15. maj 2010
številka 88
9
10 11
Novi investitor Bisol bo gradil v SOlC-u
Čistilna akcija
»Naša občina čista in urejena«
Prenovljeno otroško igrišče v Rožnem naselju
18
23
25
Evropska vas na Trgu kulture
Akvarelni krog iz Ingolstadta v Murski Soboti
Morski festival kitare 2010
31
31
33
Košarkarice Pomurje Skiny tretje v državi
Mednarodno športno tekmovanje invalidov
Ministrica za obrambo na obisku pri pomurskih gasilcih
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju
Na slovesnosti ob prazniku dneva upora proti okupatorju, in 65-letnici osvoboditve Prekmurja je bila slavnostna govornica zgodovinarka in predstavnica Pomurske akademsko-znanstvene unije dr. Darja Kerec. Izpostavila ie mnoga zgodovinska dejstva in grozote, ki so bile povzročene Slovencem med vojno. »Slovenci so bili brez avtoritete na svoji strani, prepuščeni sami sebi, kar je po navadi pogubno za narod. A kljub temu so združili moči in se uprli ter tako tudi preživeli.« Svoj slavnostni govor je zaključila optimistično in povedala, da so mladi tisti, na katerih svet stoji. Za kulturni program so poskrbeli učenci murskosoboške glasbene šole z glasbo ter gimnazijci z recitali in ubranim petjem.
Dan zmage in 65-letnica osvoboditve
S spominsko slovesnostjo na Trgu zmage so se poleg župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca spominu vsem padlim borcem za osvoboditev Prekmurja poklonili tudi veleposlanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, veleposlanik Ukrajine Vadym Prymachenko, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednica Mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mileva Veren, ter predstavniki Društva Slovenija Rusija. Vence so položili tudi na pokopališču pri piramidi ter pri grobnici padlih borcev Rdeče armade.

Spoštovane občanke, spoštovani občani!
NOVI INVESTITOR BO ZAGOTOVIL 750 NOVIH DELOVNIH MEST IN VLOŽIL 130 MILIJONOV
Letošnjega dvaindvajsetega aprila si ne bom zapomnil zgolj kot ene-ga svojih zelo uspešnih delovnih dni, ampak kot zelo pomemben, mogoče tudi zgodovinski dan za celotno Mestno občino Murska Sobota. Tega dne sem namreč podpisal pogodbo o prodaji nekaj čez 5,1 hektarja stavbnih zemljišč v Severno obrtno-industrijski coni. Ta zemljišča smo v letu 2009 kar trikrat prodajali na javnih razpisih in vsakokrat žal neuspešno, saj ponudnikov ni bilo. Tokrat pa smo uspeli v svojo sredino dobiti zelo ugledno slovensko družbo, ki ima svoje podružnice v številnih evropskih državah. Kupec je znana slovenska družba BISOL, d. o. o., ki je bila lani nagrajena z gazelo - nagrado za najhitreje rastoče in najperspektivnejše podjetje v Sloveniji, direktor družbe dr. Uroš Merc pa je bil proglašen za managerja leta 2009. In zakaj sem mnenja, da je dvaindvajseti april tako pomemben dan za bodoči razvoj občine? Ker k nam prihaja družba, ki se ukvarja z visokotehnološkimi proizvodi. Osemdeset odstotkov svojih izdelkov izvozijo, na domačem tržišču pa realizirajo dvajset odstotkov prodaje. Dan je pomemben dan tudi zato, ker želi novi investitor v naslednjih petih letih na tej lokaciji vložiti do 130 milijonov evrov in ker na-črtuje, da bo v Murski Soboti do konca leta 2014 ustvaril kar 750 novih delovnih mest. In takega investitorja bi si gotovo želela vsaka občina. No, dogovor o prodaji-nakupu je uspel prav nam in na to sem vsekakor ponosen. Družba se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov za pretvorbo sončne energije v električno energijo. Gre torej za perspektivno in hitro razvijajočo se panogo, kjer je družba BISOL med vodilnimi v svetu, kar se tiče izkoristka modulov. Kot je izjavil dr. Merc, direktor in največji lastnik družbe, so delovna mesta primerna za natančne in pedantne delavce, ki jih v naši regiji ne manjka. Skladno s pogodbo bodo še letos zgradili proizvodno halo v velikosti 5000 m2 in začeli s proizvodnjo fotonapetostnih modulov.
Veseli me tudi, da družbi, ki sta v SOIC-u že zgradili svoje proizvo-dne obrate (Wolford, d. o. o., in Xal svetila, d. o. o.), postopoma povečujeta število zaposlenih. Če sem prav obveščen, se tudi družbi Ferbejžar, d. o. o., in Polimix, d. o. o., pripravljata na začetek gradnje svojih proizvodnih obratov.
Upam, da bodo ob tem uspehu svoje mnenje spremenili tudi tisti skeptiki, ki še danes namigujejo (in prikazujejo zračne posnetke delov proizvodne cone, ki čakajo, da bodo lastniki začeli z izvedbo investicij), da naše odločitve v preteklosti glede vlaganja v komunal-no opremljanje cone niso bile prave. Menim, da je za prihod novih investitorjev ustvarjanje ustreznih pogojev v obliki komunalno opre-mljenih zemljišč prava usmeritev. To je ne nazadnje potrdil tudi zadnji
investitor, ki se je za našo občino odločil tudi zato, ker je želel na drugi strani pogajalske mize imeti sogovornika, ki se ustrezno odziva in razume njegove potrebe. Osnovna potreba vsake nove investicije pa je ustrezno komunalno opremljeno zemljišče, ki omogoča tudi razvoj v prihodnosti.
V	kotičku bi se rad dotaknil še ene teme, ki sem jo napovedal že pred časom. Prejel sem namreč obvestila, da so tisti posamezniki, ki me nikakor ne bi več radi videli na mestu župana mestne občine, zelo aktivni v pisanju anonimnih prijav, ki jih razpošiljajo različnim institucijam (medijem, kriminalistom ...). Ponavlja se torej znana predvolilna zgodba. Za diskreditacijo župana je dovolj poslati ano-nimno prijavo z neresničnimi indici, namigi, zaključki ... in že se v medijih piše, da se vršijo preiskave v predkazenskih postopkih. In takšen je tudi končni namen anonimk. Da se o županu piše kot o preiskovancu, kar ni isto kot osumljenec (to postaneš, ko so dejan-sko ugotovljeni znaki kaznivih dejanj in je sprožen sodni postopek).
V	vseh dosedanjih prijavah v predkazenskih postopkih (vse so bile podane na podlagi anonimk) niso nikoli bili ugotovljeni nikakršni sumi kaznivih dejanj, zato so bile vse zavržene kot neutemeljene že v predkazenskem postopku. Prepričan sem, da bodo zavržene tudi vse bodoče prijave. Na mestni občini poslujemo v skladu z zakonodajo, torej zakonito in transparentno. Tako smo zmeraj poslovali in bomo tudi v bodoče. Mogoče pa nekomu samo ni povšeči, da so vidni re-zultati našega dela. Tudi prihod novega investitorja, o katerem sem pisal na začetku tega kotička, je uspeh, ki ga je očitno treba umazati z anonimnimi prijavami ali celo posrednimi grožnjami županu. »Deja vu« — že videno. Tolažim se s tem, da obtoževanj z anonimkami nisem deležen le jaz. Tudi moj kolega, župan Mestne občine Ptuj dr. Čelan, je v zadnji številki občinskega glasila svoje občane seznanil, koliko anonimk z namenom blatenja njega osebno in njegovega dela kroži in kako pogosto se kriminalisti sprehajajo po zgradbi ptujske občine.
Vse te preizkušnje človeka utrjujejo, ga delajo modrejšega. Modrost pa pridobivamo z izkušnjami, ki se kažejo v tem, kako se odzovemo na dogodke, ovire, preizkušnje, ki smo jim v življenju izpostavljeni.
V	teh petih letih in pol, odkar sem vaš župan, sem poleg mnogo sivih las pridobil tudi vsaj delček modrosti, ker sem bil deležen mnogih težkih preizkušenj. Od tistih, iz katerih sem se marsikaj naučil, pa vse do tistih najbolj pritlehnih, neresničnih obtoževanj v anonimkah. Verjemite mi, v družbi tistih, ki pišejo in razpošiljajo anonimke oz. pri tem kakorkoli sodelujejo, si nikakor ne želim biti. Raje sem v družbi modrih ljudi, od katerih se lahko marsikaj naučim. In sreča je, da je slednjih mnogo, mnogo več kot ostalih.
Vaš župan Anton Štihec
3
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Ivanka Cifer
Na 28. seji mestnega sveta, ki je bila 8. aprila 2010, so bila postavljena naslednja vprašanja oz. dane pobude:
Anton Tonček KOS
je opozoril, da je v parku nevaren trhel hrast, ki je tudi označen s trakovi. Ker se v parku radi igrajo otroci, naj se to uredi.
Župan Anton ŠTIHEC je odgovoril, daje trhel hrast v parku označen s trakom ravno zato, ker je ugotovljeno,
da obstaja potencialna nevarnost. Občina je za projekt »3Parki« dobila določena sredstva tudi za sanacijo nekaterih drevnin v parku in Fazaneriji. S strokovnjaki, g. Šiftarjem, ter Komunalo, ki upravlja park, bo dorečeno, kako hrast sanirati in ga spraviti v stanje, da ne bo več nevaren.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Hrast v parku je bil obrezan do takšne mere, da več ne predstavlja potencialne nevarnosti za mimoidoče, trakovi pa so bili odstranjeni.
Predlagal je, da se za taksiste, ki so v mestu zelo pomembni, uredi stalno mesto.
Župan je odgovoril, da imajo taksisti parkirni prostor pri avtobusni postaji; možnost pa obstaja, da bi prostor imeli tudi pri kiosku v Zvezni ulici. Upa, da bo čim prej prišlo do realizacije projekta na gramoziranem parkirišču in bo vsaj ta del Zvezne ulice v prihodnosti zaprt za promet. V središču mesta, nekje v bližini današnje semenarne, bi dolgoročno lahko uredili parkirni prostor za taksiste, a je ureditev treba reševati celovito. Parkirni prostor za taksiste bo predvideti neposredno ob železniški postaji, kjer se je že začel postopek sprejemanja novega OPPN za selitev avtobusne postaje na novo lokacijo v bližini železniške postaje.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Za taksiste so se na novo uredili parkirni postori nasproti avtobusne postaje v Murski Soboti.
Občani Mestne občine Murska Sobota, ki živijo v stanovanjsko-poslovnih objektih, v sklopu katerih se po navadi v pritličnih pro-storih nahajajo gostinski lokah, se soočajo z velikimi težavami, ki se nanašajo na obratovalni čas lokalov. Posebej v tistih primerih, kjer so gostinski lokah nastali s spremembo namembnosti iz trgovinskih oziroma drugih poslovnih prostorov. V mestni občini to področje ureja Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v mestni občini. Pomanjkljivost tega pravilnika je v tem, da ne ureja podaljšanega obratovalnega časa v stanovanjsko-poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektih, kar povzroča ogromno težav stano-valcem, saj zaradi hrupa in razgrajanja bivajo v poslabšanih bivalnih pogojih, zlasti ob koncih tednov. Zanimivo je tudi, da občina kot organ, ki izdaja dovoljenja za podaljšan obratovalni čas, ne upošteva sklenjenih pogodb med etažnimi lastniki, s katerimi so dogovorjeni pogoji obratovanja gostinskih obratov. Po drugi strani pa pravilnik v 6. členu gostinskemu obratu, ki posluje v strnjenem stanovanjskem naselju, dovoljuje obratovanje v podaljšanem obratovalnem času le, če si pridobi pisno soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata, in sicer v razdalji do 50 m od gostinskega obrata. Svetnik ie mnenja, da je to določilo skrajno nerazumno in povzroča razlikovanje med občani, saj imajo nekateri večje pravice kot tisti,
ki prebivajo v stanovanjsko-poslovnih objektih. Zaradi navedenega predlaga, da se pripravi sprememba Pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v mestni občini, ki bi natančno opredelila pogoje poslovanja in obratovalni čas gostinskih obratov v stanovanjsko-poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektih. Prav tako pa predlaga, da v tem času - do sprejetja sprememb pravilni-ka — občinska uprava ne izda soglasij za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov v stanovanjsko-poslovnih objektih.
Župan je odgovoril, da se glede obratovalnega časa gostinskih lokalov v stano-vanjsko-poslovnih objektih strinja s predlogom, da se za eno od prihodnjih sej pripravi popravek pravilnika, kije očitno pomanjkljiv. Ko občinska uprava odloča o vlogah za podaljšanje obratovalnega časa, je treba najti kompromis, tudi dovoliti kako dodatno uro, saj gostinskim lokalom ne moremo preprosto preprečiti izvajanja dejavnosti, sicer bo mesto postalo mrtvo; po drugi strani pa se moramo zavedati tudi težav stanovalcev.
Mag. Marjan GUJT
je izpostavil, da svet javnega zavoda MIKK, kate-rega član je sam, ugotavlja, da javni zavod dobro deluje, direktor pa je opozoril, da jim manjka nekaj sredstev. Proračun občine je precej obre-menjen, vendar bi 5000 ah 6000 evrov, kolikor
bi zadostovalo za nemoteno izvajanje programa, verjetno lahko našli. Zakon županu omogoča, da prerazporedi sredstva. Predlagal je, da najdejo omenjeni znesek, saj zavod dela dobro, pri mladini pa z denarjem ne smejo varčevati. Predlagal je tudi, da se v rebalansu letošnjega proračuna več sredstev nameni za tehnično kulturo, s katero se ukvarja mladina.
Župan je odgovoril, da je predlog glede sredstev za MIKK korekten. O tem se je župan z direktorjem že pogovarjal. Zaradi racionalizacije letošnjega proračuna je tudi MIKK letos prejel manj sredstev. Zupan se je strinjal s predlogom o dodatnih sredstvih, morda bi jih lahko zagotovili s prerazpore-ditvami. MIKK se lahko z določenimi projekti prijavi na občinske razpise in pridobi dodatna sredstva. Enako velja tudi za tehnično kulturo. Radioklub že sedaj dobiva vsako leto sredstva prav iz naslova tehnične kulture, poskušalo se bo najti dodatna sredstva.
je dejala, da stanovalce Borovnjakove ulice zani-ma, komu ali čemu služi antena v parku ob stavbi, kjer ima sedaj prostore klub »Krnica«, včasih pa je tam bil amaterski Radioklub. Če antene nihče več ne potrebuje, se naj odstrani. Podnožje stolpa
rjavi, zato se stolp ob večjem viharju lahko tudi podre.
Odgovor je podal mag. Marjan GUJT kot član Radiokluba. Ta stolp s kratko-valovno anteno služi članom Radiokluba za vzpostavljanje zvez za izvajanje svoje dejavnosti. Pri tem ne motijo nikogar, lepo je, da ima sploh kdo voljo za ukvarjanje s tehnično kulturo. Žal mu je, ko sliši, da hoče to dejavnost nekdo uničiti. Antena zagotovo ni za nikogar moteča. Stolp je mogoče malenkost rjavkast, vendar daleč od tega, da bi bil statično nestabilen. Pričakoval bi, da v mestnem svetu skušajo najti rešitev in sredstva za pomoč društvom, ki v tej krizi še imajo voljo delati.
4
MESTNI SVET
Županje dodal, da razume zaskrbljenost občanov; mogoče bi lahko preverili stabilnost stolpa.
Opozorila je, da' je ob vhodu v prostore Mestne občine Murska Sobota, s Slovenske ulice, zanemarjena steklena vitrina, ki naj se uredi. Zanemarjena vitrina izpraznjenega kioska ob vhodu v stavbo mestne ob-čine je bila 4. maja 2010 nadomeščena s steklom temnejše barve, ki sedaj s svojo podobo dopolnjuje enoten videz steklene površine stavbe na strani Slovenske ulice.
Veliko je govora o ločenem zbiranju odpadkov, ugotavlja pa se, da so plastenke še vedno odložene ob zabojnikih, kar pa se sicer občasno počisti. Navedla je, da ima v Ljutomeru vsako gospodinjstvo zastonj dve vreči mesečno, v katere občani odlagajo plastenke, pločevinke, tetrapak, plastične in aluminijaste folije ter majhen in čist embala-žni stiropor. Te vreče dvakrat na teden odvaža Komunala Ljutomer zastonj. V mestni občini pa je treba vrečo plačati. Predlagala je, da se naj Komunala poveže s Komunalo Ljutomer ter to uvede tudi Murski Soboti, kjer so zabojniki za plastiko na različnih mestih, ljudje pa vanje ne morejo nositi plastenk vsak dan in jih zato odvržejo med ostale odpadke.
