kulturno - politično glasilo '
s vstopnih
NAROČITE V
»NAŠEM TEDNIKU”
pravočasno oglas
ZA KOROŠKI SEJEM
domačih dogodkov
4, leto / števMka 30	V Celovcu, dne 24. julija 1952
Cena 1 šiling
Živa skupnost
Dne 18. julija t. 1. dopoldne je bila na celovškem kolodvoru slovesnost, ki naj bi pokazala, da je le v sporazumnem in skupnem delu dano jamstvo za gospodarski napredek, za mir in svobodo med narodi.
Na celovški kolodvor je pripeljal kot na prvo avstrijsko postajo Evropski vlak. Gotovo ni bilo namenoma, da je prispel ta vlak najpreje na svoji poti po Avstriji v Celovec, je pa to značilno. Tu na narodnostni meji in pri vseh značilnih koroških razmerah najbolj živo občutimo, kako so resnične besede, ki jih je ob otvoritvi Evropskega vlaka na avstrijskih tleh povedal šel specialne misije za gospodarsko sodelovanje v Avstriji gospod C. E. Meycr. Dejal je: »Sebični interesi, narodna domišljavost in ^nestrpnost, okostenelost v lokalnem mišljenju, vse to je velika oviia na poti k pr;tvi skupnosti. Brez najožjega sodelovanja' vseh ni mogoče za trajno doseči blagostanja na trdnih temeljih.
In avstrijski predstavnik v uradu zveznega kanclerja za ERP-zadcvc, bivši minister prof. dr. Taucher, je dejal: »Integracija, to je neokrnjenost, neodvisnost Evrope je predpogoj za varno bodočnost, ta integracija pa je možna samo ob skupnem m iskrenem sodelovanju vseh.”	t .
Evropski narodi so preživeli v zadnjem desetletju tako tragedijo, da je ne morejo in je ne bi smeli nikdar pozabiti. Nikdar pa tudi ne bi smeli pozabiti, kdo in kaj je to tragedijo zakrivilo.
Gotovo, je bil zadnji vzročnik te evrop-ske tragedije nacizem. Toda nacizem m nastal v enem dnevu, tudi ne v enenr deset, let ju. Njegove korenine segajo bolj glo-: boko, bolj daleč nazaj. Da je nacizem mogel tako bujno pognati tudi na Koroškem, ima svoj vir v zgodovini. Klice tega zla so bile tudi na Koroškem in kakor vse ugleda,
niso še mrtve.	...
Načelo in temelj nacizma, ki je razrušil Evropo in ki je s tem poklical komunizem v Evropo, pa je nadvlada enega naroda nad vsemi drugimi. To je pravica sile, za-metavanjc načel morale, teptanje enako-pravnosti, zavračanje načel krščanstva. V tem si podajata roki nacizem m komu-
Ko so pretekli petek na celovškem kolodvoru tudi zastopniki koroške deželne vlade slovesno poudarjali, da je danes le na složnem in skupnem delu mogoče graditi bodočnost, smo se morali nehote vprašati: Ali mislijo gospodje resno na to, kar so izgovorili v navzočnosti predstavnika Združenih držav ali pa so to spet samo besede?
Že mnogokrat smo naglasili, da smo Slovenci na Koroškem vedno bili in da smo pripravljeni doprinesti vse, da pridemo do znosnih razmer med obema narodoma. Zato pa je treba pripravljenosti in to iskrene pripravljenosti tudi na drugi strani, treba je ne samo besed, treba je nekaj vec treba je ustvariti in omogočiti skupno delo. To pa je mogoče samo na temelju prizna-nja popolne cnakpravnosti.
Ne moremo smatrati kot akt priznanja enakopravnosti navodila koroškega deželnega glavarja, kako naj ugotavljajo obče-valili jezik na Koroškem, lo navodilo m samo omalovaževanje, to je sincscnjc vseh temeljnih pravic, ki so zagotovljene vsa kemu narodu in tudi Slovencem na 01 ® škem ne samo v avstrijski ustavi, ampa tudi v mednarodnih določilih.
Ne moremo smatrati kot akt priznanja enakopravnosti navodila Kmetijske zboi-nice, kdo more dobiti slovensko prilogo njenega uradnega glasila.
Ne moremo smatrati kot akt priznanja enakopravnosti, ako nastaja nova gonja jnoti dvojezični šoli, ako nimajo Slovenci na Koroškem ne kmetijske ne srednje šole.
Evropski vlak jc simbol žive skupnosti, skupnosti vseli narodov. Najlepšo priliko,
Slovenskim kmetom
Uradno glasilo Koroške kmetijske zbornice „Der Kamtner Bauer” objavlja v št. 29. z dne 19. julija t. 1. poziv, da sc javijo vsi oni slovenski kmetje, ki želijo prejemati slovensko prilogo omenjenega lista.
Glavna skupščina Kmetijske zbornice jc sklenila, da dobi list „Der Karntner Bauer” od 1. julija t. 1. naprej štirinajstdnevno vsak član Kmetijske zbornice brez-jdačno. Ker je bilo na seji Glavne skujrščinc Kmetijske zbornice tudi sklenjeno, da ima list „Der Kamtner Bauer” slovensko prilogo, bi bilo tudi povsod na svetu razumljivo, da dobijo to prilogo vsi kmetje na jezikovno mešanem ozemlju. To ozemlje je z uredbo o dvojezični ljudski šoli točno določeno.
Izdajanje lista „Dcr Karntner Bauer” plačuje Kmetijska zbornica iz dohodkov zbornice. Te so pa zbornične doklade, ki jih plačujejo kmetje iz jezikovno mešanega ozemlja ravno tako kakor kmetje nastrnjeno nemškem ozemlju koroške dežele.
Pri zadnjih volitvah v Kmetijsko zbornico so glasovali slovenski kmetje za listo Kmečke gospodarske zveze, za listo Koroš kc kmečke zveze (Baucrnbund), za listo Dclavsko-kmečke zveze (Arbeitsbauembund) in nekateri tudi za listo Samostojnih kmetov (Unabhangige Bauernschaft).
Volitve so bile tajne in zato ne more nikdo pod eno ali drugo obliko zahtevati, naj se kmetje izjavijo, za katero listo so glasovali.
Poziv Kmetijske zbornice kmetom, naj se izjavijo z dopisnico, ako želijo slovensko prilogo, je bil izdan brez vednosti in brez pristanka zastopnikov Kmečke gospodarske zveze v Kmetijski zbornici.
Zato svetujemo vsem slovenskim kmetom, da tega poziva Kmetijske zbornice za sedaj ne upoštevajo. — Pravočasno bomo sporočili vsem slovenskim kmetom, kaj naj ukrenejo.
NARODNI SVET KOR. SLOVENCEV	KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
Na Bližnjem vzhodu
Ni še potekel en mesec, bilo je dne 2. julija, ko je sestavil v Egiptu novo vlado Husein Siry paša. Takrat- je bilo splošno prepričanje, da je to neka ugoditev Vel. Bri-. taniji, s katero bi hotel priti Egipt do znosnega razmerja. Tudi so mislili, da bo no,vi ministrski predsednik razpisal nove ^volitve v parlament, kjer bi verjetno dobil večino za sebe, saj bi bilo čudno, da bi vladna stranka ne dobila večine.
Toda nenadoma je moral novi ministrski predsednik odstopiti in vlado jc sestavil prejšnji ministrski predsednik Hilali paša. Najnovejše vesti pa poročajo, da je tudi ta vlada že morala napraviti mesto drugi vladi.
TUDI V PERZIJI...
V Teheranu, glavnem mestu Perzije, je parlament izglasoval prejšnjemu ministrskemu predsedniku dr. Mohamedu Mossa-dequ nezaupnico in vladar Perzije je poveril sestavo nove vlade Ghavamu Es Sulta-nch-u. Ta je dobil tudi v parlamentu zaupnico in samo štirje glasovi so bili za Mossadcqa. Komaj pa je prevzel novi ministrski predsednik vladne posle, so se začeli nemiri po Teheranu in so se razširili nato po vsej državi. Prebivalstvo je označilo novega ministrskega predsednika kot prijatelja Velike Britanije, ki bo prodal perzijske koristi. Res je novi ministrski predsednik izjavil, da se želi pogajati z Ve-
liko Britanijo zaradi ureditve petrolejskega vprašanja.
Nemiri so se medtem nadaljevali in so postajali'vedno bolj nevarni, ker so že pokazali tudi ost-proti vladarju, ako ne postavi-spet Mosšadeqa ija, prejšnje mesto. Pri teh nemirih je bilo v Teheranu mrtvih nad 20 oseb in v vsej Perziji nad 300. V tem se je spet sestal perzijski parlament in sedaj je izrazil Mossadequ zaupnico skoraj soglasno. Perzijski šah je sprejel odstop pardnevnega ministrskega predsednika in spet poveril sestavo vlade dr. Mohamedu Mossadcqu.
Ko je prebivalstvo zvedelo, da jc spet poverjena sestava vlade dr. Mossadequ, je to vest sprejelo z velikanskim navdušenjem. Ljudje, ki so se še malo preje po ulicah pretepali in streljali, so se začeli objemati in vse mesto jc bilo naenkrat v zastavah.
PERZIJSKI USPEH
Medtem je te dni odločilo mednarodno razsodišče v Den Haagu, da ni pristojno za odločanje v perzijsko-britanskem petrolejskem sporu. To smatrajo kot velik perzijski uspeh, ker je perzijska vlada vedno trdila, da razsodišče v Den Haagu ni pristojno za odločanje o tem sporu. Že dne 26. maja 1951 je predložila Anglija ta spor v obravnavo mednarodnemu razsodišču in zahtevala za Anglo-iransko petrolejsko družbo odškodnino v znesku 500 milijonov funtov (preko 30 milijard šilingov).
Za pravično razdelitev dobrin
Papež Pij XII. je naslovil na konferenco v Dijonu na Francoskem, kjer razpravljajo o socialnih vprašanjih, pismo, v katerem jasno opredeli stališče Cerkve do vprašanja razdelitve dobrin. V pismu pravi:
»Delavci morajo biti pravično udeleženi pri razdelitvi gospodarskih dobrin. Vedno večji izdatki za luksus so v ostrem nasprotju z revščino velikega števila prebivalstva v
da to v resnici pokažejo, imajo sedaj oblasti na Koroškem. Naj ne mislijo, da bodo ustvarili skupnost in enakopravnost šele na pokopališčili. To jc mrtva skupnost. Mi pa zahtevamo živo skupnost, kakor jo predstavlja Evropski vlak in kakor jo zahtevajo vsi svobodni narodi Evrope.
mestu in na podeželju. Naš smoter (cilj) jc doseči pravično razdelitev bogastva sveta.
Sadovi dela morajo biti v korist vsem.
Oni del socilanega proizvoda, do katerega ima vsak pravico, naj bi bil v skladu z dostojanstvom človeške osebe in naj bi zagotavljal vedno večjemu številu ljudi možnost, da si pridobijo neodvisnost in varnost osebnega premoženja.
Gospodarsko politiko mora sicer javna oblast uravnavati, toda ne sme preprečevati osebne podjetnosti. Država mora vskladiti delo vseh razredov družbe, da tako poveča splošno blagostanje. Nikdar pa nc sme državna politika iti tako daleč, da bi zaradi kolektivne varnosti bila ogrožena varnost posameznika ali pa obstoj družine.”
KRATKE VESTI
Zapadne velesile nameravajo verjetno podvzeti nove jroizkuse, kako bi pripravile vlado v Moskvi,, da odgovori na njihovo noto zaradi avstrijske državne pogodbe.
Začetkom avgusta odpotuje avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber v Brazilijo. Verjetno se bo razgovarjal, kakci bi tudi latinske države Južne Amerike pod-prle avstrijski predlog pri Združenih narodih o čimprejšnji izgotovitvi avstrijske državne pogodbe.
Od letošnjega pridelka krušnega žita bodo dobili mlini po dosedanji cenitvi okrog 300.000 ton, torej za 80.000 ton več kakor lansko leto, kar je posledica višjih cen za žito in razmeroma dobre letine. Uvoziti bo treba še približno 450.000 ton krušnega žita.
Od 7. avgusta dalje je povišana obrestna mera za vloge v vseh avstrijskih denarnih zavodih za pol odstotka. Od tega dne naprej so obresti za nevezane vloge 4%, za vloge z šestmesečno odpovedjo 41/a% in za vloge z dvanajstmesečno odjrovcdjo 5%.
Ameriška gospodarska misija za Avstrijo (MEC) jev okviru ameriške jromoči za Avstrijo odobrila vsoto 500.000 dolarjev za izbolšanje pridobivanja železne rude na Erzbergu na Zg. štajerskem.
V	New Delhi v Indiji je bila podpisana trgovska pogodba med Avstrijo in Indijo. Avstrija bo izvozila v Indijo razne rude, papir, železo, stroje, dizel-motorje, kemične in farmacevtske proizvode. Iz Indije pa bo Avstrija dobila manganovo rudo, začimbe, usnje in kože ter preproge.
Dne 18. avgusta se bodo nadaljevali v štajerskem zdravilišču Gleichenberg razgovori med zastopniki Avstrije in Jugoslavije zaradi ureditve malega obmejnega prometa. in zaradi ureditve vprašanja dvolastnikov.
Dosedanji ameriški poslanik v Avstriji Walter J. Donnelly je bil imenovan za ameriškega visokega komisarja v Zapadni Nemčiji, Za ameriškega poslanika in visokega komisarja v Avstriji je bil imenovan Lle-welly.n E. Thompson, doslej ameriški lega-cijski svetnik v Rimu.
Pri železniški nesreči pri železniški postaji Hieflau se je pri dviganju vagona prevrnil še četrti vagon proti reki Aniži (Enns). Tako sta sedaj dva vagona v valovih, dva pa na robu reke. Ugotovljeno je, da pri nesreči ni bilo nadaljnjih žrtev v valovih reke.
Ko je vozil berlinski avtobus v petek popoldne med krajema Mallnitz in Ober-vellach na Zg. Koroškem proti Millstatt-skemu jezeru, je odpovedala zavora in avtobus sc je prevrnil preko tri metre globokega nasipa, šest oseb je bilo mrtvih, vsi ostali izletniki — 16 oseb — pa so bili težje ali lažje ranjeni.
V	Parizu so se sestali predstavniki držav, ki so članice zapadno-cvropskc zveze težke industrije.
Dosedanji prefekt v Genovi, dr. Gio-vanni Vitelli, je prispel v Trst, da bi nastopil svojo službo kot generalni direktor za civilne zadeve v angloameriškem območju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zdravstveno stanje žene argentinskega predsednika, Evitc Peron, se jc po poročilih iz Buenos Aires-a še naprej poslabšalo. Splošno sodijo, da boluje Zvita Peron na raku.
Potres jc prizadel močno japonski mesti Osaka in Koto. Veliko število hiš je porušenih, devet oseb je mrtvih, preko 150 pa ranjenih.
V	Kaliforniji v Združenih državah je izredno močen potres napravil veliko škodo. Mesto Tehachapi, ki šteje akrog 2000 prebivalcev, je skoraj popolnoma porušeno. V mestu Los Ageles so nastale razpoke do 70 cm v cestnem tlaku, število smrtnih žrtev je okrog 15.
Politični teden
Po sveta ...
Medtem ko ves športni svet zasleduje z največjim zanimanjem olimpijske igre na Finskem — na tisoče mladih ljudi vseh narodov in ideologij tekmuje za športna odlikovanja — je seveda tudi časopisje za nekaj časa stopilo v službo*olimpijske ideje miru in bratstva med narodi. Manj je prostora za politiko in očitke. In če bi nesrečne Koreje ne bilo, bi mogli dejstvo, da sta si na finskih športnih igrah Vzhod in Za-pad podala roki, zaznamovati kot precejšnje olajšanje v večnem strahu narodov pred novimi vojnami.
»Tekmovanje” v Panmundžonu ni privedlo še do kake otipljive rešitve. Pogajajo se že dolge tedne »tajno”. Del svetovnega časopisja le vztrajno ponavlja, da bo prišlo do končnega miru in da gre zgolj le še za to, kako bi obe strani rešili svoje prestiže.
Kitajska vlada v Pekingu je pristala na ženevske sklepe o vojnih ujetnikih. Vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov je bilo najhujše sporno vprašanje med nasprotnikoma. Po pekinški izjavi je končno podan temelj za zadovoljno rešitev za obe strani. Kitajci in Severnokorejci zdaj ne bodo vztrajali na prisilni izmenjavi tudi tistih ujetnikov, ki se iz idejnih ali drugih razlogov ne marajo vrniti v svojo komunistično domovino. Te bodo poslali v Indijo in indijska vlada je že dala svoj pristanek na to. Sploh je — kakor sodijo nepristranski opazovalci — največja zasluga vprav indijske vlade, da so Kitajci popustili. Nehru ni od vsega početka spopada na Koreji zamudil niti trenutka, da ne bi vplival po-mirujujoče na obe strani.
