še ena ovadba Lulanje sredi v primeru Kajtna g mesta - nemogoče! EMI T 7 m ST. 59 - LETO 62 - CELJE. 27.7.2007 - CEHA 1,25 EUR - 299.55 SIT Celjankabrca na prvenstvu brezdomcev E uvodnik ROZMARI PETEK r služip sami (sicer Joj, kam bi del... ...če bi imel vsaj mesečno plačo kakšnega direktorja ali vsaj ravnatelja? Ko mdiš seznam. $i jim najprej (še posebej. ko jih primerjaš s svojo plačo) kar pošteno »fovš«. nato pomisliš, zakaj za vraga si sam nisem izbral takšnega poklica (sploh ravnatelj je najbolj lušt-no biti v poletnih mesecih), ko pa njihove plače primerjaš s plačami nekaterih direktorjev dobro stoječih podjetij. ki na mesec zaslužijo skorajda celoletno delavsko plačo, pa od vrtoglave cifre pozabiš na vse prej omenjeno. Pa vendar. Direktorji podjetij si den tudi na plečih ponavadi slabo plačanih delavcev), državni sistem plačevanja in nagrajevanja pa financiramo davkoplačevalci. Obenem pa smo od njihovega dobrega ali slabega vodenja odvisni vsi. Vzemimo primer učiteljice (ali vzgojiteljice), ki že več let »frustrira« otroke, jih zaradi videza aU družinskega ozadja oceni manj, kot bi si le-ti zaslužili ... Takšne primere gotovo poznate. Pa ste že kdaj slišali, da bi koga zaradi takšnega ravnanja kdaj odpustili? NikoU. Še sumljive »fajmoštre« prej zamenjajo kot pa kakšnega državnega uradnika, bog ne daj zdravnika ali uatelja! Ponavadi je razlog v tem, da tem ljudem nepravilnosti enostavno ne moreš dokazali, saj edini, ki bi jih lahko razkrinkali, prihajajo iz njihove stroke. Vrana vrani pa seveda ne-izkljuje oä. Po drugi strani pa pri vprašanju, kako se lahko, na primer ravnatelju, dokaže delovna uspešnost, mahajo z raznimi pravilniki, citati iz uradnih listov in podobno. Meril za ocenjevanje je toliko, da jim sploh ne uspeš slediti. Že na vprašanje, koliko znaša d^urstvo posameznega zdravnika. nismo dobili jasnega odgovora, saj je znesek odvisen od naziva, dneva... Edini, kijih v tem »državnem podjetju« lahko sami izbiramo, so pravzaprav politiki in župani. Pa še te je včasih zelo težko zamenjati Z vsem napisanim ne misüm metati vseh državnih uslužbencev v isti koš. saj bi si nekateri m svoje delo prav gotovo zaslužili še več. ne pa manj Najve^ težava je le v skorajda življenjski ustoličenosti posameznikw, ki za to delo niti malo niso primerni. Direktor podjetja siy nedogled ne bo mogel izplačevali večtisočevrske plače, č&m^ja ne bo sposoben vodiü v pmvo smer. Prej ali slej ob IZaö^ direktorju »akne« tudi podjetje. Lahko kdaj omahne (radodarna) država? Gorenje z novima članoma uprave Nadzorni svet Gorenjaije včeraj na izredni seji imenoval dva dodatna člana uprave Gorenja.-To sta postala Branko Apat in Uroš Marolt. Apat, ki je direktor Gorenja Tiki, bo kot član uprave Gorenja odgovoren za obvladovanje oskrbne verige ozjroina za nabavo in komplementarne programe zunaj bele tehnijce. Marolt, ki je nazadnje vodil Gorenjevo družbo v Avstriji, pa bo prevzel mesto za prodajo in trženje izdelkov RP iikratke-sladke Diaci je za globe v okviru Odloka o javnem redu m miru v Občini Šentjur se je v enem od členov znašla tuqU^jgip^ved prepiranja na javnem kraju. »Če pa tole sprejme^^jo t)Ha bankrotiral,« je komentiral Robert Maruša I.SLS).. Marko Diaci (SMS) pa je izstrelil: »Če me oglobijo s 40 eTO>g^; da zaščitim občane pred neumnostmi, ki se tukaj doga)^."potem me kar naj!« »I^e sem doma?« »Ali živim v Butalah, ali kaj.« se je ob branju gradiv izdelavi občinskega prostorskega načrta čudil Sebastjan Jal (LDS). Tra I Idila Robert Maruša (SLS) je bil pri skrbi za čisto okolje, kaj« komentiral dejstvo, da tudi po odvozu zapuščenih vozU okoije ostaja onesnaženo z oiji ter ostalo nesnago, izjemno slikovit: »Zadnjič sem šel v belih hlačah marjetice nabirat, pa vam povem, da sem bil čisto masten!« i: DOGODKI mmi Kdo zasluži več kot Janša? Najboljši delodajalec je (tudi) država - Več kot 6 tisoč evrov bruto plače za direktorje zdravstvenih ustanov Medtem ko se v času ugodnih gospodarskih gibanj sindikati z vladnimi pogajalci »cenkajo« o višjih plačah v zasebnem sektorju, so toliko bolj zanimivi podatki o plačah javnega sektorja. Na vrhu seznama, ki je objavljen na spletni strani e-uprave, je precej direktorjev zdravstvenih domov, ki so hkrati tudi zdravniki. Po bruto majski plači seje na drugo mesto slovenske lestvice najbolje plačanih javnih uslužbencev zavihtel direktor Zdravstvenega doma Celje Stanislav Kajba, ki je prejel 6.836 evrov. Kot so po-finančni službi lega doma, Stani-je namreč do sre-s"ta na letnem do- ivlie kler Skazova, je znesek visok zaradi šestih dežurstev, ki jih je zaradi pomanjkanja kadrov opravila v mesecu maju, kar še niti ni največ, saj jih včasih opravi tudi po de- j poja nini- jasnih zdravst slavKa dine av pustu, je znes« plače direkt( evrov bruto za dežurstva in nadure ter iz 999 evrov bruto za delovno uspešnost iz tržne dejavnosti. Do slednjega so po določenem ključu upravičeni vsi v domu, prav tako so dežurstva -povprečno Kajba na mesec opravi vsaj štiri -.^ocenjen^ po tarifi, ki velia-> ža^e ostale zdravnike. , Preseneüjivo dobro-znašla se je kar na petem mestu v državi-je bila za svoje delo plačana tudi v.d. direktorica Psihiatrične bolnišnice Voj-nik Valentina Winkler Ska-za, ki je maja prejela 6.541 evrov bruto. Še posebej v primerjavi s kolegom v ljubljanski psihiatrični bolnišnici, ki je prejel slabih 2 tisoč evrov manj. Kot je pojasnila Win- ne Župan! Med bolje plačanimi vodji so poleg direktorjev in hkrati zdravnikov še nekateri ravnatelji in ravnateljice osnovnih ter srednpfe-šet-s Celj- 1 izredni .900 ( oločer So zdravniki, ki so obenem vodje zdravstvenih domov in bolnišnic, »super ljudje«, da lahko istočasno vodijo zavod ter opravljajo redno delo, ali je vodenje zavodov tako postranska stvar, da zanj ni potreben »cel« človek, smo povprašali odgovorne na ministrstvo za zdravje. »Za to, da opravljajo tako delo zdravnika kot direktorja, obenem pa še dežurajo, smo jih lahko samo hvaležni, saj na ta način marsikje zagotavljajo z zakonom predpisano 24-urno zdravstveno varstvo ter s tem stalno dostopno nujno medicinsko pomoč,« so nam kratko odgovorili z ministrstva. dročja plačne r 42. do 5 direkte s po- strstvu za zdravje, je višma dežurne ure zdravnika odvisna od kvalifikacijskega količnika (napredovanja) posameznega zdravnika, dodatkov na dežurno uro (npr. nočno dežurstvo, dežurstvo ob dela prostih dnevih, praznikih, itd) ter ostalih dodatkov, ki so vezani na redno delo (npr. delovna doba, mentorstvo, naziv itd.). Poleg tega se dežurne ure delijo na aktivne in neaktivne, ki se obravnavajo in vrednotijo ločeno, z vsemi zgoraj navedenimi posebnosti. Ko bom velik, bom ravnatelj. v nekaterih driavih ustanovah i OBČINE Srečko Md«, župan Mestne obEitie Velenje (župan III)................ Andreja Katic, direktorica občinske uprave občine Velenje....... Una Kramer, direktorica občinske uprave občine Celje.............. Beno Podsrgais, župan občine Vojnik (župan V).......................... Boris Podvnnik, župan občine Zreče (župan V)........................... ZDRAVSTVENI ZAVO Stanislav Kajba (ZD Celje)...»,........ Valentina Winkler Sksza (Psibiatfiči Ingrid Kus Sotošek {ZO Radeče)............ Štefka Presker {Splošne bolnišnice Celje) Janez Čakš (ZD Šmarje pri Jelšah)......... Melita Teslo Hlč (ZD Šentjur)................. Janez Poles (Bolnišnica Topolšica)........... MarkoRatajimUško)......................... Ivan Eržen (Zavod ....................... 4.517 .................... 4,141 izrednega izplačila) .Mihaele Pogelj (ZD Slovenske Konjice).. Franjo Valikanja (ZD dr. Jo^ta Potrate Žalec)... lilljana Grosek (Celjske lekarne)............. Sabina Grm (Lekarna Velenje)......................3.96E lidiia Pavlovič (JZ Žalske lekarne).................... floslta Aubretit (Lekarna Mozirje)_____________________________________________________3.501 OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE (direktoiii -2.369 izrednega izplačila) ^2.283.izrednega izplačila) In koliko sta maja prejela naša najvišja funkcionarja v državi? Janez Janša bruto »le« 6.S80 evrov, Janez Drnovšek pa 6.482, kar je manj kot celjska strokovnjaka z vrha lestvice. II po v epla- tudi, da so ravna čini za svoje dele čani kot župani < sojo o tem, kdo vornejšo funkcijo zaslužil še več (ali puščamo vam. Hi virek dodamo le' tudi najbolje plača niki pravi »revčki« v primerjavi s predsedniki uprav nekaterih celjskih podjetij, ki na mesec z vsemi bonitetami vred prejmejo tudi po 15 tisoč evrov bruto ali več. ROZMARI PETEK )bol jbčin ima odgo-kdo bi si manj)pre-ij pa za oc-ie to, da so www.novitednik.com ^^ www.radiocelje.com lOVI ^DOGODICI * HtW^i (stalna povezava] (Visoke hitrostO (Kabelski modem) (Neomejen dostop) (Priključnlna) C30 dvevno poskusna doba^ Avgusta še novogradnja Takšne naj bi bile Rimske terme čez leto in pol. Soča v obnovo Le še danes in jutri bo odprta Mercatorjeva samopo-strežnica Soča na Stanetovi ulici v Celju. V ponedeljek se bo pričela njena temeljita obnova. Soča je ena od le še štirih živilskih trgovin v središču mesta, kjer zagotavljajo vsaj osnovno živilsko ponudbo za meščane. Lastnik objekta, v katerega pritličju je Soča, se je odločil za celovito obnovo objekta, zato so se v Mercatorju odločili, da trgovino, ki je na tem mestu že dobrih 40 let, v celoti obnovijo. Po obnovi bo Soča poslala »supereta«, kot imenujejo nekaj večje samopostrežne trgovine v Mercatorju. Tudi po prenovi bo enako velika, imela bo 602 kvadratna metra površin. V Mercatorju napovedujejo res temeljito obnovo, kolikor lahko to stavba omogoča. Trgovina bo imela po prenovi sodoben videz in funkcionalnost, razporeditev prodajnih površin pa bo po Mercatojevih standardih za novejše prodajalne tega formata. Prenova bo vredna dobrih 322 tisoč evrov V Mercatorju upajo, da bodo dela uspeli zaključiti v načrtovanih treh tednih, najkasneje pa do začetka septembra. Do konca leta načrtuje Mercator še prenovo trgovine Sed-mica na Brodarjevi ulici in prodajalne Rio na Prešernovi ulici v Celju, BS, foto: GK V Rimskih termah ne počivajo niti v čas« dopustov. Medtem ko gredo obnovitvena dela v Sofiji-nem dvoru h koncu, je v polnem teku tudi obnova Zdraviliškega doma. Oba objekta na; bi bila obnovljena do septembra. Družba Rimske terme je pred kratkim dobila tudi. gradbeno dovoljenje za novogradnjo, kar pomeni, da bodo že konec avgusta začeli gradili nove objekte, ki se bodo razprostirali na približno 17 tisoč kvadratnih metrih. Oživitev celotnega zdraviliškega kom- pleksa naj bi stala okoli 30 milijonov evrov, pri čemer so se Rimske terme prijavile tudi na razpis za evropska sredstva. V termah, ki bodo svoja vrata odprle predvidoma v letu 2009, bo za goste na razpolago okoli 130 udobno opremljenih sob, Na voljo bo bogat gostinski, družabni in zabaviščni del, v okviru katerega bodo pen-zionska restavracija, restavracija a la carte, dnevno nočni družabni prostor, kavarna s poletno teraso, bun-ge bar [loby piano bar), bar ob bazenih in možnost na- vezave na banketni prostor. Konferenčni center bo obsegal dve dvorani za 180 ah 60 oseb z možnostjo pre-graditve, posebno luksuzno sobo za sestanke, pisarniške prostore ter garderobo in sanitarije. Wellness center - spro-stitveni in rekreativni del bo nudil oddih v notranjem in zunanjem bazenu, poleg tega bo možno izbirati med različnimi vrstami savne ter kopeh, Fitnes prostor bo opremljen z najučinkovitejšimi napravami in ma-sažnimi mizami. Poleg tega bo še en večnamenski prostor za telovadbo in duhovne vaje. Beauty center bo sestavni del wellness centra in ga bosta sestavljala kozmetični ter frizerski salon. Medico center pa bo obsegal ambulantne prostore, prostore za funkcionalno diagnostiko, RTG-diagnostiko, operacijski blok, hospitalni oddelek in prostore za zaposlene. Nove terme bodo prinesle 165 delovnih mest. BOJANA AVGUŠTINČIC iiijww,novitednil(.coiii Najvišja kakovost po najnižjih cenah! in Vinko Jazbinšek ter spredaj Alojz Jevšnik $ GPM - tri glavne značilnosti Paridola v največji vaški skupnosti v KS Gorica pri Slivnici, Paridol - Jelce, živi 250 krajanov, ki se združujejo v gasilskem in kulturnem društvu Pred leti sem nad vinogradom znane