s PREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 liskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne in od 5. do 6. poyoldne vsak dan razen nedelj in paznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : |.. {AROC NINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-O^rsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’—. : Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA iznaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* •’ ob pol 11. dopoldne. *. *. •. LJPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici Stev. 6, II., iu uraduje i,a stranke od 8. do >2. dopoldne in od a do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica SOvin.. pogojen prostor, poslan« ::: in rek lan e 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo - Reklamacije iisla so poštnine proste. ———- Stev. 726. V Ljubljani, v sredo dne 5 novembra 1918 Leto III. Zoper absolutizem v deželi. Ker so ljudje zelo različni od angeljev, lodisi zato, ker je bil Adam že od začetka dru-lače ustvarjen kakor serafini in kerubini, bodisi zato ker je bila Eva v paradižu tako nerazumljivo lahkouinna, da je zapravila vso srečo in popolnost zaradi enega samega ja-K)Ika„ ali pa zato, ker vlači človek še vedno iz dobe živalstva neangtlske lastnosti s seboj ker torej ljudje niso angelni, je treba z njimi v vsakem slučaju nekoliko potrpeti. Tudi od vladajočih bi bilo nerazumno zahtevati same ožanske sposobnosti, čeprav se nekateri med njimi sami radi štejejo med božanstva in pri-lakujejo ali pa zahtevajo nebeško češčenje. }ač pa bi se lahko od onih, ki so zgoraj, pri-akovalo, da bodo nekoliko bolj krotili člove-ke napake in strasti; saj se navadno misli, da so zato zgoraj, ker so boljši od drugih. Na Kranjskem so ras bogovi osrečili s klerikalnim gospodstvom. Najbrže so si hoteli privoščit! nekoliko zabave, zakaj drugače bi lila ta dobrota nerazumljiva. In tudi od naših atoliških gospodov ne bi pričakovali in zahtevali, da se izpremene v Čiste duhove, da porabijo na svojo človečnost in se iznebe najmanjše človeške napake, če bi le ostali s svo-mi hibami nekoliko v takih mejah, da ne bi vsak njih korak, vsaka njih kretnja izzivala n dražila vseh ljudi, ki ne leže na trebuhu pred njimi. Naši klerikalci vladajo v deželi, in da jih o veseli, je naravno. Oni vladajo, in ni se čuditi, da hočejo vladati resnično, ne pa le na japirju. Oni vladajo, ker so večina, in naravno da se poslužujejo vseh pravic večine. Bilo bi tudi še razumljivo, če bi včasi posegli za dlačico preko pravic večine, razumljivo, ker so — z vsem rešpektom bodi povedano — navsezadnje vendar tudi le ljudje, in so včasi celo stari bogovi nekoliko samolastno razširjali svoje pravice. Toda klerikalni gospodje deželni gospodarji, tisti, ki so gospodovali doslej, so iz dlake, ki bi bila razumljiva, napravili ogromne ve-flčlne, ter so lastili večini, torej sebi vse pralce, tako da za druge ni ostalo nič. In v deželnem zboru se je to tako jasno pokazalo, da jo celo naivni ljudje nekoliko obstrmeli, ko so pedali, kako pometa večina z manjšino, kako neenafco ravna deželni glavar s člani desnice P z onimi levice, kako uživa opozicija le po Svjniovnikovi milosti pravico, da sploh kaj dntj . ., , — To kar uganja klerikalna večma v kranjskem deželnem zboru, ni več izvrševanje na-tela da vlada večina, ker more le ena stran vladati in ker je večina pač večja od manjšine in ker nosi tudi odgovornost za svoje delo. To £ neomejena, brezpogojna in brezobzirna vla- |ja Pegan jo je pravilno imenoval »gospod- s^0 _____ samolastna vlada, ki prezira, zatira, Izključuje manjšino, ki uzurpira vso pravico, Jci tudi ne nosi odgovornosti: To je absolutizem večine.« Z ozirom na to, da je v klerikalni stranki zatrta zadnja sled demokratičnosti in vlada tudi v njenih vrstah skrajni terorizem in despotizem, ki ga izvršuje le par oseb z voditeljem in glavarjem na čelu, pa lahko pravimo, da imamo na Kranjskem absolutizem peščice nekronanih, zato pa le še nekoliko ošabnejših, domišljavejših veljakov, absolutizem, ki je neznosen zaradi njegove brezobzirne samopaš-nosti in neskončno zopern zaradi nesposobnosti onih, ki ga izvršujejo, ter zaradi brutalnosti, s katero se izraža. Absolutizem ni nikdar prijeten in narodi so uprizarjali velikanske revolucije, da bi se ga iznebili. Žrtvovali so živ- ljenje in imetje, da so iztrgali kronanim glavam brezpogojno silo iz rok in prišli do sodelovanja v zakonodajstvu. Noben poraz jih ni ustrašil; če so izgubili revolucijsko vojno in skoraj izkrvaveli pod udarci maščevanja, so le počakali, da so zopet nekoliko okrevali in prišli do sape pa so se vnovič in vnovič puntali, dokler niso prišli do cilja. Absolutizem Šušteršiča in Lampeta pa gotovo ni ljubeznivejši kakor absolutizem kakšnega Jožefa 11. Če ga že v klerikalni stranki sami težko prenašajo, mora biti nasprotnikom naravnost oduren in neznosen. Trabanti kranjskih despotov opravičujejo svoje postopanje s tem, da imajo večino v deželnem zboru. Ali večina sama ni deželni zbor. Ce je manjšina tako pod knutom, da ne sme svobodno govoriti, da so vse njene zahteve le makulatura, da ni nikjer nobenega obzira na nieno kritiko, da rohni dežčUH glavar nad njo, žugajoč ji neprenehoma z izključitvijo, tedaj ie položaj povsem enak kakor če opozicije sploh ni notri. In kranjski deželni zbor je bil pod Šušteršičev im režimom pravi »Rumpfparlament«, dasi so sedeli, v njem Tavčar in Triller, Supan-čič in Lenarčič, in celo Ribnikar, kadar ni bil izključen. Kajti da so notri sedeli, je brez pomena, če niso mogli enako svobodno govoriti kakor klerikalci, če niso mogli izvrševati konti ole, če je bila njih navzočnost sploh le sta-faža za klerikalno objestnost. Vladajoči klerikalci pravijo, da nosijo odgovornost za svoja dejanja, za svoje gospodarstvo, za svojo vlado. To je fraza brez vsebine. Parlamentarna odgovornost večine se izraža v tem, da pripušča manjšino do kontrole in omogoča opoziciji tako sodelovanje, da sliši dežela in ljudstvo res cba zvona. Klerikalna večina vendar ni odgovorna kar nebesam, kjer bodo dajali odgovor na sodni dan, ampak odgovorna je prebivalstvu, ki pa more le tedaj soditi, če vidi in sliši vse. Prav zaradi javnosti ima opozicija važno funkcijo v parlamentu, in kar odreka vladajoča večina njej, to odreka ljudstvu. Brutalnost dosedanje klerkalne* večine ni le neprijetna opozicionalnim poslancem; ona je žaljiva in provokatorična za prebivalstvo, čigar last je deželni zbor. Ta brutalnost je dosegla take mere, da jo je nemogoče še nadalje prenašati in volilci so poklicani, da ji napravijo konec z glasovnico v roki. Kranjci so dolgo prenašali tlačanstvo, ko