni, zatem ko je kupil zdajšnjega »fička« je imel hudo prometno nesrečo, ki se je zanj na srečo končala brez telesnih poškodb, avtomobil pa je bil skoraj ves uničen. Ker je ob registraciji plačal da bo kasko zavarovanje plačal tudi prihodnje leto, saj so imel kot zavarovanec v primeru, da medtem ne bo Imel nobene prometne nesreče, 10-odstotkov popusta pri kasko zavarovanju, naslednje leto spet 10 itn. Franc čarte je tudi povedal, da nima zavarovanega le avtomobila, ampak vse. kar je možno zavarovati. Skratka - kot je dejal - jaz sem ves njihov, oni pa so moji. Vodja ekspoziture zavarovalnice Sava v Velenju Maruša Kranjec čestita srečnemu nagrajencu Francu Čairtru ZAVAROVALNICA SAVA S NAŠ CAS SLAVKO VOLF KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE KONFERENCE ZSMV_ Danes volilna konferenca PRVE SEJE SKUPŠČIN SIS Velenje, 20. decembra - Popoldne ob 15.30 bo v dvorani skupščine občine Velenje volilna konferenca zveze socialistične mladine Velenje, na kateri bodo sprejeli sklep o preimenovanju občinske konference zveze mladine v občinsko konferenco zveze socialistične Slovenije Velenje, potrdili pravila občinske konference in obravnavali poročilo o preteklem delu. Poleg tega bodo sprejeli še delovni program za prihodnje obdobje in izvolili novo predsedstvo in druge organe. Na podlagi kadrovske politike v ZSMS, predhodnega evidentiranja, seje komisije za kadrovska vprašanja pri predsedstvu, ' seje predsedstva in stališč političnega aktiva skupščine občine komisija predlaga naslednje kandidate za člane predsedstva: Osmana Hasiča, REK, Boža Horvata REK, Toma Jurčeca -REK, Boruta Keršiča - RŠC, Milana Kretiča - TGO Gorenje, Ilijo Lavrenoviča — dijak tehnične rudarske šole, Jožeta Miklavca - TGO Gorenje, Ferda Parfana - TGO Gorenje, Zdenka Rahtena - SGP Vegrad, Draga Ribiča - Nama, Mila- na Rističa - REK, Duško Vešligaj - Nama in Jožeta Krebla -TGO Gorenje. Za sekretarja občinske konference predlaga komisija Vlada Videmška, ki je že doslej opravljal to dolžnost, za novega predsednika pa Slavka Volfa zaposlenega na rudarskem šolskem centru Velenje. Slavko Volf se je rodil 24. septembra 1949. Končal je poklicno rudarsko šolo in srednjo politično šolo pri centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije. Član zveze komunistov je od leta 1968. Nadzorni odbor naj bi sestavljali Franja Tasič - Ljubljanska banka podružnica Velenje, Ciril Grebenšek - REK, in Marjan Skaza - osnovna organizacija Gaberke. Odbor za statutarna vprašanja pa Janez Kos - osnovna organizacija ZSMS TGO Gorenje Feliks Zamuda - 00 ZSMS REK, Vlado Pečečnik - 00 ZSMS Bevče, Asim Ždrolič -00 ZSMS RŠC in Ernest Kovač - 00 ZSMS gimnazija Velenje. V občini Velenje se po volitvah splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti pospešeno pripravljajo na svečan podpis samoupravnih sporazumov in qa prve seje skupščin. Občinska konferenca je na nedavni seji izbrala možne kandidate za predsednike skupščin, zborov uporabnikov in zborov izvajalcev ter za predsednike in člane izvršnih odborov. -vos- Prva se je sestala na sejo skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V ponedeljek, 23. decembra bo ob 16. uri prva seja skupnosti zdravstvenega varstva. Tega dne ob istem času bodo zasedale še skupnost za socialno skrbstvo (v osnovni šoli A. Aškerca), skupnost za vzgojo in izobraževanje (v osnovni šoli Gustava Šiliha) in skupnost za komunalno dejav- !a enotnost pravic enotnost LOVENJ GRADEC, 16. CEMBRA - Tu je zasedala tpščina začasne skupnosti ravstvenega varstva in zavaro-aja Ravne na Koroškem. Na i so po potrditvi zapisnika Snje seje najprej razpravljali in lepali o predlogu za valoriza-o zavarovalnih odnosov za rarovance, ki opravljajo samo->jne poklicne dejavnosti. Osrednja točka dnevnega reaa našnje seje skupščine je bila tprava o prihodnji organizaciji ipnosti zdravstvenega varstva, mi skupščine začasne skupno-pa so sprejeli tudi statutarni ep o določitvi delegatskih :st v skupščinah občinske in jonalne zdravstvene skupnosti i oblikovanju organov skupne. V občini Velenje naj bi imela ipščina zdraivstvene skupnosti delegatov, i in sicer bi jih bilo v zboru uporabnikov ter 19 v pru izvajalcev, izvršni odbor bi si 9 članov, odbor delavskega izora pa 5 članov. V izvršni-bor naj bi dal zbor uporabni-v 5 članov, zbor izvajalcev pa ilane. Skupščina začasne skupnosti ravstvenega varstva in zavaro-lja Ravne na Koroškem je ■ejela tudi predlog samoupravna sporazuma o ustanovitvi jonalne zdravstvene skupno-, Po tem predlogu se naj bi činske zdravstvene skupnosti avograd, Radlje ob Dravi, vne na Koroškem, Slovenj adec in Velenje združile v jonalno zdravstveno skupnost vne na Koroškem zato, da bi območju vseh petih občin 501 o vile enotnost pravic in treznosti, rizično sposobnost v ravstvenem zavarovanju, svo-dno menjavo dela ter skladni :voj zdravstvene dejavnosti na otnem območju, pa tudi ige skupne interese. V regio-ini skupnosti zagotavljajo lovni ljudje enotnost pravic in veznosti iz zdravstvenega var-■a in zavarovanja s samoupravni sporazumom občinskih lipnosti. Ta predlog bo sprejet, ga bodo potrdile občinske upnosti zdravstvenega varstva skupščine vseh petih občin. Skupščina regionalne skupno-zdravstvenega varstva naj bi ila 50 delegatskih mest, od a 30 delegatov v zboru upornikov in 20 delegatov v zboru lialcev. Izvršilni odbor bi štel članov. Občinske zdravstvene ipnosti bi imele v skupščini onalne zdravstvene skupnosti 10 delegatskih mest, in sicer v zboru uporabnikov in 4 v >ru izvajalcev. Na današnji seji i predsednik skupščini Začasne cupnosti zdravstvenega varstva ii zavarovanja Ravne na Ko-(škem, Jurij Sumečnik, na ratko orisal opravljeno delo v idnjem delu. Predvsem je ugodil, da je bila že pred letom li uveljavljena praksa dela dveh jorov skupščine, in sicer zbora porabnikov in zbora izvajalcev, pozoril pa je tudi na pridobitve idnjega obdobja na področju Iravstva, zlasti na interni od-slek Splošne bolnišnice Slovenj kadeč, na novo zgradbo Savinj-tt> šaleškega zdravstvenega oma v Velenju, na novo sodob-a opremo v več zdravstvenih Bmovih ter na to, da so v grad-ii novi, prepotrebni, prostori za ejavnost osnovne zdravstvene užbe v Mislinji, na Prevaljah in Slovenj Gradcu. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VELENJE PODPRL SOLIDARNOSTNO AKCIJO ZA BRKINE Vsak zaposlen najmanj pet dinarjev nost (v kino dvorani pri rudarskem domu). Skupščina samoupravne interesne skupnosti telesne kulture se bo prvič sešla na sejo v torek ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Ob istem času in istega dne pa bodo prve seje skupnosti za zaposlovanje v osnovni šoli A. Aškerca (na sejo te skupnosti pošljejo delegate samo TOZD), skupnosti otroškega varstva (v osnovni šoli Gustava Šiliha) in samoupravne kulturne skupnosti v dvorani doma kulture. Na prvih sejah se bodo vse skupščine konstituirale in izvolile delegacije za republiško interesno skupnost. Iniciativni in izvršni odbori pa bodo poročali o opravljenem delu. Občinski sveti zveze sindikatov občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Postojna, Sežana in Piran so se obrnili na vse. občinske svete v Sloveniji kot tudi na republiški svet zveze sindikatov s prošnjo, naj jim pomagajo v solidarnostni akciji za razvoj Brkinov; s tem, da bi vsak zaposlen prispeval za nadaljnji razvoj tega nerazvitega območja najmanj pet dinarjev. Občinski svet zveze sindikatov Velenje je na razširjeni seji v ponedeljek, 9. decembra podprl prizadevanja, da bi solidarnost zaživela tudi na tem območju. Sprejel je sklep, naj bi tudi v velenjski občini vsak zaposlen prispeval za Brkine po najmanj pet dinarjev. Solidarnostno zbrani denar naj bi osnovne organizacije sindikata nakazovale na tekoči račun 52220-652-52069 - Cestni sklad občine Sežana — ZA BRKINE do 15. januarja prihodnje leto. • MOZIRJE: Brkini so zibelka partizan-stva. V teh krajih je zrastlo 2825 borcev, od tega jih je 521 padlo. 1.016 prebivalcev je bilo interniranih, zaprtih ali deportiranih. V Brkinih je okupator požgal 397 domačij in 334 gospodarskih poslopij. Prav ti kraji pa so po vojni zaradi zgodovinsko pogojene nerazvitosti ostajali čedalje bolj na robu našega družbenega dogajanja. Vedno večji razkorak med razvojem Brkinov in drugih' krajev v republiki pa terja zdaj, ko postaja solidarnost v naši družbi 'vedno bolj tudi temelj medčloveških odnosov, skupno akcijo, s katero bomo pomagali premagati zaostalost tega območja. S to vseslovensko solidarnostno akcijo želijo dograditi in usposobiti za promet brkinsko slemensko cesto, ki bi povezovala kraje med cestama Ilirska Bistrica-Podgrad in Divača-Ribnica. Cesta bo makadamska, dolga pa 30 kilometrov. Njena izgradnja bo omogočila, da bo lahko v posamezne vasi pripeljal avtobus, prišel zdravnik; kmetje bodo lahko poslali tržne viške na tržišče, dani pa bi bili tudi pogoji za razvoj turizma na tem Območju. S tem pa bi bili storjeni tudi prvi koraki za postopno izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev teh krajev. I Predlagani kandidati za SIS Izvršni odbor občinske konference SZDL je na razširjeni seji pripravil predlog kandidatov za vodilne funkcije v SIS in članov njihovih izvršnih odborov. SIS VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: predsednik skupščine Peter Kozič, namestnik predsednika , Zdravko Novak, predsednik 10 Rudi Kuhar, člani izvršnega odbora Mija Ocvirk, Jože Kralj, Vlasta Urlep, Majda Urank, Milena Božič, Marija Štiglic, Ivan Purnat in Peter Valte. Za delegata za republiško skupnost je predlagan Jože Deberšek. SIS KULTURA: predsednik skupščine Rudi Kuhar, namestnik predsednika Vida Prušek, predsednik 10 Ivka Lamut, člani izvršnega odbora Peter Sirko, Anton Acman, Jože Mlačnik, Alenka Kralj, Vlado Košir in Helena Herle. Za delegata za republiško skupnost je predlagan Rudi Kuhar. KOMUNALNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVA- NJA: predsednik skupščine Vili Platovšek, namestnik predsednika Franc Sirko, predsednik 10 Nikolaj Marjanovič, člani izvršnega odbora Marija Strbenk, Nada Radan, Franc Firšt, Zinka Vrtačnik, Jožica Vra-tanar, Helena Tanjšek, Stanislav Tiršek in Ivan Kosmač. Delegati regionalne skupnosti: Vili Platovšek, Nikolaj Marjanovič, Stane Prodnik, dva delegata pa imenuje še zbor izvajalcev. SIS SOCIALNEGA SKRBSTVA: predsednik skupščine Anica Novak, namestnik predsednika Janez Čer-ček, predsednik 10 Franja Suho-repec in člani izvršnega odbora -Ivan Gosar, Boža Britovšek, Marija Miklavc, Marija Robnik, Emika Se-Iišnik, Alojz Planovšek, Ivan Marovt, Franc Avgust, Franc Cesar in Franc Planovšek. Za delegata republiške skupnosti socialnega skrbstva je predlagana Tončka Ropotar. SIS OTROŠKEGA VARSTVA: predsednik skupščine Meta Hriber-nik, namestnik predsednika Jože Pogorevčnik, predsednik 10 Jožica Pečovnik, člani izvršnega odbora -Ivan Grudnik, Ivica Kozovinc, Heda Herman, Franja Naraločnik, Vida Vuga, Vida Orlovič, Irena Poličnik in Olga Hajdinjak. Delegatka republiške skupnosti otroškega varstva je Jožica Pečovnik. KONFERENCA DELEGATOV SIS INVALIDSKO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA: predsednik konference Stane Prodhik ter namestnik predsednika konference Vlado Košir. Za delegata republiške skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja pa je predlagan Stane Prodnik. L. P. REK - TOZD PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA GRADI NOVE PROIZVODNE PROSTORE_ Proizvodnja bo stekla znova februarja REK - TOZD proizvodnja gradbenega materiala je začel poleti letos graditi na nasprotni strani sedanje tovarne ob desnem bregu Pake nove proizvodne prostore, ker se bodo morali iz sedanjih izseliti zaradi gradnje 4-faze termoelektrarne. Novi proizvodni prostori bodo predvidoma zgrajeni - kot nam je povedal vodja proizvodnje Jože Mastnak - februarja prihodnje leto. , Pred dnevi so že začeli preseljevati stroje in druge naprave, tako da proizvodnja ne bo več stala kot slaba dva meseca. Nov objekt bo TOZD proizvodnja gradbenega materiala, v katerem je zaposlenih 70 delavcev, veljal približno štiri stare milijarde dinarjev. Na leto izdelajo približno 6 milijonov kosov različnih velikosti in vrste opek vendar pri zdajšnji proizvodnji uporabijo le 50 odstotkov vsega pepela, ki nastane pri izgorevanju premoga za potrebe elektrarne; zato je njihova želja, da bi v prihodnje porabili ves pepel. Še zlasti zato, ker so potrebe gradbene operative po proizvodih iz elektro-filtrskega pepela še vedno zelo velike. Ob tem pa velja tudi omeniti, da je TOZD PGM v Sloveniji edina tovarna te vrste, ki je uspela z rentabilno proizvodnjo. VOS § «r> Novi proizvodni prostori za izdelovanje opeke m i m I m i i AKCIJSKI PROGRAM KOMUNISTOV VELENJSKEGA »GORENJA.. Z* UVELJAVLJANJE USTAVNIH NOVOSTI Utrditi obstoječe in razviti nove oblike delovanja ■s 8 ■ ■ S ■ ■ ■ 3 Člani Zveze komunistov v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje so pregledali prizadevanja pri dosedanjem uveljavljanju ustavnih novosti v temeljnih organizacijah združenega dela ter sprejeli akcijski program za nadaljnje uveljavljanje določil nove ustave. Dogovorili so se, da bodo pripravili podrobno analizo in oceno uveljavljanja ustavnih novosti. Ugotoviti želijo, če so v samoupravne sporazume, statute in v pravilnike vnesli vse novosti iz ustav in kongresnih dokumentov Zveze komunistov, Ki zadevajo samoupravljanje v temeljni organizaciji združenega dela. Pri tem želijo utrditi že obstoječe in razviti nove oblike samoupravnega delovanja. V okviru Tovarne gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje je organiziranih 10 temeljnih organizacij združenega dela. Zveza komunistov bo zdaj preučila obstoječo samoupravno organiziranost ter skušala ugotoviti pogoje za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. V „Gorenju" so pred dnevi v vseh temeljnih organizacijah združenega dela izvolili člane komisij