gostilničarke s tremi otroki v Gorici pri Slivnici Ankice Lesjak poslušal njenega moža Francija, ki mi je razlagal posamezne hribe in doline, cerkvice in kraje, ki so se lepo videli. Opozoril me je tudi na dolino Paridol, ki je menda zelo slikovita in si jo je treba ogledati. Kasneje sem se mnogokrat peljal na Kozjansko mimo dveii odcepov za Paridol, vendar nisem nikoli imel priložnosti, da bi se zapeljal po dolini, ki jo je Franci Lesjak tako spoštljivo predstavljal. Zdaj, ko v Novem tedniku predstavljamo kraje, ki jih malokdaj ali celo nikoli ne obišče novinarjeva noga, sem se spet spomnil na Pa- ridol. Kaj za vraga je tam tako zanimivega? V torek smo sedli za lepo pogrnjeno mizo v osrednji stavbi v Pandolu, še ne po- 'emiism »om iiUAJA?i«v Cvetko in Vinko Jazbinšek nista štela šti gradnji gasilskega doma. vsem dokončanem gasilskem domu, ki naj bi bil dom krajanov za razna srečevanja in aktivnosti. Prišla je zgovorna krajanka Milena Zrimšek, ki bolj kot zobe potrebuje cesto, saj do nje ne more niti gasilsko vozilo in ne reševalno, če bi ju potrebovala. Eli Koštomaj se je na srečanje pripeljala po cesti dolgi deset kilometrov, čeprav stanuje naravnost nad gasilskim domom. Vendar po tej strani ceste ni! Župan Dobja Franci Salobir je prišel iz preprostega razloga, ker so Paridolčanivvseh oidiili še vediiu bulj navezani na Dobje kot na občino Šentjur. »Ko je büo Dobje še pod občino Šentjur, je bil Paridol pod okriljem Dobja. Ko pa je Dobje postalo samostojna občina, so se Paridolčani, v upanju, da jim bo bolje, odločili za Šentjur. Zdaj bi bil potreben referendum, če bi želeli spet nazaj pod Dobje,« je pojasnjeval Franci Šalobir. Ob njem je sedel in razpletal o težavah Paridola in Jelc Alojz Jevšnik, predsednik vaške skupnosti in vodja edine kulturne skupine v Paridolu, Paridolskih korenin, ki letos slavijo deset let prepevanja. Ob jubileju so izdali ploščo z dvanajstimi okoli dvesto let starimi ljudskimi pesmimi, ki jih bodo predstavili na koncertu jeseni v kulturnem domu v Dobju. Pravzaprav imajo dva predsednika vaške skupnosti, saj Jelce vodi Andrej Hostnik, oba pa sta tudi člana sveta KS Gorica pri Slivnici. Ob mizi so bili tudi gos- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Šentjanž nad Štorami. Našo novinarko boste našli na domačiji Pungert v torek, 31. julija, ob 16. uri, kjer ji bo^ lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če žeUte. da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! podinja in »vaška mama«, kot ji radi rečejo domačini. Marija Jazbinšek, ter brata Cvetko in Vinko Jazbinšek, ki sta ob Slavku Zalo-karju in gospodinjah najbolj zaslužna za nov gasilski dom, ki so ga začeji graditi leta 1991. Še pred tem so domači gasilci imeU spravljeno opremo v svinjsW kuhinji takratnega predsednika Vinka Jazbinška, kasneje pa so zgradili leseno barako, ki je bila gasilski dom. »V njej je bilo več življenja kot v zdajšnjem domu in spilo se je toliko piva, da smo lahko kupili vso opeko za nov dom,« se je spominjal Vinko. Kaj je to GPM? Verjetno se čudite malo zapletenemu naslovu - GPM -tri glavne značilnosti Paridola. Pod G so prizadevni gasilci, pod P pevci, ki so tudi edini kulturniki in pod M mir. Nimajo gostihie, trgovine, cerkve, šole, zdravstvenega doma... Asfaltirana je samo glavna cesta in nekaj stranskih odcepov, vse ostale ceste so v obupnem stanju in si tega imetia ne zaslužijo. Po višjih legah, kjer počivajo rašlrobljene kmetije in domačije, ni vode. Razen smerokaza z glavne ceste ni nobene druge oznake za kraje, ki se skrivajo na lepem in valovitem, žal tudi plazovitem območju. Pred dvajsetimi leti je ob pol petih zjutraj iz Paridola odpeljal avtobus poln delavcev. Zdaj že dolgo več ne vozi, redki zaposleni pa se v dolino do kruha odpravijo s svojimi vozili. Ni otrok, ki bi hodili v šole ali vrtec. Ni več romarske poti iz Paridola preko Kalobja do Zagorja, ker nihče ne hodi peš. Svetli izjemi sta samo dva pohoda. Na sveti večer, 24. decembra, gredo Paridolčani in mejaši z baklami k polnočnici v Dobje, Dobja-ni pa jim to vrnejo na velikonočni ponedeljek, ko pridejo peš v Paridol in se ob programu in harmoniki po-veselijo. Paridolčani so ponosni na veliko kvalitetnega sadja in vinograde, ki dajejo kar dobro domače vino, žal pa imajo kmetje tako malo molznic, da se jim mleka ne splača oddajati. O Paridolu z zaselki Jelce, Zapuže, Leskovec in Pa- i> vašem kmju metnik, bi še lahko pisali. Prav pa bi bilo, da bi se za ta neokrnjen kraj bolj zanimali tudi v dolini, tam, kjer je občina Šentjur. Z obljubami se zelo težko živi, to vedo tudi Paridolčani. Morda pa bi bilo lažje, če bi jih kdaj obiskal kdo iz občine ali krajevne skupnosti, da bi neposredno spoznal kraj z ljudmi, ki je malce nerazumljivo razpet med Dobjem in Šentjurjem. Zakaj bi ostalo le pri treh bistvenih značilnostih Paridola - GPM? TONE VRABL Ugledni krajani in Angleža • v Paridolu se s hvaležnostjo spominjajo domačina Martina Novaka, ki je bil pred letom 1940 župan v Šentjurju. Vsako jutro so prišli ponj s kočijo in ga zvečer pripeljali nazaj. • Njihov je tudi duhovnik Ivan Zalokar, ki je bil rojen 8. junija 1871 v Paridolu, umri pa je 14. januarja 1956 v Dobju, kjer je tudi pokopan. Dalj časa je služboval v Postojni in vrsto let so se Postojnčani med izletom pripeljali v Dobje, mu ob grobu priž-gah svečko in zapeli. • "n-etja posebnost pa sega v današnji čas, ko sta dva Angleža kupila lepo kmetijo v neposredni büäni gasilskega doma. Našla sta jo na Internetu. Fanta stavva-si, kadar prideta, zelo priljubljena, rekla pa sta. da sta pri nas dala za celo kmetijo manj, kot bi v Angliji za dokumentacijo za gradnjo navadne garaže. • Ob križu, ki stoji v centru vasi, sta vsako leto dva dogodka, oba pa vodi župnik iz Gorice pri Slivnici, Marko Šraml. Gasilci pripravijo gasilsko mašo, na velikonočno soboto pa domačini prinesejo k žegnu dobrote. ___ Letošnji jubilanti Paridolske koTonino (stojijo od leve) Slavko Zalokar, Karel Žafran, Ivan Rohič, Martin Vodeb, Franc Jevšnik in Alojz Jevšnik, spredaj od leve Viki Novak, Miha Pinter in Alojz Oprešnik. V