Županje odgovoril, da tudi odlaganje plastenk v vreče nekdo mora plačati. Če tega odvoza ne plačajo občani, ga mora občina. V Ljutomeru te vreče plačajo iz občinskega proračuna. Tudi mestna občina se je o tej temi pogovar-jala s predstavniki družbe Saubermacher Komunala. Pobuda je dobra, saj največjo volumensko obremenitev v zabojnikih za smeti predstavljajo prav plastenke. Iz občinskega proračuna bi morali nameniti 70.000 evrov, da bi občani dobili npr. dve vreči na mesec zastonj, kamor bi odlagali plastenke, tetrapak idr. Če se bomo za to dogovorili, je treba to predvideti v proračunu.
Mag. Nataša HORVAT
je dejala, da je na 27. seji mestnega sveta posta-vila vprašanje glede terminskega plana polaganja optičnega kabla v Cernelavcih. Odgovor naj bi bil posredovan takoj, ko ga bo občinska uprava prejela. Ker je od seje minil že mesec in pol, jo
zanima, ali je občinska uprava že prejela odgovor.
Županje odgovoril, da je bil glede polaganja optičnega kabla v Černelavcih opravljen sestanek s predstavnikom družbe Gratel. Družba Gratel je v ne-katerih naseljih, kjer je občina gradila pločnike in preplastila ceste, bila kooperativna in tam že položila cevi, niso pa še vpihovali optičnih povezav. Sedaj so dela nekaj časa mirovala zaradi težav s plačnikom - to je bila družba T2. Finančna sanacija družbe T2 je na obzorju, v kratkem bodo pripravili predlog in bodo v Černelavcih pričeli s polaganjem te kanalizacije. Težava je tudi v tem, da ne morejo nabaviti optičnih kablov. Tudi v Bakovcih, kjer je že položena kanalizacija, optični kabli še niso položeni. Zagotovili so, da bodo še v letošnjem letu z deli pričeli tudi v Černelavcih.
Veseli jo, da obstaja pismo o nameri potencialnega investitorja za nakup petih hektarjev zemljišč v SOIC-u, kar bo zagotovo velika pridobitev za občino. Izrazila je upanje, da bo dejavnost, s katero se bo ukvarjal potencialni investitor, proizvodnega značaja, in da bo nastalo čim več novih delovnih mest. Obenem je postavila vprašanje, ali se je občina obrnila na podjetje Audi v Ingolstadtu in ali podjetje ima kakšen interes tudi v našem okolju.
Mestna občina Murska Sobota je 22. 4.2010 z družbo Bisol, d. o. o., podpi-sala pogodbo o nakupu zemljišča v SOIC-u, na katerem nameravajo zgraditi proizvodne objekte za industrijsko proizvodno dejavnost za opravljanje
proizvodnje jotonapetostnih modulov.
Ob prav vsakem stiku s predstavniki mesta Ingolstadt, ali posredno z ljudmi iz mesta, je bila vedno izražena želja po sodelovanju z avtomobilsko industrijo. Ob zadnjem obisku nadžupana mesta Ingolstadt Alfreda Lehmanna je bilo izpostavljeno, daje podjetje Audi del svojih kapacitet zaradi ugodnejše davčne politike že pred desetimi leti preselilo v Györ na Madžarsko.
Kako bo s parkiranjem ob novi večnamenski dvorani, kjer bo po-trebnih bistveno več parkirnih prostorov?
Župan je odgovoril, da je znotraj zazidalnega načrta t. i. blokovskega kompleksa, ki ureja območje Vrtne, Mojstrske, tudi Stare ulice, predvidena izgradnja garažne hiše v Vrtni ulici. Razmišljajo tudi o spremembi tega prostorskega akta, kjer bi večja garažna hiša bila namenjena potrebam vseh občanov. Občina razmišlja o celovitem reševanju mirujočega prometa in ima pripravljene tri možnosti. Prva možnost je, da zadevo postopoma ureja občina sama, da investira v gradnjo posameznih garažnih hiš in urejanje parkirnih prostorov na vpadnicah. To je pogojeno s finančnimi sredstvi in daljšo časovno izvedbo. Druga možnost je, da občina z razpisom zajavno-zasebno partnerstvo najde partnerja in zadevo uredi skupaj z njim. Partner bi vložil sredstva, občina pa zemljišča, pobiranje parkirnin pa bi se uredilo in delilo skladno z ustanovitvijo nove družbe. Tretja možnost pa predvideva, da poiščejo investitorja in podelijo koncesijo, investitor pa zgradi dve ali tri garažne hiše in v določenem obdobju pobira parkirnine. Ta zadnja možnost je najhitreje in najlažje izvedljiva, ampak je za mestno občino dolgoročno finančno najslabša. O vseh treh se bo treba odločiti. Študije so že pripravlje-ne, ogledati si jih je možno na sedežu mestne uprave. V sklopu mirujočega prometa razmišljajo tudi o tem, da bi na določenih lokacijah uvedli najem koles. Na področju mirujočega prometa si občina želi celovite spremembe, ki pa ne sme biti hitra, saj bi povzročila nejevoljo in nerazumevanje, zato poskušajo to zadevo reševati tankočutno.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Ker so kapacitete večnamenske dvorane manjše, kot so bile kapacitete bivše kinodvorane, bodo parkirišča zagotovljena z obstoječimi parkirnimi mesti na javnih površinah v bližini večnamenske dvorane.
Elizabeta ROZMAN
Ali bo ob delih pri Pokrajinski in študijski knjižni-ci v Zvezni ulici urejena tudi ulična razsvetljava? Pri PIŠK-u se je začelo urejanje tega dela me-stnega jedra, predvidenih je več zelenih površin v obliki solzic. Javna razsvetljava bo urejena takrat,
ko bo zgrajen objekt v Zvezni ulici med Slomškovo in Zvezno ulico. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Za začasno ureditev javne razsvetljave mestna uprava proučuje tehnično možnost namestitve začasne javne razsvetljave (dve svetilki), s ka-tero bi vsaj zasilno osvetlili del pločnika vzdolž Zvezne ulice oziroma nove študijske knjižnice. Trenutno je v teku usklajevanje z izvajalcem oziroma ponudnikom za izvedbo.

Na pokopališču cvetje kar izginja z grobov. Kdaj se bo izvajal strožji nadzor? Zakaj kamere ne delujejo?
Občina bo opozorila Javno podjetje Komunala, da poostri nadzor na poko-pališču; težko je težavo rešiti naenkrat, bo pa očitno res potreben poostren videonadzor.
Že ob koncu prejšnjega leta so bila zagotovljena sredstva za razvoj gospodarstva Pomurja iz EU. Če se vlada ni zavzela za to, da bi Pomurje dobilo ta sredstva, zakaj se za to niso zavzeli ljudje iz naše občine, ki so v neposrednem stiku z vlado?
5
MESTNI SVET
Sredstva na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 se bodo gospodarstvu dodeljevala na podlagi razpisov. Prvi rok javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja zakona je za nami. Razvojni center Murska Sobota je pomagal in svetoval pri pripravi vlog podjetij, ki so se pravočasno obrnila nanj. Po naših informacijah bo večina sredstev javnega razpisa porabljena že v prvem roku.	
Razvojni center Murska Sobota odgovarja, da sredi maja pričakujemo nov razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki bo namenjen večjim gospodarskim projektom. Večino ostalih razpisov, ki se navezujejo na t. i. pomurski zakon, pričakujemo v prvi polovici tega leta. Za več informacij o razpisih in zakonu je na voljo Projektna pisarna Vlade Republike Slovenije v Pomurski regiji, Lendavska 5 A, Murska Sobota.
17. april je dan, ko bomo očistili Slovenijo v enem dnevu. Je kdo na našem področju popisal odlagališča in kje je to objavljeno?
Župan je odgovoril, da občina vsako leto namenja določena sredstva za sanacijo divjih odlagališč, izvajala se je akcija z imenom »Naša občina -čista in urejena«. Občina je popisala divja odlagališča, ki bodo v okviru vseslovenske akcije sanirana. O akciji »Naša občina - čista in urejena« si lahko preberete tudi na str. 10.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Divja odlagališča so bila popisana že v začetku marca (popis sta opravila Omer Faflek in Barbara Flisar). Vsa popisana divja odlagališča so bila vnesena na portal Geopedia, kjer je bilo razvidno, kje točno se odlagališče nahaja in kakšni odpadki so prisotni.
Pločniki na Slovenski ulici se lepo urejujejo, nekaj sto metrov stran pa je čisto drugače. Za nekdanjo Agrotehniko je spet vse zaraslo, ogromno je odpadnih gum, ki jih že štiri leta nihče ni odpeljal. Tudi zaklonišče je postalo nevarno, ker se rušijo stene pri nekdanjem podjetju LIP Bled. Zeli, da si ta del pristojne službe mestne uprave ogledajo na kraju samem.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Predstavnik mestne občine sije s predstavnikom podjetja Komunala, d. o. o., ogledal stanje na samem kraju. Mestna občina je izdala naročilnico za ureditev parcele in vhoda v podzemne prostore nekdanjega podjetja LIP Bled. Po zagotovilih predstavnika izvajalca bo zadeva urejena najpozneje do 7. maja 2010.
Anton CAMPLIN
je izrazil zaskrbljenost nad komunikacijo med državnim sekretarjem dr. Andrejem Horvatom in županom Antonom Stihcem, ki smo jo zasledili v medijih. Ta komunikacija bi naj bila običajna tudi na sejah mestnega sveta. Na 28. sejah, sam
je dvakrat manjkal, se ne spomni, da bi v mestnem svetu na ta način komunicirali med sabo. Prosil bi za neposredno informacijo, ki bi marsikomu razkrila marsikaj in bi bila zelo dobrodošla.
Zupan je pojasnil, da med dr. Horvatom in njim ne gre za prepir. Objavljeni so bili prepisi pogovora med dr. Horvatom in g. Jelinčičem, kjer je bila raven pogovora po mnenju župana nekoliko nizka, se je pa ta govor nanašal prav nanj. Župan se ni sprl z g. Horvatom, tudi na tiskovni konferenci je povedal, da mu oprošča izrazje, ki ga je izbral. Od dr. Horvata bi pričakoval opravi-čilo za izjave, a se je dr. Horvat opravičil le vzgojiteljicam. Župan pričakuje skupen nastop v zadevah, ki so pomembne za razvoj občine, takšne zadeve pa občino prikrajšujejo za dobre projekte. Oba z dr. Horvatom sta si priza-devala za piramido, ki je dobra ideja, a bi zdaj ta projekt težko uresničen.
Župan je v nadaljevanju razložil, da so v zadnji kriminalistični preiskavi na občini iskali dokument, ki naj bi ga občini poslalo Ministrstvo za kmetijstvo in s katerim naj bi država na občino v lastništvo prenašala zemljišče, kjer bi lahko bil realiziran projekt letalskega muzeja v obliki piramide. Tega dokumenta na občini ni. Je pa občina že trikrat vložila vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo v sklopu sprejemanja OPPN, da naj to zemljišče, kije v lasti države, postane stavbno, saj je danes kmetijsko. Če bi to zemljišče postalo stavbno, bi država sama sebi povečala vrednost zemljišča. Da je g. Jelinčič pri ministru g. Pogačniku urgiral, je pač njegov način vplivanja. Občina je že dvakrat prejela negativen odgovor in je vlogo vložila še tretjič. Če bi država ta zemljišča prenesla na občino, bi to bilo za občino še toliko boljše. V kriminalistični preiskavi nikoli ni bilo v odredbi zapisano ime Anton Stihec ali izraz župan; občina je posredno omenjena, ker so iskali dokument, ki naj bi ga Ministrstvo za kmetijstvo poslalo občini. Občina že tri mesece čaka odgovor Ministrstva za kmetijstvo glede pozitivnih smernic. Odgovora še ni, najhuje pa je, da ministrstvo za pozitivno smernico zahteva, da če se 32,4 hektarja državnih zemljišč iz kmetijskih spremeni v stavbna, mora občina najti 32,4 hektarja stavbnih zemljišč v občinskem planskem dokumentu in jih nameniti za kmetijsko proizvodnjo, čeprav ostanejo stavbna po planskem dokumentu. Občina je našla 28,8 hektarja takšnih zemljišč, v zadnjem dopisu - po malo manj kot treh mesecih - pa je ministrstvo zahtevalo, da občina najde še manjkajočih 3,6 ha. Že po aferi je občina ta zemljišča našla, z Ministrstva za kmetijstvo pa še vedno ni odgovora, ali bodo dovolili, da bodo državna kmetijska zemljišča postala stavbna (ostanejo pa v državni lasti). Vsak župan se trudi, da bi dobil pozitivno mnenje za čim več zemljišč, ki lahko predstavljajo nov razvojni pol, s takšnim ali drugačnim projektom.
mag. Robert CELEC
je župana in občinsko upravo pozval, naj sve-tnike podrobneje seznani o urejanju parkiranja v mestu; ta problem bo še večji, ko bo izgrajena prenovljena kinodvorana.
Rudolf HORVAT:
V časopisu Večer je prebral, da bo šel izvajalec gradbenih del prenove kinodvorane, Stavbar, v prisilno poravnavo ter da kooperanti, ki jim Stavbar ni poravnal finančnih obveznosti, z za-porami zapirajo določene poti. Postavil je vpra-
šanje, ali je storjeno vse, da se ta investicija dokonča in da bodo po dokončanju vsi kooperanti poplačani.
Županje odgovoril, da si občina želi, da bi se investicija večnamenske dvorane končala. Do zdaj je občina z družbo Stavbar že sklepala določene asignacije in cesije, daje lahko podizvajalce plačevala neposredno. Zupan upa, da do stečaja družbe Stavbar ne bo prišlo, saj se takrat investicija lahko ustavi. Občina je pred časom oddala tudi dela za opremo večnamenske dvorane v višini 823.000 evrov. Župan je v stihi z direktorjem, ki bo v kratkem prišel razložit položaj družbe Stavbar, in upa, da bo objekt večnamenske dvorane uspešno zaključen.
Drugo vprašanje se nanaša na nov objekt, ki se gradi v neposredni bližini sejne dvorane. Na Grajski ulici nastaja objekt izven gradbene linije. Leta 1980 so zelo pazili na gradbeno linijo v Grajski ulici, saj so želeli, da se vsi objekti umaknejo. Sedaj pa na mestu porušene zgradbe nastaja nadomestni objekt, garaža, ki je izven vseh gradbenih linij. Dovoljenje za garažo na Grajski ulici je izdala Upravna enota Murska Sobota. Ker je tu v preteklosti stal objekt, župan predvideva, da gre za nadomestno gradnjo, bo pa občina preverila, na kakšen način je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje zanjo.
6
MESTNI SVET
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Za gradnjo navedenega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje. Po poizvedbah, ki so jih opravile strokovne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, smo ugotovili, da Upravna enota Murska Sobota za gradnjo tega objekta ni izdala gradbenega dovoljenja, niti zanj ni prejela vloge. Občinska inšpekcija Mestne občine Murska Sobota je zato odstopila zadevo v reševanje gradbeni inšpekciji Inšpektorata za okolje in prostor, ki je 26. aprila 2010 mestno upravo obvestila, da je zadeva v postopku obravnave, o ugo-tovitvah gradbene inšpekcije pa bo mestni upravi posredovan pisni odgovor.
dr. Andrej HORVAT
je povedal, da se naj vprašanja za vlado naslovijo na vlado in bo z veseljem odgovorjeno.
Obenem je še dodal, da sta si z županom priza-devala za projekt. Kako se med sabo pogovarjata izven tega prostora, je povedal. Pri tej zadevi ga
najbolj skrbi, da lahko pogovore dveh berejo vsi in se nad tem še naslajajo. Sam se lahko, ker je grdo govoril, opraviči kvečjemu vzgo-jiteljicam v otroškem vrtcu in učiteljicam v osnovni šoli.
Dezider ŠOOŠ
je izpostavil, da se na povezovalni cesti med Gederovsko in Tišinsko cesto odvija gost pro-met, saj hočejo ljudje tu čim prej priti na avto-cesto. Kmetje opozarjajo, da je to zelo nevarno. Predlagal je, da se Svetu za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu posreduje predlog, da se z dodatnim prometnim znakom tu omeji hitrost s sedaj veljavnih 90 km/h na 60 ali 50 km/h. Zupan upa, daje bil predlog za omejitev hitrosti dan tudi Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in da bo v kratkem podan odgovor.