Amerikanci še ne verjamejo prav prvim lastovkam miru. To pa radi tega, ker je že toliko tudi »mirovnih golobov” letalo po svetu, ne da bi miru bili kaj koristili. Nadalje trdijo iz krogov UNO poveljstva na Daljnem vzhodu, da se ne bodo več pustili uspavati z dolgotrajnimi pogajanji in da so težki napadi UNO letalstva na nasprotnikovo oborožitveno industrijo do-vodj jasen dokaz, da nasprotniku ne mislijo več dovoljevati »oddihov” in čakati, da bo spet zbral svoje vojaške sile za napad.
Dramatična borba Eisenhower—Taft
še vedno odmeva v politični javnosti
Razkol v republikanski stranki, ki je grozil privesti do razcepa, skušajo sedaj poravnati. Iz obeh taborov se slišijo glasovi uglednih politikov. Senator Wiley je pozval republikanske voditelje, naj vsaj zunanjepolitično postavijo nadstrankarski program. V tem oziru je Taftovo krilo bitko povsem' izgubilo, ker je jasno, da bo ameriški narod glasoval za program, ki vsebuje tudi izpolnitev obveznosti do izven-ameriških zavezniških držav, kakršnega je zastopala vseh zadnjih 20 let demokratska strnka pod Rooseveltom in Trumanom.
Te dni pa se je pričel v isti dvorani v Chikagu — kot pred 14 dnevi republikanski — kongres demokratske stranke. Demokrati pa razen Trumana nimajo nobenega velikega politika, ki bi se mogel meriti z Eisenhowerjem. Tudi nobeden od sedanjih kandidatov nima večine in tolike zaslombe med delegati, da bi mogel računati na izvolitev. V jeseni bodo potem volitve in od izvolitve pa do službenega nastopa novega predsednika bo trajala kritična doba v ameriški državni politiki, ker bo stari predsednik le še formalno na oblasti, novi pa šc ne bo izvrševal svoje oblasti.
Potnikom v Italijo
Večkrat se potniki, ki prihajajo iz Italije, pritožujejo nad postopanjem obmejnega carinskega osobja na obmejnih postajah Vrata-Megvarje in Podklošter. Te pritožbe pa so večinoma neupravičene.
Blagovni promet z inozemstvom je urejen s posebnim zakonom iz leta 1951 in za uvoz blaga je potrebno dovoljenje. Brez dovoljenja in brez plačanja carine smejo imeti potniki s seboj le toliko živil, kolikor je potrebno za potovanje. Po mednarodnih carinskih določilih pa sme imeti vsak potnik s seboj največ enolitersko steklenico (odprto) vina. To velja seveda samo za odrasle.	t
Tudi ostalih* potrebščin za potovanje (obleka, proviant za potovanje itd.) sme imeti potnik s seboj le toliko, kolikor je potrebno za potovanje. Za blago preko te potrebe morajo zahtevati obmejni carinski pregledniki plačilo carine.
V	Evropi še vedno ni prišlo do razčišče-nja spora med Sovjetsko zvezo in Švedsko v zvezi sestrelitvijo dveh švedskih letal po sovjetskih lovcih. Sovjeti niso pristali na skupno komisijo, ki bi raziskala vzroke in potek dogodka, švedsko časopisje je pisalo dokaj odločno in prvikrat so se po evropskem časopisju pojavili članki o moči švedskih oboroženih sil, ki so po teh poročilih najmočnejše in najbolj moderno oborožene v zapadni Evropi.
Voditelji Vzhodne Nemčije so v zadnjih tednih večkrat poudarili potrebo po »močni ljudski armadi” in zapadno časopisje ocenjuje to bodočo armado na 300 do 400 tisoč vojakov, od katerih je v sedanjih policijskih enotah nad 60.000 že izvežbanih.
V	Zapadni Nemčiji pravijo na to, da bodo kot protiutež prvi letnik vojakov vpoklicali že naslednje leto, torej takoj po ratifikaciji »generalne pogodbe”.
... in pri nas v Avstriji
Predno je odšel avstrijski parlament na počitnice se je še izkazal in je sprejel še celo vrsto zakonov. Seveda je bilo že vse preje pripravljeno v posameznih odborih in na seji poslanske zbornice so bili po kratkih govorih zastopnikov posameznih skupin zakoni sprejeti kakor so bili pripravljeni.
Med drugimi je bil sprejet zakon o spremembi določil obrtnega reda.
S tem je zagotovljena v obrti pravica svobodne konkurence in za začetek posamezne obrti ni več treba, kakor doslej, vseh mogočih izjav in pritrditev obrtne zbornice in številnih oblastev. Poostrene pa so v novem zakonu določbe o usposobljenosti onih, ki hočejo začeti s kako obrtjo.
Nadalje je bil sprejet zakon o spremembi kazenskega reda, zakon o poklicni izobrazbi kmetov in kmečkih delavcev (ta zakon morajo še sprejeti deželni zbori) in pa zakon o zvišanju davka na pivo in davka na prosto žganjekuho za domačo uporabo ter davka na potrošnjo vina.
Nadalje je parlament sprejel na znanje poročilo vrhovnega računskega dvora o poslovanju podržavljenih bank, kakor tudi pojasnilo bank samih. Pri tej razpravi so socialisti zahtevali strožje državno nadzor-
stvo poslovanja podržavljenih bank. Proti temu predlogu pa so bili poslanci OcVP in poslanci VdU in je bil tako predlog socialistov odklonjen. Še pred tedni bi odklonitev kakega predloga ene izmed obeh vladnih strank v parlamentu pomenila konec koalicije in nove volitve. Danes pa so razmere že take, da najbrž nobena vladna stranka ne bo poizkušala izsiliti volitev pred zakonitim rokom, ki je v letu 1953.
Nadalje je bil sprejet zakon o zaposlitvi invalidov ter zakon o preskrbi vojnih žrtev. Po dosedanjem zakonu je potekel z 31. decembrom lanskega leta rok za prijavo zahtev po tem zakonu. Ta rok je sedaj podaljšan za eno leto. Zahteve same pa je mogoče uveljaviti še eno leto potem ko je stopil novi zakon v veljavo, torej bo mogoče prijaviti zahteve nekako do septembra leta 1953. Novi zakon določa odškodnino za vse, ki so bili zaprti ali pa v koncentracijskih taboriščih. Pravico na povračilo teli odškodnin imajo tudi vdove vojnih žrtev in pa otroci, v posebnih slučajih pa tudi starši in bratje ter sestre vojnih žrtev, ako šo živeli z njimi v skupnem gospodinjstvu. — Odškodnina za vojne žrtve je določena na 431 šilingov mesečno (vdove vojnih žrtev dobijo po 215 šil.) Odškodnina se prizna za toliko mesecev, kolikor mesecev je bil kdo zaprt. Izplačilo teh zneskov pa mora biti izvršeno najkasneje v štirih letih.
Nadalje je( bil sprejet zakon o povrnitvi odškodnine javnim nameščencem, ki so bili oškodovani ali so izgubili službo zaradi političnih razlogov v letih 1933 do 1938 in v letih 1938 do 1945. Končno je bil sprejet še zakon o amnestiji bivših nacistov.
Po sprejemu vseh teh zakonov je odšel parlament na poletne počitnice.
Zvezna vlada je sklenila, da bo naročila vsem svojim zastopstvom v inozemstvu, naj poučijo inozemske vlade o položaju Avstrije, ki je še vedno zasedena in še nima državne pogodbe. S tem hoče verjetno vplivati avstrijska vlada na morebitni predlog kake zavezniške vlade na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov, da naj ta organizacija obravnava tudi avstrijsko vprašanje. - Je pa seveda drugo vprašanje, koliko bo to vplivalo na zadržanje Sovjetske zveze.
V deželi polnočnega sonca
Whitehorse Yukon (Kanada).
Dragi čitatelji »Našega tednika” ! — Najpreje pozdravljam vse Slovence na Koroškem in tudi Slovence onstran Karavank in še naprej po širnem svetu. Posebno še pozdravljam Minko v Borovljah (Dobrova).
Rad bi Vam na kratko opisal deželo polnočnega sonca, to je Yukon v Kanadi. Ta pokrajina je namreč najsevernejša pokrajina v Kanadi in se razteza proti severu od 60° severne širine. Na jugu meji ria Brit. Columbijo, na vzhodu na North VVest Territories, na zapadu na Alasko in na severu na Arktično morje, ki se razteza vse do severnega pola naše zemlje. Dežela sama je zelo obširna, saj meri 536.000 km2 (za 53 koroških dežel), ima pa komaj 9.000 (devet tisoč) prebivalcev. Od tega števila je 7.000 belih, drugi pa so Indijanci, nekaj desetk pa je Eskimov.
Zemlja je zelo bogata na rudninah, ima zlato, srebro, baker, uran in še razne druge rude. V tej deželi je vse polno raznih prazgodovinskih najdb. Zlasti so tu bogata najdišča slonove kosti.
Pokrajina je gorata in pokrita z gozdovi. Nekatere gore so do 6.000 metrov visoke, mnogo je jezer in rek. Od teh je največja Yukon River, ki se izliva v Tihi ocean in je tudi važna zveza z zunanjim svetom. Glavna zveza z zunanjim svetom pa je cesta, ki veže Yukon z Alasko.
Ta cesta je okoli 4.000 km dolga. Toda ta cesta je v zimskem času težko prehodna, reke pa so pozimi vse okovane v led. Takrat je edina zveza z ostalim svetom avion. Iz kraja v kraj pa v tem času potujejo s pasjo vprego.
Klima je zdrava. Zeleneti pa začne v tej deželi šele sredi maja in koncem oktobra že zopet nastopi zima. Poletje pa je krasno, vročine ni, zvečer pa je že potreben pulover. In še nekaj: poleti sonce ne zaide, o kresu se samo zmrači in večer podaja roko jutru. Po parurnem mraku se že spet pokaže sonce. To je na jugu dežele Yukon.
V njenem severnem delu pa sonce celi mesec ne zaide, tam ni noči, to je prava dežela polnočnega sonca. Zato pa je tam zima temna in mrzla. Noč vlada takrat in termometer kaže tudi po 600 C pod ničlo.
Prebivalci se preživljajo večinoma od rudarstva, lova in z iskanjem zlata po rekah.
Tu živimo še v misijonskih krajih. Cerkve in ostale stavbe so iz lesa in grajene v takem stilu, kakor jih je nekoč gradil, ko je še hodil po teh krajih, veliki misijonar in škof Indijancev, Baraga. Indijanci živijo večinoma pod šotori, niso slabi ljudje, samo alkoholne pijače ne smejo dobiti. Alkohol pa vzbudi v njih divjo naravo.
Iz dežele polnočnega sonca pošilja prisrčne pozdrave zvest bralec »Našega tednika”.	Franc N.
A. B. N.
V	Chicagu v Združenih državah je bilo pred nekaj tedni osnovano Društvo ameriških prijateljev anitboljševističnega bloka narodov. (A. B. N.). To je mednarodna organizacija, ki se bori proti komunizmu v Evropi tudi na terenu. Ima svojo podtalno armado.
V	tej organizaciji so včlanjeni skoraj vsi narodi, ki morajo živeti pod komunistično nadvlado. A. B. N. ima v programu ne le osvoboditev narodov izpod komunističnega jarma, ampak naglaša tudi načelo narodne samoodločbe, kar to organizacijo še posebej odlikuje.
Društvo ameriških prijateljev A. B. N. bo zasledovalo iste cilje: Boj proti komunizmu, osvoboditev narodov izpod komunističnega terorja ter upostavitev narodnih držav.
V	tej ameriški organizaciji je med drugimi zastopana tudi Slovenska narodna zveza. Doslej so zastopani v Društvu ameriških prijateljev A. B. N. sledeči narodi: Ukrajinci, Litvanci Estonci, Latvijci, Slovaki, Hrvati, Slovenci, Macedonci in Belorusi.
Jugoslovanska delavska zveza
Najbolj razširjeni ameriški list »The New York Times” piše o zavrnitvi prošnje Jugoslovanske delavske zveze za sprejem v Mednarodno zvezo svobodnih delavskih zvez (ICFTU) in pravi:
»Mednarodna zveza svobodnih delavskih sindikatov je zavrnila prošnjo Jugoslovanske delavske zveze za sprejem v Mednarodno zvezo. Ta zavrnitev je pomembna v toliko, ker je s tem potegnjena jasna mejna črta med vojaško pomočjo Jugoslaviji v njeni borbi proti nadvladi Moskve in med pripustitvijo jugoslovanskih totalitarnih delavskih organizacij kot enakovredne in tovariške organizacije v svet svobodnih in demokratskih delavskih organizacij.
Dokler nosilci jugoslovanskega režima izjavljajo, da so boljši komunisti kakor pa so to sami pristaši Stalina, je zelo verjetno, da obstojajo v Jugoslaviji tudi prisilna taborišča in da prebivalstvo tam nima svobode govora in združevanja. Niti ena zadružna ali delavska organizacija Zapada, ki je organizirana na temelju neprisiljenosti, si pa ne more dovoliti, da bi stopila v aktivno zvezo z vzporedno jugoslovansko organizacijo, dokler obstojajo tam take razmere.”
Evropski vlak v Celovcu
V	petek, dne 18. julija, je bila ob j/jjll. uri dopoldne slovesna otvoritev razstave Evropskega vlaka. O vlaku samem in o razstavi smo obširno poročali v zadnji številki »Našega tednika”.
Ob tej slovesnosti so se zbrali na celovškem kolodvoru predstavniki gospodarskega in političnega življenja v Celovcu in na Koroškem. Z Dunaja je prispel šef ameriške misije za gospodarsko sodelovanje, Mr. C. E. Meyer ter.pooblaščenec avstrijske vlade za ERP-zadeve, prof. dr. Tauchcr. Nadalje je bila zastopana koroška deželna vlada, celovška mestna občina, vse zbornice in ostale oblasti.
Po pozdravnem nagovoru šefa ERP-za-stopstva na Koroškem dr. Morze-ja je v svojem govoru pozdravil Mr. Meyer predvsem važnost in velik pomen gospodarske združitve Evrope. Vsaka ozkosrčnost in vsako samoljubje posameznega naroda pri tem bi bila v škodo skupnosti. Taka gospodarska skupnost ne more nastati v enem dnevu, kakor naenkrat ni nastala tudi ne v Združenih državah, treba pa je pomisliti, da do cilja moramo priti. Saj samo taka skupnost zagotavlja Evropi blagostanje, moč, svobodo in mir.
Bivši minister dr. Taucher je v svojem govoru poudaril, da je samo Marshallov načrt pripomogel do samostojnosti Evrope in ta samostojnost je danes že gotovo dejstvo in jo je treba samo utrditi.
Podobno je v svojem govoru poudaril tudi celovški župan Peter Graf in za njim zastopnik deželne vlade, podglavar Krass-nig, ki je razstavo Evropskega vlaka proglasil za odprto.
Že v petek je obiskalo razstavo veliko število obiskovalcev, še več pa v soboto in v nedeljo. V ponedeljek je bila razstava v Celovcu zaključena. Evropski vlak je v Celovcu obiskalo 36.949 oseb.
V	torek je Evropski vlak odpeljal proti Grazu, kjer bo razstava odprta od 25. do 29. julija.
Prodaja mesa spet prosta
Zvezni minister za kmetijstvo Thoma je predlagal ministrskemu svetu, naj zaradi večje ponudbe živine ukine vse omejitve v prodaji mesa in pri izdelovanju mesnih izdelkov. Ministrski svet je ta predlog kmetijskega ministra sprejel in je ukinil vse omejitve v prodaji mesa. Po 30. septembru more minister za kmetijstvo prosto prodajo mesa podaljšati ali pa ukiniti, kar bo odvisno od takratne ponudbe živine.
Svoj predlog je minister za kmetijstvo utemeljil s tem, da je bilo v zadnjem času mogoče vskladiščiti večje količine mesa. Razen tega pa želijo tudi zastopniki tujskega prometa, da bi v času sezone za tujski promet bile omejitve ukinjene.
Nadalje je kmetijski minister tudi predlagal, naj bi nanovo objavili zakon o prometu z živili, ker se danes zaradi raznih sprememb in dopolnitev že niti oblasti same več ne spoznajo, kaj in v kakšni obliki je še v veljavi.
Ob tridesetletnici	»Slavčki" na turneji
Tudi številnim koroškim Slovencem jp legata istega svetega očeta, to smo že v za* dobro poznan gospod delegat. Ni ga pa četku omenili.
protikomunističnega begunca iz Jugosla- Gospoda delegata zaradi njegovih do-vije, ki bi ne vedel, kdo je ta cerkveni do- brih lastnosti zares vsi cenijo, ki ga po-
stojanstvenik. Je to monsignor d'r. Jože Jagodic, ki je bil leta 1946 s posebnim rimskim dekretom (pismom) imenovan za papeževega delegata, torej za zastopnika svetega očeta, za vse begunce iz Jugoslavije, pa naj so ti srbske, hrvaške, slovenske, nemške ali druge narodnosti, ki bivajo v Avstriji in v Zahodni Nemčiji.
