PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 105. seji dne 24.8.1988 obravnaval Informacijo o poslova-nju organizacij združenega dela v prvem polletju 1988 ter sklenil, da jo posreduje delegatom zbora združenega dela v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA o poslovanju organizacij združenega dela v prvem polletju 1988 UVOD Vse večje administrativno urejanje in pogosto spreminjanje pogojev na področju družbenoekonimskih odnosov v zadnjih letih je povzročilo veliko negotovost poslovnih odločitev v orga-nizacijah združenega dela. Administrativni posegi v to področje niso dali željnih rezultatov pač pa so privedli v hudo gospodarsko krizo. Poslovni rezultati prvega polletja letos so bolj odraz teh pogojev gospodarjenja kot pa sprememb, ki jih je zvezna vlada sprejela po 15. maju letos. Novi program, ki je bil sprejet v drugi polovici maja letos, je nastajal ob že močnem vplivu Mednarodnega denarnega sklada, s katerim je bil sklenjen enoletni stand - by sporazum. Na osnovi sprejetih ukrepov omejevanja osebnih dohodkov, skupne in splošne družbene porabe, sprostitve cen, uvoza in deviznega trga in ob finančni podpori tujine naj bi spodbudili proizvodno dejav- nost, izvoz in omogočili nekatere strukturne spremembe. Do konca leta 1988 je pričakovati še nekatere, zlasti sistemske spre-membe, ki naj bi podprle stabilizacijska prizadevanja. Večji del obdobja so bile cene zamrznjene. Kljub temu pa so bile cene na drobno v prvih šestih mesecih letos za 166 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. Že v majski analizi smo ocenje-vali, da bodo cene po sprostitvi rastle sprva nekoliko hitreje. Julijske cene na drobno so bile tako v SR Sloveniji za 11,9 odstotka višje od junijskih. Novembrska zamrznitev cen je najbolj prizadela organizacije iz industrije. Te so začele zmanjševati oz. opuščati proizvodnjo manj donosnih proizvodov. Industrijske organizacije napovedu-jejo, da bodo do konca leta 1988 proizvodnjo v primerjavi z letom 1987 povečale od 2 do 25 odstotkov, kar bi pomenilo uresničitev resolucijskega cilja (3,5 odstotna rast industrijske proizvodnje). Ob slabem startu v prvih treh mesecih (IND = 92,1) je bila proizvodnja v štirih mesecih za 5,3 v petih za 3,4 in v šestih mesecih le še za 1,4 odstotka pod nivojem v enakih lanskih obdobjih. Rezultati so veliko bolj ugodni kot v republiki, kjer je bila proizvodnja v šestih mesecih za 4,5 odstotka nižja kot v ena-kem obdobju lani. Resolucijski cilj - večji izvoz kot v letu 1986 je za sedaj edino področje, kjer se napovedi tudi uresničujejo. V šestih mesecih je bi! izvoz organzacij iz občine za 49,9 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. POSLOVNI REZULTATI OZD IZ GOSPODARSTVA Ob rasti cen na drobno za 166 odstotkov je bil celotni prihodek gospodarstva občine višji za 164 odstotkov, porabljena sredstva za 166 odstotkov in dohodek za 156 odstotkov. Rast osnovnih kategorij poslovnega uspeha organizacij iz gospodarstva je v glavnem posledica rasti cen ne pa večiega obsega poslovanja. TABELA 1: OSNOVNI FINANČNI REZULTATI V OBDOBJU JANUAR-%JUNIJ 1988 Znesek v mio din Gospodarstvo industrija trgovina SRS Ljubljana Element I.-VI. IND I.—VI. IND I.-VI. IND IND IND ________________________________________________1988_______________1988_______________1988____________________________ Celotni prihodek 527.954 264 188.971 257 240.883 274 256 261 Porabljena sred. 439.674 266 134.081 260 218.113 275 252 254 - amortizacija 13.102 237 6.464 259 1.299 252 230 228 - skup. učinki revaloriz. 