©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNLNO DAILY NEWSPAPEB NO. 84 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 10TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Preveč denarja Kenosha, Wis., !>. aprila. Malo mestece Randall v bližini. Kenoshe se bavi s perečim problemom. V mestni blagajni se nahaja- preostanek v svoti $1(1,000 in mršiva uprava ne. ve, kako bi potrošila ta denar. Kakor hitro se. je raznesla vest, da je preostanek v blaga jni, so zaveli prihajati od. vseli strani nasveti glede potrošenja denarja. Nekdo je. svetoval, da se priredi splošna ljudska veselica, ki bi .trajala dva dni. Stroške bi plačalo mesto. Drugi je svetoval, da dobi sleherni davkoplačevalec vrnjen denar. Mesto ima 527 davkoplačevalcev, in bi torej sleherni dobil nekako $15.00. -o-- Dohodninski davek preti državi Ohio Columbus, Ohio, 9. aprila. Prihodnji pondeljek, ko se snide državna postavodaja v Co-lumbusu bo v poslanski zbornici prišel prvi na vrsto predlog za vpeljavo državnega dohodninskega davka. Ta davek je zlasti namenjen za one osebe, katerih zvezni dohodninski davek sedaj ne doseže. Glasom predloga bi moral plačevati sleherni samec, ki zasluži $800 na leto ali več, državni dohodninski davek, kot tudi vsi poročeni ljudje, ki zaslužijo $1,600 na leto ali več. Od takega davka bi. dobila država Ohio letno $20,000,000 dohodkov. Polovico tega davka bi dobili posamezni okraji, od druge polovice bi se pa porabilo 60 odstot-kov za šole, 40 odstotkov pa bi dobila posamezna mesta in vasi. Z gotovostjo se pričakuje, da bo poslanska zbornica sprejela ta davek, toda poražen bo v senatni zibornici, kjer imajo kontrolo senatorji, ki so se zarotili, da bodo porazili vsak predlog za nove davke. Kanadski minisferski predsednik grozj i vojaštvom, če bo C. I. 0. unija začela z organiziranjem v kanadskih provincah Toronto, Ontario, 9. aprila. Ministerski predsednik kanadske vlade Mitchell Hepburn je včeraj izjavil, da bo poklical celo armado v boj, da prepreči C. I. O. uniji, da bi dominirala kanadsko delavstvo. Obenem, je premier Hepburn včeraj obdolžil John Lewisa in njegovo C. I. O., da .so s svojim delovanjem povzročili pravo anarhijo v Zedinjenih državah. Medtem pa je 8,700 uslužbencev v Oshawi, Ontario, v tovarni, ki je last General Motors, za-štmjkalo. štrajk vodi unija United Automobile Workers of America. General Motors je tudi zaprla svojo tovarno v Windsor, Ontario, kjer je zaposlenih do 500 delavcev. Vodstvo ni hotelo priznati C. I. O. unije, kot je storilo to v Zedinjenih državah. Vlada province Ontario je izjavila, da daje kompaniji prav, ker ne prizna "tujezemskega vmešavanja v kanadske razmere. Toda župan v Oshawa, Ontario, je izjavil napram 2,500 štrajkarjem, da on kot župan nikakor ne bo poslal policijo nad štrajkarje, niti ne bo dovolil, da pride milicija v mesto. Hitlerjeva sodnija je obtožila tri katoliške duhovne in štiri lajike, da so se zarotili s komunisti proti Nemčiji Berlin, 9. aprila. Trije katoliški duhovni in štirje civilni katoliki so morali danes pred državno sodnijo, kjer se bodo morali zagovarjati radi veleizdaje. Nazijski državni pravdnik je nato prebral 154 strani obsega-jočo obtožnico, v kateri pravi, da so se katoliški duhovni zarotili s komunisti, da ovržejo obstoječo nemško vlado. Vseh sedem je tudi obtoženih, da so skušali ustanoviti "Ijud-,?ko fronto komunistov in katoličanov v Nemčiji. Oblasti pravijo, da je bil to cilj stare komunistične stranke v Nemčiji, ki je danes v razsulu. To je prvi slučaj v Nemčiji, da sc katoliški duhovni obtoženi skupne akcije s komunisti pred državno sodnijo, in prvič nemško časopisje o tem javno razpravlja, dasi o drugih "veleiz-dajniških slučajih" ni smelo razpravljati radi cenzure. Obtoženi so: Rev. Joseph Ros-saint iz Duesseldorfa, ki je bil -o-. 20 ubitih v medsebojnih delavskih bojih v Mehiki Mexico City, 9. aprila. V mestu San Martin, država Puebla, je nastal velik prepir med delavskimi skupinami. Nastal je poboj, tekom katerega je bilo dvajset delavcev ubitih. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je razgnalo boreče se delavske skupine. Na "bojišču" je obležalo tudi 36 ranjencev. --o- Od 1. maja naprej Državna komisija za kontrolo opojne pijače v državi Ohio je odločila, da je dan 1. maja zadnji dan, ko se morajo odstraniti vsi napisi pivovaren zunaj go-stilen. Postavo je zavrgla najvišja sodnija in komisiji ne preostaja sedaj drugega kot slediti povelju najvišje sodnije. Vsi gostilničarji bodo dobili te dni posebno pismo od državne komisije, v katerem bodo obveščeni, da odstranijo napise pivovaren zunaj svcjih gostilen do 1. maja, ali pa jim bo vzeta licenca. Vedno bolj pritiskajo nad gostilničarje. Vedno strožje postave prihajajo v javnost. Pridite po dobitke! Danes se vrši slavnostna otvoritev novih prostorov Oblak Furniture Co., 6612-14 St. Clair Ave. Vsak, ki poseti danes to Prodajalno, dobi lep dobitek,! se zborovanje zaključi, in je bil poleg tega so pa še trije vredni predlog takoj sprejet. dobitki za door prize. Mr. Oblak -o- je za otvoritveni dan znižal cene * Država New York bo oddana vsem blagu. Rojaki, okoristi-f jala serum proti pljučnici re-te se s to lepo priliko. vnim slojem zastonj. duhovni vodja Nemškega katoliškega mladinskega udruženja. Nadalje Kari Cremer iz Rem-scheida in Jakob Clemens, gene-lalni tajnik nemškega katoliškega mladinskega gibanja. Med lajiki se omenjajo trije s polnim imenom, dočim uradna sodnijska poročila imenujejo četrtega samo z začetnico "J" in trdijo o njen), da je žid, ki je prestopil v katoliško vero. Vsi obtoženci so strogo zanikali, da bi delovali za prevrat v državi in so izjavljali, da so le delovali v verskem značaju in da so mladino vzgojeavli v katoliškem duhu. Napram njim izjavlja državni pravdnik, da so se zarotili s komunisti, da ovržejo narodno socialistično stranko, ki je sedaj na krmilu v Nemčiji in katere načelnik je Hitler. "Narodna socialistična stranka" je uradno ime za pripadnike nemškega fašizma. Kongres je zavrgel preiskavo sedečih štrajkov Washington, 9. aprila. Kon-gresman Dies iz Texasa, demokrat, je predlagal včeraj obširno preiskavo napram sedečim štrajkom in poslovanju unijskih uradnikov, toda ko je kongres-man Dies vstal, da bi začel govoriti v prilog preiskave, je nastala silna rabuka v poslanski zbornici kongresa, kakoršnje že dolgo časa ne pomnijo. Kongres-mani so ropotali, kričali, mjav-kali, booali, da celo boj na pesti se je grozil, in končno je zbornica zavrgla preiskavo z 236 glasovi proti 140. Kongresman Dies prihaja iz Texasa in sicer iz centra petrolejnih polj, kjer se C. I. .0. voditelji pravkar pripravljajo, da začnejo z organiziranjem delavstva. Kongres^-mani so kričali, da v Zedinjenih državah ne potrebujemo nobene tajne policije po sovjetskem vzoru, niti ne potrebujemo vladnih vohunov. Delavci si sami posti-ljajo, in kakor si bodo postali, tako bodo spali. Rabuka je trajala štiri ure, dokler ni vodja demokratske večine predlagal, da Mr. Grdina odpotoval Včeraj zvečer je odpotoval deloma na obisk, deloma po opravkih, Mr. Jože Grdina proti New Yorku, kjer se bo danes vkrcal na parnik "Eurcpa," ki ga odpelje proti stari domovini. Mr. Grdina se vrne koncem junija meseca. Prav srečno pot in zdrav povratek! Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminula v mestni bolnišnici Marija Spraječek, stanujoča na 3908 St. Clair Ave. Ranjka je bila stara 54 let. Tu zapušča žalujočega soproga Franka in druge sorodnike. Rojena je bila v selu Stara Marča pri Ivanicu, kjer zapušča sinova Dragotina in Mirkota, hčer Baro poročeno Fi-lipovič in več drugih sorodnikov Bila je članica št. 14 H. B. Z. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin! V bolnico V Glenville bolnišnico se je včeraj podal dobro poznani rojak Mr. Anton Šega iz 159. ceste. Prijatelji ga lahko obiščejo. šel v bolnico Mr. Jos. Klaiusar, 1008 E. 64th St. se je radi bolezni podal v mestno bolnico. Prijatelji ga lahko obiščejo. Kompanije so vame, če imajo pogodbe Pittsburgh, Pa., 9. aprila. Kompanije, ki so podpisale pogodbo s C. I. O. organizacijo, so varne pred štrajki, se je izjavil John Lewis načelnik organizacije. Pri takih kompanijah delavci ne bodo zaštrajkali. "Naša C. I. O. organizacija," je dejal Lewis, "drži besedo. Kadarkoli kompanija podpiše kon-trak, se lahko zaveda, da se bodo tudi delavci držali dobesedno pogodbe." " V naših pogodbah je tudi natančno povedano, kako se tudi delavce kaznuje, ki prelomijo pogodbo. Unija ne bo nikdar protezi rala delavcev, ki prekršijo pogodbo. Sleherni delavec, ki se ne drži pogodbe s kompa-nijo, bo odslovljen iz unije in posledice si bo sam sebi pripisal." Lewis je prerokoval, da bo postala C. I. O. tekom dveh mesecev dominantna delavska organizacija v Ameriki, in da bo imela tedaj več članov, kot pa njena nasprotnica, starejša unija, American Federation of Labor, ki šteje danes 2,500,000 članov. Lewis namerava v nekaj mesecih začeti z organizacijo Fordovih delavcev. —-o-- Sedeči štrajkarji vrženi iz urada governerja Columbus, Ohio, 9. aprila. Policija in pomožni šerifi so v petek večer s silo vrgli iz predsobe governerjevega urada kakih 75 sedečih štrajkarjev, ki so se nahajali tam že od zadnje srede. Na lice mesta je dospelo 12 pomožnih šerifov in nekaj policistov, ki so pregnali sedeče štrajkarje v petih minutah. Pri tem so se pomožni šerifi precej brutalno posluževali svojih palic in pesti. Vlekli so štrajkarje po stopnjicah navzdol in jih pometali na ulico. Dva sta dobila pri tem precejšnje poškodbe. Neko dekle se nikakor ni hotelo premakniti iz sobe. Prišli so štirje deputiji, ki so jo zgrabili in vlekli po stopnjicah navzdol. Pri tem so ji raztrgali vso obleko. Sedem izmed sedečih štrajkarjev, ki pripadajo Workers Alliance, je bilo aretiranih. Ti so bili voditelji štrajka v uradu governerja Daveya. Vsi sedeči štrajkarji so dospeli v Columbus preteklo sredo, da protestirajo pri governerju, Daveyu, ker je slednji izjavil, da bo rabil narodno gardo, da hrani štrajkarje. Zahtevali so tudi mnogo večji relif kot ga dobivajo sedaj. Governer Davey je dal povelje, da se pusti sedeče štrajkarje v miru in je tudi naročil narodni gardi, da jim donaša hrano. V petek popoldne je pa prišel tajnik governerja in pozval štrajkarje, da gredo ven, da se soba lahko očisti. Ker štrajkarji niso hoteli iti, je prišlo par ducatov močnih deputijev, ki so štrajkarje izgnali ven. -o- Pevski zbor na Waterloo Prosim starše Mladinskega skega zbora na Waterloo Rd., da pošljejo one pevce, ki, imajo sole za spevoigro "Vesna," v pondeljek, 12. aprila, ob 5. uri popoldne v Slov. Del. Dom k vajam. — Lcuis Seme, pevovodja. Tatvina avtomobilov Počenši s 1. jan. 1938 bo tatvina avtomobilov v državi Ohio ne več navaden zločin pač pa roparsko dejanje. Najmanjša kazen za tatvino avtomobila bo 7 let ječe. London poroča, da je nastal nesporazum med Francijo in Rusijor ker francoska vlada neče sklenili vojaike pogodbe i Rusijo London, 9. aprila. Iz dobro poučenih krogov se naznanja, da je med Parizom in med Moskvo prišlo do precej hladnega položaja. Hladneje je začela nastopati zlasti Moskva, katero jezi, ker Francija ni pri volji podpisati vojaške pogodbe, ki je na vsak način potrebna za ruske interese. Pred nekaj dnevi je bil odpoklican sedanji ruski poslanik v Parizu Vladimir Potemkin. Kot glavni vzrok tega odpoklica se navaja dejstvo, da Potemkinu ni bilo mogoče pregovoriti Francijo za vojaško pogodbo. Na drugi strani pa prihaja iz Moskve nad vse senzacionelno poročilo, da so dobili ruski prijatelji Nemčije zopet pogum in tudi vpliv pri vladi. Zadnje čase 'je prišlo v javnost vedno več prijateljskih izjav sovjetske vlade napram Berlinu. I Govori i?e, da ruski poveljniki rdeče armade bi imeli mnogo raje Nemce za svoje zaveznike kot pa Francoze. Obenem bi Rusi raje videli, da bi mogli vso svojo moč obrniti proti vzhodu in da bi imeli hrbet zavarovan pred Nemci, i Kot je videti se pletejo v Ev-Iropi nove vojaške aliance, in se zna politični in vojaški položaj v kratkem popolnoma spremeniti. Čehoslovaiki ministerski predsednik dr. Benesv je bil slovesno sprejet v Jugoslaviji Belgrad, 9. aprila. V Jugoslavijo je dospel včeraj ministerski predsednik čehoslovaške republike dr. Eduard Beneš, ki je bil sprejet z vsemi slovesnostmi. V Belgradu samem je sicer policija odredila obširne varnostne priprave, da bi ne nastale kake demonstracije, ki so nastale včeraj proti ministerskemu predsedniku Jugoslavije Stojadoniču radi podpisa laške-jugoslovan-ske pogodbe. Toda ka se je dr. Beneš peljal iz Belgrada v Oplenac, kjer se nahaja grob umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra, ga je narod pozdravljal z največjimi častmi. Stotisoče kmetov se je nahajalo ob progi, ki so burno nazdravljali predsedniku čehoslovaške vlade. Zvečer je govoril dr. Beneš z voditelji opozicijskih strank, z dr. Ljubo Davidovičem in dr. Momčilo Ninčičem. Pozneje je dospelo pred čehoslovaško poslanstvo mnogo srbskih dijakov, Končan štrajk Lansing, Mich., 9. aprila. Zadnji večji avtomobilski štrajk v državi Michigan je bil poravnan včeraj, ko je nastal sporazum med unijo avtnih delavcev in med lastniki Hudson Motor Co. 11,000 delavcev se vrne v pondeljek zopet na delo, potem ko so bili na štrajku 31 dni. Manjši štrajk se vrši še v Flintu, Mich., kjer je 700 delavcev na sedečem štrajku v Reo tovarni. C. I. O. voditelji bodo sedaj obrnili vso pozornost Fordovim podjetjem, toda priznavajo, da bo organizacija precej težavna. -o- Premalo davkov, zvezni proračun v nevarnosti Washington, 9. aprila. Dasi je ameriško časopisje pisalo, da ljudje še niso nikdar prej plačali toliko dohodninskega davka kot