so gospodovali rad njimi fevdalni plemenitaši-, ali kadar jim je bil preveč pritiska, so pograbili za kose in cepce, dosegli tu pa tam še kakšno puško in požgali nekoliko gradov za,svojo osvoboditev. Sedaj ni treba takega orožja. Ker so naši pradedje prelivali svojo kri za nekoliko svobode, nadomestuje dandanes lehko volil-čeva glasovnica koso in motiko. Le prav jo je treba porabiti, pa se napravi tudi klerikalni strahovladi kraj. Ali tudi v starih časih je bilo za boj treba agitacije in organizacije, in od te je bil :ispeh še bolj odvisen kakor od orožja. Na Kranjskem gre v sedanjem volilnem boju za velik cilj: Za odstranitev nekronanega despotizma, za nekoliko svobodnega zraka. Ta cilj je vreden boja. In kdorkoli na Kranjskem noče biti beden suženj, je dolžan, da se udeleži tega boja z vsemi močmi, z vsemi sposobnostmi, predvsem pa da sodeluje vztrajno in odločno pri agitaciji in pri izpopolnitvi organizacije. Delo je naporno, cilj pa je lep. Strankin zbor nemške socialne demokracije. (Dalje.) Poročilo posl. Seitza o parlamentarnem delovanju. Kar se tiče militarizma, se nam ni posrečilo preprečiti zakone o vojni tlaki. Uspehi balkanskih narodov in prekucije na Balkanu so napolnile voditelje naše zunanje politike z grozo in trepetom. To in takozvane zavezniške dolžnosti, ki nam jih je nalagala Nemčija, so dale vladi povod za velikanske zahteve do ljudskih sil. Komaj je bila dovoljena brambna reforma, pa Je že prišel zakon o vojni tlaki, ki je obljuboval še težja bremena, četudi so bila namenjena le za slučaj vojne. Oboroževanje opazujemo pač tudi v Nemčiji in na Angleškem, na Francoskem in Ruskem ter po vsem svetu. Toda v Avstriji smo vendar v vse drugačnem položaju kakor v drugih državah, ki prenašajo oboroževanje, četudi težko, ker omogoča njih narodno gospodarstvo težka bremena, ker imajo pametno industrijsko in trgovinsko politiko, ki je pravi davčni vir za militarizem. Kaj pa imamo v Avstriji industrije? Majhen košček na Nižjem Avstrijskem in v sudetskih deželah, in to naj nosi bremena za veliko državo, ki obsega velikanska agrarna področja, Ogrsko, Galicijo in alpske dežele. Da ne morejo agrarne države prenašati militarističnih bremen, ve vsak politični otrok. Meščanskih strank pa nismo mogli pripraviti do zavesti, da mora biti revna država prav v takih vprašanjih skromna. Dosegli pa smo glede na militarizem vendar nekatere majhne uspehe. Socialno demokratična opozicija in kritika je ustavila najhujše izgrede vojaškega zlostavljanja. Spomnite se na boj, ki ga je vodil zlasti Schuh-meier proti tedanjemu domobranskemu ministru Latscherju, ki je moral zaradi tega demi-sionirati. Naši predlogi o podporah za družine rezervistov so padli na rodovitna tla. Dosegli smo, da se je namesto srednjeveškega vojaškega kazenskega reda določilo nekoliko modernejše kazensko postopanje. V socialni politiki, ki je za nas najvažnejša, smo tupatam kaj dosegli. Zakon o izplačevanju mezd v rudnikih, zakon o zavarovanju zoper nezgode v stavbin-ski obrti, zakon o zavarovanju mornarjev za slučaj bolezni in nezgod. Sklenjen je bil tudi zakon o ženskem nočnem delu, o delovnem času v trgovini, o pravnih razmerah nastav-ljencev, prepoved belega fosforja, naredba o varstvu zoper svinčeno zastrupljenje, izpre-memba § 74 obrtnega reda o varstvu življenja in zdravja delavcev in zakon o kužnih boleznih. Ti uspehi ne stoje v nobenem razmerju do tega, kar potrebujemo. Le s težkim trudom smo dosegli, da je vlada vložila zakon o zavarovanju delavcev zoper nezgode. Marsičesa, kar smo zahtevali in kar je za nas važno, nismo dosegli. Ne ovira nas le nasprotovanje podjetnikov, ki obstoja povsod, ne le priljubljeni izgovor na konkurenco drugih držav — najtežji boj imamo z onimi brezvestnimi vladnimi organi, ki se postavljajo vedno le na stran podjetnikov in se čutijo kot postreščki podjetništva. Dosegli smo nekatere zakone o stavbah in smo se trudili, da bi prišli stanovanjski bedi nekoliko do živega. Ali prav tukaj se je pokazalo, da imajo vsi taki ukrepi v kapitalistični državi le omejen pomen. Ce se s takimi zakoni doseže nekoliko znižanja stanovanjskih cen, je na drugi strani nemogoče dobiti potrebni stavbni kapital, in povišanje obrestne mere povzročuje zopet podraženje stanovanj. Trudili smo se, da bi se zboljšal položaj državnih delavcev, državnih nastavljencev in železničarjev. Nekaj smo dosegli, ali to je le skromno odplačilo na račun naših opravičenih zahtev. Ce je že na socialnopolitičnem polju težko doseči kakšne uspehe, je pa politično zakonodajstvo popolnoma izostalo. Danes vidi meščanstvo povsem jasno, kam vodi politična izobrazba. Vsak delavski časopis smatra za svojega sovražnika, v vsakem delavskem shodu vidi nevarnost za svoj obstanek, v vsakem delavskem društvu novo trdnjavo v boju proti vladajočemu razredu in njegovim predpravicam. Naravno je torej, da se upirajo meščanske stranke všakemu napredku na polju društvene, tiskovne in zborovalne pravice. Z velikim trudom se je posrečilo, da je bil sprejet nov društven zakon, ki daje ženskam enako društveno pravico kakor moškim. Toda gosposka zbornica je našla dlako v jajcu in vrnila zakon. Treba bo torej v tem oziru še veliko dela. Od krščanskih socialcev (Wohlmeyer in tovariši) ter od nemških nacionalcev (Kroy in tovariši) so vloženi predlogi zoper koalicijsko pravico. Socialisti bodo morali stati trdno kakor stena, da se razbijejo ob njej nazadnjaške nakane sovražnikov. Težko delo zahtevajo od leta 1907. dalje razprave o socialnem zavarovanju. Posvetovanje v odseku je takorekoč končano. Ali neprenehoma nastajajo nove težave. Da n. pr. rusinski kajžarji ne morejo plačevati krone mesečnega doneska, je gotovo resnično; ali vlada izrablja to težavo le zato, da bi preprečila uzakonitev socialnega zavarovanja. Na čelo oddelka za to zakonodajstvo je postavila moža, ki ga ni sram povedati, da je sovražnik bolniških blagajn. Vlada kaže s svojim sovraštvom do socialne politike nemožnost te države. Saj poziva, saj naravnost ščuje ljudi, naj pravijo: »Le vun, čimprej iz te kletke, v katero so natlačeni najnasprotnejši elementi!