Gospod delegat se je rodil 13. decembra 1899 kot sin kmečkih staršev na Visokem pri Kranju. Po vojni je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 29. junija 1922 posvečen v duhovnika. Kot mladega duhovnika ga je veliki pokojni škof dr. Bonaventura Jeglič imenoval za škofijskega tajnika. Vsepovsod, kamor je šel pokojni škof Jeglič, ga je spremljal dr. Jagodic, ki je bil svojemu škofu otroško vdan vse do škofove smrti in še preko smrti. Saj moremo ob tem omeniti, da je pravkar v Mohorjevi tiskarni v Celovcu dotiskana zgodovinsko-monumen-talna knjiga o škofu Jegliču, ki jo je napisal na podlagi najbolj verodostojnih dejstev nekdanji Jegličev tajnik dr. Jagodic. Tudi po Jegličevi smrti je dr. Jagodic ostal kot ena izmed vodilnih osebnosti škofijskega ordinarijata v Ljubljani, vse do leta 1945. V maju mesecu istega leta je moral zapustiti domovino skupno s tisočerimi in tisočerimi... Da ga je Bog po težkih preizkušnjah bega in ob izgubi skoraj vseh svojcev, ki so mu jih takrat pobili, končno preko svetega očeta Pija XII. leta 1946 poklical v odgovorno službo zastopnika, de-
znajo. Dobro je poznan po svoji pravičnosti in po svoji skromnosti ter ponižnosti, če je treba, je seveda strog, toda dober je do skrajnosti, dober in popustljiv, če tako narekuje zdrav razum in njega sodba, spremljana s čustvom srca. Vedno in v vsem svojem delu je preprost in z vsem zadovoljen, prav svest si, da je vzlic toliki dostojanstveni službi vendarle tudi begunec. S koliko ljubeznijo se je vedno v taboriščih, kamorkoli je prišel, ustavil zdaj pri eni, zdaj pri drugi begunski družini in utrl marsikatero solzo... Otroci, ki jim je delil zakrament sv. birme, se ga bodo vse življenje spominjali. Od veselja so jokali otroci, žene in očetje na tujih tleh, v taboriščih, ko so mahali v pozdrav prihajajočemu ali odhajajočemu zastopniku svetega očeta, delegatu dr. Jagodicu in rekali: „Naš človek je, Bog naj ga blagoslovi.”
Ni bilo malo dela v njegovi pisarni, saj je v svoji službi imel naloge, ki jih zdaleč nimajo sicer škofje, vendar je vse to ogromno delo opravljal sam. Vzemimo tisoče primerov aktov, najrazličnejših, od najbolj enostavnega, preko zakonskih vprašanj, vse do dispenz v vprašanjih, katerih rešitev je sicer samemu svetemu očetu pridržana.
Omeniti moramo še njegovo karitativno delo. V območju svoje papeške misije je ustanovil posebno pisarno, pod imenom Karitativna pisarna papeškega delegata. Tej pisarni s središčem v taborišču Spital na Dravi je posvečal izredno pažnjo in skrb. Kar je mogel, je dal in kjer je zvedel le za kak vir dobrote, tja se je obrnil, da je tudi od tam mogel črpati pomoč za tisočere. Jasno je, da ni mogel deliti posameznikom tisočakov. Saj so bili potrebni deset in deset tisoči in da je mogel skoraj vsak vsaj kaj malega dobiti, zato je trebalo pameti, previdnosti, modrosti in potrpežljivosti.
Istočasno je moral doprinesti kot Slovenec narodnjak, ki ljubi svoj narod, narod takšen, kakršnega je postavil Bog na ta košček zemlje, ki mu pravimo Slovenija, veliko žrtev: Več bratov so mu tekom tega časa pobili lastni „bratje”, pobili zato, ker so pač ljubili narod z ljubeznijo, ki ga je hotela čuvati vernega, poštenega, čuvati narod takšen, kakršen je bil v naših pradedih na slovenskih svetih tleh. Tolažbe in pomoči je iskal v takšnih trenutkih pri Bogu, in zopet le pri Bogu.
Ob tridesetletnici mašništva iskreno čestitamo gospodu delegatu in mu želimo, da bi ga Bog vodil, varoval in ohranil še mnogo let. Da naj mu pa doživeti tudi, da se bi mogel čimprej vrniti med svoje ljubljene domače.
Po svojih, izredno dobro uspelih obiskih po krajih slovenske Koroške, je odpotoval oktet »Slavček” v petek, dne 18. julija, med Slovence na Westfalskcm v Nemčiji ter še naprej na Holandsko.
Odzval se bo pa tudi prisrčnemu vabilu Slovencev v Franciji in bo odpotoval iz Holandije v severno Francijo in še naprej v Pariz, kamor prispejo pevci v ponedeljek, dne 28. julija.
V torek, dne 29. julija, bo pel oktet »Slavček” v pariškem radiu. Ne zamudite te oddaje, ki bo omenjenega dne v času od 19. ure do 19.20 na valovnih dolžinah radio Pariz 30.17 m in 41.89 m. Slovenske oddaje pariškega radia sc tudi pri nas dobro slišijo in moramo na nje še posebej opozo-
riti vse poslušalce radia.
Iz Pariza odpotujejo pevci še med Slovence v Belgiji, kjer jih tudi že z veseljem pričakujejo. Iz Belgije pa se vrnejo pevci domov v torek, dne 5. avgusta.
Medtem pa bomo mogli slišati oktet »Slavček” tudi v celovški oddajni postaji, kjer bo pel v četrtek, dne 31. julija popoldne, od 14.45 do 15. ure.
Z oktetom »Slavček” je odpotoval na. obisk Slovencev naAVestfalskem, v Belgiji, na Holandskem in v Franciji tudi predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev.
Našim pevtem želimo na turneji prav obilo uspeha. O njihovem potovanju bomo še obširneje poročali.
Protest gradiščanskih Hrvatov
V zadnji številki »Našega tednika” smo omenili, kako so »šteli” lansko leto Slovence na Koroškem in Hrvate na Gradiščanskem. To je bilo v tisti Avstriji, kjer se večkrat merodajni pritožujejo o postopanju te ali one zasedbene sile napram domačemu prebivalstvu. Isti merodajni pa pustijo, dovoljujejo ali pa celo naročajo krivice napram lastnemu prebivalstvu, ki slučajno ni nemške narodnosti. Ena najbolj vidnih krivic je ljudsko »štetje” z dne 1. junija lanskega leta.
Proti taki krivici je protestiralo tudi Hr-vatsko kulturno društvo gradiščanskih Hrvatov, ki je sprejelo na svojem letnem zborovanju v Vincetu tole spomenico:
»Zmanjšanje števila hrvatskega naroda v južnem delu Gradiščanskega je razvidno iz podatkov lanskega ljudskega 'štetja. Po teh službenih podatkih je izginil hrvatski jezik v zadnjih tridesetih letih, torej po priključitvi Gradiščanskega k Avstriji, popolnoma ali pa skoraj popolnoma v sledečih krajih: Vardeš, Začje selo, Hrv, Hašaš, Hrvatska čenča, Praščevo, Seškut, Lipovec in Mili-štrof. V istem okolišu Gradiščanske pa je še 13 nadaljnih hrvatskih naselij, ki so v nevarnosti raznarodovanja, kakor ga v Avstriji.ni bilo od 16. in 17. stoletja,
Vzroki temu raznarodovanju niso samo v pomešanosti hrvatskega prebivalstva med nemškim prebivalstvom. Saj so ta naselja ohranila svojo hrvatsko narodnost v istih razmerah skozi 400 let. T^udi stalna zaposlitev Hrvatov med nemškim prebivalstvom ne more biti vzrok temu raznarodovanju. Občni zbor Hrvatskega kulturnega društva vidi glavni razlog propadanja hrvatskega elementa v dejstvu, da
L mnogo hrvatskih vasi že deset let nima hrvatskih dušnih pastirjev in so te vasi podrejene nemškim župnijam;
2. mnogo hrvatskih vasi nima svoje šole in morajo otroci hoditi v nemške šole. Ali
pa ni v hrvatskih vaseh učiteljev, ki bi ob-' vladali hrvatski jezik. Končno pa v velikem številu šol učitelji ne upoštevajo navodil deželne vlade, po katerih navodilih bi morali učitelji v vaseh s hrvatskim prebivalstvom vsaj tri ure na teden učiti hrvaščino. Ta krivica gre še bolj globoko, ko mnoge šole izvajajo na hrvatske starše pritisk, naj bi zaradi boljšega uspeha v nemškem pouku ne govorili doma v hrvaščini, ampak v nemščini.
Zaradi takega ogrožanja hrvatske narodnosti apelira občni zbor Hrvatskega kulturnega društva na vse pristojne politične in šolske oblasti, da v najkrajšem času zakonito uredijo gradiščansko šolsko vprašanje pa tudi vprašanje pravic hrvatske narodne manjšine. Ta rešitev naj se ne omeji samo na ljudske šole, ampak naj obsega tudi gradiščanske glavne in srednje šole, kjer naj bi bilo za hrvatske otroke učenje hrvatskega jezika obvezno.”
K temu sklepu Hrvatskega kulturnega društva moramo dodati, da imamo žal tudi Slovenci na Koroškem priliko doživljati iste krivice in to ne v času od leta 1938 do 1945, ampak danes v takozvani demokratični Avstriji, škandal namreč, kakor se je dogodil pri ljudskem štetju na Koroškem, bi bil nemogoč sredi najbolj zapuščenega dela črne Afrike, dogodil pa se je sredi »kulturne” Evrope, ko so na južnem Koroškem našteli med Slovenci'kar devet narodnosti.
PREGOVORI
Boljše je jesti fižol na svpbodi kot pečenko v zaporu.
Bog naj te varuje pred hinavskim človekom in domišljavo žensko.
Ženske želje, višina neba in širina morja nimajo konca.
Kdor ima jezik v oblasti, ta ima glavo na varnem.
Karel Mauser:	a	^ g
Jmm
(16. nadaljevanje)
No, zdaj sta Reza in Grogorjev na vrsti. Grogorjevka je vsak dan bolj sršenasta. Reza ne pride več v bajto in to je ljudem dosti. Se pošteno krha. Grogorjevka ve o Rezi več povedati kakor Reza sama ve o sebi. Da se je po Radovljici vlačila včasih. Pa s kakšnimi! Na Jamniku ni nobenega takega. Zdaj bi pa rada Naca opredla. Seveda. Naj se kar pobere.
Tako one! Je Prosenar neumen, da jo sploh gleda pri hiši. Zdaj so ljudje vedeli, da je z Rezino ljubeznijo pri kraju. Bog ve, če ne bo Rakarjeva svedra še dobra.
Rakarjev Lojz je novico ujel, pa se je naredil, kakor da ne ve zanjo. O, je pri Rezi kar prav! Zdaj ve, kaj je Grogorjev. Nalašč bo poskusil z Barbaro. Da bo videla Reza. Ogrizkov tudi Rakarjev ne bo pobiral. Naj jih Kroparji, če hočejo. Anžičev! Je tak, da kar v tri gube hodi. Ga pozna. No, z njim se Reza ne bo postavila.
V srcu je bil Lojz srečen. Šele zdaj je do dna začutil, da je tudi Reza vseskozi živela v njem. Nekaj se je le vzdignilo, ko je zvedel, kako je z njo. Nekoč jo je vendar imel rad.
Tudi Peter je začutil, da novica o Rezi ni tako brez pomena. Morda bo celo odprla molk med njim in Loj-zem. če ni Barbara v Lojzu že preveč živa.
Petra je bolelo, da z Barbaro niso prišli skupaj. Bila je pri maši in niti nazaj grede se niso srečali. Nalašč je to napravila. Bog ve, kaj ji je Lojz narontal.
Vso nedeljo ima končano.
Pa še taka nedelja! Pristujena, da se Bogu usmili. Nebo kar visi in vse kaže spet na sneg. No, Lojz vsaj lahko misli, kako se je Rezi vse podrlo. Vsaj nekaj ima. Nabral sc je novic. Za cel teden iih bo dovolj v gmajni. On pa nič nima.
Rakarica zavoljo Reze ni rekla besede. Tudi pri ju-žini ne, čeprav je Peter na to računal, še Lojz je menda kar čakal na to. Pa je Rakarica molčala in z bolnimi očmi gledala skoz okno. Saj jedla skoraj nič ni. še cvrtje, ki ga je včasih rada imela, se ji je uprlo.
»Mati,” je nenadoma zinil Peter. »Ko bi šli k dohtarju v Radovljico. Kar nekam rumeni ste videti. In nič ne jeste.”
Rakarica je zaprla oči in odložila žlico.
»Ne sili kar naprej vame. Sem ti že rekla, da ne grem. Mi bo Barbara še naprej kuhala čaje. Gorski mah je na moč dober. Na spomlad bo tako boljše.”
»Žensko bi rabili pri hiši,” je zdaj bruhnilo iz Lojza.
Peter je zazijal kakor kapelj.
»Barbara mi za vse odleže,” je mirno rekla Rakarica. »Vse ji stoji k rokam. Da se le ne bi naveličala hoditi.”
In je čudno oba pogledala.
»Prekleto, če ni Lojz kakšno neumno zinil,” je obšlo Petra. Tudi Lojz se je zastrmel v brata.
»Zakaj bi se naveličala?” je vprašal Peter. »S tarbe-hi ji bom vrnil. In zdaj pozimi nima posebnega dela.”
»No, tako,” se je vzdignila Rakarica. »Besede pridejo včasih, ki morda punci niso všeč.”
In se je zavlekla v kamro.
Lojz in Peter sta se spogledala. Mar mati že ve, da sta se zavoljo Barbare sprla v gmajni? Ali pa so morda ljudje spet kaj uganili in je prišlo Barbari na ušesa?
Lojz se je čudno našobil, Peter pa si je v zadregi mel oči.
Potlej je stvar dlje kakor sama mislita. Zdaj jc še ta stvar z Rezo.
Lojz se je prekrižal in odšel od mize. Prvič, da so se brez molitve zgubili od sklede.
Na preteto se vse čudno vozla. In mati so taki, da sploh ne veš, kako mislijo.
Peter je pospravil mizo in pomil posodo. Lojza že ni bilo več v veži. Je kar utonil iz bajte. Peter je stopil na prag, da bi videl, kam se je obrnil, pa ga ni bilo nikjer
več.
Takšna jc bila spet nedelja pri Rakarju. Peter sedi nekaj časa pri materi v kamri, nekaj časa sam v hiši. Taka puščoba. Rad bi stopil do Kočarja, pa si ne upa. Jc prav gotovo Lojz gori.
Potlej so mati prosili za čaj. Pristavil ga je in sedel v veži. Lojza še od nikoder, pa se že mrači. V Petru je čudna ihta. Saj ne pogreša Lojza. Le, da bi vedel, da ni pri Barbari.
Pa je preveč čudno rekel pri južini. Žensko bi potrebovali pri hiši. Na Barbaro je mislil. Prav gotovo.
Po čaju je Rakarica zaspala. Peter je pričel premišljati njeno bolezen, če bo šlo tako naprej, še v gmajno oba ne bosta mogla hoditi. Res pride Barbara čez dan. Kaj pa ponoči? Naj jo zgrabi, lahko umre in nihče še zvedel ne bo do jutra.
Res bi nazarensko potrebovali mlado pri bajti. Pa sc jc je mati tako branila. Zdaj njo samo tepe.
Znočilo se je. Peter je nažgal luč. Zdaj je od nekod primotovilil tudi Lojz. Skuhal Peter ni nič. Lojz ga je samo pogledal in šel odrezat nekaj slanine.
Zunaj je pričelo snežiti. Docela se je ojužilo. V hiši je bilo skoraj vroče. Vsaj Petru se je tako zdelo.
Lojz se je zgubil v svoj konec. Peter je ostal spet sam. Mati v kamri so spali.
Potlej se jc Peter nenadoma odločil. Tiho sc je zmuznil skoz vežo in stopil v sneg. Spred bajte je videl, da je Barbara doma. V okencih je bila luč.
Barbara ga je začudeno pogledala. Koj se je zmedel. Saj je res neumno, da tako nenadoma pride. Zdaj šele se je tega zavedel.
»Kaj je pa tebe prineslo?”
Zasmejala se je.
„Si Lojza tudi tako vprašala, Barbara?” je butnilo iz Petra.
»Kako to misliš?"
»Saj je bil Lojz tukaj.”
(Nadaljevanje na 4. strani)
To je dan, ki ga je naredil C/ospod
(Nova maša
Samo eno novo mašo je letos praznovala slovenska Koroška, pa so se vsa srca in vse roke združile, da čimbolj proslavijo to edino novo mašo in res je bila to največja verska slavnost Roža v zadnjih 20 letih.