letos, pa naznanja zvezni zakladničar Morgenthau, da so | davki mnogo manjši kot v prejšnjih letih in da ni mogoče, da bi bil zvezni proračun za bodoče leto balanciran, kar pomeni, da bodo stroški zvezne vlade še vedno večji kot dohodki. Proračun za zvezne stroške v fiskalnem letu 1937-1938 znaša nekako $6,000,000,000, dočim se pričakuje samo $5,200,000,000 dohodkov, in bo znašal deficit v prihodnjem fiskalnem letu do $800,-000,000. ki so povedali dr. Benešu, da je bilo dan prej aretiranih 300 dijakov v Belgradu, ker so priredili proti-laške demonstracije. Obisk dr. Beneša v Jugoslaviji je bil največ političnega pomena. čehoslovaški se zdi, da sklenitev pogodbe med Italijo in Jugoslavijo je nekako omajalo vezi, ki so dosedaj obstojale med državami Male antante. Političen položaj na Balkanu je sedaj precej zmešan, čehoslova-ška je zaveznica Francije in Rusije, dočim je Jugoslavija naredila skoro enako pogodbo z Italijo. Romunska pa, tretja članica Male antante se je na pritisk iz Varšave pridružila Poljski in vidi proti-rusko kampanjo. Dr. Beneš je mnenja, da Mala an-tanta v očigled take razkroljeno-sti v bodoče ne more složno nastopati. Ako se čehoslovaška Jugoslavija in Romunska razdružijo, tedaj bi se kmalu pokazal nemški vpliv, in Nemčija bi dobivala iz Balkana surovine, katere potrebuje pri svojem oboroževanju. Jugoslavija in Romunska morata začeti prijazno politiko napram Rusiji. Regent princ Pavel bi to tudi povzročil, toda njegova tašča, rojena velika knegi-nja v Rusiji, je zagrozila, da se bo ubila na stopnjicah kraljeve palače v Belgradu, ako Jugoslavija prizna rusko vlado. Proti ženskam /.: Columbusa se nam poroča, da je državna zbornica sprejela postavo glasom katere ženske ne smejo biti več za baro, niti ne smejo "mešati coctailov" in enakih pijač. Ženska,, ki sama lastvje gostilno, ne bo mie-la delati za baro niti v svoji lastni gostilni ne. Tako se glasi postava. Dostavek k postavi, da se ženskam sploh prepove biti uslnžbe-nim v gostilnah, je propadel. Omenjena postava je bila sprejeta v obeh zbornicah državne postavodaje, toda governer Daven postave še ni podpisal. Sedeči štrajki na pokopališču v North Arlingtonu North Arlington, N. J., 9. aprila. 44 grobokopov in poko-pališčnih uslužbencev je včeraj začelo s sedečim štrajkom na Holy Cross pokopališču. Dan je bil lep in štrajkarji so se zabavali na pokopališču s tem, da se igrali karte ali metali podkve. Njih lopate in krampe so imeli s seboj. Tekom dneva so pripeljali štiri mrtvece na pokopališče, toda žalovanje in jok po-grebcev ni ganilo sedečih štrajkarjev. Nosilci krst so morali zopet oditi z mrliči. Krste so položili v začasno grobnico, štrajk je pravzaprav simpatičen štrajk. Grobokopi so zadovoljni s svojimi plačami, ki znašajo $5.50 na dan in delajo 6 dni v tednu. Toda njih pomočniki dobivajo samo $4.50 in bi radi imeli $5.00 na dan in šest dni dela, dočim delajo sedaj le pet dni v tednu. Ta pa zna! Miss Marge Slogar, hčerka1 našega prijatelja Mr. Jamška, je brez dvoma najboljša kegljači-ca v Clevelandu in ne manjka dosti, da bo prekosila tudi vse ostale ženske športnice v Ameriki, kar se tiče kegljanja, Na Suchan kegljišču je Missi Slogar sinoči v treh nastopih naredila rekord 705. Kegljala je 244, 224 in 237. Margie keglja šele štiri leta, pa se obeta, da bo prva med ženskami v Ameriki ,kar se tiče kegljaškega športa. Je pa tudi izurjena v baseballu in drugih športih. Lahko si ponosen na tako hčerko, Mr. Jamšek! V domovina po ženo Pred kratkim se je vrnil iz obiska v stari domovini Mr. Emery Križman, gostilničar na 961 Ad-disoi} Rd. V stari domovini si je poiskal pridno ženico na BizSlj-skem, ki bo kmalu prišla za njim v novo domovino, čestitamo, Mr. Križman! Novi državljani Včeraj se je na zvezni sodni-ji v Clevelandu vršilo zaslišanje za ameriško državljanstvo in sledeči naši ljudje so dobili državljanske pravice: Helen Lo-zar, Matt Renz, Matt Malovic, John Strniša, Andrej Zakrajšek, Angela Smole, Henry Drobina, Pauline Krall, Emilia Jurich, Magdalena Zaje, Ana Koželj, Ana Stimec, Katarina Taus, Rose Hren, Mary Per, Jennie Potočnik, Elizabeth Kokalj, skupaj 25 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 98, danes 25, skupaj 123 novih naših državljanov v letošnjem letu. Vsem iskrene čestitke! Mehika prepove prodajo opojne pijače Mexico City, 9. aprila. Mehi-kanski narod je pravkar dognal, da je predsednik republike Cardenas odredil, da v bodoče v Mehiki tri dni v tednu ne bo mogoče dobiti ali kupiti opojne pijače. Nadalje je predsednik odredil, da v okrajih, kjer prebivajo Indijanci, bo prepovedano izdelovati ali prodajati opojno pijačo. Predsednik Cardenas sam ne pije niti ne kadi. Vse gostilne v Mehiki bodo zanaprej zaprte vsak petek, soboto in nedeljo. V Mehiki so imeli Indijanci in delavci navado, da so se napili vsako soboto, nakar so nastali poboji. Nova postava prepoveduje prodajo opojne pijače samo v gostilnah, dočim bo mogoče lahko doma uživati pijačo. Državna policija Poslanska zbornica državne postavodaje v Columbusu je s 112 glasovi proti štirim sprejela predlog, da se pomnoži število državnih policistov, ki pazijo v državi na avtni promet, od 120 do 200. Predlog mora potrditi še senatna zbornica. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME «117 St. Clair Avenue Published dally except Bundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 0 months; Cleveland, by mall, $3.50 far 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 84, Sat., April 10, 1937 Italija inJugoslavija V politiki se večkrat pripetijo slučaji, ki so marsikomu skoro nerazumljivi. En tak dogodek, ki je zelo težko umljiv vsaj za nas Slovence, je pravkar sklenjena pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Težko je razumeti, da najdemo kar naenkrat Italijo in Jugoslavijo v prijateljski pogodbi, ko vendar vemo, da je Italija vsa zadnja leta vodila sovražno politiko napram Jugoslaviji. Vse kaj drugega bi pričakovali in vendar je dejstvo, da sta Italija in Jugoslavija sklenili prijateljsko pogodbo, ki je deloma politična, v večini pa gospodarskega značaja. Še večje čudo pa je, da se je volk tako hitro spreobrnil in je dovolil jagnjetu več važnih koncesij, med katerimi je tudi, kot se čuje, da bo dobila jugoslovanska manjšina v Istri in na Primorskem pravico do svojega lastnega jezika v šoli in cerkvi. Kakšne in kako velike so te koncesije, bo gotovo pokazala bližnja bodočnost. Z gospodarskega stališča je vitalne važnosti za obe državi, da živite v prijateljstvu in miru. To je pribito. Res je, krivice še vedno vpijejo proti nebu radi zasužnjenja naših bratov v Istri in na Primorskem, in ta rana bo težko kdaj zaceljena, kajti če ti kdo odska roko, se to ne da pozabiti. Ampak zaenkrat so razmere take, da se pomagati ničesar ne da in je dosti bolje voditi previdno politiko z močnejšim. sosedom. Zlasti še, če vidimo, kako brezbrižno politiko vodijo Francija in Anglija glede manjših držav, tedaj lahko vidimo, da male države nimajo pričakovati nobene pomoči od njih in je torej vse odvisno od njihove lastne politične modrosti v bodočnosti. Iz tega razloga bo umljivo, zakaj je Jugoslavija stopila v petletno nenapadalno pogodbo. Iz Belgrada poročajo, da so jugoslovanski dijaki demonstrirali proti tej pogodbi, kakor tudi v Ljubljani in v Zagrebu. To je dovolj znamenje, da se tudi naš narod v domovini ne strinja s pogodbo, poleg tega pa morajo priznati, da narodno čustvovanje in politična modrost, hodita prav mnogokrat vsak svoja pota. V tej jugoslovanski-italijanski pogodbi ima politična modrost ta razlog, da je bolje v veliki negotovosti, ko lahko vsak čas v Evropi izbruhne nov vojni požar, živeti z močnejšim sosedom v dobrih odnošajih kot v slabih. Boljša je v tem oziru ena sama drobtina, kakor pa gotova nevarnost, in to zlasti v teh časih, ko Jugoslavija tako nujno potrebuje .