p^TSTf" Uredništvo: Sohilleijeva ce3ta stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro- ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 75. Telefonska Številka 65. Celje, v torek, 5. aprila 1910. Čekovni račun 48.817. Leto n. Učiteljski dan v Celju. Minulo nedeljo smo imeli priliko pozdraviti-v »Celju belem in veselem«, kakor pravi slovenska narodna pesem, zastopnike slovenskega učiteljstva na Sp. Štajerskem. Videli smo veterane, ki so osiveli v boju za pravice svojega naroda, slovenske ljudske šole in svojega stanu, videli smo mlade, navdušene moči, ki podpirajo starejše in ki so se odločile boj za onji*ijene tri velike cilje z vso enegijo nadaljevati. Za napredek in procvit učiteljskih društev se zanima poleg učiteljstva cela slov. politična javnost: saj so trden jez proti naraščajoči germanizaciji in klerika-lizmu v naših ljudskih šolah. Nedeljska zborovanja so znova dokazala, da je naše učiteljstvo zelo, zelo pridno na delu. In ta moment daje celi organizaciji ono žilavost jn samozavest, katera je za dosego vsakega velikega cilja potrebna. V nedeljo ob 8. uri zjutraj se je sestal »Socijalni odsek« ter se skoraj v dveurni seji posvetoval 0 svojem dcfeedanjem delovanju in načrtih za prihodnje leto. Sklenilo se je preosnovati socijalni odsek v samostojno zadrugo, katera ne bode samo posredovala pri nakupu knjig in časopisov, temveč tudi drugih potrebščin. Zadruga stopi s prvo češko zavarovalnico na življenje v dogovor glede zavarovanja. Od 11. ure naprej je zborovala delegacija. Vsa spodnještajerska slovenska učiteljska društva so poslala svoje zastopnike k zborovanju, ki je bilo izvan-redno živahno in polno vsebine. Vodil ga je nadučit. iz Sevnice, g. Mešiček. O delu in stanju Zveze je poročal obširno in temeljito g. Šijanec; poročilo priobči »Učiteljski Tovariš«. O blagajni je poročal g. nad-učitelj Gnus. Iz tega poročila je razvidno, da je imela Zveza lansko leto 1588 K 52 v dohodkov in 1472 K 54 v stroškov. O »Socijalnem odseku« je poročal njegov predsednik g. L. Cernej, o odsekovem blagajniškem stanju pa g. Flere. Odsek je imel v prvem poslovnem letu 1909 23.628 K 91 v prometa, in to pri 192 članih, ki so bili skupno naročeni za 10.000 K na razne časopise. Za predsednika Zveze je bil izvoljen nadučitelj Jos. Ra]šp iz Ormoža; njegov namestnik je Lj. Cernej. Odborniki so sledeči gg.: tajnik Ign. Šijanec iz Gornjega grada, Iv. Tomažič iz Stare ceste njega namestnik; blagajnik A. Gnus iz Dola, A. Ogorelec iz Sv. Barbare pri Halozah njegov namestnik; pevo-vodja je Ra]ko Vrečer iz Žalca, odbornika Mešiček iz Sevnice in Avg. Požegar iz Žitečke vasi. Izvoljeni so še bili pregledovalci računov, odborniki za Lehrerbund, delegati za Lehrerbund in za Zavezo in odborniki Socijalnega odseka. Letni prispevek za vsakega člana ostane isti kot dosedaj, to je eno krono od člana. Konečno je izvolila delegacija za častna člana Zveze gg. Armina Gradišnika, nadučitelja na slovenski deški ljudski šoli v Celju in Fr. Kocbeka, nadučitelja v Gornjem gradu. Obema vrlima možema naše najiskrenejše častitke k odlikovanju-, s katerim so ju za njune velike zasluge nagradili tovariši! Delegacija je sprejela sledeče resolucije in sklepe, kateri so se dali ob splošnem odobravanju tudi na znanje popoldanskemu občnemu zboru: 1.) Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem zahteva, da deželni šolski svet razveljavi svoj odlok glede nastavljanja samo takih učiteljskih moči, ki so dovršile kako učiteljišče na Štajerskem. 2.) Vodstvo Zveze naj stopi v dotiko z vsemi me-rodajnimi političnimi činitelji na Sp. Štajerskem, da se čimpreje preosnuje nemško mariborsko moško učiteljišče v slovensko. 3.) Zveza zahteva od dež. šolskega sveta, naj naroči vse potrebne slovenske uradne tiskovine. 4.) Zveza protestira proti temu, da se v okrajih z nemškimi okraj, šolskimi sveti protežirajo slabše kvalifikovane in mlajše učiteljske moči zategadelj, ker so nemškega mišljenja. 5.) Zveza izjavlja, da smatra letošnjo takozvano »redno« revizijo krajevnih plačilnih razredov za popolnoma nezadostno in vstraja v popolnem obsegu pri zahtevah, katere je stavil štajerski Lehrerbund povodom velikega učiteljskega zborovanja semp-tembra 1909 v Gradcu. Zborovanje delegacije se je zaključilo še-le okoli 2. ure popoldne. O občnem zboru popoldne in nad vse zanimivem predavanju g. ravnatelja Schreinerja jutri. Klerikalizem na Češkem. V Pragi, dne 1. aprila 1910. O Veliki noči se je vršil v Pragi shod klerikalne stranke za kraljevino Češko, ki je posebnega pomena zaradi tega, ker se je na tem shodu sklenilo, preosnovati dosedanjo »katol.-narodno« v »češko kršč. socijalno stranko«. Stranka sicer ostane klerikalna, kakor je bila, novo na njej je le socijalizem, ki naj privabi nižje sloje, spremenila je torej le sredstvo v dosego svojih ciljev. Stranka se je podemokratila, obrnila se je od visokega plemstva, ki je imelo v njej dosedaj vodilno vlogo, k nižjim slojem, ki jih hoče organizirati. Program nove stranke obsega po svoji večini same socijalne točke, nahajajo se v njem zahteve, ki se tičejo obrtnikov, delavcev, poljedelcev, uradnikov in uslužbencev. To je seveda le pesek v oči. Strankin cilj ostane slej ko prej isti, namreč kar največje razširjenje cerkvenega vpliva na vse posvetne zadeve češkega naroda. Somišljeniki, ki jih upa pridobiti z novim programom, ji naj pri tem le pomagalo. Nova stranka je še manj narodna nego je bila stara, napovedala je oster boj vsem češkim naprednim strankam, približala se je dunajski (nemški) kršč.-soc. stranki. Istočasno ko njena sestra v Pragi, je zborovala v Brnu moravska stranka katoliških kmetovalcev, ki stremi za jednakimi cilji, kakor klerikalna stranka na Češkem. Prvo besedo na zborovanju sta imela grof Serenyi — Nemec in škof grof Huyn — Nemec, ki sta govorila v najslabši češčini. Škof je hvalil vernost »našega dobrega moravskega ljudstva« ter izrekel nado, da se tudi v bodoče ne da izvabiti liberalnim zapeljivcem. Škof Huyn dela energično za poneumnevanje češkega naroda na Moravskem; tu so pa tudi tla ugodnejša za klerikalizem, nego med zavednim in naprednim ljudstvom na Češkem. Proti nemškim liberalnim strankam škof ne ukrene ničesar. Izdal je pastirski list, v katerem pravi: »Izpo-stavljajmo najsvetejše in molimo, da bi bili izvoljeni katoliško čuteči možje.