Že pri posvečenju, dne 13. julija, se je zbralo v Krki okrog svojega novomašnika 140 laranov, da vidijo prelepi obred sv. mašniškega posvečenja. In prvo novomaš-niško opravilo so bile slovenske pete litanije na grobu sv. Heme. Po vsej kripti je odmevala navdušena pesem, da so ji še tujci prisluhnili. Nato nam je tam novo-mašnik podelil novomašniški • blagoslov. Tudi pri Gospe Sveti smo se oglasili in molili za novomašnika.
SPREJEM NOVOMAŠNIKA
Šentjakobska župnija je ponosna na svojega novomašnika, zaveda se časti, pa tudi obveznosti. Zato so vse vasi pripravljale vence in okrasje za novo mašo. Za župno cerkev so pripravile vence Svatne, Breznica, Hodnimi in Leše in gotovo ni bila župna cerkev še nikoli tako okrašena kot sedaj. Oltar in prostor okoli samostana šolskih sester v St. Petru, kjer je bila nova maša, je okrasil St. Peter, vence so prispevale še Srcje, Reka, Kot, Gorinčiče in Dravlje. Vrata v župnijo je postavila Bistrica, St. Jakob pa slavolok na sredi vasi pod lipo. Res so mnogi veliko žrtvovali, saj so morali celi dan žeti na polju, mesto počitka pa so pozno v noč pletli vence.
V soboto zvečer sta nam cerkvena ključarja iz Velike vasi, kjer je novomašnik doma, pripeljala v kočiji novomašnika. Spremljali so ga: bivši šentjakobski kaplan, sedaj šmihelski župnik, g. Piccj, nadalje bivši šentjakobski kaplan, sedaj šmarješki župnik, g. Karicelj in duhovni oče, g. Janez Kaiser iz Rinko!. Godba mu je v jro-zdrav zaigrala. Sprejeli smo novomašnika pod starodavno lipo na sredi vasi, ki je naj-brže doživela v mladosti turški vihar in je simbol globoke zakoreninjenosti našega naroda v veri, ki ga edina v vseh viharjih ohranja pri življenju.
Družice in ministrant so izročili novo-mašniku dar tretjega reda iz Velike vasi, krasno novo štolo, koretelj in albo, delo umetnice č. s. Garbijele Lienhart. Domači zbor mu je zapel pesem: „Zadoni nam”, v imenu fare in g. dekana ga je pozdravil g. kaplan Česen, ki je omenil, da po 19 letih zopet enkrat župnija sprejema domačega novomašnika. V imenu občine je pozdravil župan g. Hanzej Hafner in izrazil veselje občine, da se je eden izmed članov občine odločil za poklic, ki naj da občestvu novih moči za delo. V imenu farnega odbora in cerkvenega sveta mu je v pesniški besedi izrekel dobrodošlico in čestitke g. prof. dr. Vinko Zwitter. Vmes pa so nam deklama-
v St. Jakobu)
cije govorile o vzvišenosti duhovništva.
Po sprejemu smo šli vsi v župno cerkev na grič, kjer je novomašniku zadonela pesem: „Novomašnik, bod, pozdravljen”. Po petih litanijah je novomašnik delil domačinom blagoslov, zunaj pa smo poslušali godbo, gledali umetni ogenj in rakete, ki so po nebu trosile zvezde v različnih barvah.
NA DAN NOVE MASE
V nedeljo so nas strelovci zbudili v prekrasno nedeljsko jutro, da si lepše želeti ni mogoče.
Iz vseh vasi, iz vsega Roža so se zgrinjale množice pred novomašnikovo rojstno hišo v Veliki vasi, ki nam jo je pokazal napis: »Srečna hiša, ki nam novomašnika dala si” in „Oj, hišica očetova, Bog živi te”. Sedem otrok je dala ta kmečka hiša, med njimi novomašnika in še brata bogoslovca. Domači zbor je zapel ganljivo pesem: „Oj, hišica ...”, glavna družica, Mici Sticker iz št. Petra, mu je izročila križ, simbol duhovništva, pa tudi duhovnikovo moč, upanje in plačilo. Družica je deklamirala: „Bila ura je ločitve”, ves zbor ministrantov pa „V naj lepšem jutru”.
č. g. župnik Picej se je ob slovesu z doma zahvalil staršem za ves njihov trud in žrtve, da so vzgojili in Cerkvi darovali duhovnika. Oče in mati sta z blagoslovljeno vodo poškropila in pokrižala sina na pragu domače hiše in on jima je vrnil z novo-mašnim blagoslovom.
Nobeno pranganje ni tako mogočno kot je bil sprevod v št. Peter, vmes je korak privzdigovala godba: moramo jo zelo pohvaliti, da je tudi po bolj slabi poti tako lepo igrala. Godba je iz St. Vida v Podjuni in jo vodi č. g. dr. France Cigan, župnik v Kamenu.
Skozi špalir slavolokov in vencev in skozi množico vernikov je procesija dospela k oltarju pred samostan. Vsak je najprej občudoval krasno urejeni oltar, ves v belih gladiolah. Za ozadje je bil velik križ, od koder so se iz vrha spuščali venci na vse strani kot znak, da naj vse hrepeni kvišku in da od križa izvirajo vse milosti.
Dva otročička v narodnih nošah iz otroškega vrtca sta podarila novomašniku šopek rož, č. g. dekan Franc Šenk, ki so novomašnika krstili, pa so mu izročili kelih in pateno, dar duhovnega očeta, g. Kajžra iz Rinkol. Kot duhovna mati je spremljala novomašnika ga. Marija Mertel, p. d. Pran-garjeva z Brnce. Ves prostor pred samostanom je zagrnila večtisočglava množica in skoro vsi so lahko bili v senci. Ta nova maša je bila za vsakega res doživetje, ki ga ne bodo pozabili.
Po klicanju sv. Duha je začel novomašnik s svojo prvo daritvijo, vsa množica pa
je sprostila svoje navdušenje v mogočnem ljudskem petju. Petje je spremljala godba, vse skupaj je z balkona dirigiral č. g. dr. Cigan. Z balkona je tudi pridigal znani govornik č. g. Andrej Karicelj. Njegov mehki, a sonorni glas je plaval nad množico in njegove lepe misli o časti, vzvišenosti duhovništva so prodirale v srca množice. Poudaril je, da v novomašnikih slavimo predvsem starše, zakaj le iz požrtvovalnih družin, ki se ne ustrašijo števil, otrok in se ne ustrašijo darovati sina Cerkvi, izvirajo naši duhovniki. Pa je tudi dolžnost vseh skrbeti za študente in bogoslovce, da jih duhovno in materialno podpiramo, da dosežejo cilj. Za tujce, ki jih je bilo kar precej navzočih, je spregovoril tudi v nemškem jeziku.
Oboje, godba in ljudsko petje je har-moniralo lepo in dalo novi maši značaj slovesnosti, pa tudi najbolj splošnega in živega sodelovanja vsega ljudstva. Najbolj slovesno in navdušeno pa je gotovo donela pesem: »Marija, skoz življenje..." Besede in napev te pesmi, oboje človeka zagrabi pri srcu, da mora izpeti, kar čuti. Z zahvalno pesmijo pa smo se Bogu zahvalili za vse dobrote, zlasti za dar, ki ga nam da po svojih duhovnikih.
Po maši je novomašnik dolgo delil vernikom blagoslov, medtem pa so prepevali nekateri šmihelski pevci, ki jih je duhovni oče pripeljal s seboj, med temi je tudi njegov sin. Na lastna ušesa smo se prepričali, da je upravičena hvala, ki gre o šmihelskih pevcih. Ti so mnogo pripomogli, da so ljudje mirno poslušali svete pesmi, ko so čakali na blagoslov.
Hvala Bogu, da imamo samostan, ki stori toliko dobrega s svojimi tečaji pa tudi za-
Kaj se učimo
Mnogi preganjalci Cerkve božje so že tukaj prejeli zasluženo kazen.
Rimski cesar Ncro je storil samomor. Cesar Domicijan je bil umorjen v svoji lastni hiši. Cesar Decij je bil ubit na boj-jiem polju. Cesar Valerijan je bil ubit. Cesar Dioklecijan je najsilovitejše preganjal Cerkev. Dal je kovati novce z napisom: »Po iztrebljenju krščanstva.” Postavljali so mu spomenike z napisom: »Cesarju Dioklecijanu, ki je iztrebil krščansko ime.”
Skoro deset let je trajalo preganjanje pod tem cesarjem. Cesar je ukazal, da se morajo podreti vse krščanske cerkve in sežgati vse svete knjige (sv. pismo, mašne knjige itd.) Nadalje je ukazal, da se morajo zapreti vsi škofje in duhovniki in se z natezalnico prisiliti k odpadu ali pa pomoriti. Ukazal je, da kristjani izgubijo vse državne službe in vse državljanske pravice. Kristjane se mora naznaniti pri sodišču; nato jih je treba z natezalnico prisiliti, da darujejo malikom. Kdor ne daruje, se ga umori.Vsi državni uslužbenci in vsi vojaki morajo od časa do časa darovati malikom. Kdor ne daruje, se ga umori.
Toda, kjer je sila največja, je božja po-
to, da je lahko pripravil novomašniku in številnim gostom v svojih velikih sobah slavnostno kosilo. Tako hitro, točno in lepo postrežbo in jedila tako dobro pripravljena zmore pač le samostan, ki vodi gospodinjske tečaje. Vsa čast in zahvala sestram in dekletom, bivšim tečajnicam, ki so prišle pomagat celo iz Sel in Podjune. Za telo so te dobrote poskrbele, za duha in srce pa govorniki, ki so nazdravljali novomašniku, duhovnemu očetu in materi, pridigarju, staršem in družici. In pa šmihelski pevci seveda, ki so kar naprej žvrgoleli. Pripravili so nam lep duhovni užitek. Tudi družice so se oglasile z deklamacijami in pesmimi: ob njih smo se morali nasmejati. Potem seveda neizogibno fotografiranje, kjer nas je fotograf mučil z vse vrste aparati in še na »farbce” nas je vzel (če nas ni tudi vse skukpaj le »nafarbal”). Kar prehitro je minilo, ko je bilo tako prijetno.
Zvečer je imel novomašnik pete litanije in blagoslov na prostem v rojstni vasi, da je odmevalo po vsej vasi ljudsko petje. Mladina pa je zopet uživala ob umetnem ognju in raketah.
Streljali so pa'v St. Jakobu, potem v Veliki vasi in v St. Petru, da je bilo kot na fronti. Pa se tudi spodobi za tako veliko in izredno slavnost.
Za novomašnika in nas vse je bil to dan, ki nam ga je v svoji dobroti pripravil Gospod. Njemu hvala in novomašniku, ki se je odzval Njegovemu klicu, da bo postal sfednik meti Njim in ljudmi, drugi Kristus. Želimo vsi novomašniku, kar je bilo napisano na slavoloku pri sprejemu: »Koder boš v življenju hodil, Bog Ti svojo milost daj!”
iz zgodovine ?
moč najbližja. Dioklecijan, najzagrizentjši preganjalec kristjanov, je bil oropan prestola in je umrl v obupu. Živel je še, ko je cesar Konštantin Veliki dal prostost krščanstvu in kristjanom. Že 1. 312 je ukazal Konštantin, da se nikogar ne sme preganjati za to, ker je kristjan. Dioklecijan je umrl 1. 312. Konštantin je proglasil krščanstvo za vero države. Je upeljal v vsej državi krščansko nedeljo in praznike. Je izročil škofom prazne paganske templje. Je zasedel najvišje službe v državi s kristjani. Je sezidal nad grobom sv. Petra lepo cerkev sv. Petra in še mnoge druge cerkve. Krščanstvo, prej tako ponižano in preganjano, je triumfiralo. —
Iz zgodovine novejšega časa je pomenljiv sledeči dogodek: Sveta Margareta Alakok je 17. junija 1689 pisala svoji nekdanji prednici materi de Soinez pismo, v katerem govori o želji Srca Jezusovega, da naj kralj Francije (Ludvik XIV.) posveti sebe, svojo hišo in svojo državo Srcu Jezusovemu. Kralj pa je ostal gluh za željo presv. Srca. In zanimivo je, da je ravno sto let pozneje, 17. junija ,1789, izbruhnila francoska revolucija, ki je pomedla tudi s kraljevsko hišo.
»Bil. Mar bi ne smel biti?”
»O. lahko pride. Seveda lahko pride.”
Nobene prave besede ni mogel spraviti iz sebe. Pa so bile v srcu. Po žalosti so dišale pa še po nečem. Toda v Petru ni moči. Samo nekaj neizrečeno žalostnega mu leži v očeh.
»Mar bi ne smel priti?” je ponovila Barbara.
»Seveda lahko pride. Vsak večer. Saj te imajo mati tudi radi. Samo tako sem vprašal.”
Nenadoma se je vzdignil. Tako nazarensko nebogljen je stal s svojo nerodno ljubeznijo sredi hiše.
»Pa lahko noč, Barbara. In še k materi pridi, tako slabi se mi zdijo. Vsaj k materi.”
In je utonil iz bajte.
Doma je bila v hiši luč. Peter se je ustrašil, da je morda materi slabo. Kar rinil je skoz vrata.
V hiši je sedel Lojz.
»No, si se nagovoril. Barbara te je gotovo težko čakala. Mater pa samo pustiš. Lepo.”
Peter je stal pri vratih. Zdaj je počasi lezel proti mizi.
»Kje si pa ti hodil, a? Kdo je bil celo popoldne pri materi? Si bil ti? Pri Barbari si se obešal. Saj za mater ti ni, za bajto ti je več. Zdaj, ko si pri Rezi odcvilil, si tam začel."
Lojz pri mizi se je vzdigoval. S spačenim obrazom je strmel v brata.
»No, sem pravo zadel. Tisti tarbehi pri Barbari niso bili kar tako.”
Peter je stal že tesno ob njem.
»Ti! Eno še zini.”
Potlej sc je nenadoma zasukal in se obmil proti kamri.
Rakarica je prosila za čaj.
* « '
Noč je Peter skoraj vso presedel na postelji. Vse do sedaj se je v njem misel na Barbaro vezala tudi z domačo bajto. Sam ni vedel zakaj. Vendar ni bilo misli na Barbaro brez bajte.
Zdaj sta se misli ločili. Videl je, da Lojz v resnici postaja močnejši. Ko bi Barbari ne bilo nič zanj, bi ga ne poslušala celo popoldne. In tako čudna je bila, ko se je on oglasil.
Misel na bajto je šla svojo pot. Res, domača bajta je domača. Vsak kot ti je ljub. Toda tole onegavljenje z Lojzem zavoljo bajte mu bo vzelo Barbaro.
Treba bo reči besedo.
To je zdaj Petra peklilo. Reči besedo. Da, takole, ko je sam, jo ima že na jeziku. Pa dobro ve, da bi se mu pred Barbaro zadrgnilo grlo in bi nič ne spravil iz sebe. Mar ni bilo nocoj tudi tako? Tako nerodno je molčal in tako nerodno odšel. Le kaj si je Barbara mislila? Lojz ni tako neroden. Stokrat bolj je pripraven. Se je že pri Rezi navadil.
Toda zdaj se je stvar dognala do konca. Kako je bil Lojz strupen? Kakor da se je nocoj z Barbaro že domenil.
Saj morda sta se?
Misel ga je vzdignila.
Lojzu je res za bajto. Želel je ostati doma. Toda tudi Barbarina bajta ni napak. In Lojz se je nemara prej zavedel, da to neumno čakanje zavoljo materine grožnje ne pripelje nikamor. Zdaj ima priliko. Ženske z bajto ne čakajo na vsakem voglu. Posebno takih ne, ki so že v letih kakor Lojz.
Nenadoma se domisli, ko bi še nocoj stopil do Barbare. Kar bruhnil bi iz sebe. Potlej pa kakor bi rekla če je res z Lojzem v besedi, bo tako kratka.
Vzdignil se je v postelji in bil že pri vratih. Pa sc mu je zdelo početje tako abotno, da se je koj vrnil nazaj.
S silo je obrnil misli na delo. Ali bo Lojz sploh šel še delat? Ta teden bosta nemara z delom gotova. Toda tale prepir nocoj je bil več kakor navaden prepir. Tako se z Lojzem še nista udarila. Je bilo hujše kakor če bi se stepla.
Prvič, da se je Petru zazdelo, da ni nič čudnega, če nekdo ubije človeka zavoljo ženske. Kar padla je misel in Petru se ni zazdela grozna kakor včasih.
Kaj, če bi Lojz ne hotel v gmajno? Sam tistih hlodov skoraj ne spravi ob pot. Bi se moral pretrgati, posebno, če se vreme še ojuži.
Drugega pa tudi ne bo dobil.
Pol sede pol leže je Peter zaspal. Pa ni bilo spanje, le nekakšna omotica. Barbara ter Lojz in Reza in on, vse se je mešalo med seboj in potlej še hlodi in Toma-žinovo vpitje in tisti pošastni molk v bajti.