27.971 229 23.555 245 890 106 Dohodek 133.280 256 54.890 249 22.769 257 264 269 Skupni dohodek 3.104 143 63 5 Razpor. dohodek 133.237 255 54.867 249 22.769 257 Ustvarjeni čisti dohodek 97.987 269 39.115 261 17.020 271 ' - - del čistega doh. za OD in skup. porabo v O2D 84.895 288 35.154 288 14.475 278 - del čistega doh. za akumulacijo . 13.091 185 3.961 139 2.546 238 Tekoča izguba - - - - - - Neplačani prihodki 32.991 419 10.591 286 2.345 189 Obračunani čisti OD na delav. - meseč. v din 498.710 242 475.472 247 489.225 237 Poprečno štev. zaposlen. (v absolut. znesku) 15.684 101 6.860 99 2.731 101 Povprečno uporablj. posl. sred. (brez elektrogospodarstva) 394.044 227 174.190 221 62.241 195 Zaloge . 139.269 225 80.660 218 37.801 235 Delež akumulacije v razporejenem čistem dohodku (%) 13,4 69 10,1 53 15,0 88 Stopnja akumul. zmožnosti 3,3 80 2,3 64 4,1 120 127 Stopnja reproduktivne zmožnosti__________________________90 6,0_______88 6,2 124 125___________ Že nekaj let zapored opozarjamo, da rezultati niso povsem primerljivi. Podobno je tudi tokrat, saj je bil obračunski zakon lani večkrat spremenjen in sicer predvsem na področju revlorizacije. Na realno povečanje izvoza kažejo spremembe v strukturi celotnega prihodka. Lani so organizacije dosegle na tujih trgih le 5,2 letos pa 7,1 odstotka celotnega prihodka. Zaradi nekoliko nižje rasti materialnih stroškov (IND = 250) in sicer predvsem plačil za proizvodne storitve (IND = 232) in stroškov porabljenih surovin in materiala (IND = 258), se je delež teh stroškov v porabljenih sredstvih zmanjšal od 42,3 na 39,7 odstotka. Tudi obračunana amortizacija je imela nižjo rast od porabljenih sredstev in se je njen delež v porabljenih sredstvih 12 zmanjšal od 4,1 na 3,5 odstotka. Ob precej višji rasti cen od rasti amoritzacije je obnova zastarelih osnovnih sredstev še bolj vpra-šljiva. Obratno se je delež drugih poslovnih stroškov in nabavne vrednostj prodanega blaga v porabljenih sredstvih povečal. Drugi poslovni stroški so dosegli nadpovprečno rast predvsem na račun povečanih dnevnic za službena potovanja in povračil pre-voznih stroškov (IND - 312), povračil stroškov delovnih skupnosti (IND = 324) ter revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev (IND = 545). Zaradi višje rasti porabljenih sredstev od prihodkov je znašala rast dohodka 156 odstotkov. Razlika v rasti dohodka med dejav- nostmi oziroma posameznimi organizacijami so zelo velike. Tako rasti obveznosti do delovnih skupnosti in obveznosti iz naslova se je dohodek najmanj povečal v gradbeništvu (IND = 208) in obresti (realnih). gozdarstvu (IND = 213), največ pa v kmetijstvu (IND = 329), Za čiste osebne dohodke so organizacije razporedile za 144 stanovanjsko komunalni dejavnosti (IND = 286) ter v finančnih in odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povprečni čisti osebni drugih poslovnih storitvah (IND = 282). dohodek na delavca na mesec je znašal v gospodarstvu 498.710 Na razporeditev dohodka je že nekoliko vplivala interventna din (IND = 242> Osebni ^ohodki so porastli manj kot cene, tako zakonodaja. Delež obveznosti za skupno in splošno porabo sku- da je blla ni|hova rea|na vrednost precej nižja. Za akumulacijo so paj