Zabojniki, ki so postavljeni ob kapeli na murskosoboškem pokopa-lišču, ne sodijo tja. Pred novim poslovilnim objektom ni zabojnikov. Zabojnik ob kapeli se naj postavi na drug, ustreznejši prostor. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Posode za smeti, ki so bile postavljene ob ograji kapele na mursko-soboškem pokopališču, so bile na podlagi dogovora, doseženega na ogledu z upravljavcem pokopališča, premeščene na ustreznejše mesto.
Na pokopališču je ob železniški progi ograja, ki je ponekod široka že 1,5 m, ponekod pa je ozka in ni v isti višini. Nobeno pokopališče v Prekmurju nima tako slabe ograje, kot je ta ograja ob železniški progi. Ograjo bi bilo treba porezati do enake višine in širine, pO dveh letih pa bi ograja zrasla, saj je iz gabra.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Živa meja na zahodni strani pokopališča, ki meji na železniško progo, je bila obrezana tako, da sta v največji možni meri vzpostavljeni enotna višina in širina, dokončna uskladitev pa bo dosežena z naslednjimi obrezi.
Prostor pred novim poslovilnim objektom na murskosoboškem pokopališču je premajhen, zato bi ga morali povečati in tlakovati. Tlakovati bi bilo treba tudi prostor pred vežico na pokopališču v Veščici. Material za tlakovanje naj se nabavi istočasno.
Zupan je odgovoril, da je poslovilni prostor pred vežico na pokopališču v Murski Soboti že bil razširjen oz. povečan. Ob večji udeležbi na pogrebu se ljudje postavijo na rob utrjene površine in stojijo še na dostopnih poteh; če bi stopili bliže, bi ta prostor bil dovolj velik.
Projekt za ureditev grobov soboških grofov je menda zamrl, saj se ne izvaja. Zanima ga, kaj bo z njim?
Župan je odgovoril, da so bili za sanacijo grobov grofov izdelani elaborati, pridobiti je treba mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ko bo soglasje pridobljeno, bo odločeno, kdaj se bo lahko izvedla sanacija.
Na decembrski seji so se predsedniki svetov krajevnih skupnosti po-govarjali o tem, da se naj pristopi k pripravi odloka, ki bi opredelil prepovedano odlaganje odpadkov izven zabojnikov. Zabojniki naj se ogradijo ali zaklenejo, nespoštovanje določb pa se naj sankcionira. Do takrat pa naj Saubermacher Komunala poskrbi in namesti ustrezne napise, kje je dovoljeno odlaganje odpadkov in kje odpadkov ni dovoljeno odlagati.
Župan je odgovoril, da je glede ekoloških otokov narejen tipski projekt, nekaj projektov bo izvedenih na posameznih lokacijah, število ekoloških otokov pa bo zmanjšano. Preostali ekološki otoki bodo ličneje urejeni z ograjo in bodo vsi enaki.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Odlaganje odpadkov izven zabojnikov je prepovedano že s trenutno veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. I. RS, št. 3/2002) v 43. členu, 3. in 4. odst., ki pravi, da povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, in da ne smejo odlagati komunalnih odpadkov ob zabojnikih ali na njih ali odlagati odpadkov v vrečkah, ki niso namenjene odlaganju komunalnih odpadkov. Se pa intenzivno pripravlja odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih od-padkov na območju Mestne občine Murska Sobota, kjer je tudi problematika ekoloških otokov zajeta, kolikor zakonodaja to dopušča.
Marko MARTINUZZI
je dejal, da je tudi sam član sveta zavoda MIKK. Vodstvo tega javnega zavoda dela izredno do-bro, sredstva pa se jim vsako leto zmanjšujejo. Ta »izpad« nadomeščajo z aktivnostmi in pridobijo sredstva iz drugih virov. Vsekakor pa to ima neko
mejo. Pridružil se je pobudi, da se temu zavodu skuša v prihodnosti zagotoviti dodatna sredstva, če se lahko drugim javnim zavodom ali društvom, na tak ali drugačen način, zagotovi dovolj sredstev. Za primer: če se lahko Športni zvezi zagotovi dodatnih 5620 evrov za zaposlitev novega strokovnega delavca ob upokojitvi starega, ne bo problem najti tistih deset odstotkov proračuna za mlade. Menil je, da je zavodu MIKK, ki dobro dela, dolžnost zagotoviti vse potrebno za normalno delovanje.
Župan je odgovoril, da je zaposleni na Športni zvezi, ki se je upokojil, imel znatno višjo plačo, kot jo ima sedanji zaposleni, in ne ve, ali je bilo za to treba namenjati dodatna sredstva.
Murska Sobota je eno izmed treh mest, ki sodelujejo pri skupnem urejanju zelenih površin, ozaveščanju, pomenu učnih in rekreativnih poti. Med aktivnosti ozaveščanja spada tudi snemanje kratkega filma, katerega izvajalec je bil izbran na podlagi javnega razpisa v skladu z za-konom o javnem naročanju. V zvezi z izvedbo postopka predmetnega javnega naročila je postavil vprašanje, kako je Mestna občina Murska Sobota oz. razvojni center kot naročnik uresničeval temeljno načelo Zakona o javnem naročanju, to je načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, ko je izbiral med ponudnikoma, ki imata sedež na istem naslovu in sta med drugim v ožjem sorodstvu. Povedano drugače, kako je naročnik
7
AKTUALNO
presodil, da je ponujena cena, ki za 15-minutni predstavitveni film znaša nekaj manj kot 30.000 evrov, realna? Osebno ocenjuje, da je treba za snemanje filma izvesti nekatere aktivnosti, za katere izbrani ponudnik ni bil usposobljen oz. jih sam ne more izvesti. V kolikor to drži, sprašuje, zakaj ni naročnik oblikoval razpisne dokumentacije tako, da bi bilo ponudbo mogoče oddati po posameznih sklopih, kot to določa 2. odstavek 6. člena Zakona o javnem naročanju. Na postavljeno vprašanje je zahteval pisni odgovor.
Zupan je odgovoril, da je bil postopek za izbiro ponudnika za snemanje kratkega filma opravljen skladno z Zakonom o javnih naročilih, in da je izbrani ponudnik usposobljen. Snemanje filma se zaključuje. 95 odstotkov sredstev za snemanje filma se krije iz sredstev projekta »3Parki« (evropska sredstva, pridobljena na razpisu). Film bo predvajan na internih televizijah, želeli bi tudi predstavitev na nacionalni televiziji. V filmu bodo predstavljeni flora in favna parka, dogajanje v parku skozi celotno zgodovino, mnenje strokovnjaka dr. Šiftarja, ki je opisal park in trdi, da je naš park po flori in favni najbogatejši v Sloveniji. V parku bodo označena vsa pomembna drevesa, tako da bodo te drevnine postale izobraževalna vsebina za naše najmlajše in druge, ki bodo o tem želeli izvedeti kaj več.
Razvojni center Murska Sobota dodatno odgovarja, da je partner 4 v pro-jektu 3Parki-3Park, kjer sodeluje kot tehnični koordinator projekta. Javna naročila izvaja za svoj sklop predvidenih storitev in investicij vsak partner sam. Razvojni center Murska Sobota v sklopu projekta koordinira delo v projektu, skrbi na stik s skupnim tehničnim sekretariatom ter pomaga pri pripravi posameznih poročil partnerjev in pripravlja skupno poročilo.
Ena od aktivnosti je promocijsko-dokumentarni film o parkih, katerega nosilec izvedbe je Mestna občina Murska Sobota. Izvajalec je bil izbran na podlagi Zakona o javnem naročanju in je bil izbran na podlagi najugodnejše ponudbe ter drznosti ideje in pristopa.
Mestna občina Murska Sobota druga v Sloveniji z evropskim certifikatom Bypad
Karlo Vrataric
Mestna občina je za uspešno im-plementacijo orodja, namenjenega izboljšanju kakovosti kolesarske politike na lokalni ravni, prejela evropski certifikat Bypad.
Kot je pojasnil župan Anton Štihec, so v občini urejevanju kolesarskega sistema pristopili že pred leti, vsa primestna nase-lja že imajo kolesarsko poveza-vo do mesta, uredili pa so tudi nekaj kolesarskih postajališč v primestnih naseljih. »Odločitev, da bi primestna naselja pove-zali s kolesarskim omrežjem, je pravilna, saj je Murska Sobota klasično regijsko središče, kamor dnevno migrira veliko število ljudi. Tri četrtine analiziranega delovno aktivnega prebivalstva mestne občine v eno smer potu-je do petnajst minut, zato v tem podatku vidimo potencial za nadaljnji dvig kolesarskega pro-meta in zmanjšanje težav s par-kiranjem osebnih vozil v mestu,«je povedal vodja projekta mag. Sebastian Toplak s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ki je nacionalni ko-ordinator evropskega projekta BYPAD PLATFORM.
Po Občini Škofja Loka je mur-skosoboška občina druga v Sloveniji, ki ji je uspelo prido-biti certifikat Bypad, skupno pa ima certifikat več kot 80 mest in
občin iz 21-ih evropskih držav. V Sloveniji so k implementa-ciji tega orodja pristopile še v Brežicah, Domžalah, Rogaški Slatini, Škofji Loki ter mestnih občinah Kranj in Maribor. Mestna občina Murska Sobota je na štiristopenjski lestvici za vrednotenje kakovosti kolesarske politike dosegla drugo razvojno stopnjo. Izstopa pa podatek, da v občini na delo s kolesom ali peš potuje 34,1 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko v drugih slovenskih občinah, ki sodelujejo v projektu, ta delež znaša le 13,5 odstotka. »Implementacija je zelo dobro-došla, saj z njo ugotavljamo po-
manjkljivosti, je pa hkrati tudi vzpodbuda, saj ugotavljamo, da smo na dobri poti. Z odpravo malenkosti in nadgradnjo siste-ma bomo dosegli rezultate, ki jih dosegajo druga evropska mesta,« pravi Nada Cvetka Török, vodja Oddelka za infrastrukturo, oko-lje in prostor ter gospodarske jav-ne službe. Zelja murskosoboške občine je, da v roku dveh do treh let doseže že naslednjo - tretjo razvojno stopnjo kolesarske po-litike po Bypadu.
8
AKTUALNO
Družba Bisol bo do konca leta 2014 ustvarila 750 delovnih mest
Sabina Gutalj
Župan Mestne občine Murska Sobota in generalni direktor druž-be BISOL, d. o. o., dr. Uroš Merc sta 22. aprila podpisala kupoprodajno pogodbo za zemljišča v Severni obr-tno-industrijski coni v Nemčavcih v velikosti 51.085 m2.
Kupnina za zemljišča znaša 1.042.134,00 EUR (z DDV). Podjetje Bisol, bo v objektih, zgra-jenih na delu zemljišč s pare. št. 539/43, 539/46 in 539/47 k. o. Nemčavci, opravljalo industrijsko proizvodno dejavnost. S proizvo-dnjo v objektih si bodo prizadevali
začeti v dveh mesecih od pridobi-tve pravnomočnega in dokončnega uporabnega dovoljenja ter v objek-tu za opravljanje proizvodnje foto-napetostnih modulov do začetka proizvodnje zaposliti 40 delavcev. Župan Anton Stihec je ob pod-pisu pogodbe povedal, da je ta dan prav poseben. Ker je družba BISOL, iskala primerne lokacije tudi v drugih občinah severovzho-dne Slovenije, ga še posebej veseli, da je ravno Mestna občina Murska Sobota uspela z njimi skleniti po-godbo za zemljišča, ki po velikosti predstavljajo kar 18 odstotkov vseh zemljišč v Severni obrtno-industrij-
ski coni, ki so dejansko na voljo in-vestitorjem. Ob tej priložnosti je povedal, da je do 22. aprila 2010 bilo v SOIC-u prodanih 17 stavb-nih parcel v skupni površini 16,27 ha. Novim investitorjem prodaja-mo 5,1 ha zemljišč, kar pomeni, da je bilo prodanih 20 stavbnih parcel skupne površine 21,379 ha, na raz-polago pa imamo še pet stavbnih parcel skupne površine 7,015 ha. Od skupno 28,39 ha zemljišč smo tako z 22. aprilom 2010 investitor-jem uspeli prodati 75,25 odstotka vseh zemljišč v Severni obrtno-in-dustrijski coni, je zaključil župan. Poudaril je, da je prihod družbe BISOL, velika pridobitev za celo-tno regijo, in javno obljubil, da si bo tudi sam prizadeval, da bo do investicije čim prej prišlo.
Direktor družbe BISOL, je pove-dal, da so se za lokacijo v Murski Soboti odločili predvsem zaradi nižje cene zemljišč in takojšnje odzivnosti župana. Ocenjuje, da bodo v letih od 2010 do 2015 na omenjeni lokaciji uspeli ustvariti 750 novih delovnih mest. Celoten znesek, ki ga v tem obdobju name-
ravajo investirati na navedeni loka-ciji, pa ocenjujejo na 130 milijo-nov EUR. Mestna občina Murska Sobota je prodajala nepremičnine, ki so predmet te pogodbe, na jav-nih dražbah 29. junija 2009 in 16. novembra 2009 ter na ponovljeni javni dražbi 21. decembra 2009, kjer ponudnikov ni bilo. Zato so 30. marca 2010 na spletnih stra-neh v skladu s 4. odst. 48. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavi-li namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo nepremičnin s
pare. št. 539/43,539/46 in 539/47 k. o. Nemčavci, ki so predmet te pogodbe. Kupec je 1. aprila 2010 v roku podal pisno ponudbo oziroma namero za sklenitev kupoprodajne pogodbe, v kateri je izrazil interes za nakup navedenih nepremičnin za namen izgradnje objektov za indu-strijsko proizvodno namembnost. Predmetne parcele se tako proda-jajo kupcu po metodi neposredne pogodbe, v skladu z določili 22. čle-na Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
Foto: Tadej Kirinčič
9
AKTUALNO
Akcija
»naša občina - čista in urejena«
Bogomir Rola
V soboto, 17. aprila, so bile po vseh krajevnih skupnostih in v mestu Murska Sobota organizirane očišče-valne akcije pod skupnim nazivom »Naša občina - čista in urejena«.
Potekale so na dan vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Odziv prostovolj-cev je bil izjemen, saj se je akcij udeležilo skoraj 1100. Udeleženci so se prijavili na različne načine, največ prostovoljcev, nad 200, pa se je zbralo v Fazaneriji, po krajev-nih skupnostih pa se jih je največ zbralo v Bakovcih. Vseh zbirnih mest v občini je bilo petnajst, od tega enajst po krajevnih skupno-stih in štiri v mestu. Na zbirnih mestih so prostovoljci prejeli rokavice in vrečke za pobiranje odpadkov različnih barv, saj so se odpadki zbirali kot ločene frak-cije, ki so jih prevzemali centri za zbiranje ločenih frakcij. Ostale odpadke je prevzela deponija za komunalne odpadke.
Pri odvozih od divjih odlagališč do zbirnih točk so po krajevnih skupnostih s traktorji pomagali številni prostovoljci, v Murski Soboti pa je za prevoz poskrbelo Javno podjetje Komunala. Pobiranje odpadkov je potekalo več ur, zadnje akcije pa so bile v mestni občini končane okrog 14. ure, skupaj pa je bilo zbra-nih nad 200 m3 odpadkov. Ob koncu akcij so udeleženci prejeli malico oziroma prigrizke in na-
pitke. Odvoze zbranih odpadkov do prevzemnikov ločenih frakcij odpadkov in komunalne deponi-je so na območju Mestne občine Murska Sobota vršili Javno pod-jetje Komunala, pogodbeni izva-jalec Direkcije za ceste Republike Slovenije ter Saubermacher & Komunala Murska Sobota. Akcijo »Naša občina — čista in urejena«, ki je tradicionalna in je letos potekala že trinajstič, je or-ganizirala Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju s podjetjem Saubermacher & Komunala, kra-jevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi ter Ekologi brez meja v sodelovanju z Društvom prija-teljev Sobote in centrom PEC — Pomurskim ekološkim centrom. Določeni odpadki so bili tudi evidentirani, predvsem to velja za nevarne in gradbene odpad-ke, tudi salonitne plošče, ki se v sklopu akcije niso odstranjevali. Vse salonitne plošče in tudi grad-beni odpadki, ki pa so bili na dan akcije vseeno odloženi na zbirna mesta, pa so bili že odstranjeni na način, kot je to opredeljeno s področno zakonodajo.