« Po tej sliki parlamentarnih težav, s katerimi se morajo bojevati poslanci, je pa razumljivo, da se kaže polagoma med sodrugi nevo-lja in netočnost. Dobro vemo, da naletava so- cialnopolitični napredek v vseh državah na vedno večje težave, da se po vsem svetu podjetniki bolje in bolje organizirajo, vemo, da vladajo podjetniki v vseh parlamentih. To je razumljiva posledica kapitalističnega razvoja. Vemo pa tudi, da je v Avstriji slepota meščanstva in vlad veliko večja kakor drugod in da je tudi veliko večja brezbrižnost širokih proletarskih slojev. Priznati moramo sami sebi tudi, kako slabi smo še in koliko je še proletariata neorganiziranega. Seveda prihajajo v političnem življenju trenotki, ko se pravi: »Nič se ne gane, vse tiči v blatu«. Mi pa smo v sedanjem trenotku stagnacije še na slabšem zaradi gospodarske krize, zaradi slabe konjunkture, če bi bili parlamentarni uspehi majhni v dobi ugodne konjunkture, ko dosegajo delavci primerne plače, ko bi si nemara s svojimi strokovnimi organizacijami lehko še zboljšali plače, bi se lehko potolažili. Delavce pa posebno razburja to, da se v parlamentu nič ne gane v dobi, ko je težka gospodarska kriza omajala državo in njeno gospodarstvo, v dobi brezposelnosti, v dobi nizkih plač. Mislim pač, da nekateri sodrugi pretiravajo, kadar govore o nevolji delavcev. To je stara avstrijska navada, katere bi se morali vendar že otresti. Kadar na Nemškem ni bilo parlamentarnih uspehov, tedaj se je med ondot-nimi delavci dvignil vihar zoper krivce v parlamentu. »Pritiskajo nas, teptajo nas, zasužnjujejo nas — toraj se moramo trdneje skleniti, moramo izpopolniti svoje organizacije, moramo postati močnejši, da uničimo to neznosno go-spodstvo!« To je proletarska politika, to je proletarska sila. Naj se ozrem na glasove strankinega časopisja. V »Kampfu« se je oglasil klic: »Proč s § 14, § 14 je absolutizem. Če bi ga odpravili, bi bili ustavna država.« Ne ugovarjam, da je v § 14 pomanjkljivost naše ustave, da ga lehko naravnost imenujemo sramotno pego naše ustave. Odkar imajo delavci zastopnike v parlamentu, smo se torej trudili, da bi ga odpravili. Ali tako pomembno to vprašanje vendar ni, kakor mislijo nekateri sodrugi. Predstavite si, da bi bil § 14 odpravljen. Kaj pa bi se potem zgodilo, če bi hoteli tam gori vendar samostojno odločevati? Saj smo doživeli na Češkem. Češka deželna ustava ne pozna § 14. Ali naši famozni juristi pri upravnem sodišču so kmalu iztaknili, da § 14 v državni ustavi pravzaprav ni pooblastilo za vlado, da lehko stori, kar se ji v gotovem slučaju ljubi, ampak da je krona vedno imela pravico za silo in da je § 14 pravzaprav le omejil to pravico, če torej deželna ustava ne pozna § 14, tedaj velja pravica za silo v popolnem ubsegu. Kakor vidite, se najdejo juristi za najbolj nezmiselno mnenje, da, pravzaprav za vse, kar se hoče. Ne pravim, da je politika, ki jo uganjajo gospodje od upravnega sodišča, zelo pametna, ali pa, da je vlada posebno pametna, če se opira ob tako učenost. Kajti če velja za vladajoče pravica za silo, tedaj velja tudi za drugo stran. In če smejo eni reči: »Kaj nam je mar zakon in pravica«, tedaj morajo tudi oni drugi imeti pravico, da pravijo to v odločilnem trenotku, kadar oni hočejo. (Dalje prih.) Dnevne beležke. — Deželno strankino zastopstvo ima danes ob (S. zvečer sejo. Deželna konferenca bo v nedeljo 9. novembra. Vse naše podeželne organizacije poživljamo, da čim prej določijo delegate in da se že doma porazgovore o predlogih za deželno konferenco. Konferenca je izredne važnosti, zato morajo biti na njej zastopani vsi kraji, kjerkoli prebivajo sodrugi. Pismena pojasnila daje sodrug Viktor Zore, Ljubljana, Selenbur-gova ulica št. 6. — Ogrska socialna demokracija je imela pretečeni mesec svoj strankin zbor. Veliki boji za enako in splošno volilno pravico so silno ojačili stranko in njeno časopisje in jej priborili velik ugled. Strokovne organizacije, jedro vsega socialističnega gibanja in njene prave organizacije, so v enem letu pomnožile število svojih članov od 95.180 na 111.966. Število strokovno organiziranih članov, ki plačujejo strankin davek, je naraslo od 52.733 na 59.623. Resnični prirastek je pa večji. Tudi ženske organizacije in organizacije mladinskih delavcev so se močno povzpele. V zadnjem letu je pričelo izhajati glasilo socialističnega ženstva »No-munkas« (Delavka) po dvakrat na mesec in se tiska v 6000 izvodih, glasilo mladinskih delavcev »Ifju-munktts« (Mladinski delavec) izhaja po enkrat na mesec, naklada znaša 3100 do 3400 izvodov. Stranka je imela 907.070 kron dohodkov, izdatkov pa 891.374 K. Pred desetimi leti je pa imela 133.989 K dohodkov in 135.203 K stroškov. V teh številkah se zrcali velikanski napredek, ki ga zaznamuje stranka po preinaganju prvih težkoč. — »Slovenec« je zelo moder list in je že večkrat slišal travo rasti. Odkod izvira njegova modrost, je pa še nerešena uganka; skoraj pa bi človek dal prav onim, ki trdijo, da je večkrat strah njen vir. V včerajšnji številki pripoveduje, da je bil dne 2. novembra »zopet Kristan v Zireh«. Kristanov je naposled več na svetu in lahko je mogoče, da je kateri celo v Zireh doma. Ali kadar govori »Slovenec« o Kristanih, ne da bi jih posebej označil, tedaj misli navadno na enega izmed dveh ljubljanskih rdečih Kristanov. In zato že lehko povemo, da se je s svojim včerajšnjim poročilom grdo urezal, s svojimi modrimi opazkami pa zelo osmešil. Izmed onih dveh Kristanov, do katerih goji pobožni list posebno ljubezen, ni bil namreč ne eden ne drugi v Zireh in ni mogel biti, ker je b 1 Etbin K. na Dunaju, Anton K. pa dopoldne na konferenci v »Iliriji«, popoldne pa na shodu v Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881, obrestne hranilne vloge po čistih 4 0 brez odbitka rent-0 nega davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K. Mostah. Obžalovanja vreden je »Slovencev« poročevalec, ki se je moral toliko in tako brezuspešno truditi, da bi bil izvohal, če se je preklicani Kristan odpeljal čez Škofjo Loko ali čez Idrijo. Zakaj si ni izmislil, da jo je odjadral z aeroplanom? To bi napravilo nerodno laž vsaj malce zanimivo. Kajti kdor se hoče uspešno lagati, mora imeti tudi nekoliko fantazije. Kar tako-le si izmisliti Kristana in njegov štab je za izkušenega lažnivca vendar premalo. — Volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volilni razred delavcev voli v nedeljo 23. novembra, volilni razred podjetnikov pa v torek 25. novembra. Volitve bodo v 8 sekcijah, ki so razdeljene tako-le: 1. sekcija obsega občine Devica Marija v Polju, Dobrunje in Podgorica. Volilni kraj je Devica Marija v Polju. II. sekcija obsega občine Moste, Ježica in Črnuče. Volilni kraj so Moste. III. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič. Volilni kraj so Glince (občina Vič). IV. sekcija obsega občine Spodnja šiška, Šmartno, Št. Vic in Zgornja Šiška. Volilni kraj je Št. Vid. V. sekcija obsega občino Medvode. Volilni kraj je Preska. VI. sekcija obsega občine Grosuplje, upljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje. Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje). VII. sekcija obsega občine Iška Loka, Iška vas, I ijava Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Zelimlje. Volilni kraj je Studenec. VIII. sekcija obsega ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljana. Volilni kraj je Ljubljana. Skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VIII. sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitev ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volit-vijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število došlih volilcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov, odnosno delodajalcev smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volilnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Volilci oddajajo svoje glasovnice po vrsti kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi na se absolutno večino oddanih glasov. Če se ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. V ožjo volitev je pt ivzeti dvakrat toliko udov, kolikor jih je še voliti. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je nila pri prvotni volitvi zaznamovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida v zmislu § 12 ministrske odredbe, z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 56, ni dopustna pritožba. — Plenarna seja strokovnih organizacij bo v četrtek dne 6. t. m. točno ob 8. zvečer v zvezim pisarni, Šelenburgova ulica 6/II. Dnevni red jako važen, zato naj vse organizacije zanesljivo pošljejo svoje zastopnike. , Odborova seja podružnice lesnih de- a\ceY v dne 6. t. m. ob 6. zvečer v društvenem lokalu. r— Odborova seja podružnice tesarjev bo v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih. Polna udeležba potrebna! „ . ~ Molitev premore vse. V klerikalnem ča-sopisju južne Nemčije kroži naslednja vest o prečudeznem ozdravljenju: »27letna devica iz Oberbiedenbacha (Badensko) je šla na božjo E°£ 'C Samoti in je na mestu izgubila grbo. I rej je že iskala pri vseh zdravnikih po-moč, pa vse zaman. Od 1. julija dalje se je pripravljala za božjo pot s tem, da je molila vsak aan po en rožni venec. Potem je šla na božjo pot. 25. avgusta je bila pri maši v kapeli, kjer je čudodelna podoba Marije. Po povzdigovanju je naenkrat začutila neko izpremembo v gornjem delu telesa, z vsakim dihom je mislila, da postaja večja, kolčnica je skočila v svojo naravno lego, grba na levi strani je izginila popolnoma, samo na desni strani je hrbet nekoliko vzbočen bolečine so prenehale. Med tem, ko se je dekletovo telo izpreminjalo, je devica tako silno zakričala, da je kar odmevalo po veliki cerkvi in je postalo pozorno vse ljudstvo.« • 1 Prekaša vsekakor vse Iurške imi !? -ji kranjske. In k Mariji v Samoti bodo sedaj drle procesije grbavih, reklama je dobra čeprav bodo neverni zdravniki histeričnemu hokuspokusu poglihane device prav kmalu prišli na sled. i u x^ro*e*arc®> v naše vrste! Vrelo je v na-I dušah, na dan je sililo in tista nevidna, pa čutljiva moč v srcih je rastla in se je večala: Čedalje tesnejše je bilo v naših dušah. Delavci smo; proletarci, ki nimajo nikjer svoje »domo- vine«, pa ni res! Povsod, kamor stopi naša noga, vsepovsod je resnična domovina. Pre-zka se nam je zdela naša okolica, ven v širše. ?v!‘e kraje se je nam hotelo, koprneli smo po P s^rnejšem ter veličastnejšem obzorju, po krasnejši m obsežnejši stavbi. Trdno smo bili prepričam o resničnosti in pravilnosti naših misli; m zategavoljo smo si stavili cilj, pridobiti vse pro etarce za naše ideje, da bodo res nekaj ur v tednu srečni in veseli. Vsi k nam, v nase društvo, da pomnožimo vrste prijateljev prirode. — Sestanki vsak četrtek ob 8. zvečer v gostilni »Internacional«, Resljeva cesta 22, Ljubljana. — Planinsko društvo »Prijatelji prirode« — »Die Naturfreundec. — Ljubljanska podružnica planinskega društva »Die Naturfreunde« naznanja, da je odborova seja v četrtek, 6. novembra, ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Resljeva cesta 22. Odbornike prosimo, da pridejo točno in polnoštevilno, ker je dnevni red zelo važen. Po odborov! seji je razgovor članov za nabiranje članov v zimskem času — Petdesetletnico tiskarstva je slavil včeraj poslovodja tiskarne Blasnikovi nasledniki v Ljubljani g. Luka Breskvar. Breskvar je bil ves čas priljubljen tovariš in dalje časa tudi jako delaven načelnik in odbornik v tiskarskem strokovnem društvu ter ima med tiskarskim delavstvom tudi še danes kot j>oslovodja izredno mnogo simpatij. — Delavčevo življenje. Na stotisoče avstrijskih delavcev se izseli vsako leto v Ameriko, v deželo, kjer cenijo delavčevo življenje manj kakor življenje konja ali mezga. V Zedinjenih državah ponesreči v industriji vsako leto nad pol miljona delavcev, večinoma priseljen cev. Poznavalec ameriške industrije dr. Strong piše: »Vsako minuto v letu prinesemo v bolniš-nišnico ali pa na jiokopališče ponesrečenega delavca.« In nek drug poznavalec pravi: »Čeprav ne ooznamo skupne izgube mož, žena in otrok, katerim zmelje življenje in ude kolesje naše industrije, ki dela s. skrajno hitrostjo, pa ven dar lehko sklepamo z vso gotovostjo, da zna šajo skupne izgube pol miljona — število, ki je enako polovici številu prisiljencev v enem letu.« Italijanska vlada se je pobrigala sedaj za svoje izseljence in je sklenila z ameriško vlado pogodbo, da dobe vsi italijanski državljani, če niso dobili še ameriškega državljanstva, pravico do odškodnine. Ameriška sodišča zavra čajo namreč vse tožbe tujih državljanov za odškodnino. — Avstrijska vlada seveda nima časa misliti na take reči in se pobrigati za sklenitev enake pogodbe. — Umrli so v Ljubljani: Miroslav Lenče, sin jetniškega paznika, 8 mesecev. — Ivan Zupančič, tovarniški delavec iti posestnik, 28 let. — Franc Westermayer, delavec, 50 let. — V mestni klavnici so zaklali od 19. do 26. oktobra 71 volov, 6 bikov, 6 krav, 269 volov, 184 telet, 23 koštrunov in 8 kozličev; vpeljali pa so 489 kg mesa, 9 prašičev in 10 telet. — Zanimiva Iznajdba. V izložbenem oknu tvrdke Maček & Komp. v Ljubljani (poleg kinematografa) so razstavljeni svetovno patenti' rani dvojni glavniki, izum g. Antona Masleta. železničnega uradnika v Ljubljani, Cesta na Rožnik 41, ki je tudi že pričel z izdelovanjem. Zanimivo je, da so poskušali izumiti dvojni glavnik glasom beležkov patentnih uradov že pred 45 leti in pozneje v raznih evropskih in ameriških državah. Kljub vsej priprostosti sedanje iznajdbe so smatrali to za nemogoče in so se vsi tedanji nešteti poizkusi — popolnoma ponesrečili. Dvojni glavnik se odpre v laseh sam in dvigne lase, oziroma frizuro, v poljubno določeno višino. Lepotilno sredstvo je. Ne povzroča vročine, kot lasne podloge: ampak vsled dostopa in kroženja zraka — še hladi. Ne povzroča izpadanja las, kot lasne podloge; ampak vsled dostopa in kroženja zraka — lasišče še krepi. Ne vzame vedno mnogo časa, kot lasne jjodloge, ampak le nekaj trenotkov. Dobi se pri izdelovalcu in pozneje v raznih trgovinah. — Šiška. Volilni shod v pondeljek zvečer v Šiški je bil prav dobro obiskan. Otvoril ga je s. Dražil, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Poročal je o 'gospodarstvu v deželi Kranjski sodr. Anton Kristan. Poročevalcu so zborovalci burno pritrjevali. — Na shodu se je izvolil tudi volilni odbor za Šiško. Seja tega volilnega odbora bo že v četrtek v društvenih prostorih. — Zborovalci so obljubili, da razvnamejo vso potrebno agitacijo za volitve. Tako je prav! — Sp. Šiška. Izgubila se je denarnica z manjšo svoto denarja in s kuponi neznatne vrednosti od gostilne pri Kordinu do Kavškove ceste št. 108. Pošteni najditelj naj odda stvari proti nagradi gospe Maurerjevi, gostilničarki na Kavškovi cesti št. 108. — Jesenice. 