v razporejenem dohodku je bil za 0,1 strukturne točke nižji orgamzaciie razporedile le 13.091 milijonov din (IND = 185), tako kot v prvem polletju lani. ob realnem zaostajanju stedstev za reprodukcijo - akumula- cija skupaj z amortizacijo - organizacije ne bodo mogle obnoviti Zelo so se povečale obveznosti \z dohodka, ki niso odvisne od zastarele opreme. Organizacije iz industrije so ustvarile le za 39 velikosti dohodka (IND = 343) in sicer predvsem zaradi visoke odstotkov več akumulacije kot v enakem obdobju lani. TABELA 2: Razporeditev dohodka Znesek v mio din Struktura v % -¦• .' , I-VI I-VI IND I-VI I-VI SRS Ljub 1987 1988 1987 1988 IND IND 1.OBVEZ. ZA SKUPNO IN SPLO. PORABO 15.995 40.847 252 30,7 30,6 271 268 A: ZA SKUPNO PORABO . 15.238 38.932 255 29,2 29,2 276 269 B: ZA SPLOŠNO PORABO 757 1.915 253 1,5 1,4 214 255 2. DRUGE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 7.962 26.606 334 15,3 20,0 330 339 A: Obvez. ki niso odvisne od velikosti dohodka 4.263 17.294 406 8,2 13,0 345 342 B: Obvez., ki so odvisne od velikosti dohod. 3.699 9.312 252 7,1 7,0 296 331 3. ČISTIOD.SK. POR. IN AKUMULACIJA 28.203 65.784 233 54,0 49,4 - čisti osebni dohodki 19.560 47.657 244 37,5 35,8 241 249 - skupna poraba delavcev 1.561 5.039 322 3,0 3,8 357 - akumulacija 7.082 13.091 185 13,6 9,8 231 244 Poglejmo zneske in rasti sredstev za akumulacijo za nekatere Obveznosti iz naslova obresti, ki so posledica zadolževanja, so organizacije: zavzemale 18% ustvarjenega dohodka. -------------------------------------------------------------------------------------- DO LJUBUANSKE MLEKARNE TOZD Posestva ' _______________________________znes. v tisoč din_____IND TOZD Posestva je prvo polletje zaključila s pozitivnim finančnim DO KIG 279 053 493 rezultatom s tem, da je ustvarjeni čisti dohodek zadoščal le za qq |qo 537 974 226 razporejena sredstva za BOD. DOILIRIJA VEDROG 313 607 64 V P™6"1 polletju je TOZD obračunala le del svoje proizvodnje HP KOLINSKA TOZD VINOCET 228 643 397 ~ neobračunana je ostala vsa rastlinska proizvodnja. POD ZA UREJANJE HUDOURNIKOV 944 750 385 Negativni finančni rezultat je dosežen v prireji mleka, vzreji DO VIATOR TOZD TOV. PROMET 324.712 165 tel.c in gradben. operativi. DO POD ZA PTT PRO TOZD PTT LJ 429 351 155 Pnreja mleka je bila enaka lanskoletni, kljub zmanjšanju števila DO MERCATOR TOZD DOLOMITI 524 433 264 krav za en odstotel<- Mlečnost na krtnni dan se je povečala za en DO AGROTEH GRUDA TOZD TRG 578 379 426 odstotek- Povprečna lastna cena mleka v prvih šestih mesecih DO KEMOFARMACIJA 1.197:895 295 let°šnie9a 'eta ie znaSala 641,20 din in je za 172% večja od DO ISKRA SERVIS 647 777 146 preteklega leta. Povprecna prodajna cena je 639,42 din oziroma DO MIZARSTVO VIČ 200 505 273 za 192% višja. Kljub tako visokemu povišanju cene mleka prinaša DO KPL TOZD KOMUNAL. GRADNJE 917^854 1175 1 '^ P^.^je mleka še vedno 194 din izgube. IB ELEKTROPROJEKT 851 678 294 Celotni pnhodek znasa 2.587 mio dm in je glede na preteklo DO MEHANOGRAFSKI CENTER 618738 273 '^ « 169% višji. Taka rast je dosežena zaradi priključitve DO RRC RAČ. STORITVE 283.920 240 f^^,OpenbW- D°h°dek J6 b" 9'ede "* pr8tekl° let0 Za w rLU'*L__________________________ovi.vjo sv* Za vzdrževanje tekoče likvidnosti je morala TOZD v prvem Šestnajst organizacij, ki so dosegle več kot 200 milijonov din polletju 1983 najemati kratkoročne