« Nadalje: »Ne vem, ali ne prihaja dan na dan hudič v vašo hišo v podobi svobodomiselnega časopisa, pomisli mož, ali nisi pripomogel s svojim glasom k zmagi poslanca, ki je privrženec svobodne šole____(Škof sam je volil v deželni zbor nemškega liberalca Baerana, ki je za svobodno šolo.) Izprašaj se in če najdeš, da si grešil, priznaj to pri sv. spovedi, stori trdni sklep, da ne boš naročen na slabe časopise in da oddaš svoj glas pri volitvah takim možem, ki delajo za Boga.« Zelje narodne duhovščine, združene v »družbi sv. Cirila in Metoda«, ki stremi za tem, da bi se uvedla v službo božjo slovanska liturgija, so ostale neizpolnjene, zato pa so škofijska posestva v Olomucu torišče ger-manizacije. S poslednjimi klerikal. shodi se peča vse ugledno časopisje češko. »Nar. Listy« pišejo, da se novo klerikalno gibanje ne sme podcenjevati. Revizija medsebojnih odnošajev čeških naprednih strank (za katero se je pred nedavnim časom toplo zavzemal tudi bivši minister dr. Fiedler na shou v C. Budjejovicah. opomba dopisnika), je neobhodno potrebna v svrho skupnega odpora proti težnjam čeških klerikalcev. V očigled koncentracije klerikalnega nazadnjaštva cele države pa bi naj stremili vsi napredni živilji avstrijski za tem, da se sklene narodnostni sporazum na temelju popolne ravnopravnosti; a to že sedaj, dokler ne bo prepozno. Tudi »Plzenskč Listy« opozarjajo na nevarnost, ki preti od klerikalizma, ki je breznaroden povsodi, naj že ima ime te ali one stranke in proti kateremu je najboljše sredstvo — izobraževanje ljudstva, kajti »v izobraženem in zavednem ljudstvu se ne more širiti klerikalizem.« LISTEK. Konovalov. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje). Dve uri nato sva ležala v otlini, »jako pripravni za stanovanje.« Ta luknja je bila resnično komodna! Nekoč, ko so tukaj streljali skale, so gotovo vsekali v hrib to štirioglato duplino, v kateri je bilo prostora za štiri osebe. Škoda pa je bilo, da je bila votlina tako nizka in da je visela nad vhodom skoraj do tal grozeča skala, tako, da se je moral človek vleči na trebuh in od strani skale zlesti v to komodno luknjo. Skala se mi je dozdevala nekoliko nevarna: bilo mi je, kot da se hoče vsak trenutek zrušiti ter pokopati prebivalce votline. Zato se mi je zdelo zboljše, da pustim gornji del života in glavo zunaj na solncu in da zaupam votlini le spodnji del. Na ta način bi bilo vsaj pol telesa rešeno, če se skala zruši. Bolni vagabund je zlezel čisto ven na solnce in je ležal nekaj korakov od naju na zemlji; slišala sva natančno, kako škripa v svoji mrzlici z zobmi in videla, kako se brezuspešno trudi, da bi se odel z nekim neverjetno raztrganim oblačilom. Solnce je pripekalo in Konovalov je razgrnil stari vojaški plašč, ki je bil glavno in najlepše oblačilo moje garderobe, kakor šotor na nekaj lesenih drogov ki jih je vtaknil v zemljo, da bi naju tako ščitil pred solnčflimi žarki. Vkljub temu je bilo še vedno silno vroče. Na desno od nas se je raztezalo mesto s svojimi belimi hišami ob obrežju, na levo in pred nami pa je ležalo neizmerno morje. Konovalov je zrl tja, se zadovoljno nasmejal in rekel: »Takoj ko zatone solnce, si zanetimo ogenj in skuhamo čaj. Kruha in rib imano. Ali hočeš za sedaj melone?« Prikotalil je z nogo iz glo očine naše jame veliko melono, segel v žep po nož, rezal melono in dejal: »Vsakokrat, ko sem ob morju, se vprašujem, zakaj se ljudje tako malo naseljujejo ob njegovem obrežju? Postali bi gotovo boljši, kajti morje je nežno in vzbuja tako ... dobre misli v človeški duši. No, pripoveduj sedaj ti. Kako si preživel ta leta?