Vstal je še pred časom. Zakuril je. Mati so še spali, tudi Lojza še ni bilo slišati. V Petru je bila velika trma. Klical ga ne bo. Sc lahko zbudi. Dovolj štorklja, če ne bo vstal, naj leži.
Peter se je trdno odločil, da bo šel tudi sam v gmajno, če drugače ne bo. Če bo prišel Tomažin s hlapcem, bo pa hlapec pomagal.
Lojza ne bo klical. Naka!
In ga res ni. Se mu je zdelo, da se je Lojz vzdignil, iz čumnate ga pa le ni bilo. Pravi Naj dela po svoje.
Rakarica mu je še na pol v sanjah povoščiia srečno pot. Ko je stopil pred bajto, je pršilo. Sneg in dež. Vse hkrati.
Prekleto vreme!
Bruhnil je po vasi. Ob Kočarju ga je obšla žalost, pa jo je koj utrnil. No, če Barbara misli, da je Lojz boljši, pa naj bo z njim.
Počasi se je dež med snegom unesel. Pritisnil je mrzel veter in začelo je kosmati.
Mcčiževo vreme ga je napravilo še bolj pristujenega. In u samotna pot. Nekajkrat se je obrnil, celo postal, Lojza ni bilo za njim.
če bo prišel, prav, če ga ne bo, tudi prav. Kar bo mogel, bo postoril. Dobro, da je delo pri kraju. Na prc-teto bi Tomažin javkal, ko bi se sredi dela kaj takega zgodilo. In še po pravici bi ne mogel povedati, počemu Lojza ni. Na veliki zvon obešati takele stvari ni prida. Bi se koj razneslo daleč naokoli. Rakarjeva dva sta si v laseh zavoljo Kočarjevc Barbare. To bi mlele ženske. (Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je v poletnem času vsako nedeljo ob 8. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer.
CELOVEC
Od ponedeljka, dne 21. julija, potniški avtobusi, ki so sc doslej ustavljali na Novem trgu pred poslopjem prometnega urada, ne bodo več imeli tu postanka. Postaja za te avtobuse je z omenjenim dnem preložena na Kardinalplatz.
Prejšnjo sredo je bila popoldne v Celovcu huda nevihta z bliskom in gromom. Strela je udarila v stolnico, ni pa tu napravila posebne škode, le precej strahu je povzročila.
ŠT. LIPŠ PRI ŽEN EKU
V nedeljo, dne 3. avgusta, na dan našega farnega žegnanja, bo ob 9. uri pri farni cerkvi blagoslavljanje novih zvonov. — K tej slovesnosti vabimo vernike od blizu in daleč.
LOGAVES
Dne 2. julija smo položili k večnemu počitkit Terezijo Kaki, p. d. Vištrovo mater. Doma je bila pri p. d. črnc-u v Logi-vesi. Njen prerano umrli oče je bil več let župan logaveške občine. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen veličastni pogreb in mnogoštevilni obiski v njeni težki bolezni in ko je ležala na mrtvaškem odru. Pa saj je bila rajna tudi proti vsakemu prijazna in posebno revežem radodarna. Kljub obilnemu delu in skrbi pa je še do zadnjega, ko je še mogla, rada prepevala naše pesmi in je tudi naučila s svojim možem Maksejem svoje otroke že v nežni mladosti peti. In ne zastonj. Saj je posebno sin Tevžej kot tenorist in baritonist daleč okrog znan in tudi v radiu smo že slišali njegov glas.
Škof iški pevski zbor je rajni zapel pri hiši ob grobu in v cerkvi ganljive žalostin-ke, domači g. provizor sc je pa od nje poslovil z lepimi besedami. Izrekamo s tem žalujočemu možu, otrokom in vsem sorodnikom najiskrenejše sožalje. Rajna pa se naj od obilnega,zemeljskega truda odpočije na domačem pokopališču in želimo: Na svidenje nad zvezdami!
ŽITARA VAS
Dne 3. avgusta bomo obhajali domače žegnanjc in pri tej priliki bo dogotovljena tudi prenova naše farne cerkve. Vsi se veselimo Ožboltovega žegnanja, ki je vsako leto prav slovesno. Letos pa bo zaradi uspele obnove cerkve še bolj svečano.
BLATO
Pri Erženu so obhajali krstitje, krstili so Ivanko Alojzijo, za botra sta bila Friderik in Elizabeta Snedec. Gostom je bilo izvrstno postreženo, zato pa je skrbela dobra in znana kuharica Treza. Dekle imajo sedaj žel Upamo, da bodo tudi gospodarji prišli k hiši, takrat bo pa še večje veselje. Mala Ivanka naj le raste v milosti in sta-losti, Staršem pa( iz srca čestitamo.
ŠMARJETA V ROŽU
Tekom poletnih tednov obhajamo po naših farah žegnanjske nedelje. Večinoma so si zelo podobne: pranganje s plesom ali ples s pranganjem, kakor se vzame. Navadno gostilničarji želijo pranganje, pa le, da jim pranganje privabi goste za mize.
Tudi mi smo praznovali preteklo nedeljo, 13. t. m., tako žegnanjsko nedeljo, nedeljo farne patroninje sv. Marjete, in to-krat ne samo s pranganjem in plesom, ampak kot dan vednega češčenja. Odkar je v škofiji 1. 1939 vpeljano vedno češčenje, je v tretjič padel ta dan na nedeljo, a prvič s hrupnim plesom, ki ga tokrat ni zadržala ne vojska in ne bolezen, a tem bolj narekovala skrb za denar in dobiček.
Ce je pičlo udeležbo v cerkvi zakrivila plesna prireditev, bo duhovno škodo težko odtehtal denarni skupiček. Razsodbo pustimo Sodniku! Ker že nismo mogli zabra-niti godcev na plesišču, pa smo poklicali cerkvene godce-fante katoliške mladine iz St. Ruperta pri Celovcu, da so s svojo lepo godbo vsaj za nekaj ur potisnili plesne pi-hače ob stran. In niso se sramovali spremljati s svojo godbo naše cerkvene pesmi pri večerni sv. maši in pri pranganju. Močno so podprli naše ljudsko petje, da se je slišalo po celi vasi. Pred odhodom pa so nam pokzali v lepem, le prekratkem koncertu
na župnijskem dvorišču, da so v vsakem oziru kos našim godcem tudi z necerkvenimi komadi. Želimo, da bi še prišli in v naši farni mladini zbudili korajžo in močno voljo za skupno delo, če že ne v godbi, pa vsaj v petju!
Ob koncu poročila naj omenimo še slučaj, ki je v mnogih vzbudil ogorčenje in — upamo — vsem odprl oči, čigavega duha da so: že pri tretjem evangeliju pranganja so alkoholizirani glasovi izza gostilne hoteli motiti procesijo, pri zadnjem evangeliju pa se je izza gostilniškega plesišča nenadoma oglasila plesna godba. Ne vemo, slučajno ali namenoma prenagljena, mogoče le izraz onemoglega protesta lepšemu podajanju cerkvenih godcev.
Odločno obsojamo tako motenje starodavne navade 'cerkvenega pranganja. Zahtevamo, da v bodoče poskrbi občina za red in mir, da se take cerkvene slovesnosti lahko nemoteno vršijo. Ali pa nas hočejo gotovi krogi, katerim je vera privatna zadeva, potisniti v cerkev in v zakristijo, kot se dogaja v škofijah komunističnega območja? Starši, premislite, kje sodeluje Vaša mladina! Soodgovorni ste za take izgrede!
SELE
V strmih skalnatih pobočjih Velikega vrha nad Hajnžem jc mož pri iskanju zdravilnih zelišč naletel na pol razpadlo truplo. Bajtiški orožniki so nato s pomočjo občinskih organov oskrbeli prenos trupla v Sele. Uradni zdravnik dr. Schnerich je ugotovil kot vzrok smrti prelom hrbtenice in druge prelome. Ponesrečenec je moral globoko pasti po strmem skalovju. Oblečen je bil v zelene hlače in dva jopiča. V nahrbtniku je imel dve vrvi. Iz osebnih listin se je moglo razbrati le ime: Loeto Vasil, in da so mu bili dokumenti izstavljeni v Zagrebu. Ali se je mož ponesrečil kot turist ali kot ubežnik, se ne more dognati. Pokopan je bil v Selah.
OBIRSKO
Ali je res ta strahotna vročina kriva, da nikdo več ničesar ne sporoči o nas. Vendar pa se pri nas še vedno zgodi kaj nenavadnega. Prvi dogodek je bilo naše letošnje žegnanje. Kaj takega pa naši ljudje še niso doživelil Prišli so pevci iz Želinj in s Suhe, z njimi pa so prišli tudi godci. Gospod profesor Mihelič je vodil velikanski zbor (za naše razmere seveda, saj je 50 pevcev imelo komaj zadosti prostora na koru).
Ja, prav zares, naš gospod župni upravitelj Holmar pa, je človek. Ta nam zna olepšati življenje. Zato njemu in vsem pevcem ter godcem in vsem, ki so tako ali drugače kaj žrtvovali za to slovesno prireditev — najlepša hvala.
Drugi dogodek zadnjega časa pri nas pa je bolj žalosten. Ljudski pregovor nekje pravi: „Ko ta mladi za mizo seda, je staremu prazna skleda”. To bridko resnico je moral okušati Rok Kumer, p. d. Kurnikov oče, ki je dne 4. t. m. umrl izven svojega doma. Rajnki je bil 71 let star in je okušal bridkost zapora skozi 30 mesecev v pretekli dobi krvoločnega režima. In pozneje je moral še doživeti, da je moral iz domače hiše. K sebi sta ga vzela njegova hči, p. d. Koza-murnikova in njen mož, ki je tudi zelo skrben cerkveni odbornik. Naj bo umrlemu očetu na drugem svetu dodeljen večni mir, da se spočije od trudov in gorja tukajšnjega sveta.
GORENCE
V nedeljo, dne 13. julija, je priredila farna mladina iz Gorenč pri „Favu” v Srednji vasi zelo uspelo poučno-vzgojno prireditev dveh iger „Tri sestre” in „Oj, ta Polona”. Na sporedu je bil tudi simboličen ples z napevi narodnih pesmi. — Obe igri kakor tudi simbolično rajanje so igralci in igralke prav lepo podali. Zlasti je občinstvu ugajalo simbolično rajanje, katero so morala dekleta ponavljati. Ob gledanju tega rajanja smo bili vsi enotnega mnenja: Takega rajanja naj se uči naša mladina! — Vsem igralkam in igralcem se prisrčno zahvaljujemo za prelep užitek zelo uspele
prireditve. Se prav posebej se moramo zahvaliti Ančki in Mili za vodstvo režije. Zahvaliti se moramo pa tudi Komatarjevemu Franciju, ki je tako velikodušno spremljal s harmoniko narodno petje pri simboličnem rajanju ter nas med odmori še zabaval in kratkočasil. Velike žrtve igralcev moremo šele prav oceniti, če pomislimo, da so se pripravljali na prireditev vsi zmučeni od težkega dnevnega dela v poznih večernih urah. In to sedaj ob najbolj vročem poletnem času in ob najbolj napornem poljskem delu. Tudi občinstvo se je izkazalo hvaležno igralkam in igralcem, saj je v zelo lepem številu napolnilo veliko dvorano.
Ob tej priliki smo zopet videli, kako mladina rada igra, kako si želi zabave in razvedrila. Zato pa dajmo mladini poštenih iger in predstav pod zanesljivim vodstvom. Ob pošteni izobrazbi in zabavi bo mladino tudi lažje vzgajati in jo odvračati od nezmernega pijančevanja in neprimernega veseljačenja.
Zdi se, da nam bo letos suša vse uničila. Že meseca maj in junij sta bila skoraj brez dežja. Zdaj pa kaže, da še julija ne bo izdatnega dežja. Žita ne bo, sadja tudi ne. Edini naš up je bila še repica. Toda tudi ta up bo splahnel, ako tudi še sedaj ne bo zadostnega dežja, saj se bo začela tudi repica sušiti. Bog nas res obiskuje z raznimi kaznimi: vojska, suša. In zdaj je prišla še nova nadloga v obliki krompirjevega hrošča, ki se je pojavil že na nekaterih njivah.
Porok bomo pa letos imeli kar lepo število. V soboto, dne 12. t. m., je stopil v letošnjem letu že 6. par pred oltar. Hirm Edvard, kolar iz Žvabeka, je obljubil večno zvestobo Poprat Katarini, po domače Lin-
VSE GOSPODARSKE IN POLJEDELSKE STROJE
kot kosilnice, obračalnike, grablje, brane, okopalnike, kultivatorje dobite najceneje v zalogi strojev, koles in šivalnih strojev
Johan Lomšek
Zagorje • Št. LipŠ, p. Ebemdorf (Dobrla vas). Koroško.
dlnovi Katrci iz Sv. Radegunde. Poroka je bila v Šmiklavžu, za priči pa sta bila nevestin svak Kranjc Albin, posestnik in zidar z Leda in pa Petjak Rihard, cerkveni svetovalec in ključar iz Sv. Radegunde. Svatba je bila na nevestinem domu v domačem krogu prijateljev in sorodnikov brez nezmernega pijančevanja, veseljačenja in zapravljanja. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo na novi življenjski poti obilo božjega blagoslova.
GLOBASNICA
V nedeljo, dne 13. julija, smo imeli pri nas prvo sv. obhajilo. Tokrat ni bilo tako veliko otrok, toda tem bolj prisrčno in lepo je bilo. Ganljiva je slovesnost prvega sv. obhajila. Tudi domače, zlasti starše srečnih prvoobhajancev prevzame to lepo, nedolžno slavje. Ta mladinska slovesnost je res nekaj najbolj prisrčnega, kar imamo.
Nekje je bilo zapisano: „Otroci postanejo danes morilci staršev, ker je toliko staršev, ki so duhovni morilci otrok”. Ta trditev ni pretirana, ker je izpričana po izkušnji in žalostnih zgledih. Starši, pazimo torej na naše male, dajmo jim lepe zglede, ne pustimo jih zastrupljati in tudi ne trpeti duševne lakote!
Po dolgem zemeljskem trpljenju je umrla prejšnji teden Kašnikova mati v visoki starosti. Rajno smo pokopali v četrtek, dne 17. julija.
Tam v raju dal ti je On prostora, uživaj slast tam brez odmora!
VESKI STAN Vabilo
Leta in leta že romajo na dan sv. Ane planinci na Veški stan in na Peco. Tukaj si oddahnejo in za kratek čas pozabijo skrbi vsakdanjega življenja. Vse sprejema lepa lesena koča Veškega stanu pod streho, ki se
nahaja v mirnem planinskem zavetju. Tudi letos ste prisrčno vabljeni, posebno tisti, kateri še nikoli niste videli vzhajati jutranje zarje in naše lepe Podjune od zgoraj.
Najbolj ugodno j c, če pridete v petek,^ to je danes zvečer do Veškega stanu, jutri (v soboto, dan sv. Ane) zjutraj pa jo mahnemo zgodaj, ob jutranji zarji, na vrh Pece. To bo gotovo lep izlet za nas vse, ki ga bomo lepšali s petjem.
Zaradi pijače, ki bo gasila žejna grla, bodite kar brez skrbi, za vse to imam že pripravljeno izvrstno kapljico. Za „mlečnike” pa bo tudi mleka dovolj, svežega in kislega. Starejši pa imajo radi skuto, tudi te mi ne bo manjkalo.
Zato dolinci, zlasti mladina, na plan! Danes, v petek zvečer, vsi na Matjaževo goro!
Vaš pastir
ŠMIHEL
V 26. številki „Našega tednika” smo brali, da je na dunajski veterinarski visoki šoli. dne 19. 5. diplomiral za živinozdravnika g. France Miki iz Pečnice. Mlademu zdravniku, ki se je odločil za Podjuno, tudi mi iskreno čestitamo in obenem obveščamo javnost, šmihelčane in vse kraje okoli Šmihela, da biva novi živinozdravnik že v naši sredi.
Odprl je svojo prakso dne 15. julija 1.1. v Šmihelu in sicer v hranilnici, telefonska številka 282 ali 283.
Zelo smo veseli, da smo dobili slovenskega živinozdravnika, ki bo gotovo razumel težnje naših kmetov. S tem je tudi našim kmetom dana možnost, da se lahko lepo po domače pogovorijo o živinoreji in vsem drugem, kar ima vsak na srcu.
Sicer smo tudi doslej že imeli domačega živinozdravnika in g. dr. Luka Sienčnik je rad in dobro vsakomur pomagal. Toda včasih je bila — posebno v nujnih slučajih — le pot do Dobrle vasi predolga in tako nismo šli po živinozdravnika.
Prepričani smo, da bo g. Miki posvetil vse svoje znanje, zmožnosti in sile dobrobiti naše živinoreje.