časa, da se na znotraj uredi in učvrsti. Dalje gospodarski odnošaji z Italijo so zlasti za Slovenijo velike važnosti. Saj je znano, da je vsled lesne trgovine bila Slovenija najbolj občutno udarjena, ko je Italija zaprla meje slovenskemu lesu. Zdaj bodo zopet izvažali slovenski les in to pomeni boljše gospodarske čase za Slovenijo. V tem je gospodarska pridobitev. Glede narodnih manjšin radi katerih ni mogoče ničesar napraviti v danih razmerah, n. pr. s silo, je to, če je Mussolini res pristal, da bo dovolil slovenskemu jeziku v cerkvi in šoli tudi za obstoječe razmere pridobitev, če tudi je le drobtina. Seveda, kakšno politiko bo pri tem Italija vodila za kulisami, se pa za enkrat še ne ve. Razumljivo je, da je tudi Italija prisiljena privezati naše Jugoslavijo iz več razlogov. Ne sme se pozabiti, da španskih homatij še ni konec. Moskva od svoje strani naprej podpira Madrid, Italija pa vodi glede Španije svojo politiko. Na španskih tleh bo padla odločitev in zmaga med komunizmom in fašizmom. Lahko pade ta odločitev na bojišču ali pa na političnem polju. In v takem slučaju se Italija boji za svoj hrbet. To je en razlog. Drugi je pa ta, da tudi Italija zelo nujno potrebuje notranje okrepitve. Na vsak način je pametno, da se nekoliko počaka na bližnjo bodočnost. Evropa stoji pred važnimi, dogodki in začeti neče nihče neprevidno. Pripomnimo naj še, da Jugoslavija ne bo nikdar pozabila laških krivic, Toda včasih je molčati zlato. Rev. M. Jager: 'Ljubezen' rdečkarjev do otrok Dobe se ljudje, ki so, kot pravimo, slepi za barve. Ne morejo ločiti ene barve od druge. Toda na tisoč žensk je komaj ena, ki ne razločuje barv, pri moških pa pride na vsakih trideset eden. Se reče, saj moškim tudi ni treba tako natančno razločevati v barvah, posebno kadar kupujejo klobuke in obleko. sfc Navada poljubovanja je prišla iz Italije okrog leta 1550. In od takrat so se ljudje tej navadi že precej privadili, bi rekel. Iz Italije je nekako v istem času prišla tudi navada, da moški snemajo klobuke, kadar koga pozdravljajo. To so najbrže upeljali klobučarji, ker so vedeli, da se pri tem klobuk hitro obrabi. * * # V srednjem veku so imeli tudifzelo stroge predpise za plesalce. ženska se pri plesu ni smela vrteti. Menda so se bali, da bi se ji zvrtelo. Plesalca se tudi nista smela držati z rokarrji okoli hrbta, kar je danes tako obrajtano. Danes je v tem pogledu pač precej drugačna moda in navada in se plesalci tako tiščijo drug drugega kot za žive in mrtve. Svetovno časopisje—ne katoliško!—je zadnje čase začelo priobčevati poročilo o strašni usodi deset- in desettisočev španskih otrok, ki se brez staršev in brez zaščite potikajo okrog po deželi in v gručah umirajo od gladu in raznih bolezni. Strašna, a resnična poročila! Gotovo, kjer je vojna, tam se dogaja več ali manj takih prežalostnih stvari. Toda v toliki meri, v kolikoršni se pa dogajajo ti žalostni slučaji zapuščenih otrok v Španiji, se pač) niso še nikjer dogajali! Tam mora biti še en drug poseben vzrok, ne samo vojna, ki je kriv, da se toliko otrok zapuščenih potika in umira po deželi. In ta vzick, pa še glavni vzrok te strašne žaloigre španskih otrok je'—peklensko sovraštvo rdečkarjev do vsega, kar je katoliškega. Ti, rdečkarji in rdeče vladne čete so razrušili katoliške otroške in mladinske zavode in poklali in razpršili vzgojitelje, redovnike in redovnice! Med temi deset- in desettisoči zapuščenih otrok v Španiji je le manjše število takih, ki so zapuščeni, ker so jim bili starši pomrli ali pobiti v državljanski vojni. Brez dvoma je takih zapuščenih otrok v tej njihovi žalostni armadi samo manjše šte j vilo. Kajti nikjer, kjer je divjala vojna, se ni čulo o toliki množini zapuščenih otrok, kakor jih je sedaj v Španiji. Niti v svetovni vojni ne, kjer so bila še večja ozemlja od vojne opu-stošena! Velika večina teh španskih zapuščenih otrok izhaja torej iz katoliških otroških zavodov, sedaj porušenih od rdečkarjev! Teh zavodov v Španiji namreč ni bilo malo,! Res je, da so se španski katoličani veliko premalo brigali za to, da bi razširili svoje časopise in katoliške ideje med ljudstvo, toda zelo, zelo pa so bili delavni na polju krščanske dobrodelnosti! Polno je bilo zavodov za mladino, raznih učnih zavodov in sirotišnic, ki so jih vodili redovniki in redovnice raznih redov. Seveda medtem ko so katoličani zidali razne dobrodelne in človekoljubne zavode, pa so marksisti, rdečkarji ustanavljali tiskarne in tiskovna podjetja, odkoder so v ogromnem številu preplavljali s svojimi časopisi in knjigami deželo, zastrupljali mase naroda s svojimi idejami in tako pripravljali pot revoluciji in državljanski vojni! Ko so se rdečkarji z nasiljem in zvijačo polastili vlade v Madridu, tedaj se je začela—kakor znano—divja gonja proti vsemu, kar je bilo ali vsaj količkaj dišalo po katolištvu. Dobesedno z ognjem in mečem so si prizadevali spraviti s zemeljske površine vse katoliško, pa najsi so bili to duhovniki in zavedni katoličani, ali pa katoliška poslopja, cerkve in katoliški dobrodelni zavodi. Le redke so bile izjeme, da so kje prizanesli kakemu katoliškemu poslopju ali katoliški osebi, in to samo iz kakega prav posebnega vzroka, ako so namreč tisto še prav nujno potrebovali. Vsekakor pa je povsod, kjer so rdečkarji gospodarili v deželi, zginila s površja zemlje ogromna večina vsega, kar so našli katoliškega, pa so bile to osebe ali poslopja. In tako so podrli seveda tudi skoro vse katoliške otroške zavode, kolikor so jih le dosegle njihove roke, otroške vzgojitelje, redovnike in redovnice, pa poklali in razpršili. Otroci pa? Tisoči in tisoči otrok, ki so imeli dom in vso oskrbo v teh zavo-i i dih? Kje so jim dali rdečkarji j drugi dom? Tam, kjer jih da-: nes vidimo te uboge otroke, na cesti, po deželi . . . Brez vzgojiteljev, brez voditeljev, brez oskrbe