za samoupravno in notranjo delavsko kontrolo, do konca februarja pa bodo, kot določa akcijski program, uskladili samoupravne akte, 'zlasti še kar zadeva delo zborov delavcev in delavskih svetov, z že uveljavljeno samoupravno prakso. O združevanju sredstev v razširjeno reprodukcijo in družbeni standard, torej o sredstvih skupne porabe, na osnovi konkretnih programov in z vnaprej opredeljenimi cilji, že odločajo zbori delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, pa čeprav je z normativnimi akti določeno, da odločajo o združevanju teh sredstev delavskisveti temeljnih organizacij združenega dela, o njihovi porabi pa delavski svet organizacije združenega dela." V samoupravnem sporazumu o združevanju je zapisano, za združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva za skupne naložbe po sprejetih programih po načelu, da združujejo temeljne organizacije z višjo stopnjo akumulativnosti večji delež oziroma delež, ki je sorazmeren njeni akumulaciji. Sredstva združujejo zlasti še tiste temeljne organizacije, ki v po-.sameznem obdobju oziroma programih ne predvi- devajo lastnih investicij oziroma drugih naložb v razširitev svojih dejavnosti. Pri združevanju sredstev pa je uveljavljeno tudi načelo, da ima vsaka temeljna organizacija združenega dela v združenih sredstvih in v dohodku, ki nastane iz teh združenih sredstev delež, ki je enak deležu sredstev, ki ga je temeljna organizacija združenega dela vložila v združena sredstva. Prav zaradi enotnega programiranja razvoja so se delavci v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela dogovorili, da bodo skupno sprejemali in usklajevali letne in srednjeročne programe razvoja ter v ta namen tudi združevali potrebna sredstva. S sprejemanjem skupnih programov in z združevanjem sredstev za uresničitev programov in planov pa je dosežena tudi večja medsebojna povezanost, enotnost in odgovornost med temeljnimi organizacijami združenega dela. Da pa bi uveljavili nadzor nad porabo združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela pa bodo morali delavski sveti in strokovne službe najmanj dvakrat letno poročati zborom delavcev o porabi in učinkih združenih sredstev. 8 • Velenjski šolarji za mlade Vietnamce V tednu pionirske solidarnosti z otroki Vietnama je klub OZN na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju organiziral proslavo pod naslovom „Radi Vas imamo otroci Vietnama, ker ste hjrabri." Na proslavi, ki so se je udeležili tudi starši in seveda učitelji, so učenci .obsodili vse agresije na svetu. Podobne proslave so pripravili pionirski odredi tudi na drugih šolah v Šaleški dolini. Poleg tega so šolarji velenjske občine v tednu solidarnosti od 9. do 15. decembra zbirali star papir in steklenice. Denar, ki ga bodo s tem zaslužili pa bodo poslali svojim sovrstnikom v Vietnam. Na osnovni šoli Anton Aškerc so zbrali 4600 kilogramov starega papirja in 1200 steklenic. Izdali so tudi miniaturno izdajo deklaracij o človeških pravicah, ki jo je dobil vsak učenec. Na šoštanjski šoli Karel Deštovnik Kajuh so nabrali za štiri tovornjake papirja, prodali pa so tudi 2000 UNICEF voščilnic. Na vseh šolah pa so nabrali še 7500 dinarjev za mlade Vietnamce. Seveda so v tednu solidarnosti z vietnamskimi otroki objavljali tudi spise in likovna dela na to" temo, in pripravili priložnostne razstave. • Nova osnovna organizacija sindikata V petek, 13. tega meseca je bil ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delavcev družbeno-političnih organizacij skupščine občine Velenje. V petčlanski izvršni odbor so izvolili Petra Tratnika (predsednik), Ivana Pukla (tajnik), Maričko Skornšek (blagajnik) in Marjano Krenkar ter Staneta Vovka, tričlanski nadzorni odbor pa sestavljajo Jože Melanšek, Zinka Pečnik in Ljubica Bernik. Sedež nove osnovne organizacije sindikata bo na občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. • Vso skrb izobraževanju članov ZIC Usposabljanju in izobraževanju članov zveze komunistov v občini Mozirje posvečajo vso skrb in pozornost. Zavedajo se, da bodo lahko kos novim nalogam, zapisanim v kongresnih dokumentih in ustavi le tisti členi ZK, ki bodo doj>ro seznanjeni z dogajanji pri graditvi naše samoupravne socialistične stvarnosti. Zato je komisija za idejnopolitično delo pri komiteju občinske konference zveze komunistov Mozirje skupaj z delavsko univerzo Mozirje pripravila program splošnega in idejnopolitičnega izobraževanja za člane Zveze komunistov. Predvidenih je več predavanj, nekaj večdnevnih seminarjev ter politična šola. L. P. Zanimiva ekskurzija Prejšnji teden je organizirala komisija za vključevanje mladincev v vojaške šole pri občinskem odboru ZRVS Mozirje ekskurzijo za mladince osmih razredov v vojaško-dijaški dom Franc Rozman - Stane v Ljubljano. Petinštirideset osmošolcev se je tako konkretno seznanilo z življenjem in delom v dijaškem domu, kjer se mladi fantje pripravljajo za aktivno službovanje v JLA. Poleg dijaškega doma Franc Rozman -Stane so si mozirski mladinci ogledali še spomenik NOB - bivšo belogardistično postojanko na Urhu pri Ljubljani. V kasarni Ivan Cankar na Vrhniki so si z zanimanjem ogledali najsodobnejše oklepno orožje, spominski park NOB ter muzejsko sobo prve tankovske brigade. Liza Podpečan — Kuhar Naloge sklepi in stališča V začetku novembra se je sešla na 3. sejo občinska konferenca ZKS Velenje in obravnavala analizo uresničevanja stališč centralnega komiteja ZK Slovenije in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter nadaljnje naloge na tem področju v velenjski občini. Analizo je pripravila komisija za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in kulture in za idejno politično usposabljanje komunistov pri občinski konferenci ZK Velenje. O seji smo poročali že v 43. številki Našega časa, danes pa objavljamo še sklepe, ki so jih sprejeli člani občinske konference na 3. seji. Konferenca ugotavlja nesporen napredek v vsebinski in organizacijski preobrazbi vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Glede na pomembne družbene naloge,.ki stojijo pred tem področjem združenega dela pa je potrebno naglasiti nekatere obveznosti, h katerim reševanju moramo pristopiti takoj ali pa si jih zastaviti kot dolgoročne naloge. Komunisti v vzgojno izobraževalnih organizacijah so odgovorni, da se v vzgojno izobraževalnem procesu uresničiti temeljni socialistični samoupravni vzgojni smoter. Zato je potrebno: — zagotavljati prežetost celotnega vzgojno izobraževalnega dela z marksistično vsebino, posebej pa zagotoviti kvalitetno delo pri predmetih družbeno moralne vzgoje ter samoupravljanje in temelji marksizma, — zagotoviti samoupravni položaj mladih znotraj pedagoškega procesa, — vključevati mlade na njim primeren in enakopraven način v samoupravljanje v razredni in šolski skupnosti, — omogočiti mladini organizirano in vsebinsko bogato izrabljanje prostega časa. V občini moramo bolj načrtno, sistematično in z