Mestna občina Murska Sobota je v sklopu celotnih akcij financirala rokavice in malice za prostovoljce ter večino odvozov zbranih od-padkov, razen tistih, ki jih je pre-vzela Direkcija za ceste Republike Slovenije. Ob tem je treba omeni-ti tudi, da so izvajalci za prevzem ločenih frakcij in komunalnih odpadkov na dan akcije vzposta-
vili podaljšan čas sprejemanja in občinam za odlaganje komunal-nih odpadkov ne bodo zaračunali stroškov odlaganja, kar je njihov prispevek k akciji.
Vsekakor je bila akcija na ravni Mestne občine Murska Sobota vsestransko zelo uspešna in je pokazala, da je bila potrebna, čeprav v Mestni občini Murska Sobota ugotavljamo, da je divjih odlagališč oziroma nelegalnega odlaganja v naravno okolje iz leta v leto manj. Da bo tega v bodo-če še manj in da bi bila občina v končni fazi brez odpadkov v naravnem okolju, pa bo verjetno potrebna še kakšna podobna ak-cija, predvsem pa nenehno osve-ščanje naših občanov, ki se začne že v vrtcih in nadaljuje v osnovnih šolah z osveščanjem otrok in nji-hovih staršev z raznimi projekti
in publikacijami, ki ji prav tako financira ali sofinancira Mestna občina Murska Sobota. Se zlasti pa je treba poudariti, da je odkri-vanje povzročiteljev nelegalnega odlaganja zelo težavno in v večini primerov neuspešno, saj se tovr-stna odlaganja vršijo predvsem ponoči in predvsem proč od na-seljenih območij, kjer tega nihče »ne vidi«. Običajno tudi iz vsebi-ne nelegalno odloženih odpadkov ni mogoče razbrati povzročitelja, čeprav se občinska Služba za ko-munalni nadzor in komunalna inšpektorica po svojih močeh trudita tako ali drugače identifi-cirati storilce tudi z iskanjem sledi v odpadkih in zbiranjem drugih informacij. Zato je še kako po-membno, da se storilca zaloti pri dejanju samem, za kar pa je veliko več možnosti, če smo nadzorniki
ZAP. ŠT.	ZBIRNO MESTO	ŠTEVILO UDELEŽENCEV	KOLIČINA ODPADKOV (m3)
1	BAKOVCI	150	25
2	ČERNELAVCI	90	6
3	KROG	120	10
4	KUPŠINCI	58	15
5	MARKIŠAVCI	55	19
6	NEMČAVCI	42	7
7	POLANA	43	4,5
8	PUŠČA	25	8
9	RAKIČAN	75	40
10	SATAHOVCI	38	11
11	VEŠČICA	54	7,5
12	MURSKA SOBOTA, FAZANERIJA	211	22
13	MURSKA SOBOTA, TUŠ	45	15
14	MURSKA SOBOTA, EKONOMSKA ŠOLA	59	4
15	MURSKA SOBOTA MERKUR	29	7
	SKUPAJ	1094	201
ŠTEVILO PROSTOVOLJCEV NA AKCIJAH (NAŠA OBČINA - ČISTA IN UREJENA) PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN MESTNIH ČETRTIH NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA IN KOLIČINE ZBRANIH ODPADKOV
10
AKTUALNO
in komunalni inšpektorji ali in-špektorice prav vsi občani obči-ne. To pa seveda pomeni, da smo pri vsakdanjem delu in življenju dovzetni za razna dejanja - tudi za »sumljive« prevoze proti Muri ali kam drugam ob neobičajnem času. Tedaj je pravi čas, da se o tem nemudoma obvesti Službo za komunalni nadzor oziroma komunalno inšpektorico ali po-licijo, še zlasti pa je pomembno, da znamo »sumljivo« dejanje čim bolje opisati in si zapomniti ali za-
pisati tudi določene podatke, npr. registrsko številko avtomobila. Vsekakor pa je prav, da se v ime-nu Mestne občine Murska Sobota in njenega vodstva vsem iskreno zahvalim za prostovoljni prispe-vek k akciji, ki je bila tako uspe-šna prav zaradi vsakega posebej. V preglednici so zbrani podatki o količinah zbranih odpadkov in številu udeležencev po vseh zbir-nih mestih v mestni občini.
SLOGA
Kmetijska gozdarska zadruga, z.o. o.
Nova podoba otroškega igrišča v Rožnem naselju
Geza Grabar
Za trgovino na Cankarjevi so obnovili otroško igrišče in postavili pet novih igral. Skupna vrednost investicije znaša 36 tisoč evrov, sredstva pa so priskrbeli v občinskem proračunu.
Prav nihče sprva ni upal na glas razmišljati, da bo rekonstruira-no otroško igrišče med prebivalci tega dela mesta tako pozitivno sprejeto, še zlasti pa ne med mladimi. Prvi petkov popoldan v maju je tako minil v znamenju prisrčne prireditve, ki si jih lahko želimo na vseh koncih mesta. Dogajanje so s kratkim kul-
turnim programom popestrili učenci OŠ III in iz Vrtca Murska Sobota, zbrane pa sta pozdravila župan Anton Stihec in predse-dnica mestne četrti Marija Bačič, ki sta zatem v družbi otrok s pre-rezom traku simbolično predala novo pridobitev.
Ta ne vključuje zgolj novih igral za najmlajše - dveh gugalnic, tobogana, plezal s hišico in dru-gih, pač pa tudi celotno urejeno okolico s klopmi za oddih, novo podobo igrišča za mali nogomet ter že obstoječe klančine za zim-ske radosti. Ker v tem delu mesta stanuje veliko mladih družin, v bližini pa sta tudi dve osnovni šoli in vrtec, je novo otroško igri-šče zagotovo dobrodošlo.
Kot so načrtovali že ob začetku kuharskega tečaja oziroma tečaja priprave jedi v marcu, ki so ga
v okviru nadaljevanja programa »Živino zdravo« izvajali prav v tej mestni četrti, so program simbo-lično zaključili prav z odprtjem omenjene pridobitve. Žene in dekleta, ki so se pod vodstvom dolgoletne vodje kuhinje in dietetične prehrane v rakičan-ski splošni bolnišnici Jolande Prelec Lainščak redno tedensko srečevale v učni kuhinji OS III, so namreč za goste in druge obi-skovalce pripravile priložnostno pogostitev. V ospredju so bili namazi, potice in drobno pecivo. Zaradi dobrih izkušenj z mestno občino pri tej pobudi za obnovo otroškega igrišča v Rožnem nase-lju naj bi po napovedih Bačičeve v bližnjih prihodnosti obnovili še otroško igrišče v Finžgarjevem naselju.
Foto: Danijel Ficko
11
AKTUALNO
Nadžupan pobratenega mesta Ingolstadt na obisku v Murski Soboti
Vida Lukač
Župan Anton Štihec je aprila na ura-dnem obisku gostil nadžupana me-sta Ingolstadt dr. Alfreda Lehmanna (na sliki levo) s soprogo ter kulturne-ga referenta in mestnega svetnika Gabriela Engerta (na sliki desno).
Gosti iz pobratenega mesta so se udeležili odprtja razstave ume-tnikov Jejčiča in Vukana, kjer so se spoznali tudi s škofom evan-geličanske cerkve mag. Gezo Ernišo. V soboto, 17. aprila, pa so se z navdušenjem in željo po posnemanju pobude udeležili vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v Fazaneriji. Po sprejemu v župa-
novem uradu, ki so se ga ude-ležili tudi predstavniki Odbora za mednarodno sodelovanje in na katerem je župan predstavil razvojno strategijo Mestne obči-ne Murska Sobota, je bil izposta-vljen tudi aktualen gospodarski in socialni položaj v obeh mestih ter izražena želja po spodbujanju sodelovanja predvsem na gospo-darskem področju. Nadžupan Lehmann, ki je vodenje Ingolstadta prevzel pred osmimi leti, je bil pred tem pristojen za področje razvoja gospodarstva v mestu, je nato v spremstvu žu-pana Štihca obiskal Gradbeno podjetje Gomboc, d. o. o., kjer je delegacijo gostoljubno sprejel direktor podjetja Jože Gomboc ter gostom predstavil podjetje in trenutni položaj gradbeništva v Pomurju in Sloveniji. Delegacija je obiskala tudi podjetje XAL, d.
o. o, ki se je pred kratkim vselil v nove proizvodne prostore v SOIC-u, kjer jim je vodja obra-ta Tadej Topolnik predstavil ek-skluzivno proizvodnjo svetil za arhitekte. Nadžupan Lehmann je po obisku pri obeh podjetjih ter ostalimi uspešnimi podjetji na Noršinski ulici in v Severni obrtno-idnustrijski coni, ki so mu bila predstavljena izrazil zadovoljstvo in upanje, da bi v Mursko Soboto pritegnili še več vlagateljev, kar bi prineslo doda-tna delovna mesta, blaginjo in razvoj občine. Uradni obisk je delegacija zaključila z obiskom stalne zbirke v Pokrajinskem mu-zeju Murska Sobota, kjer so se seznanili z zgodovino Pomurja in občine.
Restavracija Maximo
NS Maximus, Štefana Kovača 43, Murska Sobota T: 02 525 14 41
12
AKTUALNO
43. EHO Podpornica v Murski Soboti
Geza Grabar
Gostiteljica letošnjega dobrodelnega srečanja Evangeličanske humanitar-ne organizacije Podpornica - ta vsa-ko leto poteka prvo nedeljo v maju, je bila Evangeličanska cerkvena ob-čina Murska Sobota. Po nekaterih ocenah se je srečanja udeležilo več kot 1500 ljudi, tudi predstavnikov mestne občine in evangeličanskih cerkva iz tujine.
Na slavnostnem bogoslužju v cerkvi so sodelovali domala vsi slovenski evangeličanski duhov-niki s škofom mag. Gezo Ernišo na čelu, s številnimi instrumen-talnimi in vokalnimi nastopi pa so bogoslužje popestrili tudi posamezniki in cerkveni pevski zbori. Zbrane je v imenu gosti-telja shoda pozdravil inšpektor murskosoboške cerkvene obči-ne mag. Robert Celec, sledili so nagovori predstavnikov EHO Podpornice, evangeličanskih cerkva iz Avstrije, Nemčije in Vojvodine. V imenu Mestne oči-ne Murska Sobota je udeležence srečanja pozdravil župan Anton Štihec.
V velikem šotoru, ki je bil po-stavljen čez ves zgornji del Slovenske ulice, je po kosilu sle-dilo družabno srečanje. To se je s kulturnim programom oziroma nastopi številnih pevskih zborov, predstavitvijo veroukarjev, žen-skega dela za Podpornico, razde-litvijo pomoči in pozdravi gostov nadaljevalo v cerkvi.
Srečanje EHO Podpornica po-teka vsako leto v drugem kraju, njen namen pa je ob utrjevanju dobrodelnosti in pripadnosti tej cerkvi v prvi vrsti zbrati prosto-voljna sredstva za delovanje in izvajanje programov humani-tarne organizacije. Kot je dejal Geza Filo, predsednik EHO Podpornica, sicer pa duhovnik Evangeličanske cerkvene obči-ne v Ljubljani, gre za izvajanje
mobilne diakonije in za pomoč ljudem v tiski. Vsako leto pa del zbranih sredstev — te verniki in drugi udeleženci srečanja prispe-vajo s prostovoljnimi prispevki pri slavnostnem bogoslužju, z nakupom srečk srečelova ter iz-delkov ročnih del evangeličan-skega ženskega društva in drugih prostovoljcev, namenijo tudi za tuje humanitarne programe. Letos so jih za pomoč po potresu v Čilu in za eno od evangeličan-skih gmajn v Vojvodini.
Zaradi vse hujše socialne stiske in brezposelnih je potreba po humanitarni pomoči — zagota-vljanju toplih obrokov na tere-nu, posojanju invalidskih pripo-močkov, pomoči pri vsakdanjih opravilih, plačevanju položnic, razdelitvi paketov s hrano, vse večja, zato je dejavnost EHO Podpornica vse bolj razvejano in se ne omejuje zgolj na ljudi
evangeličanske veroizpovedi. Evangeličanska cerkev je svojo humanitarno organizacijo EHO z namenom pomagati manjšim cerkvenim občinam ustano-vila že daljnega leta 1968, leta 1997 pa je z dodatkom k ime-nu Podpornica postala splošna dobrodelna organizacija. Ob prostovoljnih prispevkih verni-kov — največ prav na vsakole-tnih majskih srečanjih, drugih humanitarnih akcijah, donaci-jah ter darovih iz tujine, največ sredstev EHO Podpornica za izvajanje svojih programov dobi od Fundacije humanitarnih in invalidskih organizacij.
E: info@keb.si
13
AKTUALNO

Mag. Dejan Židan novi kmetijski minister
Na seji Državnega zbora Republike Slovenije je bil minuli teden za ta pomemben in odgovoren položaj imenovan dosedanji predsednik uprave Skupine Panvita iz Murske Sobote. 42-letnemu Židanu, po poklicu je magister veterinarskih znanosti, področje kmetijstva ni tuje, saj je bil v dosedanji
poklicni poti vpet v praktično vsa njena področja. Njegov program se nanaša na osem prednostnih nalog, med katerimi je največji poudarek dan prav primarni vlogi te panoge - proizvodnja hrane, rad pa bi povečal tudi učinkovitost javnih služb, panogo decentraliziral, dereguliral in poenostavil njene postopke, enako v proizvodnji hrane ter razvil socialni program.
Geza Grabar
Starega gostinskega objekta na kopališču ni več
Konec aprila so na murskosoboškem kopališču porušili gostinski objekt, ki je bil zaradi dotrajanosti že nevaren za obiskovalce. Do odprtja nove kopališke sezone se bodo opravila še druga sanacijska dela, v sklopu urejanja območja Fazanerije pa bo sledila še rekonstrukcija olimpijskega bazena ter posodobitev kotlovnice v skladu z najnovejšimi tehnologijami.
Karlo Vrataric
Lesoplast d.o.o.
14
AKTUALNO
Saubemacher-Komunala v novih prostorih
Karlo Vrataric
Devetega aprila so s kratko slove-snostjo uradno odprli nove poslovne prostore podjetja Saubemacher-Komunala na Noršinski ulici v Murski Soboti.
Podjetje Saubermacher-Komunala v Murski Soboti deluje že devet-najsto leto in je v polovični lasti dvanajstih pomurskih občin, drugi polovični delež pa ima Avstrijec Hans Roth iz matične družbe Saubermacher. Kot je na otvori-tvi novih prostorov dejal župan mestne občine Anton Štihec, je podjetje primer dobrega javno-zasebnega partnerstva, čeprav prihajata podjetji iz različnih držav. »Podjetje Saubermacher-Komunala je eno redkih podjetij, ki je prejelo prav vse certifikate na področju kakovosti ravnanja z odpadki v Sloveniji. Že vsega začetka je podjetje bilo napredno pri razvoju in ravnanju z odpad-ki, dejansko je prvo začelo z lo-čenim zbiranjem odpadkov in na ta način bilo vzor ostalim komu-nalnim podjetjem v Sloveniji,« je med drugim na otvoritvi povedal
lastnik avstrijskega dela podjetja Hans Roth ter izpostavil še, da trenutno v vseh povezanih druž-bah v Sloveniji dela že čez 350 zaposlenih ter da bo ves dobiček, pridelan v Sloveniji, ponovno investiran. Tako v prihodnjih treh letih načrtujejo investicije v objekte in naprave v višini desetih milijonov evrov. »Danes slovesno obeležujemo enega večjih mejni-kov v zgodovini podjetja. Odprli bomo namreč prve nove poslovne prostore podjetja, ki sicer niso po-sebej veliki, tudi v tehnološkem smislu niso nič posebnega, vseeno pa gre za izjemno veliko pridobitev za podjetje in zaposlene, saj je vse na enem mestu,« je na otvoritvi dejal direktor podjetja Branko Dervarič ter pojasnil, da si je pred dobrima dvema letoma, ko je pri-šel v podjetje, kot enega glavnih ciljev zadal pridobitev novih po-
slovnih prostorov. Dervarič se je v nagovoru še zahvalil avstrijskim partnerjem in poudaril, da naloga podjetja nista le zbiranje in odvoz odpadkov, ampak tudi osveščanje ljudi k ohranjanju čistega okolja. Kulturni program na otvoritvi je popestril pevski zbor Osnovne šole I iz Murske Sobote, ki je zapel hi-mno podjetja, zaigrala pa sta še cimbalist Andi Sobočan in tolka-listTomi Došen. Namesto običaj-nega prereza traku so simbolično odprli vrata na dvorišče podjetja, nato pa v zrak spustili 19 golobov, ki predstavljajo 19 let delovanja podjetja. Ob tej priložnosti so razstavili tudi izdelke iz odpadnih plastenk, ki so jih izdelali otroci iz pomurskih vrtcev in osnovnih šol v okviru natečaja »Plastenke, naše prijateljice«, ki ga je podjetje Saubermacher-Komunala letos razpisalo že četrtič.