kredite. akumulacije, je ustvarilo kar 65,8 odstotkov akumuiacije gospo- DO AVTOMONTAŽA TOZD Utensilia darstva. Med njimi so le štiri organizacije iz industrije. TOZD Utensilia je zaključila z izgubo poslovno leto 1987 in prvi kvartal 1988. V prvem polletju 1988 je dosegla pozitivni finančni V prvih šestih mesecih letos so vse organizacije izkazale poziti- rezultat, vendar je ustvarjeni čisti dohodek zadoščal le za pokritje ven finančni rezultat, vendar pa sedem organizacij ni ustvarilo razporejenih bruto osebnih dohodkov. V drugem kvartalu je bila sredstev akumulacije. Te so bile: DO AVTOMONTAŽA TOZD po določilih zakona o sanaciji tudi nelikvidna. UTENSILIA, DO TOVIL, SGP GROSUPLJE TOZD GRADBENI V TOZD so pričeli s sanacijo težkega položaja, ki je delno POLIZDELKI, DOTTLTOZDTORBICA, DO TTL TOZD PROIZVOD- posledica zaostrenih pogojev na tržišču, delno pa posledica NJA, DO LM TOZD POSESTVA in DO TTL TOZD TOBAK. V nada- slabosti v sami TOZD (nezasedenost kapacitet zaradi pomanjka- Ijevannju je kratka obrazložitev poslovanja teh organizacij. nja naročil, stara proizvodna oprema, neustrezen kader, zane- GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE TOZD Gradbeni polizdelki marjanje razvoja proizvodov). Poslovanje v prvem polletju je TOZD zaključila brez izgube, ob Izdelali in dopolnili so sanacijski program, srednjeročni pro- tem pa ni pokrila vseh obveznosti iz dohodka. gram dela in dolgoročne razvojne usmeritve, program prekvalifi- Primerjava norma ur z vrednostnim obsegom proizvodnje daje kacije delavcev in program ukrepov za zagotovitev likvidnosti. zaskrbljujočo sliko, ker ta obseg proizvodnnje ne zagotavlja niti V drugem kvartalu je porasla fizična proizvodnja, nekoliko se je pokrivanja vseh obveznosti, ki so odvisne od velikosti dohodka, izboljšala zasedenost strojnih kapacitet, izvršena je bila preraz- kaj šele akumulacijo. poreditev delavcev. Z naravno fluktuacijo se je število zaposlenih Celotni prihodek je glede na primerljivo lansko obdobje pora- znižalo za 5%. Vendar pa na komercialnem področju še ne stel za 167 odstotkovv in raste hitreje kot porabljena sredstva, ter morejo biti zadovoljni, manjka jim dobrih tržnih analiz. Uspeh so je za sedem odstotkov večji od planiranega. dosegli na področju izvoza, ki je za 213% večji kot lansko leto, V strukturi porabijenih sredstev imajo največji delež surovine in a za planom še vedno zaostaja za 36%. material - 61,5% ter energija in transport - 12,8%. V tem Največji problem je povečevanje zadolženosti zaradi vzdrževa- obdobju so porabljena sredstva za 13% večja od planiranih. nja tekoče likvidnosti. Kratkoročni krediti za obratna sredstva so "•¦¦'¦. ¦: .. . • 13 znašali konec junija letos 4.069 mio din in so za dva in polkrat Dohodek 24.181 milijonov din je porastel za 151 odstotkov. večji kot leto poprej. Še vedno se povečujejo terjatve do kupcev, Največje povečanje dohodka so dosegli v Inštitutu za matema- ki so znašale ob polletju že 553 mio din. tiko, fiziko in mehaniko (IND 314), v Elektroinštitutu Milan Vidmar DO TOVIL (IND 387) in v Urbanističnem inštitutu (IND 305). Majhno rast V prvem polletju letošnjega leta je bil količinski obseg proiz- dohodka pa beležijo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko vodnje za 2 odstotka nižji od planiranega. Glede na primerljivo tehniko(IND 164). Ustvarjen dohodek na delavca je znašal 