večjo zagnanostjo ustvarjati mate-rialno-finančne pogoje za nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalnega področja (vsaka investicija v gospodarstvu naj zagotovi sredstva za infrastrukturo). V tem smislu morajo skupščina občine oziroma njen izvršni svet, izobraževalna skupnost ter vzgojno izobraževalne ustanove pripraviti konkretne programe: — izgradnja šolskega in domskega prostora — vlaganje v modernizacijo izobraževalnega procesa — postopnega prehoda na celodnevno šolo in podaljšano bivanje — izgradnje kapacitet predšolskega varstva in vzgoje — iskati vse mogoče oblike organiziranega otroškega var- stva v okviru KS in hišnih svetov — razvoj šol na področju usmerjenega izobraževanja na višji in visoki stopnji. Celotno vzgojno-izobraževal-no področje moramo samoupravno organizirati v duhu ustavnih načel in to do začetka leta 1975. Poleg dokončnega združevanja osnovnih šol moramo pripraviti tudi programe in idejna izhodišča drugih integracijskih procesov na tem področju. Takoj se moramo vključevati z lastnimi zamislimi in koncepti v procese preoblikovanja vzgojno-izobraževalnega sistema (od predšolskih do visokošolskih dejavnosti). Delavska univerza naj postane nosilka splošnega družbeno ekonomskega in političnega ter kulturnega izobraževanja občanov. Za to dejavnost ji moramo v okviru sredstev splošne in skupne porabe zagotoviti ustrezne kadrovske in materialne pogoje. V osnovnih organizacijah ter učiteljskih kolektivih sprotno in permanentno analizirati lastno delo ter oblikovati akcijske programe za izvrševanje nalog, za katere nas obvezujejo dokumenti ZK kakor tudi skupščinski dokument. Prav tako na občinskem nivoju najmanj dvakrat letno kontrolirati izvrševanje zastavljenih nalog. Vse družbeno-politične organizacije v krajevni skupnosti in na ravni občine morajo obravnavati problematiko vzgoje in izobraževanja ter določiti svoje naloge ter akcijske načrte. — Sistemsko moramo urediti položaj vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki niso vključene v redni šolski sistem. — Poskrbeti moramo za ustrezno kadrovsko zasedenost in s tem v zvezi za rešitev stanovanjskih vprašanj, ki so glavni razlog kadrovske stiske ter tako pridobiti učitelje, ki so odšli iz prosvete. Poiskati še druge načine reševanja kadrovskih vprašanj in posebej s tem v zvezi pripraviti načrte za lastno kadrov- Kultura je nezamenljivi del družbenih gibanj V sodobnem družbenem življenju ima kultura enakopravno mesto sooblikovalca družbenega dela in razvoja. Kultura je pomemben soustvarjalec proizvodnega procesa. Ta proces pa terja vsestransko usposobljenost in razgledanost človeka, tako proizvajalca kot tudi upravljalca. Kaj meni o kulturi kot dobrini in pravici človeka, predsednik ZKPO občine Mozirje Rudi Kuhar? Kako boste uresničili ustavna določila o kulturi v mozirski občini? „Uresničitev ustavne koncepcije na področju kultur, terja prisotnost kulture med delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Organizacijska učvrstitev kulture v teh osnovnih organizmih in obrnje-nost vseh kulturnih akcij k njim je temeljna naloga vseh kulturnih dejavnikov in zato mora biti kulturna skupnost tisti samoupravni mehanizem, ki bo usklajeval potrebe in možnosti maksimalnega sodelovanja med izvajalcem in potrošnikom (besedi izvajalec in potrošnik ne smemo jemati dobesedrite, kajti vsi smo izvajalci in potrošniki obenem). Na sedanji stopnji uresničevanja dogovora bo potrebno pri nas posvetiti posebno skrb vsebini kulturnega delovanja, kjer bo treba poleg množičnosti kulturnega udej-stvovanja razvijati primerne pogoje za čim širšo kulturno vzgojo. Izkoristiti bo treba vse oblike kulturnega dela in vključiti vse dejavnike od socialistične zveze, sindikata, izobraževalne skupnosti, šol in delavske univerze, da bi kultura postala sestavni del vseh nas in ne le kulturnih organizmov v občini." Kateri dejavniki po vašem največ prispevajo k rasti kulturne ravni? „Načrtno kulturno izobraževanje mladine in odraslih je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki prispeva h kulturni ravni vseh nas. V vseh šolah naj bi se ustanovila šolska kulturno-umetniška društva, ki bi povezovala raznolike kulturne dejavnosti, medsebojno pa bi bila povezana v okviru ZKPO. Ob usmeritvi na kulturno vzgojo bo treba razvijati zlasti vrednost knjige in njene dostopnosti čim širšemu krogu.občanov. Nadaljnji razvoj knjižničarstva v naši občini mora biti ena glavnih nalog v prihodnjem letu. Za približanje kulture je izredno pomemben izbor kulturnih dobrin. Ta izbor mora ustrezati socialni strukturi prebivalstva naše občine. Zavzeti se moramo tudi za poživitev amaterske ustvarjalnosti na področju kulture. V sodelovanju z ZKPO bi moral sindikat izdelati predlog za razvoj kulturno-umetniških dejavnosti v delovnih oiganiza-cijah in družbenopolitičnih skupnostih ter za organizacijo različnih prireditev." Kako je z animatoiji in organizatorji kulturnih dejavnosti v Gomjesavinjski dolini? „Ob vseh novih nalogah nastopa osrednje vprašanje, to je kadrovska problematika. Zaradi velikega pomanjkanja kadrov vseh profilov v kulturi bo načrtno prizadevanje za nove in več kadrov ena izmed glavnih nalog vseh dejavnikov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in občini. Potrebno bo izdelati in oživiti operativne programe o kadrovski okrepitvi, skupaj s programi izobraževanja in usposabljanja za njihovo delovanje. Treba bo doseči, da bo kadrovska okrepitev glavna naloga kulturno-političnih organizacij v občini." Kako bi definirali besedo — kultura? „Zavedati se moramo, da je kultura nezamenljivi del družbenih gibanj. Kdor meni, daje kultura in udejstvovanje v kulturnih dejavnostih samo nek konjiček, je sam v prvi vrsti najbolj potreben kulturne vzgoje. Tak človek, s takšnim mnenjem o kulturi je nekulturen in še daleč od dozorelega socialnega bitja - človeka. Kultura -ni sa- sko šolo. V načelu naj vsaka vzgojno izobraževalna ustanova skrbi za svojo kadrovsko reprodukcijo. Posebej skrbno morajo osnovne organizacije ZK na posameznih zavodih spremljati: — pouk predmetov družbe-no-moralna vzgoja in samoupravljanje s temelji marksizma -r delovanje organizacij učencev — medsebojne odnose med delavci v šolah, med učitelji in učenci ter med učenci samimi — izvajanje nalog šole v zvezi z uresničevanjem idejno angažirane vloge šole — realizacijo dogovorjenih nalog v akcijskih programih — izvajanje kadrovske politike Pokreniti vse potrebno pri ustreznih republiških organih — da se čimprej reši vprašanje financiranja gradnje dijaškega doma — da se zagotovi normalno delo in boljši družbenoekonomski položaj šol na področju usmerjenega izobraževanja in v domovih — da se zagotovi večji delež nacionalnega dohodka za vzgojnoizobraževalno področje. Komunisti na šolah morajo zagotoviti aktivnejšo vlogo pri reševanju vprašanj njihovi družbenega okolja s pove vanjem s krajevnimi ski nostmi, TOZD in OZD družbenopolitičnimi