Želimo mu torej, da bi se prav kmalu udomačil med nami ter se kmalu seznanil z našimi živinorejci.
ŠTEBEN V PODJUNI
Ustvarjati in graditi kaj lepega in koristnega, to je in ostane namen in cilj našega dela. Zato se je, kakor smo omenili že v zadnji številki, odločil tudi Robert Eržen, p. d. Kunčič, da postavi novo stavbo, prešo za olje, ki je za naš kraj že skoraj kakor majhna industrija te stroke. To je bilo že res potrebno, ker precej daleč okrog ni oljne preše in tako so morali naši kmetje voziti oljne pridelke po ure daleč. S tem pa je vsem kmetom vaščanom in obširni okolici delo olajšano in tudi za vse čisto primerno in brez vseh prometnih težav.
Zelo dolgo so se trudili strokovnjaki in zidarji, precej dela, truda in žrtev je bilo treba, predno je stala dvonadstropna stavba v današnji obliki. Kar se tiče notranje naprave, moramo pa reči, da je vse zelo praktično in moderno narejeno, kar pričajo tudi izvrstni in kvalitativni stroji. Zato gre tudi ves obrat v velikem redu.
Sicer smo s poročilom že malo pozni, ker so se nekatere stvari nekoliko zavlekle. S tem pa je vsem tistim, ki so že prešali in se v kritiki jako dobro izrazili in dali lepo izpričevalo javnosti, posebno o pravičnem delu — bila dana možnost, da so to storili iz lastnega prepričanja. Tu lahko prinašate svoje pridelke (sončnice, mak, buče i.t.d.), tako da dobite svoje nazaj ali pa se vam zamenja, to pride za take v poštev, ki nimajo časa čakati. In čisto tiho na uho vam še povemo, da gre tu vse zelo poceni. Zato prihodnjič, kmetje, pridite po olje h Kunčiču v šteben in videli boste, kako okusno solatico boste vedno imeli, dobro vam bo teknila!
METLOVA
Naj se po daljšem presledku še mi spet enkrat oglasimo v našem listu in povemo, kaj je novega.
Vazarjev Peter si jc postavil nov skedenj, da bo lažje spravil pod streho svoje poljske pridelke, kolikor jih seveda ni suša vzela.
Dne 13. julija sta si podala roke v življenjsko zvezo v farni cerkvi v Kazazah ženin Jakob Butej na Metlovi in nevesta Pepca Lesnik z Blata pri Pliberku. - Želimo jima obilo sreče in blagoslova božjega na zakonski poti.
GOSTIL NA R U T A R v Žitari vasi vabi na veselico s plesom
Ste tmU ktamfutievs^a Ittcšca ?
Po žetvi
Skoraj vsak dan pridejo nova poročila, da so v tem in onem kraju našli krompirjevega hrošča. Zato tudi ne bo več mogoče, da bi prišel k vsakemu kmetu, pri katerem so na njivi našli hrošča, strokovnjak in svetoval, kako je treba postopati.
Zato naj vsi upoštevajo sledeče:
1.	Vsako novo gnezdo krompirjevega hrošča je treba takoj javiti občini ali orož-ništvu, mesto na njivi, kjer je bil hrošč najden, pa je označiti s kolom ali palico. Na to njivo sme samo lastnik in pa osebe, ki jih določi župan za ponosni pregled njive in za škropljenje.
2.	Njivo je nato natančno pregledati, gr-mušelj za grmušljem in ta pregled je treba ponoviti vsak tretji dan. Vse hrošče, vse ličinke in zalege jajc pa je treba pobirati v steklene ali pločevinaste posode, v katere smo vlili malo petroleja ali špirita.
3.	Mesto, kjer smo našli hrošča oziroma njegovo zalego, in površino okrog tega mesta v izmeri okrog 100 kvadratnih metrov (10 metrov v širino in globino), poškropimo z nahrbtno škropilnico. Za površino 100 kvadratnih metrov rabimo najmanj 10 litrov škropiva. Škropimo pa s 0.6%-no raztopino apnenega arzena. To se pravi, da vzamemo na 10 litrov vode 6 dekagramov apnenega arzena. Škropljenje ponovimo nato vsakih 14 dni, po močnem dežju pa še preje. Apneni arzen' moremo dobiti pri vseh kmetijskih zadrugah in podobnih trgovinah s kmetijskimi potrebščinami.
Ker pa je apneni arzen hud strup, ga smemo dati v roke samo zanesljivim osebam.
4. Priporočljivo je, da vsak kmet sam skrbi za to, da pregleda krompirjevo njivo ne samo ob dnevih, ko je določen pregled krompirišč, ampak tudi še izven teh dni. Tako bo pravočasno mogel skrbeti za uničenje zalege krompirjevega hrošča.
Pripominjamo, da se je v sosednji Furlaniji zaradi nepazljivosti kmetov hrošč že tako razširil, da je velik del letošnje letine krompirja tam že uničen. Ker tam hrošč nima marsikje več hrane, bo že zaradi tega poiskal nove hrane na naših njivah krompirja. — Tudi na Tirolskem sc je hrošč že tako razširil, da se že bojijo za letošnjo krompirjevo letino. — Pripovedovanje o nevarnosti po krompirjevem hrošču torej ni več navadno pripovedovanje, ampak je bridka resnica.
V nekaterih naših krajih je razširjeno napačno mnenje, kakor da bi odredile oblasti pri zatiranju krompirjevega hrošča, da je treba vso krompirjevo zel pokositi ali da se drugače uniči krompirjev nasad. Iz strahu, da bi se res kaj takega primerilo, v nekaj slučajih niso prijavili kmetovalci, da so našli krompirjevega hrošča.
Na vsem tem pa ni prav nič resnice. Tako so mogoče zatirali hrošča še pred leti, ko je bil hrošč v Evropi še redkost, danes pa zatiramo hrošča s škropljenjem ali tudi s posebnimi praški, kar pa vse prav nič ne škoduje rasti in uspevanju krompirja.
Nismo še z žetvijo končali, vendar pa je zelo važno, da mislimo na to, kaj bomo napravili z njivo po žetvi.
Vsa kmetijska znanost in vsa kmetijska praksa nam nujno zapoveduje, da nobena njiva po žetvi v poletnih in v jesenskih mesecih ne ostane neobdelana, da nobene njive po žetvi ne pustimo nepreorane.
Sicer bi mogoče kdo mislil, da je treba pač sedaj po žetvi, ko nam je njiva dala bolj ali manj dobre pridelke, da je treba njivo pustiti na miru. Naj se še njiva malo odpočije. Saj je le končno resnica, da nam danes daje njiva več pridelkov kakor pa jih je dajala včasih, zato pa je tudi prav, da si njiva odpočije.
Tako pa more misliti le tak, ki prav nič ne pozna življenja in raznih pojavov ter sprememb v zemlji. Dobri praktični opazovalci pa vedo povedati, da si njiva v svoji sestavi, ki je bila vsa trda, ko je rastlo na njej žito, najboljše opomore in izboljša, ako jo čimprej po žetvi pokrijejo zelene
ELEKTRO-PARILNIKE ZA KRMO
z avtomatičnim izklopom
poceni in praktične
vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmetijski »troji in nadomestni deli Celovec - Klagcnfurt, SL Peter, končna postaja obusa, Volkermarkter Strasse Nr 117
Našim gospodinjam
iz
Jagodovo sadje operi in izberi, t. j. odstrani vse nezrele in gnile jagode. Potem jih zmečkaj in ožmi skozi platneni prtič, še bolje z zato pripravljeno stiskalnico. Sok takoj precedi in mu primešaj v primerni količini vode raztopljenega sladkorja, z ozirom na kislino soka več ali manj. Povprečno se deva za 12 1 soka 15—21 1 vode in 6 do 10 kg sladkorja.
Tako pripravljen sok napolni v primeren sodček ali steklenico, ki pa ne sme biti polna. V sodček ali steklenico vtakni ki-pelno cev. En konec te cevi vtakni nepro-dušno v sodčkovo veho ali steklenico, drugi konec pa v kozarec vode, ki ga postavi na sod ali na steklenico. Na ta način zabra-nimo vstop zunanjemu zraku v posodo, vendar pa lahko odhaja iz posode ogljikova kislina. Tako pripravljen sod ali steklenica naj stoji na nekoliko toplem prostoru (17— 20°), da vre in se očisti, kar traja približno 5 do 6 tednov.
Po končanem vrenju vino pretoči. Sedaj lahko zamešaš v vino po okusu še nekoliko stolčenega sladkorja in napolniš vino prav do vrha v snažen sodček ali steklenico in ga zamašiš, tudi kipelna cevka naj bo nepredušno vtaknjena v vehi. Ako je bilo
Vino iz jagodičja
vino narejeno meseca avgusta, ga pretoči zopet o božiču, potem še koncem meseca aprila ali začetkom maja in zopet prihodnjo zimo. Nato ga lahko naliješ v steklenice, ki jih dobro zamaši z novimi in prekuhanimi zamaški: dobro je, če zamašene steklenice pomočiš čez zamašek v raztopljen parafin ali raztopljeno voščeno svečo ter jih potem postaviš v hladno klet. Lahko pa tudi pustiš vino še dalje v sodu, pa mora biti dobro zabito, toda čez eno leto ga moraš zopet pretočiti in se tako ohrani vino več let ter je šele zelo dobro, ko je staro 3-4 leta.
RIBEZOVO VINO (liker)
Dobro zrele ribezove jagode stolči in iztisni. Sok precedi in mu primešaj v vodi raztopljenega sladkorja, tako da pride na 1 liter soka \}/z litra — 2 1 vode, v kateri si raztopila 80 dkg sladkorji?. Vse drugo naredi kakor zgoraj. — Opomba: K rdečemu ribezu lahko primešaš del črnega ribe-fea.
VINO IZ BELEGA RIBEZA (liker)
V en liter soka zamešaj 1 — 114 1 vode, v kateri si raztopila 80 — 90 dkg sladkorja. Vse drugo kakor splošne opombe.
rastline in zemljo zasenčijo. Saj nam to pove že travnik. Četudi namreč trajne travnike dvakrat ali celo trikrat na leto kosimo, je vendar sestava zemlje, tekozvana gndnost zemlje, pod travniško rušo mnogo boljša kakor pa godnost zemlje na njivi žetvi.
Zemlja počiva samo pozimi. Drugače pa deluje v zemlji neprenehoma neskončno število malih živih bitij, raznih živi in mikrobov. Kdor le malo pozna to življenje v zemlji, ta bo vedel, da si v zemlji življenje in odmiranje podajata roki. Vsi ti življenjski pojavi v zemlji so pa nujno potrebni za
Marmelade
Za marmelade vzemi vedno dobro zrelo sadje in ga surovega pretlači skozi sito ali ga pa prej skuhaj v sopari v lastnem soku. Množina sladkorja se določi z ozirom na sadje; nekatero sadje ima samo več sladkorja, tedaj ga je treba manj dodejati, h kislemu ga je pa nasprotno treba več.
Vedno pa skuhaj določeni sladkor najprej z vodo v snežnem kotličku ali dobro pološčenem loncu. Dene se namreč na 1 kg sladkorja J/2 litra vode ter pusti, da vre tako dolgo, dokler ni popolnoma gost in bel. Med vrenjem pobiraj nečistobo z njega. Nato vlij nanj urno pripravljen sok ter potegni posodo z marmelado na kraj štedilnika in zmešaj dobro sladkor s sadnim sokom: šele kadar sc nikjer ne drži sladkor posode, porini isto nazaj na vroč prostor, da vre tako dolgo, dokler ni dovolj kuhano. Medtem pa marmelado mešaj neprestano z novo ali samo za sadje rabljeno kuhalnico.
Da spoznaš, kdaj je marmelada dosti kuhana, jo deni malo na krožnik, ki ga postavi na hladen prostor; ko je mannelada popolnoma mrzla, tedaj nagni krožnik z marmelado. Ako ne teče marmelada s krožnika ali ako se le počasi malo premakne, je dovolj kuhana.
Tako kuhano marmelado odstavi, da sc
nekoliko ohladi, nato jo napolni v steklenice s širokim vratom, ki jih poprej dobro umij in obriši, da so popolnoma suhe, ker bi sicer kaka steklenica počila. Tudi ne postavljaj steklenic, kadar jih polniš, na moker prostor ali na mrzel kamen ali železo, ker vse to bi lahko povzročilo, da bi kaka steklenica počila. Ako postaviš steklenico na mizo ali desko, smeš vliti vanjo skoro vrelo marmelado. Vlij pa vedno le vročo marmelado v steklenice, ker se naredi potem na vrhu skorja, katera zabranjuje, da marmelade ne splesnijo.
Napolnjene steklenice zaveži šele naslednji dan ali čez dva dni z zmočenim in zopet obrisanim pargamentnim papirjem. Lahko položiš na vrh marmelade v rum namočen pivni papir ali vliješ malo ruma na vrh, kar je sicer dobro, a po navadi nepotrebno. Marmelado shrani na suhem in hladnem prostoru.
Kuhaj pač marmelado kar mogoče hitro, ker bo potem okusnejša in lepša, v čim krajšem času se zgosti. Tudi ne kuhaj mar-
gnilega pri njih ter jih deni v dobro po-loščen lonec, ki pa ne sme biti z maščobo napojen. Ta z marelicami napolnjeni lonec postavi v drugi večji lonec, v katerem naj bo toliko vode, da sega polnemu loncu do srede. Oba lonca dobro pokrij in pusti, da vre toliko časa, dokler se marelice ne zmehčajo.
Nato stresi marelice na cednik ali še bolje na leseno rešeto, da se odteko. Marelice pretlači skozi sito in stehtaj sok. Kolikor kilogramov tehta sok, toliko kilogramov deni kuhat sladkorja, na vsak kilogram sladkorja vlij (4 litra vode. Med vrenjem pobiraj nečistobo z njega ter ga pusti, da vre, dokler se popolnoma ne zgosti, kakor že omenjeno zgoraj. Tudi kuhaj marmelado tako približno četrt do pol ure. Nadalje naredi vse kakor zgoraj omenjeno.
Mareličino vodo precedi, dodaj toliko kilogramov sladkorja, kolikor litrov vode je, ter jo kuhaj kakor odcedek; z njim lahko polivaš kuhe — pudinge.
ČEŠPLJEVA MARMELADA
Dobro zrele češplje polij z vrelo vodo, jih olupi, odstrani jim koščice, jih skuhaj v sopari ter pretlači in precedi kakor marelice. Potem stehtaj sok ter deni kuhat za vsak kilogram soka 70 dkg sladkorja, politega z i/s 1 vode. Ko je sladkor gost, deni vanj pretlačeni sok. Nadalje prideni tudi nekaj klinčkov, cimeta in limonove lupine; zaveži pa prej te dišave v tanko platneno krpico. Nato ravnaj kakor je povedano v splošnem navodilu, le nekoliko redkejša sme biti ta marmelada, ko je dovolj ku-kana. (Gotovi marmeladi odstrani dišave).
češpljevo vodo še enkrat na prtiču precedi, deni v liter vode 70 dkg sladkorja, malo cimeta, klinčkov in limonovih lupin ter pusti vse skupaj vreti 10 minut. Potem nalij odcedek v steklenice, mrzlega zamaši in shrani, pozneje pa porabi za polive kubov — pudinga.
Lahko pa pretlačiš neolupljene češplje brez koščic tudi na stroju za pretlačevanje sadja ter skuhaš marmelado kakor iz olupljenih.
Češpljeva marmelada, drugi način Dobro zrelim češpljam odstrani koščice, deni češplje v lonec in jih skuhaj v sopari
dobro sestavo zemlje, za tvorbo humusa ali prstenine in za rahljanje zemlje. Najslabše pa vpliva na pravilen potek teh življenjskih pojavov v zemlji, ako leži njiva ne-preorana po žetvi. Največja izguba je v tem, da je pri taki njivi izhlapevanje zemeljske vlage ogromno. Ta izhlapela vlaga pa nato manjka živim v vemlji in njih delo ter življenje je silno ovirano. Na zunaj se nam kaže to v trdi, skoraj zbiti in skorjasti površini zemlje, v kateri nastanejo ob suši cele razpoke. To nam že pove, da tu nekaj ne more biti v redu.
Po žetvi moramo torej skrbeti za pravilno življenje v zemlji tako, da vsaj po žetvi njivo takoj preorjemo in jo nato pustimo do jeseni in včasih celo do spomladi ležati.
Danes pa je tudi tak način postopanja z njivo že nerentabilen. Saj si ne moremo dovoliti, da bi njiva ležala prazna, ko pa nam manjka krme za živino. Kjer namreč more še kaj zrasti do jeseni, tam naj raste. Zato spadajo na njivo takoj po žetvi vmesni sadeži.