12.281 obdobje lanskega leta je kosovna proizvodnja večja za 11%. tisoč din in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani za 144 Celotni prihodek je za 120 odstotkov večji od lanskega, pri odstotkov višji. Največji dohodek na delavca je imel Kemijski čemer predstavlja prodaja na tujem trgu 19 odstotkov celotnega inštitut Boris Kidrič (18.571 tisoč din) in Urbanistični inštitut prihodka. (16.681 tisoč din), najmanjšega pa Inštitut za geodezijo in foto- Iz DO poročajo o sorazmerno dobri količinski oskrbljenosti grametrijo (6.545 tisoč din). s surovinami, ne morejo pa biti vedno zadovoljni z njihovo kvali- čisti dohodek je znašal 20.884 milijonov din in je porastel za teto. 160 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla Kupci postajajo vse bolj neredni plačniki. To pa je eden izmed sredstva za bruto osebne dohodke (IND 303) in zavzemajo kar 78 vzrokov za poslabšano likvidnost. odstotkov čistega dohodka. Sredstva za poslovni sklad so večja , . . . . . . ... . . .. . , __ T ., . za 77 odstotkov, sredstva za stanovanjske potrebe in druge Za vzdrževanje tekoče hkvidnosti ,e morala DO Tov, v drugem ebe investjcijske in sk be za 91 ;dstotkov in sre9d. kvartalu le.osnjega leta najet, za 429 m,o d,n kred,tov. Le-t, so se stya za rezen/nj skjad zg 35 odsfotkov Sredstva za akumulacjjo glede na lansko prvo po e ,e povecal, za dva ,n po krat. SQ se a|g zg ?Q odstotkov de|ež akumulacjje v dohodku e , 0V!^ Z V r,*™ P°^ ? 8 UStT akumulac'J\uf ar" v polletju 1988. leta znašal 16,4 odstotka, v enakem obdobju lani ,en, č,sti dohodek ,e zadosčal le za Poknt,e razpore,en,h bruto p»2J odstotkg Sredgtva zg akumulacijo so se odsto,kovno noTftD«^°ATn««ii«ii iiidi iama najbolj povečala v Metalurškem inštitutu (IND 437), Urbanistič- DU TOBACNA TOVAHNA LJUBLJANA nem inštitutu (IND 345) in v Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND V prvem po letju letošnjega leta ,e TOZD PROIZVODNJA CIGA- e ^ žj y zg e|ektroniko jn vakuJsko RET proizvedla en odstotek man, cigaret kot v enakem obdobju tehnjko ^ ^ , ' zg kakoyost metrol jjo (|ND 72) lanskega leta in dva odstotka manj kot je načrtovana letosnja |nštjtutu za meta'|ne konstrukcije (IND 90) „ D0 lskra 'Zolin TOZ^ polletna proizvodnja. Z izboljsanjem kakovost. svo,,h izdelkov. standardizacija pa niso uslvarili sredstev za akumulacijo (v ¦Uh I.,"V k".- maK!Se tpr°IZVedente ,k0l'čme' namerava sv°Je prvem tromesečju je ta inštitut posloval z izgubo). izdelke čim bolj pnblizati okusu potrošnikov. Zaradi nižjega količinskega obsega proizvodnje cigaret ter Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so najbolj prenizkih ali prepozno odobrenih cen je tekoča kalkulacija že povečali v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 390), nekaj časa negativna. Tudi po zadnjih ukrepih zvezne vlade so v inštitutu za celulozo in papir (IND 382) in v Urbanističnem ostale cene cigaret na režimu soglasja. Doseženi slabši poslovni inštitutu (IND 376). rezultati in nakup surovin so povzročili tudi likvidnostne pro- Stopnja akumulativne zmožnosti je manjša za 31 odstotkov, bieme stopnja reproduktivne zmožnosti pa je manjša za 20 odstotkov. TOZD Torbica proizvaja galanterijske izdelke \z naravnega in Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 802.316 umetnega usnja za domači trg in konvertibilni izvoz. Proizvodnja din in je porastel za 159 