organiz; jami in vključevati vse delav ki so zainteresirani in sposol za delo z mladino kot mento Komunisti na šolah morajo gotoviti večjo javnost dela različnimi oblikami, med ka f rimi posebno mesto zavzem sveti staršev. O Neprestano moramo usRla vati delovanje vseh vzgoji faktoijev. Ugotoviti kako je z možnos nadaljnjega izobraževanja po kor ni osnovni šoli ter srednjih šolal kakšen je izobrazbeni produkt podvzeti ustrezne ukrepe, da izobrazbeni produkt izboljša. An zirati kadrovsko situacijo v občin ugotoviti kadrovske rezerve in trebe. Oblikovanje TIS kot vsebii kreatorke vzgojno-izobraževaln procesa in usmerjanje splošne skupne porabe v okviru SIS v ol ni. Prizadevati si moramo, da z; tovimo resnično enak družb ekonomski položaj delavcev izobraževanju kakor ga imajo di delavci v združenem delu. Občinska konferenca daje po do za ponovno izvedbo referendu o samoprispevku občanoy za za . voljevanje materialnih potreb s dročja vzgoje in izobraževanja. ; mo tam in takrat, ko se odgrne zavesa pred odrom. Kultura je vstop skozi vrata na delovno mesto, način občevanja z ljudmi, je naš odnos do človeka, okolice in vseh dogajanj okrog nas.." Kakšno je vrednotenje programa kulturne skupnosti? „To kar sem prej povedal naj bi bila bistvena presnova kulturnega programa, ki mora slediti novi kvaliteti samoupravne kulture delovnih ljudi, pri čemer je treba delovati tako, da se možnosti za kulturno delovanje in njen razvoj večajo. Kljub nekaterim težavam v financiranju kulture na novih osnovah se moramo zavzeti, da se sredstva - v globalu ne bodo zmanjševala. Menim, da bo treba bolj natančno opredeliti, katere institucije in zavodi so republiškega — nacionalnega pomena in katere regijskega oziroma občinskega. Potem tudi ne bi bilo nobenih dilem, dvomov, nezaupanj pa tudi ne morebitnih nezažele-e-nih besed ob raznih srečanjih in razgovorih." In kaj bi ob koncu še dodali? „Za konec morda samo misel kiparja - umetnika Augusta Rodina: JCo bo delavec ob svojem delu čutil tisto, kar čuti umetnik ob svoji umetnini, bo možna socialistična družba.' -L. P. ; KLUB ŠTUDENTOV OBČINE VELENJE PROGRAM DELOVANJA Šaleški študentski klub, ki deluje v Ljubljani je z delom začel po skupščini. Na prvem sestanku upravnega odbora smo izvolili novega blagajnika - Tomaža Meniha in tajnika - Melito Vovk. Izvolili pa smo tudi predstavnike v občinsko konferenco ZSMS. Sklenili smo, da bomo ustanovili arhiv ŠŠK, ki bo vseboval zapiske s sestankov in raznih seminarjev. Ker je v Ljubljani težko najti prostor za sestajanje, bomo poskušali dobiti enkrat tedensko TRIM telovadnico v Viču. V njej se bomo športno rekreirali, pa tudi sestajali. Poleg tega pa moramo v klubu oživiti delo ZK. Poslali bomo še prošnjo na občinsko skupščino Velenje, da nam dovoli imeti v skupščini predstavnika študentov, da bi jo ta seznanjal z našimi problemi in željami, hkrati pa bi lahko nas študente seznanjal s problemi občine. Precejšen poudarek v našem klubu dajemo športu. V ta namen bomo prosili upravo bazena in smučišča v Šaleku, da bi naši člani imeli popust pri kopanju in smučanju. Na zadnjem sestanku smo sestavih program našega delovanja. Ta obsega družbeno politično dejavnost in kulturno športno delovanje. Brez sodelovanja vseh članov, ga ne bo mogoče uresničiti. Na koncu pa naj navedem se nekaj točk iz našega statuta, ki pojasnjujejo, kaj naš klub sploh je, in kakšen je njegov namen: ,.Šaleški študentski klub je društvo študentov občine Velenje, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Član društva lahko postane vsak študent, ki je vpisan na visokošolskem zavodu, ima stalno bivališče v občini Velenje ali je končal srednjo šolo v Velenju, ter se zaveže, da bo aktivno deloval pri delu kluba. Namen kluba je, pomagati članom pri njihovem visokošolskem študiju, spremljati aktualna družbena dogajanja, zlasti v svoji občini in skrbeti za izvenštudijsko dejavnost svojih članov. Klub dobiva sredstva iz članarine, dohodkov od akademskega plesa, dotacij in subvencij in drugih virov. Dolžnost člana pa je, da se ravna po ustavi, zakonih, ter splošnih aktih kluba in po sklepih njegovih organov; da čuva ugled kluba, študentov in občanov občine Velenje in si prizadeva uresničiti namen kluba." PROGRAM DELA Za študijsko leto 1974/75 smo si študentje v ŠŠK zastavili naslei nji program dela: I. DRUŽBENO-POLITICNA DEJAVNOST 1. Seminar za člane kluba na temo: a) Ustava 1974 b) TOZD SOZD, Poslovna skupnost c) Interna skupnost d) Reorganizacija ZMS v ZSMS. 2. Seminar, na katerem bi se člani kluba seznanili z družbenopolitičnim in gospodarskim doganjanjem v občini. 3. Sodelovanje na specializiranih konferencah ZSMS Velenje. 4. Sodelovanje v politični šoli OK ZSMS Velenje. 5. Sodelovanje v SOB Velenje, v OK ZSMS, TIS in v komisiji za dolgoročni razvoj občine Velenje. 6. Obiski v delovnih organizacijah, kjer bi se študentje seznanili! tehnologijo in proizvodnjo delovnih organizacij, z njihovimi težavami in uspehi. II. KULTURNO IN ŠPORTNO DELOVANJE 7. Sestanek z gimnazijci in dijaki RŠC, ki bodo nadaljevali študij na visokih in višjih šolah. 8. Organizacija jubilejnega Akademskega plesa s brucovanjem, 9. Srečanje z diplomanti višjih in visokih šol, ki so že zaposleni v delovnih organizacijah občine Velenje. 10. "Povezava s študenti, ki študirajo v Mariboru in Celju. ti 11. Organizacija ogledov kulturnih prireditev v Ljubljani in Vfti lenju. „ „ 12. Sodelovanje študentov iz ŠŠK v APZ Tone Tomšič in AFS France Marolt. 13. Sodelovanje pri mednarodni izmenjavi mladine. 14. Informativna dejavnost (sodelovanje v glasilu Naš čas, radiS Študent iz Velenja). 15. Športna dejavnost: - Smučarski tečaj (seminar o problemih in načrtih za prihodnost Šaleške doline) - Športna srečanja z drugimi pokrajinskimi klubi, dijaki gimnazije in RŠC - Športno srečanje s študenti v Celju in Mariboru III. SLO Splošni ljudski odpor: a) Sodelovanje na pohodu XIV. divizije b) Sodelovanje na pohodu ob žici okupirane Ljubljane c) Tridnevno taborjenje: 1) Postavljanje taborišča 2) Orientacijski pohod 3) Spoznavanje topografskih znakov 4) Ustanavljanje SLO čete 5) Spoznavanje z naravo v ' M. VO KINO Petek, 20. 12. ob 17.30 zahodnonemški barvni restern KLIC ČRNIH VOLKOV. Režija: Dr. Harald Reinl. Igrajo: Ron Ely, Reimund Harmstorf, GUa iron Weitershausen. Sobota: 21. 12. ob 17.30 in 19.30 zahodnonemški !>arvni vestem KLIC ČRNIH VOLKOV Nedelja, 22. 12. ob 17.30 m 19.30 zahodnonemški jarvni vestem KLIC ČRNIH VOLKOV Torek, 24. 12. ob 17.30 n 19.30 zahodnonemški jarvni film — komedija Darlijev stric Sreda, 25. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriška kriminalka LEV MED GANGSTERJI. ležija: Michael Ritchie. grajo: Gregory Walcott, Cngel Tompkins. Četrtek, 26. 12. ob 17.30 imeriška kriminalka LEV ilED GANGSTERJI Petek, 27. 12. ob 17.30 imeriški vestem VALDEZ MAŠČEVALEC. Režija: Jdvin Serin. Igrajo: Bert ^ancaster, Suzan Klerk, fohn Kuffer Sobota, 28. 