15
www.panles-kuhinje.si
Mandič Vlado, s.p.
AKTUALNO
Kresovanje v Murski Soboti
Geza Grabar
Zveza svobodnih sindikatov Pomurja je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota na predvečer pra-znika dela priredila tradicionalno kresovanje v mestnem parku.
Na Trgu zmage so sodelavci pod-jetja Komunala že dopoldne ob spremljavi koračnic Pihalnega orkestra Murska Sobota postavili mlaj, ki so se ga razveselili tudi najmlajši. Popoldne se je doga-janje preselilo v park, kjer so na svoj račun prišli najprej otroci,
ki so si lahko ogledali gledališko predstavo »Mineštralala« otro-škega gledališča Ku-kuc. Nato je prav vsakega malčka, ki je to želel, z balončkom v obliki naj-ljubše živalice razveselil še čaro-dej Binč. V parku so se predsta-vili tudi različne organizacije in društva. Tako so svojo dejavnost in izdelke predstavili predstav-niki Hiše Sadeži družbe, članice Društva upokojencev Murska Sobota, Medobčinsko društvo invalidov, Zveza društev za cere-bralno paralizo ter Zveza svobo-dnih sindikatov Pomurja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Anton Stihec, ki je spomnil na boj za delavske pra-vice, ki smo ga še kako občutili v minulem letu, ko sta ugašali
za Pomurje in pomurske de-lavce najpomembnejši podjetji Pomurka in Mura. Kljub težkim časom pa je zaželel, da bi bilo za vse, ki želijo delati in delo spo-štujejo, dela dovolj in bi z novimi vlagatelji v naši sredini zavel bolj optimističen veter.
Kresovanje se je po prižganem kresu nadaljevalo z zabavnim program s skupino Nova legija.
Foto: Zoran Vogrinčič
Mlaj in kresovanje
v Nemčavcih
Geza Grabar
Tradicijo postavljanja mlaja na pred-večer praznika dela so obudili po osamosvojitvi, ko so ob koordinaciji krajevne skupnosti vsa društva v kraju strnila moči in pripravila pred-praznično prireditev, ki je danes že prerasla krajevni značaj.
V lepo urejenem športno-re-kreacijskem centru, nedaleč od vaško-gasilskega doma, središču družabnega in siceršnjega doga-janja, so člani gasilskega in špor-tnega društva v organizaciji kra-jevne skupnosti tudi letos ročno postavili mlaj, primerno okraše-no smreko, ki je v višino merila kar 22 metrov. Uigrana ekipa več kot 20 mož pod vodstvom Karla Fujsa je sicer zahtevno in nevarno delo hitro opravila ter s tem vnovič potrdila svojo velja-vo. Prvič so namreč mlaj v špor-
tnem centru postavili strojno, a so se po posmehljivem odnosu žensk in deklet, češ kakšni moški pa so, da niti mlaja ne zmorejo postaviti, že drugo leto odločili za ročno postavitev.
Na predvečer prvega maja se na tem mestu vselej zbere veliko krajanov in drugih obiskovalcev, saj je to priložnost za družabni dogodek, ki je med vsemi kljub visoki brezposelnosti in včasih že posmehljivemu odnosu do zaposlenih ostal najbolj spontan in ima najdaljšo tradicijo med vsemi. Ob priložnostni ponud-bi jedi z žara in pijače - vse po zmernih cenah, s čimer organi-zatorji pokrivajo le materialne stroške, in ob živi glasbi se je letos zbralo več kot 120 ljudi. Sledilo je kresovanje, ki je prav tako sestavni del dogodkov na predvečer praznika dela.
Tudi letos je bil kres veličasten, saj se je med letom in zlasti v spo-mladanskem času nabralo veliko vejevja in drugega naravnega od-
pada, ki so ga domačini pridno prinašali na dogovorjeno mesto. Ognjeni zublji so mestoma švi-gali tudi 20 in več metrov visoko. Kot je zagotovil neumorni pred-sednik domače krajevne skupno-sti Stefan Barbarič, so z omenje-nima dogodkoma počastili tudi šesto obletnico vstopa naše dr-žave v Evropsko unijo ter 120. obletnico uradnega praznovanja praznika dela. Že uvodoma iz-postavljen vzorno urejen športni center pa ima še dvoje posebno-sti: pri vaško-gasilskem domu, ki lepo dopolnjuje raznoliko ponudbo na jugovzhodnem delu nekdanjih ciglenic, so namreč ob osamosvojitvi in vstopu v EU, torej pred devetnajstimi in šesti-mi leti, zasadili spominski lipi, ki lepo uspevata. V Nemčavcih so si vsi enotni, da bodo prireditve na predvečer prvega maja ostale tudi v prihodnje.
16
AKTUALNO
Dijaki uspešni
na različnih področjih
Karlo Vratarič
Ekonomska šola iz Murske Sobote se lahko pohvali, da so njeni dijaki še drugič zapored postali državni prvaki iz gospodarskega poslova-nja in računovodstva, uspešni pa so bili še v turističnem projektu. Murskosoboški gimnazijci so državni prvaki v ekokvizu.
V prvi polovici aprila je v Ljubljani na Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomu-nikacije potekalo 16. državno tekmovanje iz gospodarskega poslovanja. Dijaki murskoso-boške Ekonomske šole Boštjan Gomboc, Marijan Bilič in Sanja Horvat so šoli že drugo leto za-pored zagotovili naslov držav-nih prvakov. Pri tem dosežku so v ekipnem delu tekmovanja dosegli stoodstotno uspešnost in prejeli zlata priznanja, med posamezniki pa je Gomboc zasedel prvo mesto, Bilič pa tretje. Mentorica ekipe je bila profesorica Nataša Šiplič Šiftar. Enak uspeh je šola dosegla še na 12. državnem tekmovanju iz znanja računovodstva, ki je zaradi lanskoletne zmage letos potekalo prav na Ekonomski šoli. Tako kot leto poprej so ekipno znova osvojili prvo me-sto. Posamično sta si Dolores Marton in Klavdija Sabotin raz-delili prvo mesto na višji ravni, na osnovni pa je bila Klavdija Vrečič druga, Damjan Jančarič pa tretji. Dijaki so prejeli zlata priznanja, za uspeh pa sta za-služni tudi mentorici Majda Svetec in Darja Horvat. Ker ima tekmovanje iz znanja ra-čunovodstva tudi pokrovitelja, to je Zveza računovodij, finanč-nikov in revizorjev Slovenije, so dijaki poleg priznanj prejeli tudi denarno nagrado. Zaradi osvojenega prvega mesta bo
tudi prihodnje leto tekmova-nje potekalo v Murski Soboti. Tako kot vsako leto je Turistična zveza Slovenije letos ponovno pripravila projekt »Več znanja za več turizma«, tokratna tema je bila »Moj kraj — moj po-nos«. Šest dijakinj Ekonomske šole pod vodstvom mentoric Simone Pajnhart in Jolanke Peček Čurman je pripravilo raziskovalno nalogo z naslovom »Gornji Petrovci — gorički po-nos«. Dijakinje so projekt pred-stavljale na turistični tržnici v Celju. Obisk njihove stojnice je bil dober, dobro delo pa je prepoznala tudi strokovna komisija, ki je murskosobo-ško šolo nagradila s srebrnim priznanjem.
Prav tako v aprilu je v Kamniku potekalo državno tekmovanje v ekokvizu, ki se ga je drugič zapored udeležila tudi ekipa
Gimnazije Murska Sobota. V letošnjem ekokvizu so se po-svečali programu Natura 2000. Pod mentorstvom profesorja Draga Balajca so murskoso-boško gimnazijo predstavljali Katja Farič, Tilen Županek in Marija Varga. Na kvizu so po-kazali odlično teoretično zna-nje, dobro pa so se odrezali tudi pri predstavitvi plakata o pro-gramu Natura 2000 v lokalnem okolju, izbrali pa so Goričko. Med dvajsetimi srednješolski-mi ekipami so osvojili prvo mesto in naslov državnih pr-vakov. Uspeh je dopolnila še Vargova, ki je s svojim literar-nim prispevkom v konkurenci slovenskih gimnazij dosegla tretje mesto.
17
AKTUALNO
Evropa v malem
v Murski Soboti
Geza Grabar
Trg kulture v središču mesta je bil po zaslugi skoraj vseh v regiji delujočih osnovnih šol prizorišče predstavitve tipičnih značilnosti vseh 27 pridru-ženih članic EU. Sodelovalo je kar 31 osnovnih šol.
Prireditev Evropska vas, ki jo je Evropski socialni sklad v so-delovanju s Šolo za ravnatelje v Murski Soboti izvedel v koordi-naciji OS II Murska Sobota, ki je bila nosilec projekta za pomur-sko regijo, je tudi letos sovpada-la z 9. majem, dnevom Evrope. Pravzaprav gre za sklepno dejanje projekta tekočega šolskega leta, kjer učenci pri pouku in drugih dejavnostih spoznavajo geograf-ske, kulturne, zgodovinske in druge značilnosti izbrane članice Evropske unije.
Kaj vse so se naučili o izbrani državi, so mladi pokazali tudi v kratkih točkah, na priložnostnih stojnicah, zloženih na dveh stra-neh, ki so predstavljale dolgo vaško ulico, pa so predstavili tudi slikovno in drugo gradivo, narodne noše posamičnih dr-
žav, izdelke in še marsikaj. Med številnimi obiskovalci se je med mladimi mudila tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik.
Vsaka od šol je na svoji stojnici ponudila vsaj eno tipično jed iz izbrane države. V Evropski vasi so tudi letos sodelovale vse osnovne šole iz mestne občine: OŠ I je
predstavila Češko, OŠ II in OŠ Bakovci sta izbrali Nizozemsko, OŠ III Avstrijo, OŠ IV Italijo in podružnična šola Krog Veliko Britanijo.
Tematski prioriteti projekta sta bili letos medkulturno razume-vanje in revščina.
ŠPIC uspešno organiziral
že drugi raziskovalni tabor
Karlo Vrataric
Na Višji strokovni šoli Murska Sobota so v začetku maja uspešno pripravili že drugi raziskovalni tabor, na ka-terem so sodelovali tudi študentje drugih višjih šol.
Na drugem raziskovalnem tabo-ru Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra so sodelovali študentje višjih šol iz Murske Sobote, Celja, Novega mesta in letos še novinci iz Slovenj Gradca. »Vesel sem, da smo organizirali že dru-gi raziskovalni tabor, ki je letos bil kreativnejši in kakovostnejši. Teme tabora so s strokovnega vi-
dika zanimive in aktualne. Želim in upam, da se na raziskovalnem taboru srečamo tudi prihodnje leto v močnejši in mednarodni zasedbi,« je povedal direktor in ravnatelj Višje strokovne šole mag. Beno Klemenčič.
Tabor je potekal pod budnim očesom dr. Branka Škafarja, ki meni, da so taki tabori rezultat sodelovanja, zaupanja in sku-pnega iskanja rešitev. Študenti domače višje šole so se pod njegovim vodstvom ukvarja-li z globalno krizo v Sloveniji. Ugotovili so, da v času krize pride tako do pozitivnih kot negativnih sprememb, izhod iz krize pa je treba obravnavati optimistično. Preostale tri višje šole so z mentorji mag. Antonom Vorino, Doro Najrajter in mag. Antonom Miheličem raziskova-le področja kakovosti življenja,
pogojev za uspešnost timov ter življenja in dela v Evropski uniji. Posebnost slednjih raziskovalnih nalog je, da so posamezno sku-pino sestavljali po trije študenti z različnih višjih šol.
Vse štiri skupine so po dvodnev-nem ustvarjanju pripravile še pla-kate o svojem delu, raziskovalne naloge so zbrane v zaključnem biltenu, svoje ugotovitve pa so predstavili na zaključni priredi-tvi. Ob resnem delu je bilo na taboru poskrbljeno tudi za špor-tne aktivnosti. Udeleženci so se pomerili v biljardu in bowlingu.
18
AKTUALNO
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAJ
Avto Rajh d.o.o.
Panvita, trgovina;
19
AKTUALNO
Obisk otrok

iz vrtca Števanovci v Bakovcih
Vrtec Murska Sobota že nekaj let sodeluje z vrtci v Porabju, Da bi se v Porabju ohranil slovenski jezik, vsak teden nudimo strokovno po-moč pri izvajanju narodnostnega programa, pomoč pri izvajanju t. i. slovenskih vsebin, v prvi vrsti pa uveljavljanje slovenščine kot jezika sporazumevanja. Velikokrat pa se tudi medsebojno obiskujemo.
Tokratno srečanje je potekalo v petek, 16. aprila 2010. Sodelovali so otroci iz bakovske enote Vrtca Murska Sobota in otroci iz vrtca v Stevanovcih.
Ko so naši gostje prispeli, smo jih najprej lepo pozdravili in jim s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali otroci iz naše enote, zaželeli dobrodošlico. Po dobrodošlici smo se odpravili v igralnico, kjer smo se zbrali v jutranjem krogu, se predstavili ter se z igro še bolje spoznavali. Izvedli smo tudi krajšo razgiba-vanje ob glasbi in se tako do-bro pripravili na delo, ki nas je čakalo.
Delo je potekalo v treh skupinah. Otroci so iz plastičnih zamaškov izdelovali bibe, zamaške razvršča-li v posode in izdelovali okvire za slike ter pri tem neizmerno uživali. Cilj našega druženja je bil ohranjanje slovenskega jezi-ka, zato smo se pri delu kar se da veliko pogovarjali z otroki in tudi z njihovimi vzgojiteljicami. Pogovor med otroki je sicer težje
stekel, je pa zato bil toliko živah-nejši pogovor med odraslimi in otroki.
Po končanem delu smo se odpra-vili na igrišče, kjer so se otroci zelo razživeli ter se začeli tudi sporazumevati. Ko so se otroci drug na drugega že dodobra na-vadili, je prišel čas slovesa.
Ob koncu druženja smo zapeli še pesmi, ki so jih poznali tudi naši gostje, in se poslovili, seveda v slovenskem jeziku. Naše srečanje je bilo uspešno, saj smo sklenili lepo prijateljstvo ter pripomogli k ohranjanju slovenskega jezika
v Porabju.
Otroci in strokovne delavke iz Števanovcev so nas povabili v svoj vrtec. Čeprav smo se šele pred kratkim obiskali, se že ve-selimo naslednjega srečanja.
Sanja Sinic, dipl. vzg. - asistentka Katarina Rozmarič, dipl. vzg.
Dan Zemlje
v vrtcih Murska Sobota
Geza Grabar
V niz prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje so se aktivno vključili v do-mala vseh enotah murskosoboških vrtcev ter na svoj način opozorili na pomen ohranjanja naravnega okolja.
V enoti Krtek v Bakovcih je tako potekala predstavitev priročnika »Eko opazovalni dnevnik«, ka-terega avtor je Dane Katalinič, nekdanji ravnatelj murskoso-boških vrtcev in aktualni koor-dinator slovenskih ekovrtcev v projektu »Ekošola kot način ži-vljenja«. Kot je dejal Katalinič, ima priročnik didaktični namen, saj bodo vanj otroci vrisovali vse spremembe na posajenem dreve-su skozi različna obdobja letnih časov.
Ob tej priložnosti so tudi pri vrtcu zasadili drevo, ki ga bodo z omenjenim opazovalnim dnev-nikom spremljali v njegovi rasti.
Staršem otrok so izročili 41 sadik dreves in opazovalne dnevnike, da bodo lahko najmlajši rast spremljali tudi ob pomoči svojih staršev. Ekošola Slovenije naj bi
projekt »Spremljajmo posajeno drevo« širila tudi v druge vrtce po Sloveniji.
20
AKTUALNO
Ob svetovnem dnevu Zemlje mladi ustvarjali iz plastenk
Geza Grabar
Pomurski ekološki center in Saubermacher-Komunala Murska Sobota sta tudi letos s sklepno pri-reditvijo natečaja »Plastenke, naše prijateljice« zaznamovala praznik Zemlje.
Rdeča nit prireditve s priložno-stnim kulturnim programom pomurskih ekošol in ekovrtcev je bila podelitev priznanj in nagrad najizvirnejšim ustvarjalcem skulp-tur iz odpadnih plastičnih emba-lažnih materialov. Natečaj so letos pripravili že četrtič in je ponovno naletel na pozitiven odziv tako med mladimi in vzgojno-izobra-ževalnimi zavodi kakor v širši jav-nosti. Osveščanje in vzpodbujanje
mladih k pravilnemu ločenemu zbiranju in oddajanju odpadkov na izvoru njihovega nastanka pa so v določenih časovnih obdobjih izvajali tudi med letom.