5. novembra bo mesečni shod pravovarstvenega in strokovnega društva železničarske organizacije, skupina Jesenice. Začetek ob 8. zvečer v gostilni pri »Mesarju«. Dnevni red je zelo važen glede na predlog personalne komisije. Vsi na sestanek, nihče ne sme izostati. — Odbor. — Mrtvo so našli v soboto jjopoldne 23!etno posestnikovo hči M. Turkovo iz Hrenovic pri Razdrtem v potoku Navščica. V petek zvečer je Turkova, ki je bila nekoliko slaboumna, neopažena odšla z doma in je dejala doma. da bo enkrat izginila tako, da je nihče več ne bo videl. Umor je izključen. — Medvedje v JelovcI? V Jelovci, v radovljiškem okraju, so se pojavili medvedje in so na paši raztrgali šest ovac. Nek gozdar je videl medveda, pa se je tako ustrašil, da je pozabil streljati in je zbežal. Baje pripravljajo velik lov na medvede. — In hoc signo vlnces. — »Neue Freie Presse« je pisala: »Predvčerajšnjim so prvikrat predvajali ta film pred vabljenim občinstvom. Vtelešena je v njem presenetljiva antika, čas budečega se krščanstva. Drama, ki spretno razvršča okoli izpreobrintve Konstantina dušeslovne motive in kulturnozgodovinske dale. je tehnično prav dobro zamišljena. Učinkoviti naravni posnetki se menjajo s slikovitimi notranjščinami, izborno predstavljanje pa privaja do silnega učinka vseh človeških lastnosti: ljubezen in sovraštvo, častihlepnosti in vernosti. Prizori s celimi množicami ljudi kažejo na dobro režijo in živo realistiko. Bijejo se viteški hoji, vprizarjajo gladijatorske igre, služi prvih kristjanov bogoslužje in obhajajo orgiastiške slavnosti. Pri tem je pa skrbno gledano na vprizoritev in slog zgodovine. Občinstvo je ta novi film sprejelo z odobravanjem.« Ta velezanimiv, zgodovinski film predvajal se )0 od 7. novembra dalje skozi sedem dni v kinematografu »Ideal«. Podietje se ni strašilo ne ruda, ne stroškov in je dalo napraviti na film slovenske napise, samo da zadovolji obiskovalce. Zvišane cene. Predstave vsak dan ob 1., 3., 5., 7., 9. šolski mladini se prlnoroča. — Kinematograf »Ideal«. Naše podjetje Kino Ideal se ni strašilo stroškov in si naročilo slovenske napise za film »In hoc signo vinces«. Seveda ni to pri navadnih sporedih mogoče, ker stroški za nabavo so previsoki, ker se ne morejo uporabiti ti napisi nikjer drugod. Napisi za ta tilm imajo dolgost okofu 400 m in stanejo približno 450 K,in je taka r.abava le pri takemu izrednem filmu mogoča, kjer se računa na večji poset. Idrija. — Občinski odbor idrijski ima javno sejo v sredo dne 5. novembra ob 6. zvečer z dnevnim redom: 1. Proračun mestne občine idrijske za leto 1914. 2. Dopolnitev pravil »Mestne hranilnice« v Idriji. 3. Izjava o primernosti v tarifu za avtomobilno zvezo Idrija-Logatec in obratno po podjetniku Val. Laj^ajnetu nastavljenih cen. 4. Volitev dveh članov v volilno komisijo za deželnozborske volitve. 5. Slučajnosti. Na sporedu tajne seje pa so izjave o prošnjah za koncesije: a) Frana Kosmača, c. kr. fin. straže nadpaznika v Pulju, za prirejanje kinematografičnih predstav v Idriji; b) Leopolda in Ane Obid v Idriji za žganjetoč; c) Frančiške Lapajne v Idriji za gostilniško koncesijo v Idriji št. 118; d) Fran Fiala v Idriji za stalno podaljšanje policijske ure. — Nezgode v Idriji in Spodnji Idriji. Od 30. oktobr do 3. novembra t. I. se je pripetilo tu pet nesreč, in sicer: Dne 30. oktobra sta v rudniku pri delu bila poškodovana, ker se je kamenje odtrgalo in nanje padlo, Ignac Vončina in Matevž Kokalj. Prvi je zadobil težke, drugi pa lahke poškodbe. V petek dne 31. oktobra si je stavbinski delavec Franc Erjavec roko spah-nil. Spodletelo mu je na farovški strehi in je k sreči obvisel konec strehe, dokler ga niso iz grozne nevarnosti rešili. V nedeljo dne 2. novembra im je na cesti čez železnično progo gospod Jos. Rupnik, strojar in obč. svetnik, tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. Dne 3. novembra so pa mrtvega našli v Kanomeljskih hribih rudarja Ivana Felca iz Spodnje Idrije. Bil je že v nedeljo z drugimi tovariši na lovu in se je od njih ločil. Ko ga v pondeljek le ni bilo domu, so ga šli iskat in našli mrtvega. Naj-brže je zdrčal po strmini in dobil take poškodbe, da ni mogel nikamor in je umrl. Načelo volilcev. Čudni in raznovrstni so razlogi, ki spravljajo volilce na volišče. Če bi kdo hotel preštudirati namene in druge okoliščine, ki jih volilci jemljejo s seboj pred volilno komisijo, bi moral napisati obsežno knjigo, ki bi obsezala premnogo resnega, šaljivega pa tudi bedastega dožitja. Tak spis bi lehko napravil človek, ki pozna človeštvo po duševnih lastnostih, in socialno oziroma družabno življenje v vsej podrobnosti. Nam ni prilike za tako delo. Opazi pa tudi najpreprostejši človek, ki se le nekoliko zanima za politično vrvenje, da se volilci dele v tri glavne skupine, ki jih lahko označimo naslednje: Prva skupina vrši svojo volilno pravico vsled strankinega programa, druga skupina vsled- nezavedne vdanosti in tretja skupina vsled koristolovstva. Te tri skupine ločijo prav razločno vsi političarji, ki debatirajo o volitvah. Nikakor pa s tem ni rečeno, da ni še drugačnih, nekakih postranskih trabantov, še smešnejših gospodarsko - politiških korporacij, ki si izbero posamezne zahteve pred volitvami in z njimi prodajajo svoje glasove. Nedavno smo imeli v Avstriji več takih shodov in delegacij raznih stanov, uradništva, učiteljstva, industrialcev, prodajalcev žganja, trgovcev in še več. Delovni stanovi, posebno pa ročno delavstvo živi v bedi, je potrebno, da bi se zanje zboljšale socialne razmere. To je res. Tudi nam ni na tem, da bi se n. pr. državnim nastavljencem, učiteljem ne ugodilo, marveč smo odločno za to. da se tem slojem ugodi v popolni meri, ugodi tako, da bodo v vsakem pogledu zadovoljni s svojim socialnim