Rastoče korenine teh vmesnih sadežev prevzamejo nato rahljanje zemlje, nadzemni deli pa zasenčijo zemljo, kar je spet v veliko korist. Tako dosežemo izboljšanje zemlje na navadni takozvani biološki način, kar bi drugače morali napraviti z obdelovanjem zemlje s stroji. Razen tega pa ti vmesni sadeži tudi uničujejo plevel, ki bi se drugače zasejal in razrastcl na neobdelani njivi.
UPORABA UMETNIH GNOJIL V USA
V gospodarskem letu 1950/51 je narastla potrošnja umetnih gnojil v Združenih državah za 11%, to je na skoraj 21 milijonov ton. S tem je dosegla poraba umetnih gnojil v Združenih državah skoraj trikratno količino pred drugo svetovno vojno. — Zato pa tudi ni čudno, da se je količina pridelkov v Združenih državah v zadnjih 15 letih tako dvignila. In pri nas?
J sladkorja m dem sok vanj ah pa dem kar MARELICI N A MARMELADA	sladkorno sipo v sok ter kuhaj marmelado
Prekolji marelice čez pol, odstrani jim na hudem ognju, medtem pa neprestano koščice in vse, kar jc nerabnega ali morda mešaj.
Ko je marmelada že skoraj gotova, prideni še malo Cimeta, klinčkov in limonove lupine. Da poznaš, kdaj jc marmelada že dosti kuhana, jo deni, kadar je že vrela kakih 20 minut, malo na krožnik. Ako se marmelada na krožniku toliko strdi, da ne steče s krožnika, ako ga nagneš, jc dosti kuhana. Marmelado deni še vročo v steklenice in popolnoma mrzlo zaveži s pergamentnim papirjem.
ČESPLJEVEC (povidl)
Dobro zrelim češpljam odstrani koščice ter jih kuhaj potem med večkratnim mešanjem toliko časa, da so tako goste, da ako pomešaš s kuhalnico in jo potem vzdigneš, ne sme več kaniti od n je, ampak se je mora držati. Tako skuhani češpljevec deni še vroč v steklenice ali glinaste lonce, ki jih popolnoma ohlajene zaveži.
Ali pa prideni k češpljam malo cimeta, par klinčkov in limonove lupinice, kar pa potem, ko nekaj časa vre, odstrani. Pride-neš lahko po okusu tudi nekaj sladkorja ter nadalje kuhaš kakor prej.
MARMELADA IZ RINGLOTOV
Napravi se povsem tako kakor češpljeva.
BUČNA MARMELADA
Olupi dobro zrelo rumeno bučo, zreži jo na koščke ter skuhaj v sopari, potepi pretlači in stehtaj, za vsak kilogram soka skuhaj gosto J4kg sladkorja.
Deni v gost sladkor bučni sok in od ene limone sok in lupine, deni na vroč prostor, da hitro vre, medtem pa mešaj. Ko jc marmelada dosti gosta, jo vlij še vročo v steklenico, hladno zaveži s pergamentnim papirjem in shrani na hladnem in suhem prostoru.	1
RABARBARINA MARMELADA
Od rabarbarinih listov odreži vso zelenjavo, stebelca pa razreži na koščke, jih operi in skuhaj v sopari... Potem jih pretlači in sok stehtaj ter na vsak kilogram soka prideni 1 kg sladkorja in od J/2 limone lupine.. J o skuhaj na hudem ognju, da se zgosti kakor druge marmelade. Se vročo deni v. steklenice in mrzlo zaveži s pergamentnim papirjem. Ker te marmelade rajši plesnijo kakor navadno druge, lahko de-neš v vsak kozarec za nožev vrh salicilnega praška, če hočeš marmelado ohraniti dalj časa. Ali pa jo napolni v več majhnih steklenic in jo steriliziraj 10 minut pri 85 do 900 c.	'
^pl'1 UOA ML JC&MlkjeMl
(Nadaljevanje s 5. strani)
ST. JAKOB V ROŽU
V zadnjem času smo dobili v naš kraj kar dva zdravnika — to sta dr. Simej Hoja in dr. Chrobock, medtem ko se je dosedanji zdravnik dr. Filafero preselil v Vrbo. Ker je naša občina z okolico vsekakor ena najbolj razširjenih in šteje okoli 6.000 prebivalcev, vključno nekatere vasi severno od Drave, ki prav tako spadajo v delokrog šentjakobskega zdravnika, smo bili nad prihodom dveh zdravnikov seveda veseli; saj vemo, da eden sam vsega, naporov polnega dela, ne more obvladati. Posebno pa smo se razveselili dejstva, da izhaja eden obeh zdravnikov iz slovenske družine in mu torej svoje težave lahko potožimo v našem materinem jeziku.
S prihodom novih zdravnikov pa je postalo aktualno tudi vprašanje posameznih bolniških blagajn in smo seveda pričakovali, da bodo merodajna mesta rešila to na pravični in enakopravni podlagi; to se pravi, da bosta oba zdravnika enako upoštevana. Toda temu nikakor ni tako, kajti medtem smo zvedeli, da je bilo to vprašanje deloma že rešeno popolnoma enostransko in v škodo dr. Hoja. Zdravniška zbornica je v tem primeru kljub temu, da je dr. Hoja vložil prošnjo za dodelitev bolniške blagajne prej kot njegov kolega, šla tudi preko enodušne zahteve naše občine. Ta je v očigled velike potrebe zaprosila za dva zdravnika in pri temu seveda pričakovala, da bosta oba zdravnika upoštevana na merodajnih mestih v enaki meri. Očitno je, da so prošnje dr. Hoja za dodelitev železniške in zvezne bolniške blagajne, kakor tudi bolniške blagajne za mojstre, obležale do danes nerešene v predalu zdravniške zbornice, medtem ko je le-ta takoj ugodila celo pozneje vloženim prošnjam dr. Chrobocka.
Doslej nerešena je ostala le še skupna prošnja za dodelitev bolniške blagajne za delavce in nameščence ter kmetijske bolniške blagajne, o kateri bodo odločali v teh dneh. Upravičeno pričakujemo, da bo vsaj tokrat enako upoštevana tudi prošnja slovenskega zdravnika, ker bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni, da podvomimo v nepristranost zdravniške zbornice. Mnenja smo, da bo tudi ta vsekakor morala upoštevati soglasni sklep občinskega odbora, ne pa ravnati popolnoma enostransko in nedemokratično. S tem bi bil eden obeh zdravnikov prisiljen na brezposelnost, medtem ko bi drugi ostal še v ndprej preobre-nienjen z delom, kar nikakor ne more biti v prid prebivalstvu, ki je potrebno zdravniške oskrbe.
SV KATARINA
V nedeljo, dne 6. julija, smo imeli dolgo tn težko pričakovano slovesnost blagoslovitve Katarinskega zvona. — Od vseh strani s° prišli verniki v velikem številu, da so prisostvovali tej slavnosti.
Obširno poročilo s sliko prinesemo v eni Prihodnjih številk.
PLIBERK
Oglasimo se le redkokdaj, pa temu ni vzrok, da bi pri nas ne bilo novic, temveč le čas nam prehitro mine. Danes naj bo zato čas, da boste tisti, ki sta vam Pliberk Jn okolica znana, vedeli, kaj je pri nas no-v'ega.
Pozimi so bile pri nas smučarske skakal-ne tekme, ker je bila za letos nova skakalnica dogotovljena. Skozi Pliberk vozijo judi omnibusi letoviščarje iz drugih krajev 111 se pri nas ustavijo pri Brezniku ali v drugi gostilni, ker jih žeja muči. Mi jim zadi pomagamo z vincem ali pivom, ki ga kuhamo v naši pivovarni v Sorgendoriu. Tudi motorni in avtobusni šport pri nas Uspeva. Ob pustu je bila motorna dirka. Vsak motorist je imel svojega smučarja zadaj priklenjenega, nekdo pa je peljal pusta mesto smučarja. To je letelo, še stare ženice so morale bežati s ceste, da bi ne prišle pod kolesa. Marsikdo je morda od gledanja pozabil usta odprta ali pa mu je padla cedra od samega gledanja iz ust. Neki kmet je celo menil pri prej omenjenem Smučarskem skakanju: „faz bi tudi skočil, tc bi ši-je imel”, tako se mu je to dobro zdelo. Sicer če bi bil pa res pri skakalcih nt bi padel, bi lahko postal potres, a je dobro, da je ostal pri nas gledalcih.
Na binkošti smo imeli za zunanje šole prvo sv. obhajilo in na praznik presv. Trojice za mestno šolo. Naši otroci so priredili na praznik sv. Trojice in sv. Rešnjega Te-
lesa za prvoobhajence in za matere prizor in petje. Žal ni bilo veliko mater.
Zadnjo nedeljo smo imeli zopet motorno dirko, čez en mesec bo že letni semenj in tedaj se bo še gotovo marsikdo od vas znancev spomnil na Pliberk in nas bo obiskal.
BREGE NA DRAVI
Naša vas šteje šest hiš in leži tik ob Dravi. Ima sledeče hiše: Hažej, Gorencelj, Bre-žnik, Radar, Matevž in Klančnik. Imamo se prav lepo in živimo tiho življenje in vsak pridno dela za svoj vsakdanji kruh. Pozno v jeseni smo si popravili našo cesto dol iz Doba, da sedaj lahko pridete z vsakim vozilom k nam. Do pred kratkim smo imeli na vasi tri vdove. Bile so Radarjeva mati, Gorencljnova mati in Brežnikova mati. Najdalje med njimi je vdova Gorencljnova mati. Mož Aleš je umrl že pred kakimi 30 leti. Leta 1947 je umrl Radarjev oče Janez Račnik in lani Brežnikov oče Matija. Letos 15. junija je umrla Radarjeva mati Katarina Račnik. Dočakala je starost 88 let. Skoraj do zadnjega je še hodila in se zanimala za delo in gospodarstvo. Delo, molitev in tiho trpljenje, kakor ga živijo naše matere, je bilo njeno življenje. Hvaležne so tri hčere in sin, da jim je Bog pustil tako dolgo starše, pa bi jih še radi imeli, ker so bili kljub starosti tako prijazni. Spoštovali so rajno mater tudi sosedje in okolica. Zato so se 17. junija številno udeležili pogreba v Nonči vasi. Vsak bo ohranil rajno v blagem spominu.
DOB PRI PLIBERKU
Največja novica je, da nas letos zelo suša muči. Travniki so požgani in žito na peščenem svetu prehitro zori ali bolje povedano, se suši. Kako bo za našo živino in za ljudi, ve le Bog.
Poleg dela na polju in na travnikih pa nekateri še pridno gradijo. Lani so postavili pri Mežnarju nov skedenj, Peter, Bel-mahar, Sadjak in še drugi so še letos pridno prijeli. Skoraj vsaka hiša ima kako novo stavbo. Naši ljudje niso pozabili tudi na sv. Boštjana in je dobila cerkev novo stre* ho Jz deščic. Saj je ta cerkev ena najstarejših cerkva v naši okolici in je nimamo samo kot starinski spomenik, temveč jo tudi radi obiskujemo. Celo leto imamo Najsvetejše v njej shranjeno. Posebno naj bo dobrotnikom te cerkve, ki so darovali za streho ali za paramente in ki redno za njo skrbijo, izrečen iskren Bog plačaj!
Izgubili pa smo iz naše srede Ogradni-kovo mater Nežo Stražiščar. Dne 14. maj-nika smo jo spremili na pokopališče v Nončo vas. Dalje časa je bila bolna in je zelo trpela. Rak ji je vzel končno življenje. Stara je bila 71 let. Težka ločitev je bila za moža, vnukinjo. Marijo in za sorodnike. Mnogim je obvezala rane, ki so jih dobili, če so padli s kolesom ali z drugim vozilom v dobovškem klancu. Mož je posebno v starosti bil navezan na njo in se je zelo težko poslovil od groba. Mama pa je gotovo srečna, ker je lepo živela, večkrat je bila sprevidena in je lepo umrla.
, Pri Mlinar ju so morali letos, ker je velika suša in je malo vode, zajeziti vso vodo, zato je pa morala voda pustiti njim malo Anico, ki so jo z veseljem sprejeli in so veselo obhajali krst.
CIRKOVCE PRI BOŽJEM GROBU
Ni še dolgo, ko je bil v našem listu članek: Mlinarjeve matere ni več, je že zadela druga nesreča Mlinarjevo hišo. Sina Mateja Mullcr, starega 40 let, so v nedeljo, dne 6. julija, zjutraj z rešilnim avtom odpeljali v Celovec k elizabetinkam v bolnico. Opoldne pa je prišla že vest, da je mrtev. Skoraj vsakemu se je zdelo to ne-s erjetno in skoraj nemogoče in vendar je bila to resnica. Nepopisna žalost je zagrnila Mlinarjevo hišo, očeta, brata, sestri in sorodnike. Saj smo komaj letos 6. marca pokopali Mlinarjevo mater, in že se je zopet odprla taka strašna rana.
Se celo oče se je razjokal, ko je zvedel, da je sin Tevžej mrtev in je rekel: „Pri smrti matere mi je bilo hudo, ker sva se rada imela, a vedel sem, ker sva že starejša postala, da bo enkrat tako prišlo, sin pa je bil v najboljših letih in kako bi ga rabili pri delu, pa je moral umreti!”
Vzrok smrti je bilo zastrupljenje v črevesju in pa pljučnica. Rajni je bil lani operiran in je kljub težki lanski bolezni pridno delal in ob poletnem času že ob treh zjutraj vstajal. Dom mu je bil vse. Ko se
Naročite oglas za »Koroški sejem"
„Naš tednik - Kronika” je najbolj razširjeni slovenski list v Zapadnem svetu Čitajo in upoštevajo ga v vedno večji meri tudi gospodarstveniki in zato v njem oglašajo.
„Naš tednik - Kronika” izide ob priliki »Koroškega sejma” v Celovcu v povečanem obsegu in povečani nakladi.
Naročila oglasov
za povečano številko »Našega tednika-Kronike” sprejemamo
ie do 2. avgusta 1952.
Zlasti vsem lesnim tvrdkam, ki imajo in želijo imeti zveze s Trstom, priporočamo, da naročijo pravočasno oglas v »Našem tedniku”.
Sprejemamo tudi telefonskta naročila, telefonska številka Celovec 43-58
ilHiiiiHiiiiimiiniiimiiiimmiimiiHiiiiiiMimiiiimmiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumiimiiiHiiiiimimiiiiiiiiiiiiMiiminiiiiiiimiMMiimiMi
je vrnil iz vojne, je rekel svojemu bratu Lojzu: »Jaz bom vedno pri tebi ostal in ti pomagal.” Ce je šel med fante na vas, se je kmalu vrnil domov. Četudi je bil iz ugledne družine, je rad govoril z vsakim, še posebej z revežem. Bil je pošten in veren. Zato pa je bilo vsem hudo, domačim in drugim, ko smo ga izgubili. V ponedeljek ga je pripeljal mrtvaški avto iz Celovca v očetovo hišo k Mlinarju. Mnogi so hoteli še enkrat pogledati v krsto skozi steklo krste, kjer so bili zemski ostanki rajnega. V znamenje ljubezni in spoštovanja so mu poklonili mnogo vencev. Dne 9. julija pa se je zbrala zelo velika množica vernikov in spremila pokojnega v Nončo vas.
Vzeli smo slovo od njega, kakor je on nekaj dni pred svojo smrtjo, ko se je vračal od dela, vzel slovo, ko je še enkrat pogledal po vasi čirkovče gori in doli in rekel neki ženi: »Zdaj pa srečno.” In v nedeljo zju-traj je stisnil vsem roko v slovo. — Pri pogrebu je bilo mnogo ljudi. Pogrebno opravilo je opravil mil. g. prošt in dekan Lenart Trabesinger ob asistenci preč. g. Jožefa Drobiuniga in drugega g. kaplana. Pevci pod vodstvom g. prof. Miheliča Silva pa so zapeli rajnemu v slovo.
Mlinarjevim naše prisrčno sožalje!
ŽELEZNA KAPLA
V tukajšnji farni dvorani so nastopili v veliko veselje navzočih »Slavčki”. Domača pesem je zajela srca, vnovič smo spoznali, njeno lepoto. Podali so narodne pesmi v pristni domači melodiji, pa tudi pesmi naših skladateljev v lepi izbiri. G. profesor Inzko je podal razlago in s tem povezal »Slavčke” s poslušalci, čestitamo vodji in vsem »Slavčkom”, želimo jim nadaljnjih uspehov in jim hličemo: Na svidenje!
Piskcrnikova družina na Spodnjem Obir-skem je dogradila lepo novo hišo. Pred tremi leti je zadela družino težka preskuš-nja. Pred praznikom Rešnjega Telesa je pogorela hiša, hlev in gospodarsko poslopje. Z veliko marljivostjo je družina začela graditi hišo zaupajoč na božjo pomoč. Pomagali so pri tem po možnosti sosedje. Na praznik Rešnjega Telesa je bila letos hiša ob obilni udeležbi znancev in sosedov blagoslovljena. Gospodarju Ernestu Župancu in družini čestitamo k tako lepo dograjenemu domu! Pri hiši je lepa starodavna kapelica, katero je prenovil in okrasil z novimi freskami Fr. Jerina.