Kot je povedal direktor podjetja Drago Dervarič, so v letošnjem šolskem letu spremenili vsebino natečaja in se z omenjeno emba-lažo osredotočili na ustvarjalnost mladih, ki pregovorno ne pozna meja. Na povabilo vsem prek-murskim vrtcem ter osnovnim in srednjim šolam se je v letošnjem šolskem letu odzvalo 21 zavodov, ki so ustvarili 29 izdelkov. Žal med njimi ni bilo nobene srednje šole. Po oceni posebne komisije, ki je izdelke ocenila z estetskega vidika, likovne ustvarjalnosti, izvirnosti, ideje, zgodbe ter ekologije v smislu njene ponovne uporabe, je bil z iz-delkom »Drevo« najboljši vrtec pri OŠ Sveti Jurij na Goričkem; v prvi triadi so z »Žirafo« zmagali učen-
ci OS Bogojina, v drugi si je prvo mesto prislužil »Robot oziroma Človek plastika«, ki so ga pod men-torstvom učitelja tehnike in fizike Slavka čara izdelali učenci z OS Bakovci. Kot je na podelitvi nagrad poudaril direktor Pomurskega eko-loškega centra Milan Bogataj, sicer tudi član ocenjevalne komisije, so bakovski osnovnošolci s svojim iz-delkom na eksplicitni način prika-zali plastenke: te namreč niso niti skrite niti obdelane (oblepljene ali pobarvane), ampak je natančno viden material izdelave. V zadnji, tretji triadi pa je prva nagrada za izdelek »Sedeči človek na stolu« pripadla učencem OS Sveti Jurij na Goričkem. Posebno priznanje za uporabni vidik izdelka je prejela »Ptičja krmilnica« iz vrtca pri OS Puconci.
Vsi izdelki so bili razstavljeni še v avli murskosoboške knjižnice.
»SOBOŠKI BOGRAČ FEST
21

brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: WWW.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Rabljena oblačila
Spoštovani!
Tudi sama se sprašujem, kam naj zavržem porabljena, dotrajana oblačila,v Karitasu, Rdečem križu jih ne bi več sprejeli. Nekoč so ti beli zabojniki za oblačila stali pred Murino tovarno, pred BTC-jem, pred rdečo ograjo Saubermacher-ja na Kopališki ulici, bilo jih je moč videti skorajda na vsakem koraku, vsepovsod, danes jih tam ni več, čeprav nanje še opozarjajo na Saubermacher-ju.
Vprašanje: obstaja možnost trajne lokacije namestitve nekega večjega zabojnika za ta dotrajana oblačila? Hvala za odgovor!
Urša
Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, gospa Urša, tudi za vas objavljamo odgovor, ki smo ga pripravili pod naslovom KAM Z RABLJENIMI OBLAČILI. Odgovor smo vam pripravili s treh različnih strani, od treh različnih zbirateljev oblačil za območje naše mestne občine.
Organizacija Rdečega križa, Staneta Rozmana 3, sprejema samo uporabna in čista oblačila, zložena v primerni embalaži, in sicer vsako sredo od 8h do 1 lh ter od 13h do I6h na svojem naslovu. V kolikor ima kdo večje število uporabnih oblek, prosijo, da jih predhodno pokličete, da vam odprejo zapornico
na dvoriščni strani.
Župnijski Karitas, zanjo je odgo-vor pripravila njihova članica Sonja Horvat, in sicer oblačila sprejema-jo vsak 2. in 4. četrtek v mesecu, v času dežurstva od 16.30 do 17.30 v zgradbi poleg cerkve, Gregorčičeva 2 v Murski Soboti. Oblačila mora-jo biti uporabna, čista in zlikana, oblačila zbirajo samo v Župniji M. Sobota, za vse ostale župnij-ske Karitas dobite informacije na Škofijski Karitas v Martjancih. Informacije za zbiranje ra-bljenih oblačil s strani podjetja Saubermacher-Komunala vam je pripravila Klaudija Šek. Navajamo:
» Uporabna, čista oblačila in obutev zbiramo v posebnih zabojnikih za zbiranje oblačil in obutve, ki so loci-rani v zbirnem centru na Kopališki ulici 2, M. Sobota in na lokaciji nakupovalnega središča BTC M. Sobota (v bližini njihove varnostne službe).«
vaša Občinska uprava
Otroška igrala
Spoštovani!
Jaz imam pa en predlog oziroma prošnjo ali pobudo. Sem mami-ca iz vrtne ulice. Začela se je po-mlad in veliko smo z otroci zunaj. Otroci iz vrtne ulice, mojsterske in kocljeve ulice, jih je kar precej se igrajo z igrali, ki se nahajajo za domom upokojencev. In to sta
dve zastareli gugalnici in en tobo-gan. Malo naprej pri bloku vrtna tri se nahajata dve leseni igrali, eno sploh ne vem čemu bi bilo namenjeno.
Ali ne bi bilo lepo, če bi vsaj po-leg teh igral namestili vsaj kak peskovnik, če ni mogoče še kaj več. Seveda zelo lepo bi bilo, če bi dobili tako igralo kot je pri bloku Stara ul. 9. Vem, da so tam finan-cirali sami. Vendar tu bi kaj takega osrečilo veliko otrok in mislim, da si tudi ti otroci zaslužijo vsaj nekaj. Ja vem. da boste napisali da kaj takega ni predvideno v letošnjem proračunu. Vendar pa za en pe-skovnik se bi pa že našlo kaj denar-ja. In če bi le vedeli koliko otrok bi s tem razveseli. Hvala in lp v imenu vseh staršev iz te okolice.
Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, spoštovana mamica, na podlagi vaših opozoril, pobud in razmišljanja, smo vam s po-močjo tajnika mestnih četrti Boža Bohorja, ki je kompetentna oseba za reševenje takih in podobnih vpra-šanj in pobud, pripravili odgovor. Navajamo:»Z ureditvami otroških in ostalih igrišč je tako, da imamo na MCMS letne načrte investicij in se jih poskušamo držati. Včasih kake investicije ni možno izvesti, nato se lahko pojavi v letnem programu spet neka nova potreba po investi-ciji. Ker konkretno za omenjeno
igrišče nimamo predvidene rekon-strukcije ali nabave novih igral, niti kakršne koli ureditve igrišča, je ena možnih rešitev, da obvestimo pod-jetje Komunala d.o.o., ki mora po pogodbi z MO MS vzdrževati vsa javna igrišča ter se s tem, kolikor se da, obnovijo ta dotrajana igrala (se jih prepleska ali opravi kakšen drug poseg. V zvezi s tem bomo dobili ju-tri od Komunale povratno informa-cijo, in sicer če imajo vzdrževanje omenjenih igral v letošnjem planu vzdrževanja. Zavedamo se, da s tem nismo rešili problema. Seveda pa bi bilo potrebno v prihodnosti razmi-sliti o celotni rekonstrukciji tega mini igrišča ali vsaj nabavi kakega novega igrala oz. ureditvi peskovni-ka. Vse to bi se lahko pokrilo tudi iz sredstev, ki so namenjena MC MS za programe investicij. Vendar je za to potreben sklep svetov MC MS (konkretno sveta MC Center), da se ta investicija sprejme v pro-gram investicij že za naslednjo leto. Bomo pa pobudo občanke vsekakor obravnavali na naši prvi naslednji seji sveta, kjer bomo predlagali, da se investicija izvede že letos, v primeru, če bi katera od že sprejetih investicij izpadla iz programa investicij leto-šnjega leta. So pa seveda možni še drugačni dogovori ali rešitve; zaen-krat bomo ukrepali v smeri, ki smo jo nakazali.«
22
KULTURA
Mozaik
in akvarelni krog
Brigita Bavčar
V okviru praznovanja 30. obletnice partnerstva Murske Sobote in nem-škega Ingolstadta je minuli teden minil v znamenju druženja slikar-jev skupine Schanzer Aquarellkreis (Akvarelni krog) in likovne sekcije Mozaik pri murskosoboškem dru-štvu upokojencev.
Otvoritev razstave akvarelov gostu-jočih slikarjev v Pokrajinski in štu-dijski knjižnici je bila priložnost, da smo prisotni lahko prisluhnili zborovski pesmi in slovesnim na-govorom ter si izmenjali stike. Po pozdravnih besedah gostiteljice Marije Horvat je uvodno pesem »Slovenec sem«, zapel Mešani pevski zbor Vladimir Močan pod vodstvom Matije Horvata. Osrednji govornik na prireditvi, ki jo je povezoval Vladimir Pejčič, prevajalki pa sta bili Vida Lukač in Karolina Kolmanič, je bil župan mestne občine. Anton Stihec je poleg prisrčne dobrodošlice izpo-stavil pomen dolgoletnega par-tnerstva dveh mest in pokrajine Bavarske. V imenu Mozaika se je nato oglasil njegov predsednik Ernest Bransberger, sledila pa je izmenjava priložnostnih daril. »Kar posameznik zmore, se vidi v njegovem delu,« je med drugim delaj mag Franc Obal. Dolgoletni direktor Galerije Murska Sobota, ki je vsa leta spremljal likovno izmenjavo na različnih ravneh ustvarjanja v obeh mestih, je opo-zoril na bližnjo otvoritev razstave Ludwig Wilding, pohvalno pa se je izrazil tudi ob tokrat videnem v Pokrajinski in študijski knjižni-ci. Razstavljena dela in avtorje je predstavil Erwin Pitzl, partnerstvo od njegovih začetkov do danes pa Peter Schnell, nekdanji nadžupan Ingolstadta. V čustvenem nagovo-ru je večkrat poudaril, da čas hiti, ustvarjeno pa ostaja. S prispodobo
sonca, ki ga lahko vidimo kot ma-dež, ali pa madež vidimo kot son-ce, je bila v povedanem ilustrativna predsednica Društva upokojencev Muska Sobota Angela Novak, ki je odprla razstavo. Članici sekcije ročnih del pri društvu pa sta go-stujoče likovnike obdarili z lično izdelanimi štorkljami.
V času svojega šestdnevnega obi-ska si je sedemindvajset gostov iz Ingolstadta ogledalo zname-nitosti Pomurja. Tako šampanj-sko klet v Gornji Radgoni kot šunkarno Kodila, Babičev mlin na Muri, Jeruzalem, Bogojino s Plečnikovo »Belo golobico«, Terme 3000, Martjansko cerkev s freskami Janeza Akvile, cerkev Sv. Nikolaja v Murki Soboti, cer-kev svete Helene v Pertoči z izje-mnim mozaikom in še marsikaj zanimivega. Med drugim tudi Lechnerjevo galerijo v Radovcih in Galerijo Korovci v rojstni hiši
Ernesta Bransbergerja. Tam jih je poleg gostitelja pozdravil tudi župan Občine Cankova Drago Vogrinčič, v Krajinskem parku Goričko pri Gradu v gradu pa Janko Halb.
Pred povratkom so si slikarji iz Ingolstadta ogledali tudi Vrt spo-minov in tovarištva na Petanjcih, v katerem je bila minuli petek tra-dicionalna prireditev v počastitev dneva zmage, Kapelo in še neka-tere druge kraje.
Program obiska in izmenjave med Mozaikom in Akvarelnim krogom je bil skrbno načrtovan in odlično izveden ob pomoči avtorja foto-grafij, ki živi med nami ter dobro pozna obe mesti in pokrajini.
Foto: Walter Schnenueiss
23
KULTURA
Gledališka skupina Frčafele s prve osnovne šole
Tatjana Petrovič
Gledališka skupina Frčafele z mur-skosoboške prve osnovne šole se je udeležila Festivala gledaliških sanj v Ljubljani.
Frčafele so nastopile v festivalni dvorani Pionirskega doma. Lina Kokol, Natalia Lončar, Ana Novak, Veronika Bukvič, Nika Bunderla, Dona Vinkovič in Ina Rojko so gle-dalcem v polni dvorani predstavile svojo igro »Pikina dogodivščina«. Igra je del njihovega življenja, z
dejavnostjo pa razvijajo jezikovne zmožnosti na vseh jezikovnih rav-ninah ter sposobnosti miselnega in čustvenega sodelovanja v lite-rarnem svetu.
Vse skupaj pa doživljajo kot ugod-je, zabavo in veselje. Skratka, uži-vajo v igri.
Skupino so povabili tudi v vrtce in osnovne šole, saj je igra namenjena mlajšim gledalcem.
V igri nastopajo Pika, lopov
Kaveljc, Kitajka Kiči-Miči, Indijka in gusarji. Pika išče očeta, saj se je oče odpravil v Indijo Koromandijo iskat zlatnike, ki ob bananah rasejo
na drevesih. Gusar Piha in Gusar Miha jo vzameta na pot z ladjo, pridružijo pa se jim še ostali.
Metuljček na festivalu v Bratislavi
Prekmurski otroški pevski zbor Metuljček, ki deluje od ustanovitve pod okriljem Kluba Kreativnost, katerega vodja je Iva Kosednar, se je po državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi, kjer je osvojil zlato plaketo, v aprilu udeležil še četrtega mednarodnega festivala pevskih zborov v Bratislavi »Slovakia cantat«. Festivala se je udeležilo 43 pevskih zborov iz 18 držav. Prvi dan so nastopili na predstavitvenem koncertu, drugi dan pa je sledilo tekmovanje v kategoriji otroških zborov. Osemčlanska žirija je zboru Metuljček v tej kategoriji prisodi-la največje število točk, ki je zadostovalo za visoko srebrno priznanje. Nastop v Bratislavi je bil še toliko pomembnejši, ker so prvič javno zapeli Gobčevega »Kresnička«, ki ga je ob zboru solistično zapel Matej Lopert. Zborovodkinja Lukrecija Marič je bila z nastopom zelo zadovoljna, Med drugim je dejala, da so člani zbora s ponosom predstavljali Prekmurje in Slovenijo.
Aleksandra Grah
GOSTILNA GORICA
24
KULTURA
Iconotheca Valvasoriana na ogled v Murski Soboti
Aleksandra Grah
Ob dnevih slovenske knjige in sve-tovnem dnevu knjige so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili odprtje razstave Iconotheca Valvasoriana, ki obsega grafične zbirke slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja.
Na odprtju razstave sta nekaj besed spregovorila dr. Matjaž Kmecl in murskosoboški žu-pan Anton Štihec, zbirko pa je nekoliko podrobneje predstavil urednik dr. Lojze Gostiša. V kulturnem delu programa so nastopili člani vokalnega kvinteta Aeternum. Faksimilni natis gra-fične zbirke obsega 17 zvezkov s skupno 7752 znanstvenokritič-no obdelanimi prispevki. Zbirko Iconotheca Valvasoriana je pred letom dni knjižnici podaril nek-danji predsednik Milan Kučan.
Zbirka predstavlja nedvomno velik pomen in pridobitev knji-žnice. Prav tako je na ogled za vse
obiskovalce, ki se želijo podrob-neje seznaniti z delom in življe-njem Janeza Vajkarda Valvasorja.
Morski festival kitare 2010
Aleksandra Grah
Od 14. do 18. aprila je potekal že sedmi Morski festival kitare 2010, v okviru katerega je potekalo med-narodno tekmovanje kitaristov v različnih starostnih kategorijah.
Na sedmi festival je bilo prijavlje-nih kar 140 tekmovalcev iz petih različnih držav, in sicer iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore. Festival, ki je potekal v prosto-rih glasbene šole, restavracije Zvezda in pivnice Kratochwill, se je zaključil s skupnim nasto-pom vseh tekmovalcev. Sicer je festival bil sestavljen iz kon-certnega in tekmovalnega dela. Osrednji koncertni program se je odvijal v pivnici Kratochvvill, kjer je nastopil Rambo Amadeus. Ocenjevalno žirijo tekmovalne-
ga dela so sestavljali Dani Sehu, Vesna Petkovič, Claudio Liviero, Sašo Lamut, Hubert Kappel, Anja Pirjevec in Mitja Režman.
Žirija je bila sestavljena glede na posamezne starostne kategorije.
Razstavi Jejčiča in Vukana
Aleksandra Grah
V Galeriji Murska Sobota so aprila odprli dve razstavi, in sicer v veliki galeriji grafike Danila Jejčiča, v mali pa so razstavljene slike Aleksandra Vukana.