tej zasedbi prepevajo desetlet! lOVI TEDNU ipO^DKI Zelenemu zlatu preti vročina Vremenske razmere vedno bolj usodne za hmelj - Kmetje se še lahko borijo zoper sušo, proti vročini so nemočni Vremenske razmere, visoke temperature v obdobju rasti aprila in maja, so predvsem vplivale na rast in razvoj savinjskega gol-dinga. Ta je zacvetel že konec maja, kar pomeni, da se ni razrasel. Marsikje rastlina ni prišla niti do vrha opore. Po prvih ocenah, ki so jih naredih v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, bo pridelek slabih 900 kilogramov na hektar, kar je sicer malo boljše kot lani, vendar se, če se bodo visoke temperature nadaljevale, storžki ne bodo razvili do konca in bo pridelek še slabši. »Tudi pri ostalih sortah se kaže, da bo pridelek malo boljši kot lani, vendar je vse pogojeno z vremenom v prihodnjih dneh. Aurora in ostale kasnejše sorte vvečji meri namreč še cvetijo ali so na začetku oblikovanja storžkov, vendar trenutne temperature, ko se živo srebro povzp- < v Kmetijsfco-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec ne tudi čez 35 stopinj, niso ugodne,« je o trenutnem stanju na hmeljiščih povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetij sko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friško-vec. Da bi hmelj dosegel maksimalen razvoj, dnevne temperature ne bi smele biti Glede na vremenske napovedi še vedno velja opozorilo. da je treba, v kohkor ne bo dežja, poskrbeti za redno namakanje in varstvo rastlin pred škodljivci in boleznimi. V tem trenutku hmelju najbolj preti predhmeljeva pršica, peronospora, občutljivejšim sortam pa tudi pepe-lasta plesen. Slovenski hmeljarji pridelujejo več kot 17 različnih sort hmelja, prevladujeta sorti aurora (60 odstotkov) in savinjski golding (15 odstotkov). višje od 30 stopinj, kar je te dni iluzija. Vseeno je prehitro napovedovati katastrofo. Lani je bil pridelek za tretjino slabši kot sicer, in če se bodo takšne temperature nadaljevale, se bo letos rezultat ponovil, če ne celo poslabšal. Večino sort, med njimi tudi auroro, ki je v Sloveniji in tudi v Savinjski dolini najbolj razširjena in je v večini nasadov v polnem cvetu, bodo pobirali 20, avgusta. Izjema se pojavi pri savinjskem goldingu, ki je že predčasno precej razvit, zato naj bi ga začeli obirati že 10. avgusta. To za hmeljarje pomeni dodatno organizacijsko obre-menhev, saj bodo morah počakati z obiranjem drugih sort hmelja. V nasadih savinjskega goldinga so že začeli spremljari zrelost, vsebnost alfa kislin in vlage. Kljub vsakoletnim trepeta-njem pred nepredvidljivo naravo so savinjski hmeljarji v letošnjem letu posadili okoli 100 hektarjev novih nasadov. Površine, nasajene s hmeljem, tako ostajajo v obsegu 1500 hektarjev. V zadnjih dveh letih so se razmere stabilizirale, predvsem zara- Hmelj je med drugim odličen antidepresiv, pomaga pa tudi pri nespečnosti in težavah z jetri in mehurjem. Je bližnji sorodnik konoplje in koprive. di boljše tržne situacije v svetu, kar vpliva tudi na cene pri nas doma. Kar 90 odstotkov hmelja Slovenija namreč iz- SUZANA FILIPČIČ Podarili so objem v sredo so v različnih mestih spet pripravili akcijo Objemi Slovenijo. Nastala je na pobudo Mateja - Peacehikerja, ki je pred leti takorekoč brez denapa, s pomočjo prijaznih ljudi, ki jim je dobroto vračal z objemi, prepotoval svet. V Celju so njegovi somišljeniki mimoidoče vabili z napisom Podarim objem in odziv je bil za naše hladno in mrtvo mesto kar spodoben. Foto: GK O suši šele ob spravilu pridelka Kljub nekoliko nižjim temperaturam, ki so vsaj začasno prekinile vročinski val, ter nekaj padavinam v minulih dneh, pridelovalce zmeraj bolj skrbi, kolikšno škodo bo na pridelku povzročila suša. Kot nam je povedal Igor Škerbbt, speciahst za poljedelstvo v celjski kmetijsko-gozdarski zbornici, se prvi znaki suše na šii^em celjskem območju že kažejo. »Tudi v prihajajočih dneh se še obetajo visoke temperature, zaradi katerih se že kažejo posledice predvsem na lahJdh peščenih in prodnatih dneh, kjerje pomanjkanje vlage največje. Ogroženi so tudi nekateri travniki in pašniki na sončnih legah. Predvsem je to opazno tam, kjer so zadnjo košnjo opravili pred obdobjem vročinskega vala in se travna ruša ne obnavlja,« pravi Škerbot. Posledice so vidne tudi pri nekaterih poljščinah. »Največ škode je na koruzi, kjer se že kaže zvijanje listov, spodnji so že posušeni. Koruza bi v tem trenutku nujno potrebovala vlago, da bi razvila zrnje, količine dežja v prejšnjih dneh niso bile zadostne. Škodo pa bo mogoče oceniti šele ob spravilu pridelka, kot je denimo krompir, ki ga bodo pobirali v naslednjih dneh, priča- Odprava posledic suše pomanjkljiva Tako v revizijskem poročilu ugotavlja računsko sodišče, ki je revidiralo delovanje ministrstev za kmetijstvo in za okolje, pa tudi drugih inštihicij, med letoma 2000 in 2006. Kmetijsko ministrstvo mora v 90 dneh predložiti odzivno poročilo glede ukrepov preprečevanja in odprave posledic suše. Škode zaradi suše v kmetijstvu je bilo med letoma 2000 in 2006 po oceni sodišča za kar 247 milijonov evrov, odprava posledic suše pa naj bi državo stala 86 mihjonov, kar je 34 odstotkov celotne škode. Država je ob tem za pre- ventivne ukrepe namenila le dobre tri milijone evrov. Sodišče meni, da je področje preprečevanja posledic suše v kmetijstvu neurejeno, pristojnosti posameznih organov niso jasno določene, ministrstvo pa ni izdelalo niti letnih načrtov varstva pred sušo. Neenoten naj bi bü sistem odprave posledic pri obveščanju Uprave RS za zašftto in reševanje o povzročeni škodi s strani občin ter s predpisi neskladen postopek zbiranja vlog oškodovancev. Slednji naj bi bili tudi neenakopravno obravnavani v postopku obveščanja občin o škodi. kovari pa je, da se gomolji niso oblikovali do optimalne velikosri,« dodaja Škerbot. Pšenica in ječmen sta že spravljena brez večje škode. So pa v kritičnem stanju nekatere vrtnine, razen na območjih intenzivnega vrtnarjenja, kjer jih namakajo, prav tako pa pridelovalci običajno namakajo manjše hišne vrtove. Škoda niti ni tako opazna na tleh s