« Pričel sem pripovedovati. Poslušal me je zelo pazljivo. V daljavi je bleščalo morje v zlatem škrlatnem sijaju in iz njega so se dvigali mehko črtani, rožnati oblaki proti solncu ... Kamenje in holmi pred nami so metali lahne, čudežne dolge sence, ki so postajale neopaženo vedno daljše in bilo je, kot da hočejo počasi prilezti do nas. »To je čisto napačno, Maksim, da se potepaš po mestih«, je rekel Konovalov s prepričevalnim glasom, ko je slišal mojo povest. »In kaj te pravzaprav vleče tja, kaj te zanima tam? Leno ozko življenje je v mestih! Niti zraka, niti prostosti — prav nič tistega, kar je človeku resnično potrebno. Ljudje? Da, toda čemu jih pa potrebuješ? Ti si vendar razumen, izobražen človek, česa te morejo ljudje naučiti, kaj ti morejo nuditi? Kaj pričakuješ od njih? In potem — saj ljudje so povsod — tudi izven mest...« »Tebi pa še posebno svetujem,« je nadaljeval čez nekaj časa: »ne živi v mestih — tam je nezdravo in neredno življenje. Knjige? No — knjig, mislim, si že dovolj prebral! In prišel tudi nisi za to na svet. In slednjič so tudi knjige le — neumnost. Ce pa hočeš na vsak način katero čitati, no dobro, kupi si jo, shrani jo v nahrbtnik in se napravi na pot. Ali greš z mano v Turkestan, v Taškent? Ali v Samarkand? Ali kam drugam?____ In šla bova do Amura! ... Hočeš? Jaz bratec, sem se odločil, da prepotujem ves vet; to je najboljše! Greš in vidiš vedno kaj novega! ... Lastnih misli nimaš več, teh si se srečno rešil! Veter ti pihlja veselo nasproti, in zdi se ti, kot da ti odpihlja ves prah iz duše. Lahko, svobodno ti je pri srcu, nič te ne oklepa. Ce si lačen, delaš kje za petdeset kopejk; če ne dobiš nikjer dela, poprosiš dobrosrčne ljudi za košček kruha, in dali ti ga bodo. Tako vidiš vsaj mnogo sveta — mnogo lepega ... Ali hočeš?« Solnce je izginilo za horizontom. Oblaki nad morjem so postali temnejši, morje samo se je potemnilo, in hladna sapa je zavela proti nama. Tu in tam je zagorela posamezna zvezdica, jezni vrišč in krik na obrežju je potihnil in doneli so le še posamezni vskliki, podobni tihemu ječanju. Veter je prinašal sunkoma melanholično šumljanje valov do nas. Večerna tema se je urno zgostila in komaj sem še razločeval postavo bolnega Malorusa pred sabo.. »Ogenj bi bil dober,« je menil pokašljevaje. »Takoj!« je odgovoril Konovalov. Privlekel je — ne vem od kod —precejšen kup treskž ter ga zanetil; lakomni ognjeni jeziki so pričeli takoj slastno lizati smolasti les, in mali dimnati stebri so se dvigali v nočno, od sveže morske vlažnosti nasičeno ozračje. Postajalo je vedno tišje na-okolu; bilo je, kot da se nam umika življenje in da umirajo njega glasovi v temni dalji. Oblaki so se razkropili, na nebu so veselo žarele zvezde in na morju so zagorele luči posameznih ribiških čolnov, dočim so se zvezde zrcalile v morski gladini. Naš ogenj je žarel in se dvigal proti nebu kakor velikanska rumeno-rdeča roža. Konovalov je postavil lonec za čaj na ogenj ter zrl zamišljen pred se. Malorus se je privlekel kakor orjaški martinček k ognju ter se vlegel tik pred njega. Konec jutri. Politična kronika. '»NEUE FREIE PRESSE« O BLIŽNJI POLITIČNI BODOČNOSTI. »N. F. P.