odstotkov. Najvišje povprečne osebne usnjene galanterije se že vrsto let srečuje s problemom proizvod- dohodke so v prvem polletju 1988 imeli zaposleni v Inštitutu za nega programa. Ta zaradi sezonske narave povzroča neenako- gozdno in lesno gospodarstvo (965.000 din), v Urbanističnem merno proizvodnjo, zaradi maloserijske proizvodnje pa velik vlo- inštitutu (944.142 din) in v Inštitutu za celulozo in papir (886.279 žek fizičnega dela. DO TTL je razvoju te proizvodnje v preteklosti din)- Najnižji povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa so posvečala premalo pozornosti. Z namenom, da se ta problem '"»eli v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (468.888 din). dokončno reši, je izdelala predsanacijski program. TABELA: Finančni rezultati poslovanja znanstveno raziskovalnih TOZD Tobak prodaja na drobno cigarete, galanterijsko blago organizacij v obdobju 1-6/1988 lastne proizvodnje in drugih proizvajalcev, časopise in ostalo _______________________________________Zneski v tisoč din blago. TOZDTobakjezaradi visokih poslovnih stroškov, velikega Element l-IV/87 l-VI/88 ind deleža osebnih dohodkov (zaposluje 910 delavcev), narave dela -----------------------------------------,..---„„-------..mm-------^rr in nekaterih nerentabilnih dejavnosti nizko akumulativna. Za Celotni pnhodek 15.226.572 40,200 000 264 izboljšanje poslovanja so izdelali predsanacijski program. Vse porabljena sredstva ¦ 5,588.018 16,018.610 W aktivnosti programa so se nanašale na prvo polovico letošnjega ; m°nilffA fc ' ^™ * "^ CT leta Doseženi dohodek 9,638.554 24,181.462 251 Nobena od obravnavanih TOZD DO TTL v prvem letošnjem Razporejeni dohodek , „, ,no ,M7,0l: m polletju ni razporedila sredstev za akumulacijo. Ustvarjeni čisti zmanjšan za fiisti doh. 1.594.103 1297.225 207 dohodek je zadoščal le za kritje v prvem polletju razporejenih ^tidohodek *W f 2M?4.237 ^0 bruto osebnih dohodkov. - razpore|ena sred. za bruto OD 5,368.516 16,273.902 303 ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE " 2a stanov Potrebe'" dru9e ,jn „, .,„ „, iOi Po podatkih iz periodičnih obračunov, ki so nam jih znan- potrebe invest. skupne porabe 340.19 648.271 91 stveno raziskovalne OZD posredovale za obdobje 1-6/1988 je 16 Akumulacija 2.335.744 3,962.064 70 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 40.200 milijonov SredsWa za reproduk. 3,634.48 71146°^ 1* dincelotnegaprihodka,karjeza164odstotkovvečkotvenakem Delež akumulacije v dohodku (%) 24,2 6.4 68 obdobju preteklega leta. Delež akumulacije v čistem dohodku (%) 29.0 19,0 66 lnštitutJožefStefanjevprvempolletjuletosustvaril44odstot- Stopnja akumulativne zmožnosti (%) 10,8 7,5 69 kov celotnega prihodka, 42 odstotkov dohodka in 42 odstotkov St0Pnia reproduktivne zmožnosti (%) 16,8 13,4 80 družbenega proizvoda ter zaposluje 41,6 odstotka delavcev Povprečno št. zaposlemh v znanstveno raziskovalnih organizacijah. Zato rezultati tega - po stanju konec meseca 2002 2075 04 inštituta bistveno vplivajo na poslovanje raziskovalnih organiza- - po delovnih urah 1914 I9b9 iw cij. Za dosežen celotni prihodek obračunana porabljena sredstva Dohodek na delavca 5.036 iz.ai i b o ^ VV rx pa prihodka. Višjo rast beleži 26 organizacij oz. 49%. rao < rt ^ 5 Ln 3 m cosj L G Čisti dohodek je v analiziranem obdobju porasel za 182%. ? § 9ČD^!