težjo, kompaktno prstjo, kjer je tudi koruza v še kar solidnem stanju- Kot pa predvideva Škerbot, bo do večjih posledic prišlo, če se bo vročinski val nadaljeval. Minulih 14 dni vročinskega vala je bilo zaradi obilnih padavin v začetku julija bolj občutiti kot navadno pripeko, ki pa bi lahko v obliki suše počasi prodrla globlje v tla. Konkretne posledice bodo znane šele ob bližajočem se spravilu posameznih vrst pridelkov. POLONA MASTNAK Luis Apperibar in Andnj Poklic Svet jim ne zadošča Zreški GKN Driveline Slovenija izvozi vse, kar naredi -Želja: sodelovanje z Revozom in poigredi za novega twinga Podjetje GKN Driveline Slovenija je po dveh desetletjih uspešnega delovanja v Zrečah na novi prelomnici. Podjetje, ki je v celoti v tuji lasti, dela izključno za avtomobilsko industrijo, tako rekoč vse kar naredijo, pa izvozijo. Sedaj iščejo možnosti sodelovanja z Revozom za novo vozilo znamke Twingo. Pri tem pričakujejo tudi podporo slovenske vlade. »V prvi polovici leta smo realizirali za 11 odstotkov večjo prodajo kot v enakem lanskem obdobju. Pri povečani realizaciji se kažejo pozitivni učinki naložb, saj smo naredili za 32 odstotkov več zglobov in za 11 odstotkov več tripod,« navaja zgovorne podatke direktor podjetja Andrej Poklič. A z doseženim še niso zadovoljni. So sredi naložb v opremo, za katere bodo namenili 5 do 6 milijonov evrov. »Naložba nam bo omogočila dnevno proizvodnjo 15 tisoč homoki-netičnih zglobov,« poudarja direktor. Večja proizvodnja pomeni tudi več zaposlenih delavcev. Če jih je bilo leta 2002 še 200, jih je sedaj blizu 400, v dveh do treh letih pa bi jih naj bilo že 500. In če so lani prodali za 34 milijonov evrov izdelkov, jih bodo letos predvidoma za 50, prihodnje leto pa bi jih naj že za 60 milijonov evrov. GKN Driveline Slovenija izvozi 99,8 odstotkov proizvodnje, namenjene avtomobilski industriji. Njihovi največji kupci so Fiat, Toyota, PSA in Citroen, želijo pa si, da bi se mednje vrnil tudi Re-voz, s katerim so pred časom že sodelovali pri avtomobilih znamke Clio. Sedaj želijo postati dobavitelj poigredi za novega twinga. Ravno pri pridobitvi tega posla si želijo pomoč države, ki je vložila precej denarja za razvoj tega vozila. Del denarja je država pred dvema letoma prispevala tudi v4 milijone evrov vredno naložbo v novo proizvodno halo GKN Drivelme. Njenih 6 tisoč kvadratnih metrov površine so v Zrečah večinoma že napolnüi s stro- V Saši lani slabše V Savinjsko-šaleški regiji z rezultati lanskega leta ne morejo biti zadovoljni. Gospodarstvo regije je lani izkazalo za 8.8 milijarde tolarjev neto čistega dobička, kar je za 3,2 milijattie tolarjev slabše od leta 2005. Izvozna podjetja so ustvarila za slabih 100 milijonov tolarjev manj neto dobička kot leto poprej, 677 družb, med katerimi ima največji vpliv dejavnost trgovine, pa je pri za 20 milijard tolarjev nižji realizaciji celotnega prihodka rezultate poslabšalo za 3,6 milijarde tolarjev. Z rahlim pozitivnim dobičkom so celoten dobiček regije izboljšale d«qavnosli rudarstva, energetike ter gradbeništva. Števila mikro družb in samostojnih podjetnikov sta narash, zmanjšalo se je število zaposlenih - gospodarske družbe so v povprečju zaposlovale 656 ljudi manj kot leto poprej. Najbolj izstopa poslabšanje rezultatov velikih podjetij, le mikro podjetja pa so ostala na ravni leta 2005. ji, na katerih delajo vedno več in več. Zaradi hitre rasti podjetja, ki potrebuje vedno izobražene delavce, se zavzemajo tudi za razvoj in dopolnitev poklicne kovinarske šole v Zrečah s programom strojni tehnik. »ŽeUmo sodelovati pri izobraževanju delavcev, ki jih potrebujemo,« poudarja Poklič. Pri tem iščejo podporo lokalnega okolja, ki očitno ceni njihovo delo. Občina Zreče je namreč letos podjetju GKN Driveline podelila najvišje priznanje, zlati grb. Tako kot podpora lokalnega in državnega okolja je pomembna tudi podpora multinacionalke GKN, ki obvladuje 40 odstotkov svetovne proizvodnje. Ta britanska družba ima preko 21 tisoč zaposlenih na več kot 40 lokacijah v 30 državah. Zreški GKN Driveline sodi v juž-noevropsko skupino. Direktor te skupine Luis Apperi-bay, ki j e obiskal Zreče hkrati s premierom Janezom Janšo in ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom, je bil jasen: »Multinacionalke, kot je GKN, pridejo tja, kjer je trg in kjer je profil. V Zreče smo prišli zaradi dobre lokacije Slovenije, ki nam omogoča prodor na nova tržišča, predvsem pa zaradi dobro izobraženih in delovnih ljudi. Dobro vodstvo in izobraženi delavci omogočajo uspešen razvoj, kar v Zrečah vedno znova dokazujejo.« MBP Na planetu Tuš bo avgusta sončno v Planetu Tuš se tudi poleti, ko se mestni živ-žav umiri, vedno nekaj dogaja. ZAVRTI SVOJ POPUST NA BOWLINGU ZAVRTI SVOJ POPVST TUŠKOVA PREMIERA RATATOUILLE v petek, 10. avgusta, ob 18. uri bo premiera filma Ratatoullle. Gre za zgodbe podgano Remy, ljubiteljico izvrstne francos kuhanje ne gre najbolje od rok. \z različ komičnih situacij se v dragi francoski rest ki poslane priljubljena po vsej Franciji. SVEČANA PREMIERA O V Planetu Tuš Celje Tuškova prijateljstvu in zavezništvu med Trane, in nerodnim fantom, ki mu zapletov, skrivnosti in številnih iQtPlI partner i najboljšim oktism (L)judje z veliko začetnico Kjer si Kozjansko zasluži ime Oskrbovalka Dragica 1\irk dela med drugim na osaml|enih lesenih domačijah »pravega« Kozjanskega Bolna, ostarela Pepca, ki živi v starodavni hiški nad Kozjem, je nekoč ljudem v bližnji okolici pomagala opravljatirazličnadela. »Še vedno jo imajo radi. tudi obiščejo jo,« nas je opozorila njena socialna oskrbovalka za pomoč na domu. Dragica 1\irk. V hiški, kjer je marsikaj še tako, kot bi stopili v rogaški muzej na prostem, je doma velika skromnost. Včasih je Pepca hodila kilometer daleč v Kozje vsak dan s cekrom, odločna. Njena oskrbovalka Dragica, ki ji pomaga na različne načine, ji je prinesla topel obrok ter nam zaupala, da je skromna ženička vedno dobre volje, tudi hudo- »Pepca, ste vzeli tablete?