« priobčuje v nedeljski številki izjavo nekega »dobro poučenega« visoko stoječega politika o sedaj aktualnih vprašanjih v državnemu zboru. Po tej izjavi bode došlo koj v prvi seji po Veliki noči do »bojnega glasovanja«: Pattai bode gotovo postavil posojilno predlogo na prvo mesto v dnevnem redu, do česar ima sicer pravico, a čemur se bode Slovanska jednota takoj uprla v plenumu, če ne bode poprej ' v tej zadevi konference klubovih načelnikov. — Takoj v prvih dneh zasedanja pa hoče Bienerth zopet začeti s pogajanji; vabil bo odlične parlamentarce k sebi na dogovor glede delovnega programa in rekonstrukcije. V tem oziru dostavlja hitro »N. F. P.« — se pa dosedanje stališče vlade ni prav nič spremenilo ... Krščansko-socij. koresp. »Avstria« pravi, da če bi se posrečilo Slov. Jednoti preprečiti dovolitev 182 miljonskega posojila v tem zasedanju, je izbruh ostre krize gotov in vlada bode uporabila najskrajnejša sredstva. Med temi je, kakor piše »Dzi-ennik polski« tudi razpust državne zbornice. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Za hrvaškega ministra v Budimpešti bode imenovan po poročilu dunajskih listov prihodnje dni dr. Rakodczay, bivši hrvatski ban. Pogajanja za avstrijsko-srbsko trgovsko pogodbo so se pričela minulo nedeljo v Belgradu. Srbski kralj Peter je dospel včeraj na svojem potovanju v Carigrad. Sprejel ga je sultan sam z o-dličnimi častmi. Pripravljalni odbor za vseslov. shod v Sofiji je sklenil povabiti na vseslov. shod celo vrsto odličnih Slovanov in županov glavnih slovanskih mest. Dnevna kronika. Konec zagrebškega veleizdajskega procesa. V petek je vrhovno sodišče — stol sedmorice — v Zagrebu skončalo kasacijonalno razpravo v zadevi zagrebškega procesa in razveljavilo ne le razsodbo, ampak tudi celo postopanje prvega sodišča, tako, da se zadeva vrača v stanje predpreiskave. S tem je naravno razveljavljena tudi obtožnica in je povedano, da dejstva, na katerih je osnovana, niso zadostna za kazensko postopanje. Državni pravdnik stoji pred alternativo: ali predložiti nove dokaze, ki bi opravičevali zasledovanje, ali pa zasledovanje sploh opustiti. Ker novih dokazov nima, mu preostaja samo druga možnost. To je med tem ko to pišemo, najbrž že storil. Izpuščena bosta takoj seveda tudi Adam Valerijan Prlbičevič, in vsem srbskim »vele-izdajalcem« je podana najsijajnejša satisfakcija. Pri občinskih volitvah v Karlovcih, kjer je bila doslej trdnjava srbskih radikalcev (srbskih frankov-cev), je zmagala na celi črti hrvatsko - srbska koalicija. Kandidaturo Verganija, znanega izdajatelja dunajskega klerikalnega »Deutsches Volksblatt«, so zaupniki kršč. soc. stranke za 8. dunajski okraj odklonili. Dopisi. v Občni zbop celjskih Ciril-Meto-dovih podružnic ni bil, kakor smo že poročali, tako dobro obiskan, kakor bi naša edina na-rodnoobrambna družba morda zaslužila. Posebno je bilo neprijetno občutiti manjkanje trgovskih obrtnih in delavskih slojev. Bilo bi dobro, ako bi se malo premišljevalo, zakaj se ti sloji niso ude ležili občnega zbora? Mi bi vedeli povedati nekatere vzroke. Drugače pa je bilo zborovanje zelo živahno in je imelo bogato idejno vsebino. Otvoril ga je predsednik moške podružnica CMD, g. dr. Dolar, kateri je povdarjal, da stoje letos vsi občni zbori CM podružnic pod utisom dveh, mogočno