Razstavi, ki sta bili na ogled vse do 5. maja, je odprl dr. Jure Mikuž, ki je poudaril, da gre pri Jejčiču za po-snemanje geometriziranih teles, s katerimi prikaže simbolno prispo-dobo nestabilne, spreminjajoče in spodmikajoče se realnosti ter nego-tovosti subjekta v njej. Akademski slikar Aleksander Vukan je bil med najboljšimi študenti mentorja Emerika Bernarda. V študijskem času se je predstavil z mnogimi raz-stavami, leta 2007 je diplomiral. »Slikar se zaveda odločilne in pri-vilegirane vloge pri razumevanju in recepciji svojega dela samo skozi tradicijo modernistične prakse in-
timizma in barvne ploskovnosti velikih površin Matissovega fouvi-stičnega in Baconovega groteskno ekspresionističnega slikarstva,« o njem pravi umetnostni zgodo-
vinar Franc Obal. Razstavi so si ogledali tudi gostje pobratenega mesta Ingolstadt, ki so z zanima-njem opazovali Jejčičeve grafike in Vukanove slike.
25
KULTURA
Dogajanje v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu
Ingrid Pugelj
Romano Čhon je za nami. Ves april smo imeli možnost spoznavati raz-lične umetnike romske skupnosti, njihove običaje, način življenja nekoč in danes, plesne korake ter glasbila, ki so jih prvotna romska ljudstva oblikovala sama iz različnih pripo-močkov in materialov.
Sobote so bile v znamenju ple-sa. Priznana učiteljica romskih in trebušnih plesov Mojca Rakipov-Nursel je udeležencem delavnic predstavila tradicionalne plesne instrumente in jih naučila rom-skih plesnih korakov. Spoznali smo makedonski čoček, turško karcilamo, egipčanski ghawazee in ostale romske plese, ki jih plešejo ob romski glasbi vse od Indije in Egipta prek Turčije in
Balkana do Španije in Rusije. Zaradi prostorske porazdeljeno-sti in različnega sloga življenja ima vsak ples svoj ritem. Eni so počasnejši, drugi hitrejši in poskočnejši. Razlike so tudi v uporabi glasbenih instrumentov in pripomočkov. Tako na primer ob turškem plesu karcilama, ki je počasnejši in se izvaja v solo izvedbi, plesalci nosijo tančice in plesne igralne žlice. Pravo nasprotje pa je ghawazee, egip-čanski romski ples. Gre za po-skočen in živahen ples, kjer so pomembni udarci stopal ob tla, značilnosti plesalk pa sta ogrlica v obliki obrnjenega mesečevega krajca navzgor in plesna palica. Vsak romski narod ima torej svoje plesne korake in glasbo ter svoje glasbene instrumente, kot so npr. saagat — činele ter prstne činele, imenovale zill.
Romski ples ni nikoli samo ples.
Bolj gre za intenzivno neverbal-no komunikacijo in obnašanje, prikazovanje življenja s plesom in glasbo.
Mesec romske kulture se je za-ključil 24. aprila z jutranjimi otroškimi ustvarjalnimi delav-nicami in večernim spektaklom Trubačev Fejata Sejdiča.
Minil je tudi deveti tradicional-ni Mikkov festival Delu čast in oblast, ki simbolizira pravico človeka do spodobnega plačila za opravljeno delo. Ljudje naj bi delali, da (pre)živimo, in ne živeli, da delamo!
V petek, 30. aprila, so nastopili pivški Ana Pupedan, v soboto, 1. maja, pa Pneu (Francija), Shield your eyes (Anglija) in Pruh iz Prekmurja. Presenetljivo je leto-šnji festival potekal v klubskih prostorih, in ne na prostem.
Upokojenski ženski pevski zbor
Püngrad
Jerneja Pirnat
Pevska sezona 2009/10 je za Upokojenski ženski pevski zbor PIINGRAD iz Kroga še posebno bo-gata. Zbor je nastopal na mnogih prireditvah s krajšim programom. Izvedel pa je tudi tri celovečerne koncerte in to v decembru v Filovcih, 10. aprila tega leta na Cankovi in 18. aprila v Krogu.
Zbor se je predstavil s petnajsti-mi pesmimi. V prvem delu smo slišali predvsem prekmurske ljudske: Spejvaj nama Katica, Hodiva si kopat gredi dvej, Teče mi vodica, Vsi so venci vejli. Drugi del koncerta je bil vedrejši s slovenskimi ljudskimi in ume-tnimi pesmimi kot so Pomlad, v priredbi Rada Simonitija, Vrtec ogradila bodem, v pri-redbi Jožeta Leskovarja, koro-ško ljudsko — Vuštnejša ja ni, v priredbi Jožeta Leskovarja, Beli cvet — iz filma Moje pe-smi, moje sanje, tudi v priredbi Jožeta Leskovarja. Pevske so jo zapele tudi v angleškem jeziku. Navdušile so tudi z ostalimi pesmimi.
V nedeljskem popoldnevu so številni poslušalci napolnili dvo-rano pri OŠ Krog. Navdušeni so
prisluhnili zborovskemu petju in na koncu pohvalili zbor, saj je od začetka do konca pel suvere-no, s točno intonacijo, enotnimi vstopi, jasno dikcijo, s primer-no dinamiko, agogiko in lepimi zaključki. Zborovodkinja Anka Suhadolnik posveča vsem tem elementom zborovskega petja veliko pozornost. Po izjavah po-
slušalcev je v zadnjih dveh letih Upokojenski ženski pevski zbor PUNGRAD zelo napredoval. Poje ljudske in umetne pesmi v triglasju in štiriglasju.
Z nastopom na reviji odraslih zborov 22. maja bo zbor za-ključil sezono. Po enomesečnih počitnicah bo nadaljeval delo z novim programom.
26
KULTURA
Tone Partljič
na obisku v soboški knjižnici
Aleksandra Grah
V Pokrajinski in študijski knjižni-ci Murska Sobota je potekal lite-rarni večer s pisateljem Tonetom Partličem, ki je zbranim obiskoval-cem pojasnil svoje videnje pisa-teljskega dela, hkrati pa navdušil s pripovedovanjem različnih zgodb.
Literarno srečanje, ki ga je povezoval pomurski literat Milan Vincetič, je zbrane iz-redno navdušilo, saj so lahko spoznali »pravega« Toneta Partljiča. Kot je že v uvodnem govoru ugotovil Vincetič, gre za izredno vsestranskega člo-veka, ki je vrsto let deloval kot učitelj, nato bil dramaturg in umetniški vodja gledališč v Mariboru, Ljubljani.
Tudi prevajal je in prirejal gle-dališka besedila in dramatizi-ral. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev od leta 1983 do 1987. Piše večino-ma satirično dramatiko o so-dobnem življenju, TV drame, scenarije za filme in TV, reali-stično satirične novele in ro-mane o sodobnem slovenstvu, publicistiko ter ureja različne knjižne izdaje.
Kljub različnim vlogam, ki jih je igral v življenju, se še vedno v prvi vrsti čuti kot pisatelj. »Imam se za pisatelja že vse življenje. S 27-imi leti je izšla moja prva knjiga, pri 28-le-tih so mi igrali prvo dramo in od takrat naprej si želim, da lahko berem in pišem,« je dejal pisatelj. Med drugim je
še dejal, da so ga res vsi poklici veselili, še posebej učiteljski. Vendar ga je ta poklic vese-lil samo v razredu, v zbornici nikoli.
TPJ, proizvodnja in prodaja tehničnih plinov d.o.o.
27
ŠPORT
AK Panvita
nadaljujejo z uspešni rezultati
Geza Grabar
Po uspešnih dvoranskih nastopih, ko so štirje mladi murskosoboški atleti kar šestkrat izboljšali državne rekorde, ti odlično tekmujejo tudi na prostem.
Tako je na odprtem prvenstvu Slovenije v dolgih tekih (na atletski stezi) v Domžalah Katja Vrdjuka v starostni kategoriji sta-rejših pionirk na 3000 metrov osvojila tretje mesto in bronasto medaljo; nehvaležni četrti mesti
pa sta si pritekli Simona Sedonja med pionirkami (U 14) v teku na 2000 metrov in mlajša mladinka Sonja Neger na 5000 metrov. Okrog prvega maja pa so se čla-nice in člani kluba v vseh kate-gorijah udeležili tradicionalnega mednarodnega atletskega mi-tinga v avstrijskem Leibnitzu. Osvojili so kopico vidnih uvrsti-tev in osebnih rekordov, izdvaja-mo pa le zmagovalce in mesta na stopničkah. Prva mesta so osvoji-li: pri članicah Tina Jureš na 300 m (39,44), pri članih Dominik Sbüll v skoku v višino (182 cm), v enaki disciplini Adriana Djačkai pri mladinkah (153 cm), v teku na 100 m mladinka Ines Horvat (12,89) in troje prvih
mest pionirja Nina Celeca (60 m ovire, 8,91; met žogice vortex, 52,87; skok v daljino, 552 cm); druga mesta so osvojile mladinki Spela Flegar v metu diska (28,04 m) in Klementina Kisilak v sko-ku v višino (150 cm) ter mlajša pionirka Anja Zadravec v skoku v daljino (415 cm), tretje pa je v mladinski konkurenci pripadalo Danielu Horvatu v teku na 100 m (11,73).
Deseti jubilejni
prekmurski tek zdravnikov
Geza Grabar
Z letošnjim tradicionalni tekom zdravnikov, zobozdravnikov, zdravstvenega osebja, veteri-narjev in farmacevtov ter tudi študentov s teh področij je mi-nilo polnih devet let, odkar tudi zdravniki iz Murske Sobote in okolice - mag. Alojz Horvat, Leon Lang, dr. Mitja Lainščak, Vlasta Petrič in drugi, na atlet-skem stadionu pri OS I in na progi, ki je speljana po bližnjem mestnem parku, sredi aprila ob pomoči Združenja atletskih so-
dnikov Murska Sobota prirejajo priljubljeno stanovsko tekaško športno prireditev.
Udeležba žal tudi letos ni bila primerna jubilejni izvedbi, saj je nastopilo 32 tekmovalk in tek-movalcev. To je sicer nekoliko več kot lani, a krepko pod rekordom izpred nekaj let, ko je nastopilo 46 udeležencev. A nastopajoči so z zagrizenimi in vztrajnimi boji do zadnjega metra tudi letos do-kazali, da niso strokovnjaki samo na poklicnem področju, pač pa
so tudi dobri športniki.
V	moški konkurenci je ne 6,7 kilometra dolgi progi tudi letos, že šestič zapored, zmagovalec po-stal Aleksander Sosterič, zdrav-nik splošne medicine v zasebni ambulanti v Lenartu, na drugo mesto se je uvrstil mag. Alojz Horvat, pulmolog zasebnik z ambulanto v Murski Soboti, sicer doma iz Dankovcev, tretji pa je bil Sobočanec dr. Mitja Lainščak, sicer kot kardiolog za-poslen v bolnišnici Golnik, še-sti pa prav tako domačin Leon Lang, zdravnik splošne medicine z zasebno ambulanto v Murski Soboti.
V	konkurenci žensk, ki so tekle 4,5 kilometra, pa so bile naj-boljše magistra farmacije Irena Aueršperger iz Dolnje Pirešice pri Ljubljani, zobozdravnica Kristina Tozon iz Ljubljane in Jasna Sosterič iz Spodnje Velke. Letos domači organizatorji pred-stavnic iz vrst zdravnic niso imeli.
V odprti kategoriji, sestavljeni iz ostalih zdravstvenih (so)delavcev, sta v svojih starostnih skupinah bila zmagovalca Olga Flisar Holcman in Vinko Pajnhart, oba iz Kroga pri Murski Soboti; v svojih kategorijah pa sta bila najboljša tudi študent Leon Köveš in biolog Saša Babič, oba iz Murske Sobote.
Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki se odražajo s kri-zo v zdravstvu, vzroki zanjo pa so še druge vrste, so tudi z omenjenim zdravniškim tekom v Murski Soboti vsi udeleženci in organizatorji dokazali trdno odločenost in voljo po zdravem načinu življenja. Pravijo, da ni-koli ni razlogov, da ne bi bili fi-zično aktivni tudi na športnem področju.
28

WWW.MOBITEL.SI
29
ŠPORT
Radenski Creativ
ni uspelo priti v prvo ligo
Karlo Vrataric
Po lanskoletnih slabših rezultatih košarkarjev Radenske Creativa in iz-pada v drugo slovensko košarkarsko ligo je moštvo ob novem klubskem vodstvu v novo sezono krenilo zelo optimistično.
Take so pred sezono bile rudi besede predsednika kluba Petra Juteršnika, ki je kot glavni cilj navedel vrnitev v 1. B-ligo. V sta-ro gnezdo sta se zato vrnila stara znanca Marko Meško in Robert Šuran, pod košem pa se je moštvo okrepilo z Borutom Grušovnikom, nekdanjim mladinskim reprezen-tantom in bivšim članom ljubljan-skega Slovana. Ekipo je zapustil Tomaž Novak, medtem ko se je po letu dni odmora v zeleno-beli dres vrnil Davorin Pok.
\ prvenstvo so košarkarji Radenske Creativa krenili odloč-no, o čemer pričajo tudi rezultati
rednega dela sezone, v katerem so izgubili zgolj eno tekmo. »Rezultat ekipe po rednem delu tekmovanja v drugi košarkarski ligi je bil pov-sem v skladu s pričakovanji, vendar je bila igra ekipe v tem delu tek-movanja iz kroga v krog slabša, kar je tudi posledica slabe lige, saj so se igralci podzavestno prilagodili njeni kakovosti. Zmagovali smo s polovično močjo, kar se je po-zneje poznalo v kvalifikacijah za višjo ligo,« o prvem delu prvenstva pravi trener Juteršnik. V sklepni del sezone sta tako krenili po dve ekipi z vzhoda, poleg Radenske Creativa še Bistričani, ter ekipi z zahoda, Portorož in Radovljica. Zaradi poškodb so sledile neko-liko slabše predstave, tako da so Sobočani v kvalifikacijski skupini osvojili le tretje mesto, ki ne po-meni napredovanja.
»V kvalifikacijah, ki so najpo-membnejši del sezone, nismo
osvojili drugega mesta. Vendar moram poudariti, da se nam je v drugem krogu kvalifikacij poško-doval glavni nosilec igre Marko Meško, na tekmi s Portorožem pa še Mitja Majc. V kvalifikacijah smo imeli veliko smole, saj smo bili enakovredni vsem ekipam in bi s popolno ekipo gotovo napredo-vali. Nekateri igralci, ki naj bi bili nosilci igre, niso izpolnili mojih pričakovanj, zato se bomo mora-
li z njimi o njihovi prihodnosti v tem klubu resno pogovoriti,« je o neuspešnih kvalifikacijah dejal Juteršnik. Ker se dve ekipi iz 1. B-lige ubadata z velikimi finanč-nimi težavami in sta tik pred iz-stopom iz lige, pa upanje, da bi se murskosoboški košarkarji v na-slednji sezoni merili z nasprotniki razred više, še vedno ostaja.
ULLEN
GmbH
30
ŠPORT
Kadetinje kluba Pomurje Skiny
tretje v državi
Karlo Vratarič
Čeprav Murska Sobota že nekaj let nima ženske članske košarkarske ekipe, pa mlajše selekcije kluba dosegajo vrhunske rezultate. V aprilu so njihove kadetinje osvojile bronasto medaljo, enako pa je že decembra lani uspelo tudi starejšim pionirkam.
Kadetinje kluba Pomurje Skiny so uspešno nastopale že v prvem delu prvenstva, kjer so tekmovale v vzhodni skupini in se z osvojenim drugim mesto med šestimi klubi uvrstile v drugi krog tekmovanja. Tja so se uvrstile prve tri ekipe vzhodnega in zahodnega dela. V drugem delu sicer niso bile tako suverene, vendar so si vseeno na zadnji tekmi proti Ježici zagotovi-le nastop na zaključnem turnirju četverice. V klubu so uspešno pri-
dobili tudi organizacijo finalnega turnirja, ki je potekal od 9. do 11. aprila.