se danes potikajo po deželi in umirajo za lakoto in raznimi boleznimi — po krivdi rdečkarjev, ki so jim v svojem strastnem sovraštvu do njihovih katoliških vzgojiteljev podrli njihove domove, poklali vzgojitelje, drugega doma in drugih vzgojiteljev jim pa dati niso znali! — Takšna je ljubezen rdečkarjev do otrok, do mladine ! V živem spominu mi je, kako so se prav pred kratkim naši rdečkarji in "svobodomiselci" zgražali nad tem, ker je bilo nekaj otrok pobitih, ko so nacionalistična letala bombardirala Madrid. Oh kako strašno so se tedaj zgražali zaradi teh nedolžnih žrtev državljanske vojne, zgražali seveda nad katoličani! Gotovo, da so tudi tiste žrtve prav tako obžalovanja vredne! Toda kaj pa ti otroci, ki se sedaj po "zaslugi" rdečkarjev zapuščeni potikajo pe deželi in umirajo ob cestah, ali pa ti otroci niso pomilovanja vredni? Za te otroke, ki jih ni par, ampak na desettisoče, pa rdečkarji ne najdejo besede sočutja? In če jo le imajo, zakaj pa ne pokažejo, kdo je temu kriv? Seveda, pokazati bi morali na svoje rdeče bratce, s katerimi imajo enako sovraštvo dc vsega katoliškega! Tega pa ne morejo storiti, samih sebe vendar ne morejo tolči po zobeh zato—raje molčijo! Kaj zapuščeni otroci! Da je le čim več katoliških poslopij porušenih čim več katoliških oseb pomor-jenih, to jim je glavno! Tukaj v tem slučaju so pa gospodje rdeči uredniki pozabili na Kri stusov nauk : "Pustite otročiče da pridejo k meni," kakor ga je nedavno en urednik tako ganljivo citiral! Ali so ga pa prav dobesedno vzeli, češ, le pomagajmo otrokom, da bodo čim preje prišli na drugi svet! —In še na to pomislimo: usoda teh zapuščenih, smrti od lakote prepuščenih otrok je nedvomno še hujša, kakor pa trpljenje otrok, ki so bili ubiti ob bombardiranju Madrida! — Takšna je "ljubezen" rdečkarjev do otrok, do mladine,! In tedaj, ko so nacionalistična letala bombardirala Madrid in je bilo pri tem tudi nekaj otrok ubitih, so pa naši socialisti "pozabili" povedati, da so nacionalisti preje sporočili rdeči madridski vladi, katere dela mesta ne bodo bombardirali, da naj torej tja spravijo žene in otroke. In kaj so naredili rdeči| madridski oblastniki? —Sami sebe so preselil v tisti del mesta, svoje urade so tja premestili, da so si tako sebi zavarovali glavo! Kaj ženske in otroci! Da bodo le oni, "delavski voditelji" zavarovani pred bombardiranjem, kajti oni so še neizmerno potrebni svetu, da ga bodo še naprej "osrečevali" s svojim p o k 1 e n s k i m sovraštvom proti vsemu, kar je verskega! Če se bo pa ženskam in otrokom kaj zgodilo, bodo pa vsaj lahko udrihali proti katoličanom, češ, glejte, kako katoličani more ženske in otroke! — Taka je "ljubezen" rdečkarjev do otrok, do mladine! Sicer pa drugega ni pričakovati od marksistov, rdečkarjev! Oni so popolni materialisti in ne priznavajo ničesar duhovnega. Zato jim tudi otrok ni nič več vreden, kakor samo toliko, kolikor služi napredku na tej zemlji. Seveda njihovemu, materialističnemu napredku,! Kateri otroci pa ne služijo temu njihovemu napredku, s takimi pa proč! Zato so tudi v Rusiji v masah morili in s poti spravljali otroke, ki so se zapuščeni klatili po deželi in so jim bili na potu. Isto se dogaja sedaj v Španiji in isto se bo dogajalo povsod, kjer bodo zagospoda-rili rdeči "ljudski osrečevalci." Iz istega vzroka so rdečkarji seveda tudi za porodno kontrolo, za odpravo človeškega plodu. Kolikor mladine se jim zdi, da bi je bilo iz tega ali onega vzroka preveč na svetu, tisto naj se pomori, še predno zagleda luč sveta, čisto po rdečem materialističnem pojmovanju! Takšna je torej "ljubezen" rdečkarjev do otrok, do mladine, pa najsi bodo to navadni socialisti, ali komunisti, ali anarhisti. Kajti vsi imajo za svoj evangelij Marksov nauk, ki je popolnoma materialističen, in vsem je skupno strupeno sovraštvo do vsega, kar je verskega, še prav posebno do katoliške Cerkve! Doklej torej, Slovenci, boste še podpirali rdečkarje in "svobodomiselce," bodisi njihove časopise ali pa njihova društva in prireditve? Ali res hočete, da zavladajo s svojo "ljubeznijo" do otrok tudi pri nas? -o- 0 "Črnošolcu" Ne bo prišel jutri, v nedeljo 11. aprila na oder šole sv. Vida! Ta igra je jako lepa, pa tudi precej zahteva od igralcev. Nočemo pa polovično pripravljene igre postaviti na oder. Zato, ker hočemo ohraniti kredit, ki ga imajo naši igralci! Zato, ker nočemo razočarati obiskovalcev našega Svetovidskega odra. Morda bi vseeno dobro šla preko odra, toda gotovi nismo bili, zato smo jo raje preložili na prvi ugoden čas. Na vsak način bo še prišel "Črnošolec" letos aa naš oder. Ni sramotno to priznati, sramotno je razočarati ljudi! Pač pa so sedaj v polnem teku priprave za "Materinsko proslavo" drugo nedeljo v maju. Iz dejstva, da sedaj nismo hoteli postaviti na pol pripravljene igre na oder, lahko spoznate, da tudi "Materinska prodava" ne bo slabo pripravljena, ampak da boste imeli od nje veliko užitka. To "Materinsko proslavo" pripravlja mladina, ki je v katoliških organizacijah. Vljudno vas vabi zavedno katoliška mladina, da pridete na to njeno prireditev, "Materinsko proslavo," ki jo priredi na Materinski dan, v nedeljo 9. maja popoldne in zvečer v čast materam,!, in Marcelene Perko, tudi kažeta svoj talent, kateri naj bo obema kot svet vzor še v bodočnosti. Le nekam plaho ie zdaj izraža njun glas. Krasna je bila pesem Ciganska sirota, ki sta jo zapeli v nedeljo popoldan na postaji WJAY. Živo mi je bila v hipu predstavljena mladost, ko sva z mamico prepevali to melodijo. Kličem vam: Kjerkoli naš Slovenec biva, naj radost mu kot Vesne kras op^ja dušo, pota spremlja, svedoč zvestobe, pesmi glas. K sklepu pa iskreno čestitam mlademu novoporočenemu paru, Mi*, in Mrs. Frankie Perko, 1233 E. 169th st. Naj radost, ki je ob svečanem trenutku v soboto 3. aprila opajala duše navzočih, siplje trajno srečo v vajini bodočnosti. Staršem ženinai kot nevestice Her-mine Kline, katera je ožja so-1'odnica spoštovanega g. Antona Klinca v Jugoslaviji, pa pošiljam prijateljski pozdrav. Josephine Praust. -o- Msgr. dr. Jože Debevec 70-letnik Ravnatelj zasebne uršulinske gimnazije v Ljubljani, Msgr. Jože Debevec praznuje 70-let-nico rojstva. Rojen je bil 15. marca 1867 v Begunjah pri Cerknici. Za doktorja bogoslovja je bil promoviran leta 1894, potem je pa napravil še izpit iz klasične filologije, slovenščine in italijanščine. Vse njegovo življenje in delo bodisi na srednjih šolah, bodisi doma za delovno mizo je bilo posvečeno napredku naroda, iz katerega je slavljenec izšel. Posebno v šoli izpričuje še zdaj vsak njegov korak, vsaka njegova beseda globoko ljubezen do rodne grude. Ponosno in zadovoljno lahko gleda dr. Jože Debevec. naza.j na svoje dela uspehov in bogatih sadov polno življenje. Ne bil bi pa Slovenec in ne delal bi nesebično za svoj narod, če bi ne bil doživel tudi mnogo