« smo najprej slišali. Potem jo je povprašala, če je že prejela položnico za elektriko, pa če je že prišla Cvetka z Rdečega križa in podobno. »Včeraj je bil zajček zelot)kusen,« je menjala temo Pepca in z oskrbovalko sta se nato pogovarjali o današnji govedi- gico, ko je bila na dopustu,« nam je zaupala ženička, ki jo njena oskrbovalka med drugim tudi ostriže. Vesela Pepca živi razmeroma blizu Kozjega, vendar brez prave ceste. S socialno oskrbovalko Dragico Turk, ki je zaposlena v kozjanskem invalidskem podjetju KIP Vizija Lesično (podizvajalcu nosilca koncesije, centra za socialno delo), smo se veliko vozili po njenem terenu, ki obsega tudi samotne domačije po hribovitem Veterniku, kozjanskem simbolu za odmaknjenost. Kot nalašč so vsi brez prave ceste, tako kot 80-let-ni Nace, ki živi v samotni leseni hiški, pet kilometrov iz doÜne. Če psi ne marajo poštarjev, to za socialno oskrbovalko nikakor ne velja. Do- Število kuponov, ki jih prejmemo v naše uredništvo, tedensko prav lepo naroča. V svežnju tistih, za katere glasujete, je ,največkrat..z^jsaiw ime socialne oskrbovalke Centra za.p(Hnoč nad^nu celjskega Doma ob Savinji Majde Markovšek, veseli pa smo, ker se vsak teden pojavijo nova in nova imena ljudi, ki bi jih morali zaradi njihovega dela, prijaznosti in skrbnosti, zlasti pa velikega in odprtega srca, pisati z veliko začetnico. Veseli smo tudi krajših pripisov oziroma pisem, ki nam jih pošiljate skupaj s kuponi. Med slednjimi je najbolj »pridna« Rezka Gajšek iz Celja, ki se je s socialno oskrbovalko prvič srečala pred šestimi leti, v tem času pa se je v njenem domu zvrstüo že 32 »deklet«, kot jim pravi. »Za vsako novo, ki pride, vpišem v dnevnik njeno ime. Za spomin pa ji podarim pleten copatek s poezijo,« je med drugim zapisala mama Gajšek. mači Runo je bil Dragice prav tako vesel kot njegov gospodar. Z oskrbovalko Dragico smo bih na terenu med raz-važanjem toplega obroka, ki ga je nato s terenskim vozilom peljala med drugim v Poklek nad Podsredo, k moškemu, ki je ostal brez soproge, s katero otrok nista imela. Spet stara lesena hiška, s tako bujnim cvetjem, kot ga ne premorejo niti najbogatejše domačije. Janez živi tam sam, brez prave ceste, po njego- vem izračunu pa je to tri-četrt ure hoda iz središča Podsrede. »Enkratna je, tako kot bi me oskrbovala mo^ ja žena,« pove o svoji socialni oskrbovalki Dragici. »Vse mi opere, lika mi, pomije tla, prinaša hrano, tudi iz trgovine. Res si zasluži vse spoštovanj e,« pove Janez tako od srca, da je težko, < bUa od n Tam cest. žena, zat po snegu »Najtežje e besede. a še J, i(L)jtidje z veliko začetnico; ; Glasujen za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove): ! dobi od oskrbovalke priboljšek. gičin delavnik se je žarkega drugega osh čkott tarega, invalidnega gospo-a, kjer je poskrbela tudi mkajšnja gospodinjska lokrog ; Moj naslov |ime in priimek, ulica, kr KupiHrpošljite na tednik, Pcelemova 19,3D0a Calje. Vsak teden bomo metf|i^ljatelji i^Zrebali (Miitnilca hiSneja darila. udi ika poi slačenju in ; osebnih Naše hišno darilo ta teden prejme like Rodne 9, 3250 Rogaška Slatii opra sodi ponekod Ijanje uporabr na domu k zdrč zaj, pomoč pri oblačenju, čišči ortopedskih pripomočkov, nabava ozimnice ... »Večina starejših ljudi žeh ostari doma, tudi če je dom še tako skromen. Pri starejših ljudeh je tako, kot če bi presa-ele v domovih dovolj - Št 59-27. julij 2007 !RAN fERAN pozor, hud pes Tour de doping OskriHivalka Dragica Turk pri gospodu Jsnezu, ki živi v idilični domačiji v širši okolici Podsrede. Družbo mu dela zadnje case le Reks, ki mu oskrtiovalka vselej prinese kakšen priboljšek. prostora,« pove izkušena oskrbovalka, ki pomaga pomoči potrebnim v osrčju Kozjanskega že eno desetletje. Najhuje je pozimi, kadar sneg tudi splužene kolovoze po hribovitemVeterniku tako žamete, da njihova trasa sploh ni več vidna. V še hujših razmerah je oskrbovalka Dragica skrbela za neko ženico na drugem koncu občine, celo nepismeno, ki ; povsem odvisna. 1 niti ni bila splu-) je morala k njej pol ure peš, v hrib. , ko človeku oreš več pomagali. Ko je nemočen in njegove oči zrejo vate v upanju, da bo boljše. In ljudje se pogosto navežejo nate in ti na nje,« ugotavlja Dragica vedno znova. Na območju občine Kozje dela še z eno oskrbovalko, ob koncih tedna včasih dežura tudi v Bistrici ob Sot- :bi, ki] Dragica še za marsi-i vogal svojega doma trici pri Lesičnem, saj iprog Roman s tovor-am pogosto na poti po ..... "" 3 hčer- Nisem ravno strokovnjak za šport, čeprav ga v veliki meri spremljam, predvsem rezultate in seveda kakšne večje športne dogodke, še manj pa se spoznam na športno medicino, ki j e v zadnjih letih zmeraj bolj v ospredju športnih dogajanj. Na francoskem Touru in kole;^ sarstvu nasploh, pa je že na:-ravnost stalnica. Dopinške afere se vrstijo ves čas in ob zadnjih dogodkih, ko so recimo odkrili doping pri Vi-nokurovu in še odmevnejši primer, ko je celo Danec Ra-smussen, glavni favorit in čez celoten Tour vodilni, moral pospraviti kovčke, sem pomislil, da jevbistvu bolj kot to, kako kolesariti, pomembno, kako prikriti, da si jemal nedovoljena sredstva. Ob vsem tem se seveda človek vpraša, če so tiste tri minute prednosti, ki jih je recimo Danec imel, pri vsej dolžini Toura, po vseh prevoženih urah, sploh lahko nastale zgolj spričo jemanja poživil, če pa so že, potem so verjetno tudi tri minute prednosti drugega nasproti tretjemu nekaj podobnega. Kaj hočem s tem reči? Pravzaprav tisto, kar vedo praktično vsi gledalci, da je doping prisoten v vsakem vr-himskem športu, da s tem v zvezi praktično ni izjem. Na tem mestu se seveda samodejno postavi vprašanje, kakšen smisel potem sploh imajo kakršnekoli kontrole. Človek dobi vtis, da so pravzaprav krivične ravno do tistih, ki so jih zasačili, da so zasačend v bistvu moralni zmagovalci, v tem primeru, dirk. Tisti,kinibilzasačen. pa je pravzaprav zgolj večji premetenec kot zasačeni. Veliki denarji, ki se vrtijo v vrhunskem športu so seveda skozi desetletja popohio-ma spremenili naravo športa. Sport je zmeraj manj tisto, ^r si je nekoč želel De Coubertain, ko je govoril o pomembnosti sodelovanja. Naravnost povedano, šport je pač umazan biznis. Slišalo se