Domače košarkarice so v polfi-nalnem nastopu izgubile proti Grosuplju z rezultatom 44 : 63, v drugi tekmi pa so branilke naslova Merkur Celje premagale Ježico z 58 :54. V tekmi za tretje mesto sta se tako pomerila Pomurje Skiny in Ježica, po napeti tekmi pa so zma-gale domačinke z 79 : 77. »Tretje mesto je za naš klub zelo velik uspeh. Še bolj pa nas veseli, da je decembra enak uspeh dosegla tudi selekcija starejših pionirk. Torej sta v zadnji tekmovalni sezoni dve ge-neraciji dosegli tretje mesto,« pravi predsednik kluba Darko Kerčmar ter dodaja, da je generacija zelo na-darjena, njen uspeh pa je še toliko večji, ker je konkurenca zelo moč-na, saj imajo nekateri klubi že v tej selekciji kupljene igralke iz drugih domačih sredin ali iz tujine. Ekipo, ki je osvojila tretje mesto v
državi, sestavljajo Alja Samec, Tina Kerčmar, Eva Dora, Laura Jug, Paola Aleksieva, Maja Hajdinjak, Tjaša Car, Viktorija Slivnjek, Patricija Vogrinčič, Jana Vrbančič, Pia Horvat, Urška Juteršnik in Natalija Rebrica, trenira pa jih Davorin Pok. V klubu trenira okrog sto deklic, in sicer v treh ko-šarkarskih šolah in štirih tekmoval-nih ekipah, od sezone 2001/2002 pa nimajo več članske ekipe. Po uspešnem delu pri mlajših selek-cijah v klubu znova rastejo ambi-cije za ustanovitev članske ekipe. »Danes smo tako daleč, da lahko sploh premišljujemo o novi članski ekipi. Seveda pa potrebujemo več sredstev, saj članska liga ni poceni. Mogoče bomo naslednjo pomlad s člansko ekipo poskusno začeli v tekmovalnih tekmah za uvrstitev od sedmega do zadnjega mesta, v sezoni 2011/2012 pa načrtujemo ponovni vstop v prvo slovensko člansko ligo,« pojasnjuje Kerčmar.
Čezmejno športno tekmovanje
v okviru mednarodnega projekta
Geza Grabar
V projekt »Z železno voljo za boljše življenje v obmejnih regijah Slovenije in Madžarske«, ki je sofinanciran s programom čezmejnega sodelo-vanja Slovenija-Madžarska 2007-2013, sta vključeni tudi dve športni tekmovanji.
Dvodnevno tekmovanje v Murski Soboti, ki ga je sredi aprila orga-niziralo domače medobčinsko društvo invalidov, je bilo prvo iz že omenjenega ciklusa dveh (tekmovanje na Madžarskem bo konec tega meseca).
Skupaj se ga je udeležilo 125 delovnih invalidov, ki so na ke-
gljišču v Radencih tekmovali v kegljanju, v prostorih OS I in tamkajšnji telovadnici v pikadu, namiznem tenisu in šahu, na bližnjem atletskem stadionu pa še v atletiki. V večini omenjenih panog so bili boljši gostitelji, ki so osvojili dvanajst od trinajst pr-vih mest. V metu krogle in kopja je bila najboljša Gizela Bencak, med moškimi pa pri krogli Volkar Maksimilian, pri kopju pa Franc Kustec. Zmagovalca v metu diska sta bila Zorjana Kurbos in Rudolf Horvat, v ke-gljanju Jelka Orban, v pikadu Marija Voroš in Ladislav Voroš, v namiznem tenisu Stefan Kuhar, v šahu pa Marija Barber in Janko Brunčič.
Kot je izpostavila Magdalena Marton iz Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki je nosilec projekta, je cilj projekta olajšati vsakdanje življenje in-validom z zdravim življenjskim slogom, zagotavljanjem pogojev za kakovostno življenje, pomo-čjo pri ponovnem vključevanju v družbo, zmanjšanjem predsod-kov v družbi in pomočjo pri za-poslovanju. Z vzpostavitvijo čez-mejne mreže in informiranjem invalidov o zdravem življenjskem slogu naj bi se med njimi utrdil tudi družbeni stik, zmanjšala informacijska neenakost ter se ohranili tudi tradicionalni ljud-ski poklici.
31
ŠPORT
Pri Muri 05 že tečejo priprave
na novo sezono
Karlo Vratarič
Nogometaši Mure 05 so v spomla-danskem delu prvenstva dosegli ob-stanek v ligi. V klubu po dopolnitvi vloge pričakujejo pridobitev tekmo-valne licence za prihodnjo sezono.
Pomlajeno moštvo Mure 05 je uspešno zaključilo spomladan-ski del prvenstva, saj je izpolnilo osnovni cilj — obstanek v ligi. »Moštvo so sestavljali domači igralci in obstali smo v ligi, zato sem mnenja, da smo zastavljene cilje dosegli. Igralci so se s profe-sionalnim odnosom izkazali tako na treningih kot na tekmah. Če upoštevamo vse težave, ki smo jih imeli, kakovost kadra in ne-izkušenost nogometašev, smo lahko z doseženim zadovoljni. Srečen sem, da smo ljubitelje nogometa v Prekmurju, ki so
verjeli v nas, zadovoljili,« pravi trener in vršilec dolžnosti direk-torja Stanko Maučec. Če smo po koncu sezone lahko zadovoljni, da obstanek Mure 05 ni bil niti vprašljiv, pa ne moremo biti za-dovoljni z nekaterimi predstava-mi, ki so se končale z visokim porazom. O nestalnih predsta-vah trener Zlatko Gabor pravi: »Prvenstvene tekme smo odi-grali v zelo spremenljivi formi. Kontinuitete v igri nismo mogli doseči, ker smo mlado ekipo se-stavili na novo. Tako so v prvi enajsterici nastopili štirje, včasih tudi pet mladincev, zato so bila nihanja pričakovana. Se dodaten vzrok pa je ritem tekmovanja, saj smo polovico prvenstva odigrali v ritmu nedelja-sreda-nedelja, ob tem pa je večina mladincev ob sobotah igrala še za mladinsko moštvo.«
V času nastajanja prispevka še ni uradno znano, ali bo Mura 05 pridobila licenco za nastopa-nje v drugi ligi, po zagotovilih predsednika kluba Miroslava
Topiča pa so postorili vse, kar je bilo zahtevano ob dopolnitvi vloge, zato pričakujejo odobri-tev licence. Od nje bodo odvisne vse nadaljnje aktivnosti, že zdaj pa v klubu pripravljajo načrte za prihodnjo sezono. »Osnova ekipe ostaja. Se naprej se bomo osredotočili na igralce naše mla-dinske šole in iz prekmurskega nogometnega prostora. Precej bivših mladincev iz Murine no-gometne šole igra v pomurskih tretjeligaših, številni med njimi pa so na našem seznamu želja. Z njimi bomo opravili razgovo-re in upamo, da se bomo lahko uspešno dogovorili. Ob tem si želimo v klub pripeljati dva do tri kakovostne, izkušene igralce, ob katerih se bodo naši mladi upi kakovostno kalili. Upam, da se bomo v naslednji sezoni s tako ekipo uspešno borili za vrh druge lige,« pravi Maučec.
Rokoborca Kuhar in Šernek
že razmišljata o Moskvi
Karlo Vratarič
Sredi aprila se je končalo evropsko prvenstvo v rokoborbi, na katerem sta nastopila člana murskosoboške-ga kluba Jure Kuhar in Dejan Šernek. V vodstvu slovenske reprezentance so z doseženim zadovoljni, misli pa so že usmerjene na septembrsko svetovno prvenstvo.
V Bakuju, prestolnici Azerbajdžana, se je bolje odre-zal tri leta starejši Jure Kuhar, ki je tokrat nastopil na že če-trtem evropskem prvenstvu. V kategoriji do 74 kilogramov je po uvodni zmagi nad Grkom Manoulidisom Kuharja zaustavil Hrvat Starčevič, tak rezultat pa je med štiriindvajsetimi tekmovalci zadostoval za deseto mesto, kar je Kuharjeva najboljša uvrstitev na evropskih prvenstvih.
Mlajši Dejan Šernek, ki nastopa v kategoriji do 84 kilogramov, ni imel sreče pri žrebu, ki mu je namenil Rusa Mišina, enega najboljših rokoborcev zadnjega desetletja in lanskoletnega sve-
tovnega prvaka. Po porazu proti Mišinu, ki je na koncu osvojil drugo mesto, je Šernek izgu-bil tudi v repasažu s Slovakom Mihalikom. Za Šerneka je bilo to prvo člansko evropsko prven-stvo, med šestindvajsetimi tek-movalci pa je na koncu zasedel 19. mesto.
V slovenski rokoborski reprezen-tanci so že vse misli usmerjene na septembrsko svetovno prven-stvo v Moskvi. Bazične priprave v Murski Soboti, kjer bo pouda-rek na moči in kondiciji, že po-tekajo in bodo trajale en mesec. Točen potek priprav v nadalje-vanju še ni povsem dorečen. V igri so dvotedenske priprave na
Švedskem, ki se jih bodo najver-jetneje tudi udeležili, odloča-jo pa se še med enomesečnimi pripravami v Ameriki ali dvote-denskimi pripravami v Ukrajini, odločitev pa bo odvisna tudi od finančnih sredstev. Zaključne priprave bodo verjetno spet opra-vili z Madžari, Srbi in Hrvati v Beogradu. Predvidevajo, da bi se do svetovnega prvenstva udeležili treh turnirjev: prvi bo že v začet-ku junija v Nemčiji, od odločitve glede kraja priprav pa je odvisna tudi udeležba na julijskem tur-nirju v Ukrajini, do prvenstva pa imajo na voljo še turnirja na Poljskem in v Romuniji.
32
GASILCI
Ministrica za obrambo
med pomurskimi gasilci
Geza Grabar
Dr. Ljubica Jelušič se je s sodelavci z obrambnega ministrstva srečala v gasilskem domu v Murski Soboti Uer se seznanila z njihovo organizirano-stjo, delovanjem, uspehi, težavami in načrti.
Že na dvorišču gasilskega doma so jo pozdravili najvidnejši pred-stavniki Gasilske zveze Slovenije s predsednikom, častnim pred-sednikom in poveljnikom Antonom Korenom, Ernestom Eöryjem in Matjažem Klaričem kakor tudi drugi pripadniki sis-tema zaščite in reševanja (Civilne zaščite, policije, vojske), predse-dniki in poveljniki vseh 21 po-murskih gasilskih zvez, regijski gasilski poveljnik Dušan Utroša in številni drugi. Tudi župan Anton Stihec.
Kot je dejala ministrica, se le redkokdaj zgodi, da se na enem mestu zbere toliko odgovornih predstavnikov gasilcev, ki so najpomembnejši člen v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. 242 pomurskih gasilskih društev kljub številnim gasilskim zvezam deluje homogeno in v skupnem cilju pomagati ljudem ob različ-nih nesrečah.
Potem ko je regijski poveljnik predstavil pomursko gasilstvo — v pripravi materialov je ob njem sodeloval tudi predse-dnik GZ MO Murska Sobota Stefan Barbarič, ki v 27 občinah štirih upravnih enot v že ome-njenih 242 gasilskih društvih šteje 18.518 gasilcev in gasilk, ki razpolagajo s 353 različnimi tipi gasilskih vozil, kar nedvo-mno predstavlja tudi v Pomurju naj večjo silo za zaščito, reševanje in pomoč, so tudi v nagovorih predstavniki gasilcev opozorili na
svoj že vrsto let največji problem - neurejen status gasilca, zlasti v odnosu do delodajalcev v prime-ru nesreče ali požara. Pomurski gasilci, ki jim tako pomemben obisk po eni strani pomeni pri-znanje za njihovo dosedanje delo, po drugi pa tudi motivacijo za svoje poslanstvo vnaprej, so izrazili željo, da bi se v prihodnje za pridobitev različnih specialno-sti izobraževali v bližnjih Pekrah pri Mariboru, in ne na Igu pri Ljubljani. Slišali smo tudi, da so ob solidni opremljenosti in dobri usposobljenosti gasilci profesio-nalci, ki svojo dejavnost opravlja-jo prostovoljno.
Ob mag. Borisu Balantu, direk-torju Uprave za zaščito in reše-vanje, se je tudi župan Anton Stihec s pohvalami obrnil na gasilce, zlasti na tiste v Mestni občini Murska Sobota, katerih delo najbolj pozna ter jim pri opremljanju in usposabljanju izdatno pomagajo tudi s sredstvi iz občinskega proračuna. Oba sta se strinjala, da Pomurje pome-ni enega gasilsko najbogatejših delov v Sloveniji, saj skorajda ni kraja, kjer ne bi delovalo ga-silsko društvo. Zaradi različnih vrst nesreč - v zadnjem času so v ospredju naravne z neurji in točo, jim priznavajo prostovolj-ni gasilski status splošnega reše-valca v družbi, a je njihovo delo po prepričanju obeh še premalo cenjeno in sploh ni ovrednoteno. Ministrica, ki se zaveda vloge in
pomena gasilcev, ki so doslej ne-posredno sodelovali v domala v vseh reševalnih akcijah in sanaciji posledic pri različnih nesrečah, po drugi strani pa so gasilci tudi pomembni branitelji pri ohra-njanju slovenske zgodovine, vre-dnot, kulture in nenazadnje tudi državnega ozemlja, jim je za nji-hov doprinos globoko hvaležna. Napovedala je, da naj bi vlada že pred poletnimi počitnicami dopolnila oziroma spremenila Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerem naj bi uredili prav neurejen odnos med prostovoljnimi gasilci in nji-hovimi delodajalci. Vendar vseh teh relacij omenjeni zakon ne bo rešil, pač pa bo treba spremeniti tudi druge zakone, vezane na po-dročje zaposlovanja, dohodnine, davčnih olajšav ter ugodnosti pri pokojninskem in invalidskem za-varovanju. Izpostavila je tudi, da je prav v Pomurju število vseh tistih, ki skrbijo za varnost ljudi in njihovega premoženja, najve-čje, kar jo še posebej navdušuje.
33
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: DANIEL FICKO
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. maja 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: A na Pravdič,
Štefana Kovača 17, 9000 M. Sobota.
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
34

22.05.2010 Ob 20.00	VLADO KALEMBER Vstop prost	Kegl City (BTC) Murska Sobota
22.05.2010	ZAKLONIŠČE PREPEVA	MAXIMUS
Ob 20.00	z gostom VLADO PILJA ex. LEPI DASA Vstop prost	Murska Sobota
29.5.2010 Ob 22.00	Koncert skupine Black Ballon (fusion jazz)	MIKK Murska Sobota
5.6.2010 ob 10.00	Koncert profesorjev glasbene šole Gornja Radgona	Grajska dvorana Murska Sobota
	LUDWIG WILDING: Vizualni fenomeni	Galerija
		Murska Sobota
22.5.2010 11.00-17.00	DRUŽINSKI PIKNIK	Soboški park
28. in 29.05.2010	SOBOŠKI BOGRAČ FEST Tradicionalno tekmovanje v kuhanju bograča	Hotel Diana Murska Sobota
01.06.2010 ob 18.00	KITARSKA DELAVNICA »PRVI PRIJEM« Celoletna kitarska delavnica, mentor Tadej Ropoša, vsak torek ob 18.00	MIKK Murska Sobota
02.06.2010 ob 16.00	MIKKOVA LIKOVNA DELAVNICA Celoletna likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar, vsak torek ob 16.30 (risanje) in sredo ob 16.00 (slikanje) ter 16.30 (risanje) v lik. Uč. I. OŠ M. Sobota.	OS I Murska Sobota
27.5.2010 Ob 19.00	Dan islamske kulture (potopis, kulinarika, glasba)	MIKK Murska Sobota
05.06.2010 Ob 10.00	BOBNARSKA DELAVNICA »GOVOREČI BOBNI« Celoletna bobnarska delavnica »Govoreči bobni«,mentor Miran Celec, vsako soboto ob 16.00 v zaklonišču za trgovino »Park« v M. Soboti.	Zaklonišče trgovine Park Murska Sobota
1.6,2010.-30.6.2010 Ob 16.00	Brezplačna začetna delavnica AutoCad (možnost prijave do zasedenosti)	MIKK Murska Sobota
05.06.2010	KOLESARSKI MARATON IPA-MAXIMUS Več informacij na blagajni kina, recepciji bowlinga in na e-mail naslovu: ksenija.arzensek@komunika.si	
Od 11.06.2010	PRENOS SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA NA VELIKEM PLATNU pred restavracijo Sklejca	Restavracija Sklejca
Mestna občina
MURSKA SOBOTA
vabi vse družine, v soboto, 22. maja 2010, med 11.00 in 17.00 na
DRUŽINSKI PIKNIK 
 V SOBOŠKEM PARKU!
PROGRAM BOSTA POVEZOVALA IN VAS ZABAVALA: PRIMOŽ IN MIRAN
BIBA BUBA BAJA - Murski val v živo
USTVARJALNE DELAVNICE
ZABAVNE IGRE ZA VSO DRUŽINO
PRIJAZNE MASKOTE
NAPIHLJIVA IGRALA ZA SKAKANJE
PREDSTAVITEV MODELARJEV IN TABORNIKOV
ZASTONJ SLADOLED IN VELIKO MAJHNIH PRESENEČENJ
NASTOP DAMJANE GOLAVŠEK