razočaranj. Bogato je njegovo literarno delovanje, znan je posebno njegov prevod Dantejeve "Nebeške komedije." In mi očetje in starejši člani ne smemo ostati od tega, da ne bi pristopili k mizi Gospodovi jutri ob 8 :30 z našimi mladeniči. Pokažimo, da smo in da hočemo biti pravi člani društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Gotovo da je večina od nas opravila svojo velikonočno dolžnost že pred prazniki; saj to ne škodi, dvakrat je vedno bolje ko enkrat. Da bomo točni, glejmo, da pridemo saj ob 8:15 v novo'šolo, da dobimo svoje znake, od tam skupno korakamo v cerkev, potem pa po sv. maši spet v šolo na zajiH terk. Lawrence Bandi. Radio programi in drugo Cleveland (Collinwood), O. — Prepričana sem, da se v svr-ho nedeljskega radio programa, ki je pod vodstvom g. zdravnika Mallya oglasi gotovo še kdo drugi z dopisom. Torej, kot pravi pregovor: dvakrat zavezano drži bolje, si dovoljujem z vso iskrenostjo priznati, da je program slovenske radio ure na postaji WGAR res izvrsten. Izmed bornega veselja, ki ga pač utegne imeti skromna delavčeva družina, je meni pri srcu najbolj slovenska radio pesmica. Ne grajam sicer harmonike, kot vedno glavnega in v očeh Amerikancev mislečega našega narodnega inštrumenta, toda v pravo veselje mi je, da se pokaže tudi klasično stran, katere so, vsaj pri nas priseljencih, še tako v nežnem cvetju. G. doktor Mallyju pa vso čast za njegove čuteče in napredku naklonjeno slovensko srce. Da sem jaz kdaj srečno deležna odmerjenih nagrad, z vso ljubeznijo poklanjam vse naši pesmi na oltar. Ljubki pevki, Ann Komatar Skupno sv. obhajilo V nedeljo, to je jutri, 11. aprila, zjutraj pri 8 :30 sv. maši bo skupno sv. obhajilo članov društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Člani ali udje tega cerkvenega društva so po večini mladeniči. Nekaj nas je tudi očetov, ampak prav malo število nas je, akoravno bi morali imeti mi možje in očetje večino pri tem društvu. Očetje bi morali dajati dober zgled in kazati pravo pot v krščanskem življenju svojim sinovom, ne pa obratno. Mnogo očetov je še, kateri niso še člani tega društva, zakaj ne, ne vem. Eni pravijo, da ne razumejo kaj se na društvenih sejah govori, drugi se pa izgovarjajo, da angleško poslujoča društva so le za mladino. To so prazni izgovori, saj nismo prišli včeraj v Ameriko. Mi smo povečini stari Amerikanci. Taki in tem enaki izgovori nimajo veljave. In poleg velikega števila nas očetov, kateri smo bili res rojeni izven Ameii | ke, je še precejšno število očetov, kateri so bili tukaj rojeni in jim je angleščina domača govorica. Kakšen izgovor bi ti \ očetje imeli? Prazen izgovor, seveda. Ne, ne, ni nobenega iz-) govora, tukaj je le mlačnost, lenoba in poleg tega še sramežljivost, drugega nič. Torej očetje in farani, vrzite te prazne izgovore od sebe in pristopite v to društvo, ker to društvo ni samo strogo katoliško, ampak je poleg tega tudi močan steber naše fare oziroma cerkve. V tem se lahko sami prepričate pri uspehih tega društva. V Los Angelesu je bil predstavljen nove vrste motorni čoln, majhen, toda izredno hiter. Ima enake kontrole kot aeroplani. Vodi ga Jane Wyman. £e verjamete al' pa ne Učiteljica Mira, ki je bila bolj slabotne postave, in ki je poučevala prvi razred, so je pritožila svoji tovaršici Albini, ki je učila tretji razred, da ji učenec Potrata zelo nagaja, da ga je že večkrat nabila, toda ga nikdar ne dovolj, ker je preslabotna. "Drugikrat, kadar ti bo še nagajal, ga pošlji k meni, pa mu jih bom nametala, da jih bo pomnil," ji reče Albina, ki je bila zakej postave in močnih rok. Drugo jutro pride učenček Potrata v razred gospodične Albine. Predno more kaj reči, ga že vpraša učiteljica: "Ali te je poslala gospodična Mira?" "Da, gospodična," odvrne ta boječe. "Se mi je zdelo," reče gospodična Albina stisnjenih ustnic in brez nadaljnega govora prime učenka zadej za pas, si ga položi čez kolena in ga pošteno na-.bunlca. Ko se ji je zdelo, da mu jih je dovolj nametala, ga spusti in mu reče: "No in kaj boš zdaj rekel?" .'Prosim, gospodična," reče Potrata .jokaje, "gospodična Mira me je poslala k vam, da bi dali nekaj krede, ker je nima nič več." Morda bi kdo mislil da je pri podjetju, kot je naše in z našim dobrim imenom za vestno, skrbno postrežbo, da morajo biti pogrebi pri Svetku dragi. Toda temu ni tako. Mi smo bili pohvaljeni tako radi zmernih cen kot radi dične kakovosti naše postrežbe. August F. Svetek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. KEnmore 2016 KRIŽEM PO JUTROVEM Po namilun liTirniku K. Kara DOPISI Tema je na cesti. Stopil bom Ven in prijel konja za vajeti, če bo le hotel mimo. če pa bo obstal, se bom koj umaknil in se skril za hišo." "In če ni on—?" "Če je kdo drug, lahko jezdi, kamor hoče." Topot kopit se je bližal. Le eden sam jezdec je bil. Smuknil sem na cesto in pocenil. Prijezdil je. Ustavil se je v svitu ognja, ki je žarel iz ko-vačnice. Njegovega obraza nisem dobro videl. "He! Čuj!" Šimen se ni koj oglasil. "Ali ni nikogar doma?" je klical. Kovač je prišel k vratom. "Kdo si?" "Tujec. Kdo stanuje tu?" "Jaz," je odgovoril Šimen ne l'avno duhovito. "Kdo si?" "Lastnik te hiše." "To si lahko sam mislim, bu-dalo! Kako ti je ime?" "Šimen." "Kaj si?" "Kovač. Nimaš oči? Ali ne vidiš ognja, ki te obseva? In da je kovaški ogenj?" "Ne vidim drugega, ko da nisi samo budalo, ampak tudi sirovež! Sem pojdi! Nekaj te moram vprašati." "Ali sem tvoj suženj, da bi moral k tebi? Kdor želi z menoj govoriti, naj se k meni potrudi." "Na konju sem." "Pa razjahaj!" "Ni treba." "Nahod imam, prehlajen Ali se naj radi tebe še huje prehladim? In bolan ob-Ježim, mesto da bi delal?" In kovač Šimen je stopil nazaj v kovačnico. Jezdec je nekajkrat krepko zaklel, pa le pognal konja bliže. In ko je v svitu ognja raz-jahal, sem ga spoznal. Bil je tisti, ki mi ga je buk-jojski vaščan opisal ter mi o njem povedal, dai je opoldne prijezdil na vas in povpraševal za tremi jezdeci. Plavca je jezdil, rdeč tarbuš je nosil, v velik siv površnik je bil zavit in majhne blede brčice je imel, sicer pa je bil čisto gol v Od vraga si!" "Ti da bi mene poznal? Odkod neki? Saj se še nisva nikdar videla. Vsaj jaz tebe ne." "Cul sem o tebi." "Cul? Kdo bi ti bil neki pravil o meni?" "Neki effendi, ki čisto dobro ve, da si lopov." Tujčev glas se je za spoznanje spremenil. Negotovost je donela iz njega. "Neki effendi? Kedaj ti je pravil o meni?" "Danes." "Lažeš." "Resnico' govorim. Dokazal ti bom, da je res. ' Vem namreč čisto dobro, kaj bi rad od mene zvedel." "Tega ne moreš vedeti." "Pa vem!" "No, kaj ?" "Zvedel bi rad, ali sta Manah el-Barša in Barud el-Ama-zat tod mimo jezdila." Neznanec se je prestrašil. "Kdo ti je povedal?" "Prav tisti effendi." "Kje je?" "Tega ti ne bom povedal." "Ne boš? Kaj pa, če te prisilim?" "Ne bojim se te." Tujec je izdrl bodalo. "Tvojega noža se