stališčem. Socialni demokrati so zastopali vedno to stališče in ga bodo tudi vbodoče, ker je to itak njih program. Torej nas ne motijo zahteve, ni nani na tem, da bi se protivili zahtevam, pač pa imamo pomisleke proti tej taktiki in smo načeloma odločno proti njej zaradi tega, ker končni uspeh takih posameznih prosjačenj ne more imeti stanovitnega uspeha in ne pomeni nobenega izrazitega socialncga napredka. Ta taktika je krpanje socialnih razmer po milosti te ali one politične stranke, ki ugodi, če ima dovolj moči, po-sameznim zahtevam, da si s tem nakloni glasove tega ali onega stanu, dasi je morda nje politični program v celoti sicer sovražen do-tičnemu stanu. V čem torej tiči napaka. Socialne razmere zahtevajo splošen napredek, splošno socializi-ranje v ta namen, da se socialno stališče državljanov dvigne in sicer ne na račun siromakov, marveč na račun tistih, ki odirajo državljane, na račun dela in gospodarstva. V nasprotnem slučaju i>a vidimo, da se posamezni stanovi obešajo na frake meščanskih liberalnih in klerikalnih strank, verujejo njih obljubam, se prodajo za zahteve, do katerih so sicer opravičeni in bi jih lahko dosegli na lepši in poštenejši način, če bi zahtevali zboljšanje svojih razmer zaradi tega. ker je to potreba in se naslanjali na svoje sotrpine, ki bi vse take upravičene zahteve lahko izsilili z močjo svojih in bratskih organizacij. Polagoma bi potem tudi napravili iz državnega zbora in drugih korporacij res jiarlamente, ki so dandanes le barantalnice in lahko rečemo v posmeh opravičenim zahtevam zakaj tam dele namesto pravice le milost, s katero kupujejo svoje volilce. Delavstvo še danes ne more računati s tem, da bi se v tem pogledu v kratkem izpre-mcnile razmere. Delavstvo bo moralo hoditi Še svoja pota, se boriti za svoje pravice in obžalovati, da takozvani inteligentni delavci ne uvidijo te velike napake. Delavstvo bo tudi v bodoče volilo iz prepričanja in v zmislu svojega programa, ker hoče s tem odpraviti sedanje ostudne politične razmere, konsolidirati zmisel za socialne reforme in za socialni napredek, in se ne bo prodajalo, ne bo dajalo potuhe meščanskim štreberjem, ker ve, da je nasprotno ravnanje le velikanska ovira sni t nemu napredku. w Načelo, ki ni utemeljeno v socialnih r»<• merah, odločuje dandanes še večinoma To I čelo temelji na predsodkih in koristolovshS ne pa na pravičnosti. Današnje načelo volili ne upošteva svojega bližnjega, ne unoštZj enakopravnosti in bratstva, zato je napačno Volilci, naše načelo pa bodi: V boj za ’ predek socializma, v pošten boj, ki donese m! dove vsemu delovnemu ljudstvu — človek sploh. Vcsivii Štajersko. — Trbovlje. Shod kovačev, ključavničar-jev, strojnikov in vseh v to stroko spadajoči delavcev bo v soboto 8. t. m. ob polu 7 zveto v »Delavskem domu«. Poročal bo sodrue TnL cm-Iz °™dca' Vabimo k mnogobrojni udeležN oKllCcuCIJl. — Z nožem je zabodel v trebuh 421etn*» premogarja Frana Gukaša v Trbovljah nle™ tovariš premogar Ivan Erjavec. Vračala stiI iz gostilne ter se med potjo sprla. Gukaša u prepeljali v ljubljansko deželno bolnico * — Oče požgal lastnemu sinu domnvfe li Slovenjgradca poročajo: Te dni je ponolnonu pogorela hiša, gospodarska poslopja skedeni i vso krmo, opravo, obleko in perilom nosesl. niku Francetu Creslovniku v Srebah pri Skl venjgradcu. Družina se je rešila iz comV hifc skozi okna šele v trenotku, ko se je podirali že streha. Zažgal je Čreslovnikov lastnTie ii sovraštva proti sinu. Požigalca so zaprli — Aretiran izseljeniški agent. Iz cVh« naročajo: Gostilničar Jakob Turk je bil več izseljeniški agent družbe Canadian Pacific t« se je naselil v Dobovi pri Brežicah Pečal v Je skoro izključno z izseljevanjem Hrvatov pa so mu na Dobovi začele oblasti ostreie’ * dati na prste, se je preselil v Karmel na Dolefl sko, v bližini štajerske meje, odkjer je i7vri«-val svoj nečedni posel dalje. Ko sp vltkri škandal z družbo Canadian Pacific, je dofeS tudi Turka zaslužena usoda izseljevanih ških obvezancev. Turk, ki Je dobival L vs*ft kega izseljenca po 30 kron, je pošiliai preko Inomosta, Buchsa in Bazla Izmtill» ga sodišču. ‘ oa — Obsojen pater. P. Celestin iz sv Kr* je pretepal otroke med šolskim doiiwJ P* številnih pritožbah je prišel neusmilie,?^ jevatelj na obtožno klop. Obsojen je b?l v A)* dovščini na deset kron globe ali 24 ur zapora. ■ Goriško. je v svoji zadnji seji sklenil, da se odvzame draginjsko doklado, ki jo je rvrpiimali v dveh preteklih letih. Kaj je napotilo krčmar# in trgovce, ki sede v okrajnem šolskem sve« k v večini, da so to storili, ne vemo — kaiti drf ginja ni ponehala, ampak se še Povečala nosi je prejemalo sežansko učiteljstvo pribli^nnf doklado, tako, da je posameznik nrpiai i!« približno 70 K. Bagatela, kaj ne? Nj „ na "g ko za to malenkostno vsoto, s kateroul y» učiteljstvu bore malo pomagano, pač pa nami mnogo več na tem, da so nam krivico" kle fr prej obstajala v tem, da smo preiemaU 5% doklado med tem, ko so po drugih kraiih t dobili 20 do 25%, še povečali ravno oni lhfdle. ki imajo vedno na jeziku ljubezen do učiteljstva, ter odrekli tako vsako pomox tisti faktorji, katerim se naše učiteljstvo nbefc ob vsakih volitvah na frak, v prepričaniu dal na ta način »rešuje narod«. Ti faktori/ Lind* ločajo v okrajnem šolskem svetu so * ral-galili zdaj dovolj, da smelo upamo da iftitefl-stvo saj zdaj izpregleda, ko je prejelo to nliu]očik fečer Tut ležH negi egi _ - , • g Predvajanje te velikanske zoodovinske zjjfdbe tt- •> HIT? A T T • tl* • In nOC SICII10 VIIICGS! od petka dne 7. do četrtka IB. novembra V KmO-lJjJCiAL VLjUDljaill "*J Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnltev h krščanstvu. J^inčenje kristjanov. predstava trnja 2 uri. Vsak dan od 1-3, 3-5, 5-7, 7-f n od 9-11. - - v a. m y * Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli ' ... . |kT ( V tem znamenju bodeš zmagal I se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. 7 riti J? nedeljo tudi OD pol 11. zjutraj. *7 /4*iSV NOVO. Ta slika ima tudi slovenske napise. ^ ^ * šolski mladini priporočitivo. * Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60. ■ Ulil« L V manjših vlogah so nastopili gg. Lesič, fižaj in drugi, o katerih bomo imeli jutri po osci« še priliko kaj izpregovoriti. Režija je Io podprla splošni uspeh. Nastopi so bili ele-ntni, zaokroženi; orkester je bil jako točen. Trst. — Odmevi zadnjih občinskih volitev. Dr-vni pravdnik toži nekega E. F. zaradi posku-ne sleparije pri zadnjih občinskih volitvah, lobtožen je tudi neki Jančič, prov. premikač državni železnici. I a je zatožen, da je Li. F. v govarjal in spremljal v »Narodni dom«, kjer or mu dali legitimacijo glasečo se na ime Luigi * »melj ter šel z njo na volišče, kjer so ga pa ;a Misačili. Sv. Križ. Podružnica »Ljudskega odra« C' ^ riredi v nedeljo 9. t. m. ob 4. popoldne v dvo-3nj jjani gostilne Maganjei veselic« s petjem, dra- se: ionu ,11 atično predstavo, deklamacijo in plesom. Po-Sk !? domačinov vabimo na to prijetno prireditev S iše sv. križke podružnice tud. tržaške so- 5 n*e. Saj se bodo tam veselili m doprinesli svojim delavcem, ga ne sme odrekati onim, veli imajo nalogo skrbeti, da ostane ljudstvo ne-še to bi želeli, da bi imeli gospodje _!»lr nofirum za časa volitev pred delavci, kakor ir!