12. ob 17.30 n 19.30 ameriški vestem /ALDEZ MAŠČEVALEC Nedelja, 29. 12. ob 17.30 n 19.30 ameriški vestem VALDEZ MAŠČEVALEC mali oglasi STANOVANJE : — Opremljeno sobo iščem ' Velenju ali Šoštanju. Jel-nik Alojz, Lenart 15, Gor-tji Grad. — Sobo kakršnokoli išče trojni ključiavničar, izredni tudent fakuiltete. Cenjene lismene poniudbe pošljite na i p. 95 Velenje. ' — Sobo v Velenju ali bli: ji okolici nujno potrebu-sm. Pismene ponudbe po-Ijite na uredništvo lista pod ifro Ugodno". Bitenc 'rane, Šmartno ob Dreti 26. ZGUBLJENO ; - SIVEGA NERCA sem igubila v petek zvečer na oti od nove tržnice do ifenkove 45. Poštenega naj-itelja prosim, da mi ga vrne roti visoki nagradi. Skorn-5k Jožica, Efenkova 45, Ve-snje. RODAM PIŠČANCE, enodnevne, riznanih novejših uvoženih asem. „LOHMAN SUPER lROWN" (srednje težka, lava, izredna jajčarica -65 jajc letno), „NJUHEM-IR" (srednje težka, rjava I. jajčarica, kombinirana za leso in jajca), „HIBRO" bele, zelo težke, hitro rasto-e — za pitanje) dobite že v ačetku februarja do junija 975, po zmernih cenah sak četrtek v tednu v VA ILNICI z nad 40-letno tra icijo, pri znanem perutni aiju Medved Jožetu, Prelo s - Šoštanj. Naročila ž prejemamo! Prodam PON' RES — poškodova iredaj. Popovič Gordan 'e le nje, Na griču 1. Ogled Dboto in nedeljo dopoldn Tekmovanje invalidov - športnikov • Rudar v novi postavi pripravljen Nogometni klub Rudar iz Velenja, ki je v zadnjem času utrdil svoje vrste, se zdaj pripravlja na občni zbor, na katerem bodo pregledali preteklo tekmovalno sezono, obenem pa sprejeli program za spomladanski del tekmovanja. V klubu zdaj vlada stališče, da morajo prekiniti z vsakršnim mešetarjenjem z igralci, kot se je to doslej dogajalo v nekaterih klubih. Takšno zahtevo so postavljali igralci že sami in zahtevali, da mora biti po končanem jesenskem tekmovanju znana postava prvega moštva za tekmovanje v novi sezoni. Podružnica Velenje 10Q LETNICA hranilniitva in posojil-ništva v šaleški dolini 1874 - 1974 V spomladanskem delu tekmovanja bodo igrali Matija Blagus, Ilija Filipovič, Vladimir Makič, Drago Hanzekovič, Dušan Frangeš, Drago Zlodej, Milan Oljača, Mehmed Softič, Janez Hudarin, Štefan Hrastnik, Štefan Šmid, Pejo Pašič, Pavle Popov, Solejman Mustafič, Mu-jo Hodič, Janko Žolgar, Musta-fa Topčič, Danilo Martinšek, Rade Markič, Milorad Tatalo-vič, Roman Frangeš, Milenko Ačimovič, Živko Spakič in Ciril Gnezda. Vsi igralci so redno zaposleni ali pa se šolajo. V prvem moštvu je devet Slovencev, 8 Srbov, 4 Muslimani in 2 Hrvata. Povprečna starost je 21 let. Strokovno vodstvo v klubu je že pred začetkom tekmovanja prevzel Živko Stakič, višji nogometni trener in v klubu vpeljal trdo delo, kar brezdvoma zagotavlja uspeh. Vodstvo kluba vabi vse ljubitelje nogometa na občni zbor Rudarja, ki bo v soboto 21. decembra ob 16. uri v delavski univerzi Velenje. # Atleti v Celovcu Velenjski atleti so ■ uspešno nastopili na mednarodnem krosu v Celovcu. To je bilo prvo tekmovanje od treh krosov na 20 in 10 km za skupnega zmagovalca med posamezniki in ekipami. Poleg avstrijskih atletov so nastopili še Velenjčani in atleti iz Maribora. Tekači AK Velenje so osvojili dve prvi mesti: Tone Vedenik je zmagal pri članih v teku na 20 km 1.10:24,0 in Ivan Lampret pri mladincih v teku na 10 . km. Jakob Grošelj je bil 3. v članski konkurenci. Tretje mesto sta osvojila še Spaso-je Tešanovič med mlajšimi člani na 20 km in Boris Britovšek pri starejših mladincih na 10 km. V teku mladink na 10 km je bila Renata Zupančič druga. • Mogilnicki med najboljšimi Pred dnevi je bilo v Ljubljani zadnje pregledno tekmovanje najboljših Slovenskih strelcev z zračno puško in pištolo. Od velenjčanov se je najbolj izkazal Jure Mogilnicki, ki je s pišto- ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA lo dosegel tretje mesto z rezultatom 375 krogov, kar je za en krog manj od zmagovalcev Tržana in Gabra 376 (oba Olimpija Ljubljana). • Za reprezentante ni odmora Za atlete, kandidate za reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na Balkanskem prvenstvu v krosu prihodnje leto v Romuniji ni počitka. Med kandidati sta tudi člana AK Velenje Edo Hojan in Andreja Šverc. Na prvem preglednem krosu za sestavo reprezentance so tekmovali v težkih pogojih v Banja Luki. Andreja Sverc je tekmovala med mladinkami in bila četrta. Zmagala je Tometičeva iz Čuprije, pred Sobrovo iz Raven na Koroškem. Edo Hojan je tekel v konkurenci članov in se uvrstil na 5 mesto, kot najboljši predstavnik Slovenije. Občinsko društvo invalidov Velenje je priredilo že tradicionalno tekmovanje invalidov - športnikov, ki so se pomerili med seboj v kegljanju, namiznem tenisu, plavanju, streljanju in šahu. Sodelovalo je več kot 30 tekmovalcev. Občinsko prvenstvo je veljalo tudi kot izbirna tekma za področna in republiška tekmovanja. V posameznih panogah so bili najboljši: - Kegljanje: 1. Jože Lešnik, 2. Nasan Haskič, 3. Anton Osolnik, 4. Ferdo in Božo Komljenovič. — Namizni tenis: 1. Tone Tratnik, 2. Edvard Centrih, 3. Rastko Lah. - Plavanje: 1. Anton Osolnik, 2. Rastko Lah, 3. Tone Tratnik. - Streljanje: z zračno puško: 1. Hinko Bola, 2. Franc Teran, 3. Valentin Jurovič. - Šah: 1. Ante Skejič, 2. V prazničnih dneh na izlet s smučarskim klubom Prejšnjo soboto je smučarski klub Velenje organiziral v avli osnovne šole Anton Aškerc že drugi sejem smučarske opreme v zadnjem mesecu dni. Za razliko od prvega je bilo na tem veliko več obiskovalcev pa tudi prodajalcev stare opreme, tako da je prišel marsikateri smučar poceni do smučarske opreme. Na sejmu so sodelovala tudi podjetja ERA in NAMA Velenje ter Toper iz Celja, ki so prodajala z 10-odstotnim popustom. Za tiste, ki ne vedo, kako in kje bi preživeli prve dni v novem letu bo Smučarski klub pripravil več izletov. V četrtek 2. januarja in petek 3. januarja na Golte, v soboto - 4. in nedeljo 5, januarja pa v Mežico in Črno. Prijave za izlete bodo člani kluba sprejemali v četrtek, 26. decembra od 16. do 18. ure v prostorih kluba na Kraigherjevi 8. GIP »VEGRAD« VELENJE Razpisuje prosto delovno mesto TAJNIK ORGANOV UPRA VUANJA Pogoji: končana srednja šola — administrativne smeri. Zaželjena večletna praksa v administraciji. OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazi o strokovnosti sprejme kadrovska služba podjetja 15 dni po izidu razpisa. ZAHVA.LA Ob izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame Marije Zaveršnik se zahvaljujemo za pomoč in čustvovanje vsem sorodnikom, darovalcem cvetja, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke na domu in ob gomili. Iskrena zahvala velja tudi sosedom, ki so nam pomagali. Za spremstvo se zahvaljujemo č. duhovščini in župniku Kovaču. Žalujoči: mož Ciril, hčerki Biserka Knez in Beba Rep z družinami, sestra Lizika in Blažek. Ivan Pevnik in Ferdo Komljenovič. Invalidi so se udeležili tudi-TRIM plavanja v' zimskem bazenu. TRIM kolajne so dobili: Anton Osolnik, Edvard Centrih, Mujaga Družič, Rastko Lah, Tone Tratnik in Jože Lešnik. Invalidi - športniki bodo imeli v mesecu januarju svoj občni zbor, kjer bodo pregledali dosedanje delo, podelili priznanja in pohvale, ter se pogovorili o delu v bodoče, saj postaja njihova aktivnost pomembna tudi v republiškem in zveznem merilu. športno srečanje ZRVS V počastitev dneva jugoslovanske armade 22. decembra so imeli v Velenju športno srečanje zveza rezervnih vojaških starešin občine Ljubljana-Vič in Velenje. Tekmovali so v kegljanju, šahu in streljanju z vojaško pištolo. Velenjčani so zmagali v kegljanju 1552:1495, gostje iz Ljubljane pa v streljanju 425:313 in v šahu z rezultatom 4:0. Na osnovi 54. in 28. člena Statuta, 5. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu REK Velenje TOZDJE Šoštanj, odbor za medsebojna razmerja REK TOZD TE Šoštanj RAZPISUJEMO VODILNA DELOVNA MESTA: 1. TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE, 2. VODJA INVESTICIJ, 3. VODJA GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE PROIZVODNJE, 4. VODJA GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE INVESTICIJ, 5. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE. Na delovno mesto pod točko 1 je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev Izpolnjuje še naslednje: — da je dipl. elektro ing. — energetske smeri; — da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov; — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Na delovno mest«, pod točko 2 je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še: — da je dipl. ing. elektro ali strojne stroke; — da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov; — da pasivno zna že enega od svetovnih jezikov; — da ima 10 letno prakso, od tega 5 let pri gradnji elektro energetskih objektov; Na delovno mesto pod točko 3 je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri; — da aktivno obvlada enega svetovnih jezikov; — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Na delovno mesto pod točko 4 je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri; — da aktivno obvlada nemški jezik; — da zna pasivno še enega od svetovnih jezikov; — da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri gradnji investicijskih objektov. Na delovno mesto pod točko 5 je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo; — da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov; — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg navedenih splošnih in posebnih pogojev morajo biti vsi kandidati tudi moralnopolitično neoporečni. Prijave dostavite najpozneje do vključno 24. 1Z 1.1, na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, pod oznako razpis za REK Velenje - TOZD TE Šoštanj. »Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi AVTO CELJE" - Celje, Ljubljanska cesta 11, objavlja prosto delovno mesto BLAGOVNI KNJIGOVODJA (Za prodajalno v Velenju). Pogoj za sprejem: — popolna oz. nepopolna srednje šolska izobrazba, dobro obvladanje strojepisja — osebni dohodek po pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov v OZD Avto Celje - Celje. Prošnje sprejema splošni sektor podjetja do 31.12.1974. Po 6. toč. navodila o postopku i najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 1. MOTORNO KOLO ZNAMKE „TOMOS" APN-4 Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja. ŠEF ODSEKA ZA JAVNI RED IN MIR MEH Rudi l Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni tednus Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -nS l^ ™1 Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal do 1. nuaija 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov." • NAŠA ZNANKA • NAŠA ZNANKA • NAŠA • BODICA ZA NA ZADNJO STRAN ŠE VEČ TAKŠNI H AKCIJ Proslava ob dnevu JLA Občinski odbor ZRVS Mozilje bo priredil v soboto, 21. decembra ob 17. uri svečano proslavo v počastitev dneva JLA v dvorani prosvetnega doma Mozirje. V programu bodo sodelovali mešani pevski zbor iz Mozirja in učenci osnovne šole. Ob tej priložnosti bodo podelili zaslužnim članom priznanja. L. P. Marinka Šerbela REKORDNA PROIZVODNJA VELENJSKIH RUDARJEV „Trimomanija" je zajela našo ljubo domovino. Na vsakem koraku se srečujemo z vabili in pozivi za sodelovanje v akciji „TRIM" — šport za vsakogar- Ker za že uveljavljene oblike ni zmeraj takšno navdušenje, kot bi ga pričakovali organizatorji, si izmišljajo nove in nove „prije-me". In med tistimi, ki so se odločili za organizirano rekreacijo občanov, so tudi naši vrli poštarji. Seveda pa v to akcijo niso vključili vse Pod geslom „Plavaj in bodi zdrav" sta komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov in temeljna telesno kulturna skupnost Velenje organizirala v soboto v velenjskem bazenu trim plavanje. Žal moramo že na začetku ugotoviti, da akcija ni naletela na takšen odziv kot sta organizatorja pričakovala, saj je v šestih urah, kolikor je trajala, plavalo za trim medalje le okrog petdeset občanov. Zanimivo je tudi, da sta bili med udeleženci sobotne akcije le dve ženski. Torej črna pika za nežni spol. O sami akciji pa so povedali: EDVARD CENTRIH: Današnjega trim plavanja sem se z veseljem udeležil, saj v okviru trim akcije izpolnjujem tudi kartonček, ki zahteva med drugim telovadbo doma, sprehode v naravo, upošteva tudi vrtno delo in seveda še vrsto drugih dejavnosti. Glede na to, da smo čutili pomanjkanje takšnih akcij,' pozdravljam takšno organizirano akcijo plavanja. S tem bomo dosegli zlasti množičnost; zato si želimo, da bi bilo takšnih in podobnih akcij še več. Še zlasti pa takšne akcije pozdravljamo delovni invalidi, saj posredno koristijo tudi naše- Edvard Centrih Franc Počivalšek ČIMVEČ ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA Delavski svet REK-TOZD rudnik lignita Velenje je na seji v začetku novembra obravnaval stabilizacijski program, predhodno so o njem razpravljali tudi rudarji na sestankih samoupravnih delovnih skupin in ga potrdili, s ciljem, da bi še zvečali proizvodnjo. Njihova prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva pa niso ostala napisana zgolj na papiiju. Prejšnji teden so rudarji namreč dosegli rekordno proizvodnjo. V sredo, 11. novembra so nakopali 16.200 ton lignita, kar je odslej največ v vsej zgodovini velenjskega rudnika. Tej rekordni številki so se zatem približali spet čez dva dni v petek, 13. decembra, ko so nakopali 16.100 premoga. Poleg tega so dosegli tudi tedenski rekord, saj so v preteklih sedmih dneh nakopali 97.000 ton premoga ah povprečno 15.470 ton na dan. Čeprav do konca koledarskega leta ni več daleč, so rudarji prepričani, da bodo izpolnili letni proizvodni načrt in' nakopali 3.900.000 ton premoga, kljub temu, da so morali decembra lani ustaviti za nekaj časa proizvodnjo v jami Škale zaradi vdora vode, težave pa so se vrstile skozi vse leto od pomanjkanja delovne sile do raznih manjših plinov. Tako kot že velikokrat doslej tudi zdaj rudaiji delajo takorekoč brez počitka. Samo da bi bilo za elektrarno in za Široko potrošnjo na