prav nič ne bojim!" je mirno dejal Šimen. "Nisem sam." Stopil sem v sobo. Šimen je pokazal na mene. Tujec je pogledal. "To je od vraga—!" Spoznal me je, ves prestrašen je strmel v mene. Pa tudi jaz sem bil iznenaden. Tisti človek je bil, ki me je opazoval, ko sva se s plešočim dervišem vračala po odrin-skih ulicah. V svojem strahu je vzkliknil po rumunsko. Ali je bil Rumun? Mogoče. V strahu in iznenadenju človeku rada uide kaka beseda v maternem jeziku. Neprevidni Šimen mi je igro pokvaril. Ne bil bi smel izdati, da ve, po kaj je prišel. Tujec sam bi bil moral začeti. In s previdnimi vprašanji bi se bila dalo marsikaj izvabiti z njega. Popraviti sem moral Šime-nov pogrešek. Dejal sem: 'Res je, kakor si povedal! obrazu. In tudi to sem opazil ,da je imel rdeče turške škornje. Privezal je konja k vratom in stopil v hišo. Tiho sem, zlezel za njim. Šimen je odšel iz kovačnice v veliko sobo, da bi zvabil tuj- Pa mož se je znal obvladati. Djal je bodalo za pas in začuden vprašal: "Kaj hočeš? Ne poznam te." "Ni treba, da bi mene po- S clevelandskega hriba Mr. Joe Cergol iz 8322 Rose-wod Ave. se nahaja že tri tedne v St. Lukes bolnici. Večinoma je še v nezavesti, le kak dan pride za nekaj časa k zavesti. Dobro poznani Anton Ulepič, ki je delal čez 35 let v American Steel & Wire Co. v New-burgu, je bil pretečeno nedeljo odpeljan v Mt. Sinai bolnico. še vedno je hudo bolan Anton Vičič. Poleg vse druge boleznji si je pa še nogo zlomil, da jo ima že šest mesecv v mavcu. Priljubljena rojakinja, Mrs. Rozi Bizjak je po hudi operaciji že precej okrevala. Mrs. Slokar iz Vineyard Ave. je dobila iz Kalifornije žalostno vest, da je bil njen sin Joe operiran na slepiču. Mladenič je zaposlen v CCC taborišču. Vsem tem našim rojakom želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja in ljubega zdravja. Naše ljudi v tej okolici prosim, da mi takoj javijo vsako novico, ki se zgodi tukaj pri nas. To bom potem sporočil v Ameriško Domovino, da bodo tudi ljudje drugod brali o nas in našem življenju. Saj je to vse brezplačno. Vrata moje hiše so vam vedno odprta. Torej le na dan z novicami, naj bodo take ali take, samo da so novice. Naj bo cleve-'andski hrib vedno na površju. Vas vse skupaj lepo pozdravljam. France Stemberger. -o- Na jugu bo prijetno Garfield Heights, O.—Precej časa je že minilo, kar smo imeli pri samostojnem društvu "Garfield" zabavo. Za danes se nam pa obeta res nekaj izvanredne-ga. Kaj takega še ni bilo v naši naselbini. Vem, da ste vsi radovedni, kaj vendar mora biti. Jaz pa od veselja ne vem, kako bi pričela. Pa bom vseeno poskusila. Pri Mr. in Mrs. Vičič na 9410 Plymouth Ave. se bo vršil card party in ples. Začetek danes zvečer ob sedmih. Oddanih bo več door prajzov. Pri vsaki mizi bo darilo za najboljšega igralca. Serviralo se bo tudi prigrizek in tudi za žejne bo vsega obilo preskrbljeno. Odbor bo vsega pripravil, da bodo gostje dobro postrežem. Torej le pridite, ne bo vam žal Vstopnina bo samo 25 centov, Anton Intihar, John Rožanc, Anton Hlabše, Ciril Janchar, Ludwig Pintar. Od društva Germania Camp št. 236 so prestopili k novemu društvu : Anton Gorjup, Charles Lampe, Frank Gregorič, Louis Gregorič. Na seji, ki se je vršila dva tedna pozneje, 25. marca, se je izvolilo prvi društveni odbor: predsednik Anton Gorjup, podpredsednik John Bar-tol, tajnik Anton Intihar, zapisnikar John Arko; nadzorniki: Matt Ulle, John Rožanc, Frank Intihar; spremljevalec Anton Hlabše, vratar Jack Kra-ševec. Sklenilo se je, da se novo društvo imenuj e Waterloo Camp in se priključi ameriški bratski podporni organizaciji Woodmen of the World. Program, katerega je pripravil veselični odbor, bo zelo raz-noličen in bogat, da bo prav gotovo vsem ugajal. Nastopili bodo naši mladi slovenski talenti, kateri delajo čast narodu in nikomur ne bo žal, da jih vidi in sliši. Pri popoldanskem programu sodelujejo: godba Bled, pevski zbor Slovan, kvartet pevskega zbora Jadran, Leonard Zallar, star 8 let, Reginald Resmk, star 10 let, igra klavir, Miss Edith Modic pleše umetni ples, Frank Slej ko igra violin solo, spremlja; na klavir Miss Vera Milavec, Miss Olga Kolman poje hrvatske pesmi, nastopijo Hippler Guards od Waterloo Grove št. 110, nastopi Vadnal kvartet godba in petje, nastopi Novak Guards od St. Clair Grove. Uradniki iz glavnega urada se bodo tudi udeležili naše proslave. Popoldanski koncert se prične ob treh popoldne. Po koncertnem programu se vrši ples in zabava v spodnji dvorani. Vstopnina za koncert popoldne in ples zvečer je 50 centov, za ples zvečer 25 centov. Vsi ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite te naše proslave, ne bo vam žal. Vstopnice dobite pri članih društva ali pa pri vhodu v dvorano Slovenskega delavskega doma. veselični odbor: John Rožanc. Bog daj, da bi se še večkrat, srčna hvala vsem! oglasila v naši sredi. Prav lepa hvala vrhovnemu zdravniku KSKJ, dr. M. Omanu, ki nas je posetil na ta večer. Le žal, da ga je njegov poklic klical k bolniku. Posetil nas je tudi Mr. A. Grdina, ki je tudi vedno pripravljen nam pomagati. Prišli so tudi sobratje od sv. Lovrenca, ki so prišli pozdravit našo proslavo. Lepa hvala. Enako se odbor zahvaljuje vsem tistim, ki ste pripomogli, da se je program tako lepo izpeljal. Lepa hvala članici Ireni Jazbec, ki je dobila toliko časa, da nam je prišla delat kratek čas s svojim lepim petjem in igranjem na klavir, čeprav je imela tisti dan dosti dela drugod. Irena Jazbec je obljubila, da bo še delala za KSKJ. Bog te živi! Hvala vsem drugim, ki ste nastopili v prizoru, petju in drugim. Preveč jih je, da bi vse naštevala ,torej hvala vsem skupaj. V nedeljo 11. aprila pa vsi na sejo in slišali boste rezultat prireditve. Sestrski pozdrav, T. Zdešar, tajnica. -o- ZAHVALA Mr. in Mrs. Josip Žele in rodbina, 6502 St. Clair Ave., 452 E. 152d St., Cleveland. znal. Zadostuje popolnoma, da|pa še darilo za to lahko dobite. jaz tebe poznam, prijatelj!' Še bolj začudenega se je de- ca za seboj, kakor sva se do- lal, majal z glavo in s hinav- menila. In tujec je moral za njim, saj ga je mislil vprašati za svojimi prijatelji. Šel je v past, ki sva mu jo nastavila. Splazil sem se za njim, pa ostal v mali sobi, se skril za slamnato steno in poslušal. Skozi "vrata" sem ju opazQval. Sredi sobe je stal kovač si tresko v rokah, pred njim pa je stal tujec in mi obračal hr-j sko odkritosrčnostjo zatrjeval: "Ne poznam te! Allah mi je priča!" "Ne pregreši se zoper Alla-ha! On je priča, da si me že videl." "Kje neki?" "V Odrinu." "Kedaj?" "Beži, beži! Znaš turški?" "Da." "Torej pa pusti tisto svojo bet. Kregal se je nad kovačem, j rumuriščino! Tudi tale dobri da ga je tako neprijazno spre-; kovač Šimen naj čuje, kaj se jel. Šimen se je razjezil in je meniva. Saj vendar priznaš, v svoji jezi prezgodaj izblebe-jda si bil poleg, ko je odrinski Hvala vsem trgovcem, ki