na slovensko javnost uplivajočih dejstev: sta to klerikalni naskok na CMD in pa velikodušno pol-miljonsko darilo rodoljuba Karola Kotnika. (Slava klici.) Omenja, da je narodno življenje v Celju splošno precej zaspalo — treba ga bode znova oživiti in vzbuditi; a zginiti morajo pri skupnem delu vsi oziri in predsodki na eni kakor na drugi strani. — Na to je tajnik moške podružnice g. M Stibler prečital zapisnik lansk. občnega zbora, kateri se je odobril, tajniea ženske podružnice CMD, gdč. Melanija Sernečeva — pa je podala skrbno sestavljeno, lepo poročilo o delovanja obeh podružaic. Iz tega poročila posnemamo naslednje važnejše točke: Denarai promet v moški podružnici je ostal isti, kakor prejšnja leta, v ženski podružnici pa je močno padel. Članov kot takih štejeta obe podružnici prav malo, ker se običajne letne dve kronsKe uduine sploh ne pobira, temveč delujeta obe, osobito mo;ka podružnica že nekaj let z pobiranjem manjših redoih mesečnih prispevkov. — Brezdvomno je, da bi se nabralo potom mesečnih prispevkov več, ako bi darovali mesečno vsi, ki so tukaj v Celju dolžni podpirati našo Ciril-Me-todovo dražbo. A tega doslej še ni bilo mogoče doseči. Po dosedanjih izkušnjah se priporoča za prihodnjost, da se zraven pobiranja mesečnih prispevkov začne sistematično pridobivati tudi vse ostale kot ude z letnimi prispevki. O celjskih nabiralnikih podružnice nimamo računov, ker nabiralniki še niso v podružnični oskrbi. Upravlja jih deloma klub naprednih akademikov, enega kvartavci v Narodnem domu, nekaj tudi drngi zasebniki. Neobhodno potrebno je, da se uprava nabiralnikov centralizira v moški celjski podružnici. Bodoči odbor bo imel nalogo, da to sporazumno z dosedanjimi upravitelji uredi. V ostalem se izreka istim za dosedanje delovanje zahvala! Med ostalimi celjskimi dohodKi Ciril-Metodovi družbi v letu 1909 je posebno omeniti veliki dar Južnoštajerske hranilnice v Celju, ki je na prošnjo obeh podružnic naklonila 500 K. Posojilnica v Celju je nakazala družbi 200 kron. Celjski slovenski abiturijentje so izročili pokro-viteljnino 200 K. Nov vir dohodkov naši družbi se je našel pri kvartavcih Narodnega doma. Ena pokroviteljnina po 200 K se je že vplačala in upamo, da bo t.a obrt v tekočem letu cvetela tako bujno, da nam prinese najmanj tri- do petkrat po 200 K. V ostalem pa gospodom kvartavcem iskreno zahvalo! Nadalje je še omeniti, da je bil del čistega dohodka velike slavnosti Zveze narodnih društev z dne 12. sept. 1909 namenjen družbi. Dohodek je bil skromen, vseeno ie dobila dražba 200 K. — Novi vir dohodkov je dobila družba v obrambnem sklada. K istemu je prijavljeno iz Celja okroglo 70 krat 200 K, skupno 14.000 K. To je za Celjane gotovo prav častno, da so tako veliko svoto podpisali. Lastnih prireditev nista imeli podružnici nobenih, ker čas ni bil ugoden. Vršila se je slavnost Zveze narodnih društev, v Sokolskem domu sta bili tudi dve večji slavnosti. Raznu tega je bilo lansko leto v bližnji in daljni okolici toliko večjih prireditev, kakor še poprej nikoli. Ni torej kazalo, prirejati še kake posebne Ciril-Metodove veselice v Celju. Tudi se je opustila misel prirediti v družbino korist kako predstavo, ker nas uči izkušnja Celjskega pevskega društva, da so vse naše predstave pasivne. Izlet