voljo čimveč premoga. Novembra prejšnji mesec so delali vse sobote, prva izmena pa tudi nedelje 10., 17. in 24. novembra. Podobna slika je tudi v tem mesecu. Rudaiji bodo v jami vse sobote, po ena izmena pa tudi nedelje. Prosti so bili le v nedeljo 8. decembra. Vse tri izmene pa bodo delale tudi 29. decembra. . _VOS- mu zdravju. Pa tudi zato, ker invalidi težko pridemo v poštev za kakšno tekmovanje ali javno priznanje. Lepo je, da udeleženec akcije dobi priznanje v obliki lepo izdelane trim medalje. Le-ta je po eni strani spomin na akcijo, po drugi-pa spodbuda, da se bo še udeleževal takšnih množičnih akcij, ki jih je bilo doslej v Velenju premalo. FRANC POČIVALŠEK: Takšne akcije so seveda zelo koristne. Svoj pravi namen pa bodo dosegle, ko bodo postale resnično množične, ko bo vsak delovni človek spoznal, da je rekreacija sestavni del življenja. Ne vem, zakaj odziv ni boljši. Saj vendar ne gre za tekmovanje, ampak zgolj za rekreacijo. Mislim, da je danes marsikateri udeleženec spoznal, potem ko se je spet oblekel, da je njegova kondicija bolj slaba, in da mu je takšno razvedrilo po službi zelo potrebno. Tudi sam sodim mednje. Zato še enkrat pozdravljam takšno pobudo in to z željo, da bi jih bilo čimveč. LOZAN MILOŠEVIČ: Takšnih akcij je bilo v Velenju doslej premalo glede na možnosti, ki jim imamo. Res pa je tudi, da vseh nismo znali sami Lozan Miloševič izkoristiti. Mislim tudi, da je premalo reklame za te akcije. Ljudi je treba na razne načine zvabiti k udeležbi in jih prepričati, da so takšne akcije zelo pomembne za njihovb zdravje. Sam se te pomembnosti zaveš šele takrat, ko' skočiš v vodo, preplavaš zahtevano dolžino in prideš iz vode skoraj brez sape. Moram priznati, da v zadnjih dveh letih bolj slabo skrbim za svoje telo. V bazenu sem danes prvič. No, poleti sem bil reden gost odprtega bazena - s športom pa se zdaj ukvarjam le še kot funkcionar strelske družine in karate kluba Velenje. Današnja akcija me je vsekakor spodbudila, da bom odslej bolj skrbel za svojo rekreacijo. FELIKS ZAMUDA: Za današnjo akcijo sem zvedel bolj slučajno in to na bazenu, kamor sem prišel z željo, da se malo razgibljem v vodi. Zdaj namreč nisem v Velenju, danes pa sem prišel malo domov. Sicer pa sem doslej redno hodil enkrat na teden plavati, poleti pa sem bil kar reden gost trim steze. Za kaj več pa že nimam časa, ker sem preobreme .jen z raznimi funkcijami. Rekreacija je vsekakor potrebna delovnemu človeku. V Velenju je zdaj veliko možnosti zanjo, vendar ljudje tega ne znajo izkoristiti. Prva akcija trim plavanja je za nami. Komisija za šport in rekreacijo in temeljna telesno kulturna skupnost zaslužita vsekakor pohvalo za njeno organizacijo. Vendar pa bo treba v prihodnje ob takšnih in podobnih akcijah storiti še več, da bodo pritegnile čim več ljudi in tako resnično dosegle svoj namen — množičnost. -vos- Feliks Zamuda Bil je še tisti radostni čas, ko je mala Marika pšeničnih las in igrivega obraza v brezmejni razposajenosti tekala za metulji, trgala rožice in se kot pomladno jutro veselila novega dne. Naenkrat je oblak zakril sonce in Marika ni več videla modrega neba in zlatih zvezd na nebu in rože na trati so ovenele tistega dne, ko noge niso več mogle popeljati trinajstletno deklico v otroške sanje. Paraliza. Zamrl je smeh, prebudile so se solze in z njimi neizprosna volja - premagati bolezen. Od takrat je minilo že enajst let in danes sedim z Mariko Šerbela iz Ljubnega v njeni čudovito opremljeni delovni sobi, kjer enakomerno tiktaka nešteto starinskih ur in meri enako čas Mariki, meni in tebi. Saj res, skoraj bi pozabila napisati, da se je Marika v Kamniku, v domu za rehabilitacijo invalidne mladine izučila za urarko, da je v svojem poklicu uspešna in da ima dela čez glavo. Če se ozreš nazaj, na prehojeno pot, kaj bi rekla! „Včasih se mi zdi, saj je od bolezni poteklo že enajst let, kar dolgo, pa vendar je minilo tako hitro, da sploh ne vem kdaj in kako. Velikokrat sem se spraševala, zakaj je doletelo ravno mene. V začetku je bilo težko. Ko sem se vrnila iz Kamnika domov, nisem šla eno leto ven, med ljudi. Toda človek se morat sprijazniti z dejstvom in gledati kaj si lahko izboljša, da bo življenje lepše. Če preveč premišljuješ o sebi, je še slabše. Hoditi res ne morem, drugače pa sem samostojna. Moja zabava je moje delo, knjige in vezenje. Zvečer gledam televizijo in vsak dan telovadim." Na steni visijo štiri kolajne in pet diplom. Eno je Marika dobila na Dunaju za hitrostno vožnjo, in sicer na evropskem prvenstvu pa-raplegikov, kjer je osvojila tretje mesto, drugo je prinesla iz Francije, kjer se je pomerila v košarki, pa iz Rima, s plavalnega tekmovanja in iz tekmovanja v slalomu. Predlani se je udeležila- četrte olimpiade paraplegikov v Heidelbergu v Nemčiji. Marika trenira ob lepem vremenu na bližnjem igrišču, sicer pa telovadi doma, vsak dan. Na vprašanje, če se bo udeležila naslednje olimpiade je odgovorila: „Ne vem, ker imamo dosti podmladka, bolj sposobnega. Sicer pa, če bom trenirala, bi šlo." Kaj se ti zdi najvažnejše v življenju? ,,Da imaš občutek, da nisi sam ali pozabljen." In kaj bi povedala našim bralcem ob koncu najinega razgovora? „Vzpodbudnih in lepih besed ima vsak človek, da v danem trenutku razpolaga z njimi. Menim, da naj izgleda življenje še tako težko, je vredno živeti tudi zaradi tistih grenkih trenutkov, ker znamo potem bolj ceniti lepe." LIZA PODPEČAN -KUHAR TRIM - šport pa ne za vsakogar občane, pač pa samo tiste srečneže, ki imajo doma telefon. Tako so zadnje dni v novembru prejeli telefonski naročniki posebna obvestila „Potrdilo o prejemu telefonskega imenika". Srečni lastniki telefonov so začeli prihajati na pošto, da bi dobili nov telefonski imenik, posebej še zato, ker je bilo napovedano, da bodo spremenili precej številk telefonskih naročnikov. Spremembe pa naj bi veljale od 30. novembra naprej. Pot od doma do pošte je bila prva etapa „poštarskega trima". Ko si namreč na pošti predložil podpisano „Potrdilo o prejemu telefonskega imenika", so povedali, da imenika še ni. „Pridite po 1. decembru", je bil odgovor. In pot od pošte do doma je bila druga etapa „poštarskega trima". 30. novembra so res menjali telefonske številke. Mnogi so zadnji praznični dan ali pa v nedeljo zaman vrteli številčnice telefonov, saj se nekatere klicane številke niso oglasile. Stare številke niso več veljale, nove pa so bile v imenikih, ko so čakali na pošti. Za konec samo tole: če so, poštarji vedeli, da bodo imeniki na voljo šele 2. decembra, zakaj niso raznašali obvestila šele zadnji dan v novembru, ali pa telefonske naročnike pismeno obvestili, kdaj bodo na voljo imeniki! Odprli smo obnovljeno poslovno enoto ZELEZNINA ŠOŠTANJ KR0 26 V obnovljeni železninski somopos.režbi nudimo v prosil izbiriiJBBMm • 60SP0DINJSKE STROJE • KMETIJSKA ZAŠČITNA SREDSTVA • KRMILA • UMETNA GNOJILA • GRADBENE MATERIALE • INSTALACIJSKE MATERIALE • ORODJE IN BARVE mmmmmmmmmmammmm