\"št>^'s:lH' S V čistem dohodku je masa bruto osebnih dohodkov in nepo- » o o vi vi vi vi g. g sredne skupne porabe udeležena z 89%, del sredstev za stano- ^h iv> h ro Bv* roo jjj vanjske potrebe in druge potrebne investicije znaša 3%, del b HLHiu«V 3 «° ? i" •" .°i o 1 po_slovnega sklada znaša 3% ter rezervnega sklada 5%. 8 L h -5 $ ^™ u Sm^Sm*"' o< Številozaposlenih vanaliziranih negospodarskih organizacijah 3§ § ^1°...» t» je poraslo za 4% oz. za 47 delavcev. Najbolj se je povečalo število Mc' § ^Bm^^o-5 3 zaposlenih v visokošolskih organizacijah (6%), sledijo zdrav- .* ^1 ^ o* «j w h »-¦^nH-oui o stvene organizacije (5%), organizacijesocialnega varstva (4%) ter S io Ž m f "p^ ro 'ro v« w nm g osnovne šole (3%). Število zaposlenih pa je nižje glede na enako '-'H-o ^i šoj S 15 I *3 w obdobje lanskega leta v srednjih šolah (padec 4%) in kulturnih e m ^,2 organizacijah (padec 1%). o povoo^B«« • • m !»• Cisti osebm dohodki so v preucevanem obdobju porasli za g° !5ocdcJ>§*L 155% in dosegli 645.100 din na zaposlenega. . »< 'o *M ^ ^, ^g °> Izgubo sta v 1. polletju 1988 izkazali dve DO: % J ^oM o - Radio študent 11.567 tisoč din, kar znaša 5,8% celotnega f ^ 1° V S S w prihodka g-S^^oS^Sd0 ^u,v* 5 - - UKC Ljubljana TO2D Univerzitetni inštitut za gerontologijo -j h iv> v^ h Jo g, g ^.mboob^ Interna klinika Trnovo 163.805 tisoč din, kar znaša 10,7% celot- ^fo ScDrS^SSo nega prihodka. ^h- ro h h- h i V '« » o* " r •••1(1) O HV» Q M MH-1^!-1* -^p.p( 01 Ul (5 i 01 co o-aro^Jcnn..¦•¦ oo o o H1 \o vo sj g O>X>ITi^DVJiB \ ¦ I-" M t-1 I-1 H M -^ ^ . ¦ .. . ooooo^iS M^^^^e101 • ••••o^ppa H* -O 4? \O vOS N«P O vjlM-O-OB o1« CTiH-i 4^ H Nl » f: IU-0 • fl • • ¦ V O ¦ m ro V Jl Ol ^D Ol \ \ p 1 vidiO^>ioi^]op p ^ P vj) oj < ooj o^oorovoso m m o 3 ¦ v> cr> oj h» o o> «t 1 • • • • H P- M >JI (O MH • -J Vi C< 01 U) <| [1 » M in * n] OIO ¦ ¦ • • • • • \ o H UJ CD fO "O tt) ^ MAJ . j> \» * b m » -v3v>iui0oid n • • i • • 3i o M W M W M H O ffl*- 01 UlS H oi \ji \ji yi m H z \ji O) iy ui 33 H 1 . ^ CO \D VT Nl O 3 vD'v>J M\Jlv3» tn » P 01 ?f fo h w ro iy HPhj od ui oi Oi J H V^ 0) \H f CD IQ)O VM r\J O^DIPS [y\D\ONlWH^ <1 ••|«»T»p. < ••••l-JHP'>a M-P S]vO\ o vDM a oi ¦s.reH ^ro n] ui» V^JV^JM^DfV) (P H It Olt-1 VnOD O OOOO <](BO< fll ^ 01 01 ^] H & vO ^O I (u ^3 p -O M W W I O< \>4O3 00O3 , •^•••roMto OOjpvn-o 00 h- 01 yi w P O)-1 4 .. o.ooo cbp- ^avjiHOMira M- O •••••3lt3 ru w w w w h w ^ M w o w vjie \ji ^ yi ui ui jj z ^ v>i -s) yi vD J o yi \O 0) yi ^j d f^ hJ H ffl • . -< (X w h n i» ro mBO iu >j o; ijj >j)i ..... IDfcl i» H H * M\ ro^JOrovnH-iJ •••••)3 -OO^^Ol^MP-H- -nJVNOOIVPJ) MOO^Vnvjl 'V(Dt3 H 03 VI ^) ^ 03 h ^ w vj< f o o • w 4 /-\i f\> vx H H H * 0> U1UI8 • ^ 01 ^D Ol sjDfa ¦¦,.'•• s '¦ . ¦ ¦ 15 ¦¦¦' . . Pinančni rezultati poslovanja negospodarskih OZD v obdobju 1. - 6. 1988 v 000 din Dejavnost Celotni prihodek Porabljena sredstva Hazporejeni dohodek _________ ¦ L 1-6/0?________1-6/88 M) 1-6/87______1-6/88 HTO 1-6/87______1-6/88 HTO 1. izobraževanje 13.52-7.523 35.236.414 260 4.478.109 11.790.183 263 9.049.414 23.446.231 259 2. kultura , 1.054.902 3.087.852 293 554.795 1.907.042 345 500.107 1.192.377 238 3. zdravstvo 2.059.246 5.715.483 277 752.312 2.236.134 305 1.326.934 3.643.154 27* 4. socialno varstvo 4.508.618 11.615.646 258 2.040.102 4.774.457 234 2.468.516 6.841.189 277 skupaj 21.150.289 55.655.395 263 7.805.318 20.707.816 265 13.344.971 35.122.951 263