*t imajo v zbornici. Dr. Gregorinu je men-retli ljubše, da si pridobi naklonjenost arovzev I^Eifnr na delavcev in si domišijuje. da bodo pobrili še dolgo pod vplivom prvih. Pa ce bi zmotil ? __________________ je prepeljala v prvih devetih mesecih 45.691 drugega. Petdeset oseb je ubitih, mnogo pa ra- Zadnje vesti. SKUPNI proračun. • C Vsa potrebščina v skupnem pro-DunS’ nrvo Polovico leta 1914. znaša 399 Sonov? od tega odpada na redno potreb- S281 milionov in sicer 234 miljonov za ** So 35 milionov pa za mornar,co. Izredna * faškk potrebščina za Bosno znaša S m.ljo- * 1 izredna vojaška potrebsena 29 m. jonov, Cdia mornariška potrebščina 55 miljonov. ie še prišteti 22 miljonov izredne po-Kčine za novo brambno reformo. NEMŠKI STRANKIN ZBOR. n«n!ii 4 Danes so poročali Eldersch o so- . . . , Lo“»'lenem zakonodalstvu, dr Adler o .mu,metnemu odseku. Shodniem mednarodnem kongresu, Austerlitz • --------- Tustični praksi in justičnem zakonodajstvu. oS se je volilo strankino načelstvo in do-fforadec za prihodnji zbor. Nato ]e pred-Snik Pernerstorfer zaključil zborovanje. Delegati so zapeli pesem o delu. RUSINSKA OBSTRUKCIJA. Dtinal 5 Poslanec Levicklj izjavlja, da je ostalo pogajanje z namestnikom Korytow8klm brezuspešno, zato bodo moral. Rusnu vztrajati JTmVda se poslužujejo najostrejsih sredstev. torytowski nadaljuje razprave in bo Sturgkhu lefonično poročal. Od teh informacij bo odtisno, Ce bo Stiirgkh nadaljeval pogajanje s »trankami ali ne. IZSELJEVANJE. Dunaj, 5. Kanadska družba objavlja statistiko izseljencev, ki so se vozil, z njenim, in s tujimi črtami v prv.h devetih mesecih t. 1 Kanadska družba je prepeliala iz Antwerpena 23.963, iz Trsta 4023, skupaj iz Evrope 27.986 lotnikov, iz Avstrije 11.864. Med temi je bilo J730 moških nad 16 let; 547_ jih je bilo>vnv°ja-iki starosti. Pool pa je prepeljal_412.319 potnikov, med kateremi jih je bilo 171.937 iz Avstrije in iz Ogrskega. Med Poolovinn črtami je ena, ki se imenuje Kanadska črta. Zdi se, da |i bo dalo povod za razne zamenjave. Ta črta potnikov tretjega razreda in medkrovja v Kanado. Aretacije sc nadaljujejo. Lvov, 5. V Krakovu, Oswiecimu, Szeza-howi in Podgorcal. so te dni aretirali 20 oseb, večinoma agentov in nastavljencev izseljeval-nih podjetij. Nekateri so ostali v Krakovu v policijskem zaporu, druge so z močnim spremstvom pripeljali v Lvov in izročili kazenskemu sodišču. Budimpešta, 4. Finančna straža je ob meji pri Šopronju aretirala dva nevarna izseljeniška agenta, Jurija in Jos. Eisingeritscha. Priznala sta, da sta v družbi dunajskega agenta Fischerja leta in leta zapeljevala ljudi na izseljevanje. Za vsakega izseljenca sta dobila voznino za dva dni in 20 K plače. KRAVALI V OGRSKEM PARLAMENTU. Budimpešta, 4. V zbornici se je danes razpravljala reforma porote. Ko je poročevalec povzel besedo, je vstopila opozicija v dvorano. Posl. grof A p p o n y i je izjavil, da vztraja opo-zicija na načelnem stališču, da je normalna parlamentarna razprava nemogoča, kjer vlada anarhija in brezpravnost. Predsednik ga je pozval, naj opusti vsako kritiko pravnih razmer v zbornici. Ko je ojx>zicija nato protestirala je pozval predsednik nekoliko opozicionalcev na red. Hrup traja nekaj časa, potem nadaljuje A p p o n y i svoj govor in pravi: Predloženi zakonski načrt postavlja institucijo porotnih sodišč na glavo. Zakaj ne odstranite porote kar popolnoma? V poslanski zbornici, v kateri vlada anarhija, ki stoji pod vojaško silo in katere večina je bila izvoljena s pananiističnim delovanjem, v zbornici, v kateri je z nasilstvotn vpeljan takozvan opravilnik, je normalno parlamenta, no delo nemogoče. Kljub temu smatra opozicija za svojo dolžnost, da izrabi svobodo besede po starem opravilniku, kadar vidi, da je ustava ali pa javna svoboda naroda v nevarnosti. V tem zmislu prečita izjavo opozicije. Predsednik: Govornik je govoril o pravni anarhiji. (Klici: Prav je imel.) Predsednik pokliče več poslancev na red, S u m e g i j a pa izroči imunitetnemu odseku. Potem izjavlja, da ne velja v tej zbornici noben drug opravilnik kakor sedanji. Opozicija hrupno ugovarja, predsednik kliče poslance zaporedoma na red. Potem predlaga prihodnjo sejo za jutri z nadaljevanjem današnje razprave. L o v a s z y odklanja predlog, ker sedanja večina in njena vlada nista moralno opravičeni. To je dokumentarično dokazano. Večina in vlada sta pri dtžavnlh kupčijah jemali velike svote od privatnih oseb. Kazenski zakon pa pravi, da je vsak javni uiadnik, ki zahteva pri uradnih opravkih darila ali nagrade... Predsednik pokliče več poslancev, ki so delali medklice, na red. Lovaszyju vzame besedo, pa jo da 111 e s u. Zdaj govorita oba Lavoszy in Illes. Predsednik prekine sejo. Po 15 minutah da besedo Smreczanyju, več drugih poslancev pa pokliče na red. Lovaszy čita kazenski zakon. V dvorani je velik hrup. Po dolgem zvonenju prekine predsednik zopet sejo ter ukaže poveljniku parlamentarne straže, naj da odstraniti poslance Lovaszyja. Ivana Justha in Abrahama. Straža prikoraka v dvorano in obkoli prostore opozicije. V zbornici je nepopisen hrup. Večina opozicionalcev zapusti dvorano. Naposled odkoraka straža. Na predlog predsednika izioči večina omenjene i:>oslance njenih. VOLITVE V ITALIJI. 59 socialistov izvoljenih. Rim, 5. Sedaj so znani rezultati ožjih volitev v vseh okrajih. Izvolejnih je 52 ministe-rialcev, 17 radikalcev, 5 republikancev, 2 reformistična socialista, 19 socialistov in 6 klerikalcev. Socialistična frakcija v parlamentu bo sedaj štela 59 članov. GRŠKA IN TURČIJA. Erankobrod, 5. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V diplomatičnih krogih se boje, da se prekinejo pogajanja med Grško in Turčijo. MEHIKO IN AMERIKA. Ultimatuin! Novi Jork, 4. »Associated Press« javlja iz Mehike: Ameriški zastopnik je Izročil predsedniku Huerti ultimatum. Amerika zahteva, da naj Huerta nemudoma odstopi ter ne sme zapustiti ne vojnega ministra ne kakšnega drugega člana svojega kabineta kot svojega naslednika. ŽELEZNIŠKA NESREČA. 