bo kruto, ampak razmere naravnost khčejo po tem: pošteno bi bilo, da se ukinejo vse antidopinške kontrole. Naj dobijo športniki pravico, da se samostoj- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com no odločijo, na kakšen način bodo prišli do zmage. To bi bilo tudi najbolj pravično do gledalcev, ki zdaj pravzaprav niti ne vedo, kdo je sploh najboljši. Vsi namreč vemo, da so najverjetneje vsi na nek način podvrženi ukanam športne medicine, hkrati pa jih taista znanost ali pa celo biznis, zatira. Če se nekdo odloči za doping, ki je seveda na dolgi rok škodljiv, se je pač zavestno odločil za to pot. Prav nihče nikogar ne sili, da naj stopi v svet svetovnega športnega biznisa. Lahko ostane zgolj, recimo temu rekreativec. Prepričan sem, da bi ta ukrep čez čas sprožil nekakšne vzporedne lip, kjer bi recimo nastopali tisti, ki želijo do dobrih rezultatov priti po naravni poti, po drugi strani pa bi dopingirani športniki kmalu postali pač ujetniki svojih nebrzdanih strasti, poceni eksibicionisti, denarni lakomneži, hlasta-či po svetovnih rekordih in Udobno. Ko smo ravno pri svetovnih rekordih, naj mi nekdo reče, da je bil recimo rekord Čehinje Kratoch-vilove na 800 m v atletiki, dosežen pošteno! In naj mi nekdo potemtakem razloži tudi to. kakšen smisel je sploh še v lovu na ta rekord, če je športnikom prepovedano jemati poživila, kot jih je recimo Kratochviiova? Pošteno bi bilo, da se ukine ali njen rekord ali pa se da tudi drugim realna možnost, da ta rezultat dosežejo. Lahko bi celo imeli dva svetovna rekorda, enega pravega, ki bi govori! o Človekovih de-janskih zmožnostih in drugega, ki bi govoril o zmožnostih športnika in športne medicine skupaj, podobno kot je v Formuli ena, človek in ekipa. Nakladam kajne, ampak res pa je! Španiji ko Lau mesečnega dojenčka posvojila iz Bosne in Hercegovine, na samem začetku vojne, včasih radi skupaj kolesarita, Dragica pa se včasih odpravi na Veternik ali Bohor še kot planinka, z nahrbtnikom. Da o njenem navdušenju za gasilstvo ne govorimo, saj je z žensko gasilsko desetin ti zapored osvoj ni občinski pok VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO POOJFrJč.d.0.0._ Lava 2a. 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 SO 310 E-mail: info@vo4(fr«el)e.si www.v»4(a-celje.si Z urejenim odvajanjem in čiščenjem D zdrave pitne vode in prijaznega olioija. o že dve ie-ila preho www.radioeelje.coiii 8 »MÄivJü NCllillll Ljubljančan, ki rešuje »misijo nemogoče« Robert Ličen: »V Steklarni Rogaška vidim še veliko izzivov!« - Očitki delavcev po prisilki: »Zdaj bomo morali pa delati?« Ko se je v začetku leta 2006 po kaj narobi jizkusih reši- imamo kri tve Steklarne Rogaška pojavil mlad ljubljanski menedžer mag. Robert Ličea, je marsikdo mislil, kdo pa tudi upal, da bo ta dokončno propadla. Podobno nezaupljivi so bili opazovalci še konec lanskega leta, ko je Ličen uspešno zaključil prisilno poravnavo in v Rogaško pripeljal nove lastnike. Dvomi počasi izginjajo šele sedaj, ko je Ličen resno zastavil razvoj blagovne znamke. Pa še zdaj ne povsem. Čeprav smo bili med dvomljivci (predvsem) tudi mediji, lahko sedaj mimo zapišem, da v gospodarstvu le stežka srečaš direktorja, ki bi bil v uspeh podjetja tako iskreno prepričan. In ki bi mu lahko celo verjel! Saj, kdo bi še sicer lahko bil tako »nor«, da bi izmed bolje plačanih in manj tveganih ponudb izbral ravno takorekoč odpisano steklarno ... Ličen ne sadi rožic, temveč odkrito pove, s kakšnimi težavami se podjetje zaradi slabega imidža srečuje. »Ni mi žal, da sem se odioäl za steklarno, tukaj sem se veliko naučil. Prej na primer sploh nisem verjel, kako lahko človek v krizi odrea-^ra. Po drugi strani je to zelo velik izziv. Vedno sem rad sprejemal izzive. preizkušal, ali sem zmožen narediti to ali ne, iščem višje cUje, višje ideje ... Mislim, da mora menedžer tak mdi biti, da tekmuje sam s sabo, hkrati pa nikdai ne sme vreči puške v koruzo. Je pa potrebno stati na realnih tleh ter včasih v oči pogledati tudi kakšni manj prijet- Steklama je baje polna manj prijetnih resnic, o katerih vi ne želite govoriti... Še vedno? Jaz sem ob prihodu povedal, da sem gospodarstvenik, ne pa zgodovinar. Tega se še vedno držim. Prejšnji lastniki so imeli svo) nadzorni svet, od njega imajo pravi- ^ CO zahtevati, da jim pove, ^ kaj se le dogajalo. Veilko ^ stvari se slišt, govori, r- pa vendar, če me- ) pravni sistem, imamo Icnmmaliste, državne tožilce. Sam se s tem ne mislim ukvarjati, pomembni sta prihodnost in seveda sedanjost podjetja. Steklarna ima sedaj nove lastnike, še vedno pa ima »stare« delavce, natančneje manj delavcev. Najbrž določeni čakajo, da se bo »zgodovina« znova ponovila, spet drugi bi raje videli, da vam prisilne poravnave ni bi uspelo zaključiti ... Trenutno je Še vedno zaposlenih 960 ljudi, koliko jih bo čez leto ali dve, ne vem. Lahko 500, lahko pa 1500. Manj ljudi še ne pomeni, da podjetje propada. Čisto statistično gledano je v tako velikem številu ljudi nekaj delovnih, nekaj manj delovnih, toliko odgovornih, toU-ko neodgovornih ... Steklarna dela v okolju, ki je relativno zaprto. Vsi se med sabo poznajo, zato v takšnih okoljih večkrat pride do lažne solidarnosti kot vvečjih mestih, ko se ljudje po službi porazgubijo vsak na svoj dom. To je spedfika velikih podjetij v manjših krajih. Sami ste v nekem intervjuju po-vedaU, da bi določeni raje bili na borzi kot pa v steklarni, saj bi morebiti prejeli celo večjo denarno nadomestilo za brezposelnost, kot pa znaša plača. Mag. Robert Učen (1%7, Iju-bljana) se je kot sin matere samohranilke z o»K>vnošolsko izobrazbo hitro srečal s trgom dela. Kot petnajstletnik je počitniško delal v I, po SI |i po- morski šoli se je zaposlil kot vratar, saj je Splošni plovbi, ker študija ni želel nadaljevati v tej smeri, moral vrniti slabih deset Štipendij. Vmes je opravU dllerendalne m sprejemne izpite za fakulteto. Največji »čudež« je naredU v podjetju Akrapovič, ko je takratno obrtniško delavnico reorganiziral v sodobno industrijsko podjetje. Stanovski kole^ so mu leta 2005 podelili nagrado mladi menedžer