so nam dali ta darila. Sledeči trgovci so darovali: Bertha Beauty Shoppe, D. O. Summers Dry Cleaning Co., Rudy Novak, Per-ko's Grocery, Skrl popravljal-nica čevljev. Kuzma Grocery in Periry Dry Goods Department. Tako bomo zaključili zimsko sezono z današnjo prireditvijo. Pridite, vas vljudno vabimo. Pozdrav vsem čitateljem. Eva Ožbolt. -o- Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW obhaja 201etnico tal najino namero. | kadi zasliševal Barud el-Ama- "Čemu bi naj bil prijazen s zata?" teboj?" je pravil. "Prijazen! "Nisem bil poleg, vobče ne sprejem zasluži samo pošten!vem, o čem govoriš." človek.' Tujec, je vzrojil. "Mar misliš, da šten človek?" "Mislim tako.' V nedeljo 18. aprila 1937 bo bratsko, podporno društvo Waterloo Camp št. 281 WOW, katerega člani so sami Slovenci in Hrvati, slavilo 20-letnico svojega obstanka s popoldanskim koncertom in plesom v Sloven-1 skem delavskem domu na Waterloo Rd. Društvo Waterloo Camp št. 281 se je ustanovilo 11. marca 1917. Na ustanov- Kako smo praznovali obletnico Euclid, O.—Naj napišem par vrstic, kako smo praznovali v nedeljo 4. aprila 10-letnico obstanka našega društva sv. Kristine št. 219 KSKJ. Zjutraj je bila peta sv. maša za žive in mrtve člane našega društva. Povabljeni so bili vsi člani in članice, pa se je pogrešalo osebe, ki imajo svoje drage že v večnosti. S tem so pokazali, da jim ni mnogo zanje. Morda nekaterim ni bilo mogoče priti zjutraj, zato je bil pri večernem programu podan spomin rajnim članom in članicam, pa tudi zvečer se jih je pogrešalo. To ni prav, to je brezbrižnost napram vsemu. Vsaj ob takem času naj bi bila izjema in boljša udeležba od strani članstva. Odbor izreka najlepšo zahvalo č. g. župniku Bombaču za prekrasno pridigo, ki so nam jo podali pri sv. maši ter za vso naklonjenost in požrtvovalnost kot član tega društva. Bog plačaj! Prav lepa hvala sobratu Ivanu Zupanu, ki nas je obiskal Ne morem si kaj, da ne bi dal na tem mestu duška svojim toplim čuvstvom in iskrenim besedam zahvale zaradi prekrasnega večera in presenečenja, ki so mi ga priredili moji mnogoštevilni prijatelji ob priliki moje sedemdesetletnice na večer 7. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prireditev je bila tako čudovita in udeležba tako ogromna, da mi je res nemogoče najti primernih besed zahvale. Predvsem naj se iskreno zahvalim prirediteljem tega večera, svojemu sovaščanu, vrlemu Mr. Johnu Sorcu, kakor tudi njegovi gospe j soprogi; Mr. Henryju Primcu, Mrs. Mary Erjavec tef- 'Mf-:' in Mrs. Anton Dolinar in Mary Blatnik. Prav tako najlepša hvala vrlim kuharicam, ki so priredile tako okusna jedila, našim brhkim dekletom-strežajkam, neutrudnim bartenderjem, mladinskemu pevskemu zboru SDD, ki je zapel par krasnih pesmi pod vodstvom svojega vrlega pevo-Za | vodje in našega znanega kulturnega delavca, g. L. šemeta. Prisrčna hvala gg. govornikom za njihove jedrnate besede, g. Vinku Coffu, ki je vse tako krasno aranžiral, g. sodniku Lau-schetu, Petru Segulinu, ki je govoril v imenu Slovenske delavske dvorane na Prince Ave., g. Primcu, Mrs. Mezgec, gospe Cilki Aucin in drugim. Iskrena hvala mladim recita-torjem in recitatorkam, kakor sinčku zakoncev Kosič, hčerki zakoncev Dolinar, sinčku Mr. in Mrs. Zalar ter hčerki Mr. in Mrs. Hribar. Prisrčna hvala vodstvu Slovenskega delavskega doma za vso poslugo in postrežbo, kakor tudi našim vrlim Kalan-Jankovičevemu orkestu za izborno godbo. Moja in moje rodbine naj-prisrčnejša zahvala pa velja seveda tudi vsem mojim in našim preljubim prijateljem in prijateljicam, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli k lepoti tega večera. Tem pa se pri najboljši volji ne moremo vsem poimensko zahvaliti, kajti njih število je bilo tako ogromno—bilo jih je do 500—da nam je nemogoče navesti vsa njih imena. Zato hvala vsem in vsakemu posebej! So momenti, ki tvorijo tako-rekoč mejnike v človeškem živ DNEVNE VEST! Tudi slepci so odšli na sedeči štrajk v New Yorku New York, 9. aprila. 35 slepih moških in žensk je odšlo na sedeči štrajk pri Community Craft Weavers Auxiliary, ki je dobrodelna organizacija. Uslužbenci zahtevajo lOO-procentno zvišanje plače in priznanje unije. Uslužbenci so člani Unije slepcev št. 2. Slepci so dobivali dosedaj $7.50 tedenske plače, a zahtevajo $15.00 na teden v bodoče. Nadalje tri tedne počitnic, prosto ob vsakem židovskem prazniku. Vsi uslužbenci so židovskega pokoljenja. -o- Državni uradniki bi morali plačati davke Albany, N. Y., 9. aprila. Governer Lehman je poslal državni posta voda j i priporočilo, da naredi postavo, glasom katere bi bilo obveznp, da vsi državni uradniki plačujejo dohodninski davek kot ga plačujejo drugi ljudje. Vsi najboljše plačani državni uradniki so sedaj izvzeti od dohodninskega davka. Ako bi državni uradniki v državi New York plačevali dohodninski davek, bi država dobila letno $3,-000,000. -o- ZOBOZDRAVNIŠKO DELO točno in zanesljivo po zobozdravniku, ki dela dolgo vrsto let v enem uradu. Vsakomur osebno postreže, kadarkoli želi. Pridite in se prepričajte pri DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste (84) Priporočilo Mr. Frank Glatch toplo priporoča rojakom in občinstvu sploh Mr. Frank Longarja, 6630 St. Clair Ave. za izvrstno popravljanje čevljev. (84) Odda se v najem 2 sobi in garaža. Vprašajte na 6412 Varian Ave. (85) Državni relif Včeraj je državna postavoda-ja v Columbusu odgodila svoje zborovanje. Poslanci in senatorji so odšli domov, ne da bi storili kaj za rešitev perečega vprašanja relif a. Prihodnje zasedanje se začne v pondeljek, in tekom štirih dni morajo postavo-dajalci odločiti, koliko bodo dali za relif, kako se bo razdelil in predvsem — kje se bo dobil potrebni denar. Governer Davey je ponovno zatrjeval danes, da bo poklical narodno gardo, ki bo skrbela za živež brezposelnim, ako državna postavodaja do 15. aprila ne reši tega problema. -o--- Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! 2 hiši naprodaj na enem lotu; vsaka 6 sob; na 61. cesti, med Superior in St. Clair; cena $2,600. Vprašajte na 986 E. 74th St. HEnderson 6607. (85) CLEVELAND PUBLIC HALL Auspiccs Northern Ohio Opora Association METROPOLITAN OPERA Association of New York Edward Johtison, General Manager Edward Ziejflcr, Aa«t. Micr. LECOQ D'QR TaK l'ons, Dok, Votipka, Pinsta, Maasue, Cordon, Papi, sledi CAVAL.LER1A RUST1CANA rpnselle, Tetina, Jagel, Morelli, Pupi TRISTAN & ISOLDE TOREK 13. APRILA Flagatad, Branzell, . Melchior, Huchn, List. CehanovBky, D'Angeio Bodmigky FAUST ,, Jepson, Olheim, Votipka, Crooks, Bunnell!, Engelnmn, Pinza. Pelleticr, Ballet._ ČETRTEK 15. APRILA Castagna. Votipka, JhkcJ. Morelli, Paltrinieri, Panizza, Ballet. I PETEK POP. 16. APRILA Flagstad, Branzell, Melchior, Huchn, List, Cehanovsky, De Abravanel MIGNON " ~ Swarthout, Antoine, Crooks, Pinza, Bada, Cordon, Pclletier, Balet. CARMEN" s