na predvečer Cirila in Metoda na Starigrad, kjer se je zažgal kres, je kakor prejšnja leta, tudi lani priredilo Celjsko pevsko društvo, za kar se mu izreče zahvala. Ta večer se je obnesel prav lepo! Na lanskem občnem zboru se je izrazila želja, naj se ustanovi za Gaberje samostojna podružnica. To se je zgodilo in nova podružnica danes že prav marljivo deluje. Tudi o prirejanju poljudnih predavanj se je lani govorilo. Podružnicam je bila ta naloga odvzeta, ker je začela prirejati predavanja Zveza narodnih društev. — Izrazila se je tudi želja, da bi se »Slovenski branik" v Celju bolj razširil. Kolikor nam je znano, je sedaj ta list med celjsko mladino prav močno razširjen; med starejše pa prihaja po zaslugi g. Prekoršeka tudi že več izvodov. Plačilni listki se rabijo v vseh tukajšnjih narodnih gostilnah. — Glede narodnega koleka je omeniti, da naj stopi prihodnji odbor v zvezo z vsemi tukajšnjimi narodnimi gospodarskimi zavodi in z narodnimi pisarnami, da se bo rabil kolek na vsakem pismu. Letos slavi naša šolska družba 25 letni jubilej svojega plodonosnega delovanja. Niti največji sovražnik ne more zanikati, da je družba v slovenskem narodu že izvršila ogromno delo. Seveda, koliko večje bi bilo to delo, ako bi življenje v družbi bilo tudi vsa prejšnja leta tako živahno, kakor zadnje dve leti po glasoviti skupščini v Bohinjski Bistrici. Dohodki so tri-, štiri- in šestkrat večji, kakor so bili poprej, delovanje v ustanavljanju novih učnih zavodov je bolj praktično in res narodno, med tem ko to poprej ni bilo v polni meri. — Pomlajena Ciril Metodova družba je otvorila novo šolo v Korminu na Goriškem; Trstu j9 dala 10 razredno deško in 10 razredno dekliško šolo; na Muti se je otvoril drugi razred, razun tega se vsprejemajo sedaj tam tudi dečki, dočim je bila stara šola samo dekliška; mnogo se je storilo v Studencih pri Mariboru, kjer je že kupljeno posestvo za šolo in za otroški vrtec; zasigurani sta dve novi šo i v dveh važnih šta jerskih obmejnih krejih; zasigun na je nova šola v nekem važnem kraju na Koroškem; obljublja se celo nekemu važnemu slovenskemu kraju gim nazija. To so večja dela, manjših podpor ne naštevam. Razu tega je nastavila družba dva pot • valna učitelja, enega za Štajersko Pohvalno se mora omeniti, da je postalo v vseh štajerskih podružnicah novo življbnje, odkar deluje tukaj z velikim uspehom g. Prekoršek. Družba fB dobila tudi svoje glasilo »Slovenski Braniki Kratkomalo: v vsakem oziru se vidi, da deluje družba zelo marljivo, zelo uspešno v obrambo5 slovenske narodnosti v obmejnih krajih. Naj bi se fega zavedali vsi nesebični narodni Slovenci In' naj bi rastla njihova požrtvovalnost v prid temi* važnemu zavodu! Naj bi dobila družba posebno še mnogo takih dobrotnikov, kakor je bil bligi pokojni Kotnik iz Vrhnike, ki ji je zapisal skoraj pol milijona kron, česar se moramo tudi na tem mestu z velikim spoštovanjem in s hvaležnostjo spominjati. Podpirajno našo dično družbo s podvojeno vnemo osobito v teh časih, ko so se celo domači sovražniki vrgli na njo z večjim sovraštvom in večjo besnostjo, kakor kedaj poprej nemški in laški nasprotniki. — Branimo družbo proti cirilmetodariji s podvojeno narodno ljubeznijo in s podvojeno požrtvovalnostjo! Konec jutri. Štajerske novice. v