50 mrtvih. Rio de Janelro, 4. Včeraj sta se zaletela dva brzovlaka na železnici Logyana drug v Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiskn »i 'čiteljska tiskarna« v -IJuETiani. Več dobro izurjenih se takoj sprejme v stalno delo za boljša, težka in mešana dela pri Ivan Kos-u, čevljarski mojster, Zagorje ob Savi 115. A (r Mlado, staro, Vsak £ove^ Ta pa je za met Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam: Varujte se ponaredb 1 Pristni „FL0RIAM“ se dobi edino od Rastlinske destilacije wFLORIAN“ v Ljubljani. ^ - ■ ------------------------------------- Postavno varovano. 8 dni na poizkušnjo poSljem vsakemu xi 8 dni zamenjave ali denar naxa] po povzetju : Atnerikanbka nikl. ura K 2'80 Koakopt patent, ura - 8’— Amerik n. Goldm ura . Zclezna-Roakopf ura . Itoakopf dvojni plašč . Ploščata meutna ura • Srebrna imitac.. dvojni plašč ................... 14-kar. zlata ura , . . Oripinal Omega ura . Konkur. budilka, ponl-kljana 20 cm visoka Znamka Jungliaus . . ltadij-svet. kaz. , • . Radij, 2 zvonca . . . Radij, 4 zvonci . . , Radij, godba .... Ura na nihalo 75 cm . Ura na nihalo zvonovo- bitje................. . Ura na nihalo z godbo-budilko In bitjem Okrogla ura z budilko 3-60 4*- 4*50 6— fr- 18— , 20-— 2'— 3 — 4‘— 5-fr-, fr-, 8— , 10*-, M— Triletna pismena garancija po povzetjH. Max Bobnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse št. 27/398. Originalni tovarniški cenik brezplačno. ■ I ■ ■ ■ I Zamaške iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine izdeluje tvrdka Jelačin & Ko., Ljubljana Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. - Električni obrat. - Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte cenik in vzorce! - Zaloga raznovrstnih stanjo-lovih kapsljev za steklcnice. ■ I I ■ ■ I ? Pošljite naročnino, če ie Se niste! T Največja slovenska hranilnica! Ljubljana Prešernova ulica št 3 Ljublj&flil je imela koncem leta 1912. 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 3(10 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 n brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. dež. vlade. Za varčenje ima vpeljane lične domače hranilnike. St. 620/pr. Razglas yf »misiu § 24. dež. zakona z dne 26; avgusta 1908 (dež. zak, št. 15) se javne naznanja, da so imeniki volilcev za deželnozborsko volitev deželnih- poslancev z| deželno stolno mesto Ljubljano, in sicer tako za volitev v splošnem volilskem razredu, kakor tudi za volitev iz obeh mestnih volilskih okrajev mesta Ljubljane, ki se ima vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 14. oktobra 1913, št. 2929/pr. vršiti dne 1. decembra, odnosno dne 16. decembra 1913, že sestavljeni in da so od ponedeljka, dne 3. novembra skozi osem v mestni posvetovalnici razgrnjeni od 8.-12. dop. in od 3.-6. pop. vsakomur na vpogled ter da smejo od tega dne tekom 8 dni, tedaj do vštetega pondeljka, dne 10. novembra 1.1. zoper te imenike tisti, ki imajo pravico voliti v dotični volilni skupini, pri mestnem magistratu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilni imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. novembra 1913. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) i- — (na.imoderiiejfie podjetje monarhije) —^ Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na de’ielo Varstvena znamka. v Cojzovi hiši. Ljubljana, Mestni trg št 19. - Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelk«*, = Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. = - Brez konkurence! Jšolldita postrežba. Najnižfe cen«( K. JURMAN optik in Specialist mr LJUBLJANA Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Šelenburgova ulita Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. ( Zdravnik blagajne i Ordinira Stanovanje dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančlšksnska ul. št. 2, II. nadstr. Dr Košenina Peter splošno zdravljenje '/sil -'/sl Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida lan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 — Mestni trg št. 3, 1. nadstrople Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul. št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej I kožne in spolne bolezni 8 -'/> 10 3-5 Prešernova ulica št. 3, 111. hadstr. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna 1 krila, kostume, nočne ha> i 11 7! P Ue, perilo, plašče, kožuho-i-«# 1 vjn0 j„ vse mo()no blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah in krstni Opravi. • ■■ Solldjae. t-vidJtau. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati » blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. ===== Biljardi s=== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Varčne gospodinje! Slfini Dr. pl. Trnkoczyja sladnl čaj ''“J daje vsakomur kri, moč, živče, 7nflmlra spanje, cvetoče lice, okusen zaj-liUalllKa trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-terinsko mleko in umrljivost dojen-čkov omejuje. Pri bolnih se dose-iejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 60 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki Je s sladnim čajem izgojll svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po l/t kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Oradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega druStva za Ljubljano In okolico. Konsumno društvo rudarjev —n— v Hrastniku — registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga' vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle". Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. 40 letni uspeh, tisoče priznanj. Želodčna = ^ tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in jc odvajalna. ] stekleničica velja 20 vin. “E. 0. Piccoli, Ljubljana- Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 ......... r. z. z o. z. ... Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. 0 Litografija. Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne ooSte. Ivan Jax in sin Ljubliana Dunajska cesta štev. 17 f priporoča svojo bogato zalogo - gl-^eilnlihL stroj eT7* in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler, i "Vozna- koles a.| Ceniki se dobe zastonj in franko. VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, ES?.ST&.--SS Izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom iivljen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,267695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in St mosto GENERALNI ZASTOP *SLAV1JEM VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. ,SLAVIJA locancl/i klobuki, čepice, kravate, raznovrstno perilo i. t.d. fe pravkar došlo! ^ Specialna, modna in športna trgovina za gospode ■—= in dečke ■■ J. KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta štev. 3. i naj« HUer: I