OD KLETI DO STREHE ■ vsa gradiva, kakor:
CEMENT, HERAKLIT STRESNA LEPENKA in VOTLI ZIDAK. I
STOM & VTOLSCHNERI
Tvorn.ca betonskih .zdelkov — suvbni materni in keramik I
CELOVEC - KLAGENFURT
hahnscraiie 87 - Tel. 25-42. St. Stefan L Lavantt. I

Novo kovačnico v Železni Kapli je dogradil vrli kovaški mojster Alojzij Lamp-recht, doma iz šmihelske fare. Delavnica s stroji je bila blagoslovljena. Pri taj priliki je govoril domači dušni pastir navzočim o pomenu dela, posvečenega z dobrim namenom Bogu.
Poročeni so bili: Simon Pirovc, mesar in Ivana Karner, Juri Kukež in Ivana Blajs iz Koprivne ter Milan Filipovič z Angelo Sveršina. Novoporočencem želimo obilo božjega blagoslova na življenjski poti!
Umrli so Anton Humar, p. d. Markec iz Bele v 53. letu, Miha Eržen v 85. letu in Jedert Markec v 81. letu starosti. Naj počivajo v miru Kristusovem.
XV. olimpijske športne igre 1952
V	Helsinki na Finskem so bile preteklo soboto svečano odprte olimpijske igre. V nalašč za to velikansko prireditev postavljenem stadionu je prisostvovalo otvoritvi 70.000 gledalcev, v častni loži je bil predsednik finske republike. Navzoči so bili seveda tudi vsi diplomatski predstavniki in nešteti ugledni gostje iz vseh krajev sveta.
V	domovini olimpijskih iger — v Grčiji, so tudi tokrat s sončnimi žarki zažgali olimpijsko baklo in jo z letalom pripeljali na Dansko, nato pa so jo v štafeti prenesli v Helsinki.
Sest tisoč športnikov - šest tisoč zdravih mladih ljudi kot zastopnikov 71 držav sveta je po mimohodu priseglo, da bodo tekmovali častno za športne cilje. Pogled na to elito svetovne mladine - prekrasen mozaik barv, noš in mladostne lepote — je gledalcem moral ostati v najtrajnejšem spominu.
Finska s svojimi 4 milijoni prebivalcev - eden najmanjših, toda najponosnejših in najgostoljubnejših narodov na svetu — je stoiila vse, da bodo gostje iz vsega sveta skoraj tri tedne deležni vsega, kar si športnik more želeti. Finci niso štedili z ogromnimi stroški za gradnjo športnih igrišč, stanovanj, športnih naprav. S ponosom morejo pokazati na dejstvo, da je ves narod in vsak posameznik s svojim prispevkom omogočil prireditev, ki je vendar toliko nepopisnega pomena za mir in bratstvo med narodi. Finski narod je s prostvoljnimi denarnimi žrtvami financielno pravzaprav šele omogočil uresničenje svojega ponosa: biti prireditelj olimpijskih iger.
Olimpijske prireditve trajajo uradno 14 dni. Prireditve so porazdeljene na posamezna mesta, glavne in zaključne pa se vrše v prestolici .Helsinki. Narodi merijo svoje moči v vseh športnih panogah, katere dopušča Olimpijski spored: od lahke atletike (teki, meti krogle, diska, kladiva, kopja, skoki v daljino in višino itd), plavalni športi, nogomet, rokomet itd., jadranje, veslanje, boks, jahalni športi itd. do težke
atletike (dviganje uteži in dr.) Vsak zmagovalec ali zmagovalno moštvo prejme zlato medajlo, drugi srebrno, tretji bronasto. Po vsakem tekmovanju se vstopijo prvi trije zmagovalci na posebno častno tribuno in ob zvokih himne dotične države, katere športnik je zmagal, se dvigne Zastava tiste države. Po vsem videzu sta najmočnejši špoitni državi USA in SSSR. Med zelo močne štejejo še Švedska, Finska, Nemčija, Francija in Anglija.
Bralci pišejo
Dragi gospod uredniki
V roke mi je prišel 4. zvezek »Slovenian report on Vugoslavia” s slovenskim naslovom »Pregled”, ki prinaša poročila o Jugoslaviji in o njenem položaju v svetu. Kako veliki svet piše in sodi o sedanjem ležimu v Jugoslaviji in o življenju njenih narodov.
List prinaša res veliko zanimivega in ža-lostnega gradiva o trpljenju naših ljudi. Tudi razne sodbe in kritike imenitnih svetovnih časopisov o komunizmu so vredne upoštevanja. Ko to prebereš, vidiš, ka-ko svet gleda na dogodke v Jugoslaviji.
Toda kar me je pri tem branju najbolj zabolelo, pa je bilo nekaj drugega. Ce od naših vodilnih ljudi zahtevamo, naj se zavzamejo za naše narodne pravice, vedno dobite odgovor, da nas svet ne pozna, da o Slovencih premalo vedo.
Glejte, gospod urednik! K četrti številki pregledov je priložen zemljevid srednje in zapadne Evrope. Tu je tudi karta Jugoslavije. Toda zastonj boste na karti iskali Slovenijo in Ljubljano. Niti hrvaškega Zagreba m gon, pač pa sta Sarajevo in Beo-grad. Če sedaj tujec to gleda, si pač misli: »slovenian m yugoslavian” je vseeno. Kako naj potem za nas ve.
Kje je torej krivda, če nas svet premalo pozna?	1
Kaj pravite Vi k temu, gospod urednik?
L. G.
doka knjiga	
ŠE VEDNO NAJLEPŠE DARILO	
Album Koroške .....	
Ograd (Janez Jalen) ...	•	■	e	•	■
Rofija (Mauser) . . . . .	
Sin mrtvega (Mauser) ...	• ■ • a •	4.—
Prekleta kri (Mauser) . . .	■ • a • a 4.—
Cmokec poskokec (Bazilij) .	
Cela kolekcija stane . . .	
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev	
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
URADNE OBJAVE
Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško
DAVEK NA AVTOMOBILE
V smislu zakona o davku na avtomobile BGBL. štev. 110/1952 jc treba prijaviti vse avtomobile z dvižnim prostorom od 100 do 125 ccm najkasneje do 31. julija 1952 pristojnemu finančnemu uradu zaradi obdavčenja. Dokumente o vozilih (posamična dovoljenja, dokazilo o tipu, avtomobilski list) je prinesti s seboj.
Točasno veljavne davčne izkaznice za osebne in kombinirane avtomobile, ki so bili grajeni po 31. decembru 1911 ter za dvo- in trokolesna motorna vozila, je treba predložiti finančnemu uradu do 30. septembra 1952 zaradi dokolkovanja.
Končno opozarjamo, da davka na avtomobile ni več mogoče plačati po položnici, ampak samo v kolkih.
Za predsednika: Dr. Kolleggcr.
StmtHsUc oddafr v tadiu,
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila m objave prt vsaki popoldanski oddaji.
27. julija: 7.15 Verski govor - Glasba - 28. julija: 11.30 Tedenski pregled — Dela v kmetijstvu. — 29. julija: 14.30 Zdravnik - Po svetu - 18.30 Poje dekliški sekstet iz Sel — 30. julija: 14.30 Za podeželje - 31. julija: 14.30 Poje oktet »Slavček” -]. avgusta: 14.30 Komentarji — Zanimivosti — 2. avgusta: 8.45 Iz litcrarturc — šport — 18.30 Za zabavo — 3. julija 7.15 Verski govor — Glasba.
PARIZ
Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
■ v
' LJUBLjANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
24. julija: 13.15 Drobne skladbe - 14.00 Igra zabavni orkester — 14.40 Dalmatinske in bosanske narodne pesmi — 18.00 Južno-ameriška glasba — 20.15 Slovenske narodne pesmi. — 25. julija: 14.40 Od melodije do melodije — 18.30 Zabavni orkester — 19.00 O barvni slepoti — 19.15 slovenske narodne pesmi. — 26. julija: 12.00 Predigre k operam — 14.00 Narodne pesmi — 14.40 Polke in Koračnice Johanna Straussa.
,HU« malaga dlovaka" dobavlja najugodnajia r»dlo-apar»te, •l•ktro*ma♦•r^al
RADIO SCHMIDT
Celovec - Klagenfurt, Bahnhofslr. 22
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak čeutek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura".
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST II
306,1 m ali 980 kc «ck
Dnevne oddaje: 7.15—8.30- 11.30—14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno:
27. julija: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Oddaja za najmlajše — 12.15 Od melodije do melodije —
13.00	Glasba po željah — 18.00 Iz delavskega sveta
—	19.00 Iz filmskega sveta — 20.00 Slovenske pesmi
—	21.00 Koncert — 21.30 Izbrana lirika — 21.40 Mu-sorgski: Boris Godunov — 28. julija: 13.30 Kulturni obzornik — 18.15 Prokofjev: Aleksander Nevski —
19.00	Mamica pripoveduje — 21.00 Književnost in umetnost — 22.00 Musorgski: Boris Godunov — 29. julija: 13.00 Glasba po željah — 19.00 Kraji in ljudje — 20.00 Čajkovski: Romeo in Julija — 20.30 Aktualnosti — 21.00 Dramatizirana povest — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 2. — 30. julija: 13.30 Kulturni obzornik — 19.00 Zdravniški vedež — 20.30 Sprehodi po morju — 21.00 Slovenski zbori — 22.00 Liszt: Madžarska fantazija — 31. julija: 19.00 Slovenščina za Slovence 19.20 Slavni violinisti in pia-nsiti — 21.00 Radijski oder — Večerne melodije.
L avgusta: 13.00 Glasba po željah — 19.00 Osebnosti in usode naših dni — 20.00 Slovenske pesmi
—	Tržaški kulturni razgledi — 2. avgusta: 13.00 Sramclkvintet in pevski duet — 18.15 Koncert ruskih balalajk — 21.00 Malo za šalo — milo zares — 22.15 Ameriški zbori — 22.45 Večerni ples.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 19, 251 in 579 m) Oddaje vsak dan ob 18,—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 579),
REŠITEV
uganke v štev. 29 »Našega tednika”
0 in 1 in 2 in 3 in 4 in 5 in 6 in 7 in 8 . 9 = 100 ali: 50 + Vi + 49 +	— 10°
ali 78 _]_ 3/6 + 21 + <790 = 100
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki.
S* S/
II
S/ S* «*<*
KARNTNER
s* s«« s* bo* 9 9
AUTOŠALON
Ih'
<
<
lastnik Alex Polgar
HERRENGASSE 10 Celovec-Klagenfurt, Tel. 44-24
LOHNER-motorni kotali in avtomobili Z
tovarniško novi ali priložnostni nakupi Prodaja - nakup - komisija
#»S /S /S /S /N /S
ptodatn neka{ izvodov
1.	Nemško-slovenski slovar.
2.	Slovcnsko-francoski slovar.
3.	Zemljevid Slovenije
d. Zgodovina slovenskega slovstva (za višje razrede srednjih šol).
Naročila sprejemam tudi iz inozemstva.
Naročila pod značko „Janez” je poslati na naslov »Našega tednika”.
TIER-ECKE!
zooloika trgovina in trgovina z živalmi
I. WERSCHETZ
Beljak-Villach, BahnhofstraBe 19
Telefon 68-29
ENODNEVNI PIŠČANCI
beli ameriški 1 e g h o r n
jerebičasti italijanski stari štajerski rhodclandcr
Nesv-Hampshire
Sulmtaler
mlade jajčarice 11 tednov stare New Hampshirc
Mlade jajčarice samo proti prednaročilu. Za čisto raso, zdravje, starost, dostavitev po pošti ali po železnici (da dospejo živi) — garantiramo.
Naročite šc danes, kar potrebujete. Kupujemo vse vrste malih živali in jih stalno nudimo v prodajo.
NOVI UMETNI GUMI
Ameriškim tovarnam se je posrečilo začeti s proizvajanjem umetnega gumija na nov način. Pri tem novem načinu proizvodnje umetnega gumija odpadejo razni hladilni aparati, ki so doslej proizvodnjo zelo podražili. Zato je tudi novi umetni gumi znatno cenejši kakor pa pri dosedanjem načinu proizvodnje umetnega gumija.
Kupi m
vsako množino malin
Iščem
nakupovalce za maline Tovarna pijač
Cf mnz cAmlaeltez
Celovec — Klagenfurt
Pischeldorfer Strasse 6
Dnevno 3.000oseb preko Atlantika
V poletni sezoni pride dnevno 2.000 do 3.000 oseb z avioni preko Atlantskega morja. Kakor nadalje poročajo iz mednarodnega letališča v New Yorku, se v vsem razdobju od leta 1939, ko je bil vpeljan redni zračni promet, pa do danes, ni ponesrečil nad morejem niti en sam potnik. — Redni potniški promet preko Atlantskega oceana vzdržujejo se daj letalske družbe, katere so last desetih različnih narodnosti.
ZANIMIVOSTI
Med živalmi doseže skoraj največjo starost aligator (neke vrste krokodil). Pri njem so ugotovili starost 56 let.
KINO
, CELOVEC-KLAGENFURT Stadttheater
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponc deljkib tudi ob 20. uri.
Od 25. - 31. VII. „Alles liber Eva”
Predi tl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 25. - 31. VII. „Vcschw6rung im Nordcxpress”
BELJAK-VILLACH
Bahnhoflichtspiele
Predstave ob 12., 16. uri, ob 18.15
ter ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 24. - 25. VII. »Abcntcucr im svilden Westen”
Od 26. - 28. VIL „Die Narbcn-hand”
Od 29. - 31. VII. »Ehcbruch”
MALI OGLASI
Kdor išče delavca, kdot išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
Električne priprave, motorji, lestenci, kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elektro-HAAS & CO, Celovec, Bahnhof-strasse I
Iščem gospodinjsko pomočnico /;i zdravniško družino v Beljaku. Znanje kuhanja jc zažcljcno. Do-' piši na upravo »Našega tednika”.
Pincgavska živinorejska zveza za Koroško in Vzhodni Tirol reg. zadr. z o. z. Celovec—Klagenfurt, Miesstaler Strasse 11
VABILO
na
LETNO GLAVNO SKUPŠČINO
pinegavske živinorejske zveze za Koroško in Vzhodni'Tirol v SOBOTO, dne 26. julija 1952, ob 9.30 dopoldne v SPITALU na DRAVI, GOSTILNA ERTL
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in čitanjc zapisnika o zadnji glavni skupščini.
2.	Poslovno poročilo za leto 1951.
3.	Predložitev računskega zaključka za leto 1951:
a)	odobritev;
b)	razrfcšnica načelstvu in vodstvu;
c)	uporaba čistega dobička.
4.	Plemenski sejmi in razstave v jeseni 1952.
5.	Zgradba zvezinega hleva v Feldkirchen-u in financiranje zgradbe.
6.	Referat: Rejska vprašanja pinegavske živine”, dr. Hans
\Valla, Innsbruck.	v
7.	Referat: »Bodoče naloge delovne skupnosti pinegavskih živinorejskih zvez”, dr. Thomas Santncr, Salzburg.
8.	Sučajnosti in predlogi.
Ako bi glavna skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, bo eno uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom druga glavna skupščina, ki jc nato sklepčna pri vsakem številu navzočih članov za vse točke dnevnega reda. Načelnik zveze:
'•e**	- • Ambros W e r n i s e h e. h.
I;;	'‘>l!	■	■	■■ - r ^	■1	, .	■	.	■...	p
t
V brezmejni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je nenadoma umrl moj ljubljeni soprog, naš dobri oče, brat, stric, zet in svak, gospod
Peter Lesiak
p. d. Drobcž v Žitari vasi
ki je bil v sredo, dne 16. julija 1952 po tragični.nezgodi v 53. letu starosti iztrgan iz naše srede.
Našega dragega zokojnika smo spremljali v soboto, dne 19. julija, dopoldne na domače pokopališče v Žitari vasi, kjer smo ga položili v njegovo ljubljeno domačo zemljo.
Zitara vas, dne 22. julija 1952.
Globoko žalujoči zaostali.
faAm fuedttosii
Vam nudi
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA

NAJVEČJO IZBIRO

PAZLJIVO POSTREŽBO

NIZKE CE.NE - plačilne olajšave
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL 47-67
Huftuiie
predvsem pri tvrdkah, ki oglaiajo v naSem listu
I
■
POCENI PRODAJA v trgovski hiši GG0F9 UlHKllddGIl se nadaljuje! Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši GG0F9 UlTISChddGn Flelschmarkt 9
List izhaja »sak četrtek. - Naroča sc pod naslovom »Naš tednik", Celovec, Viktringcr Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovcmcv — Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Tisk: »Carinthia", Celovec, Volkcrmarktcr Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Pošt. ček. urad št. 69.793.