Slovenski naprednjaki »podpirajo in se potegujejo za sedanjo vlado". Prosim, to piše za verne svoje ovce tisti »Slovenec", kateremu smo že pred tremi ali štirimi dnevi dokazali, da to svojo trditev podpira le z najnavadnejšo lažjo in falzificiranjem citatov iz naprednih listov. Da bi si dali na ljubo klerikalnim političnim »in časnikarskim lumpom kratkomalo zavezati usta — tega ne bode nikdo dočakal in naj »Slovenec" obrekuje kakor hoče. Mi ostanemo pri svoji že mnogokrat dokazani trditvi, da dosedanja politika SI. jednote za nas ni mnogo vredna in da želimo spremembe. Sploh pa je nevarno v hiši obešenca govoriti o vrvi: ni še tako dolgo, kar so klerikalci slepo služili Becku in v nebo povzdigovali falzifikate dunajske vlade, katere je porabil znani Friedjung — in ne bode več dolgo, kar bodo klerikalci zopet sedeli v vladni večini, ne pridobivši slov. narodu ničesar drugega ko kakemu klerikalnemu polit, ne-poštenjaku piskav portfelj. a Štajerski deželni zaklad biamiran. štajerski deželni zaklad pobira kakor znano od l,hl piva 2 K deželne doklade. Take opomine pa pošiljajo gospodje v Gradcu tudi slovenskim strankam le v nemškem jeziku. G. drž, poslanec Fran Roblek je sprejem takega poziva odklonil, ker je bil nemški. Gospodje v Gradca so se pa tako ujezili, da so vložili zoper g. Robleka takoj tožbo pri okrajni sodniii v Gradcu. Pri obravnavi .preteklo soboto je pa štajerski deželni zaklad .pravdo zgubil, ker graško sodišče za Robleka, ki stanuje v celjskem okraju, ni pristojno. Štajerski deželni zaklad je obsojen tudi v plačilo stroškov pravde. a Klerikalni župan samomorilec in->pre-tepač. Franc Rehar v Pernovem je izvoljen za župana v Veliki Pirešici. Že štirikrat se je hotel usmrtiti in sicer obesiti in petikrat si je z britvo žile prerezal. Bilo je te isti dan, ko je bil Alojzij Terglav v deželni zbor izvoljen in Reharju mati ni dovolila nastaviti sodček piva. Bil je prej velik štajerčijanec, sedaj je po prizadevanju kaplana Petra Juraka klerikalec. V izobraževalnem društvu kaplana Juraka se je pri popivanju na velikonočni pondeljek letos Rehar stepel. Vrgel je pri razsajanju člana društva Jakoba Mirnika, ki je imel novo obleko, v mlako. Ko je skrbna žena po njega prišla, jo je hotel že v gostilni Ašenbergerjevi v Galiciji javno pretepsti, prihranil si je pa to konečno za doma. In ta človek je danes klerikalni župan. Ker se je zgodilo več telesnih poškodb, poizveduje sedaj orožništvo. No, sveta katoliška cerkev se lahko veseli izvolitve takih ljudij. a Kako sodi »nemški" sodnik dr. Drob-nitseh v Slovenjgradcu. Pred nekaj dnevi se je vršila pri okr. sodniji v Slovenjgradcu kazenska razprava zaradi žaljenja časti. Lekarnar Kari Rebul, rodom Čeh, sedaj nemški bog in turnar v Slovenjgradcu. je tožil narodnega Slovenca, ker se je baje proti nekomu izrazil, da je Rebul Čeh. Sodišče je razsodilo, da Rebul sedaj ni več Čeh, ker ima tukaj domovinsko pravico in toženca za besedo »Čeh" obsodilo na 50 K glode. Slovenci sodite! a Državni poslanee Vinko Ježornik v Velenju je nevarno zbolel. Srčno želimo, da bi se mu zdravje zboljšalo v veselje njegovih volilcev. a Nemško gibanje za volitve v celjski okolici. Včeraj so imeli celjski nemškutarji shod za volitve v celjski okoliški občini. Sklicali so ga