leta. Žena ga na poklicni poti podpira še iz časov, ko je bil še vratar, zdaj inuta trinajstletno hčiin sedemletnega sina. Ko smo podjetje rešili iz prisilke (kar določeni sploh niso verjeli, da nam bo uspelo), so mi nekateri res očitali, češ, zdaj bomo morali pa delati. Vvsakem podjetju je tretjina ljudi takšnih, ki si ne želi delati, ampak enostavno v službo hodijo le zaradi socialnega varstva. Tudi na zavodih za brezposelne danes skorajda ni brezposelnih ljudi, vsaj pravih brezposelnih ne. Če bi sam bil med njimi in bi hotel preživeti, bi zagrabil za vsako delo, ni pomembno kaj, ni pomembno kje, tudi dve uri stran, če je treba. Po drugi strani človek, ki dobi podporo, lahko še vseeno doma na črno nekaj »pofuša«, in dejansko dobi več kot nekdo, ki v službi deiansko dela od osem do dvanajst ur na dan v nekem podietju. To je problem. Vlada sedaj na primer predlaga dvig plač. Kje sami vidite rešitve? Jaz se takoi strinjam s predlo-gom,akiebo-.: . mo vzeli. - Vzemimo . primer družine - otroci želijo višjo žepnino, ata in mama pa dobita enako vsak mesec. Od kod bosta krila razliko, ki jo potrebujeta za življenje družine? Lahko je reči, bom dal, težje pa, kje bom dobil. Tüdi sam vem, da sploh v steklarni plače niso tako dobre, kot bi morale biti, vendar plače ti nihče ne da. Vsak si jo sam zasluži! To je tisto, česar se pri nas v Sloveniji na žalost vsi še ne zavedajo. V podjetju, ki je bilo še pol leta nazaj v najhujši krizi, razmišljati o tem, da bo lastnik dal denar za plače, ni moralno. Sami si moramo zaslužiti za plače, sami se moramo zavedati, da boljše ko bomo delali, manj ko bo izmeta, manj ko bo bolniških odsotnosti, večja bo možnost za plačo, ki je spodobna za preživetje družine. Gradnja blagovne znamke, odprtje eminentnih trgovin, navezovanje stikov z eminentnimi Zemljani (Melaniji in Donaldu Triunpu ste podarili kristalno zibelko) in organizacijo AAHS (Americah Academy of Hospitality Sevrices) vas zaenkrat le veliko stane. Kdaj boste od tega začeli pobirati sadove? Moram reči, da smo izgradnjo blagovne znamke zastavili na zelo spe-dličen način. Brez velikih, veleum-nih analiz trga, maiketinških analiz, temveč smo se postavili v vlogo kupca naših izdelkov. Lastna blagovna znamka bo ne le rešila steklarno, ampak jo bo tudi dvignOa, Je pa to, hkrati z lastno prodajno mrežo, najbolj dolgotrajno. Pri graditvi lasme bl^ov-ne znamke se poleg umnega spremeni tudi proizvodni koncept. Ko delaš za druge, nimaš skladiščenja. Zdaj pa neko stvar najprej nekaj mesecev skladiščiš, nato prodaš in šele tako dobiš denar. Zato je toliko težje narediti transformacijo iz proizvodnje za druge v proizvodnjo lastne blagovne znamke. Dosedaj je 90 odstotkov naše proizvodnje pomenilo delo za drugega naročnika, za druge svetovne blagovne znamke. In kar malo hudo se ti stori, ko v New Yorku na Manhattnu vidim polovico naših izdelkov pod drugimi zvenečimi blagovnimi znamkami in z zelo veliko ceno, od katere mi dobimo bistveno Po i jrtniš- ke delavnice izpušnih Akrapovič v svetovno znano podjetje ste iz njega odšli. Koliko časa »Vedno, ko se je v steklarni kaj zalomilo, je bil direktor odstavljen ali pa je odšel sam. Večkrat se je zalomilo pri razvoju lastne blagovne znamke, ko je prišla do točke, kako jo izvesti. Mi zdaj delamo na tem, da se nam ne bo.« boste potemtakem ostali v steklarni? Dokler ne izplava iz krize? Boste o njej napisali doktorsko disertacijo? O tem, koliko časa bom ostal v steklarni, je odvisno od lastnikov, oni odločajo o tem, sam pa imam v steklarni še zelo, zelo veliko izzivov. Dejstvo pa je, da menedžer ne bom celo življenje. Pripravljen sem odigrati še kaBna dva mandata, kakšnih deset let. Čez slab teden dni bom dopolnil ravno 40 let, zalo sem začel malo bolj razmišljati, kaj potem. Doktorat, ki ^ delam, je bolj zaradi mene, pisati pa sem ga začel, že preden sem prišel v steklarno. Dokončal bi ga rad tudi zato, ker me bo po 50. zagotovo zagrabilo, da bi šel malo predavat na kakšne manjše univerze, zasebne šole. Rad predavam, rad pišem, kolumne so mi bolj v užitek. Včasih me kdo vpraša, kako se mi da, a meni je to v užitek, prava sprostitev med delovnim časom, Tak pač sem, vedno moram nekaj delati, če ne, mi postane dolgčas, (smeh) Kam potem sodi družina? Družina je zame številka ena vedno bila in vedno bo. V najtežjih ure-nutidh, ki jih preživlja menedžer. se lahko, če nima družine, če ga ta ne razume in ne daje podpore, zlomi. Sploh krizni menedžeiji. O zadevah velikokrat razmišljam iz menedžer-skega vidika, nato se postavim v vlogo zaposlenca, pa v vlogo lastnika, in potem, ko si v koliziji sam s sabo, kako se odločiti, je dejstvo, ali imaš družino ali ne, ključnega pomena. Oü-oka letos vidim več, kot sem ju videl lani. To ne pomeni, da delam manj, a določena dela, ki niso nujno vezana, da jih naredim v podjetju, nesem domov. Že to, da omjka vesta, da sem ob šestih, sedmih doma in da kaj delam, veliko pomeni. Da vesta, da sem jima na razpolago, da sem jima v podporo. To je bolj pomembno. ROZMARl PETEK »Kljub velikim mislim, zapisanih v velikih knjigah, sam trdim, da otroku največ narediš, če mu daš delovne navade in ga pripraviš za samostojno življenje. Svet je oster, neizprosen do ljudi, ki ne zmorejo aH si ne morejo pomagati. Časi, ki se nam obetajo, so bistveno bolj individualistični, kot so bili v moji mladosti, zahtevajo bistveno močnejše osebnosti, sami pa smo na žalost čedalje manj samostojni. Otrokoma poskušam dopovedati, da imata vsak samo eno glavo in dve roki. Kako si bosta služila kruh - z glavo ali z rokami, ni pomembno, da si ga le bosta. Žal mi je množice ljudi, ki menijo, da se jim zato, ker so hodiU v šole ali ker nekaj že dvajset let počno, ni potrebno spreminjati. Otrokoma povem naslednjo zgodbo: včasih so bili vozovi in bili so kolarji, ki so vozovom popravljali kolesa. Petsto let je znanje lahko šlo iz roda v rod, nato pa se je v prejšnjem stoletju pojavil avto in v roku dvajsetih let ni bilo več ne vozov ne kolarjev. Novi poklici se vsak dan odpirajo, stari zapirajo, treba se je pač prilagoditi potrebam nove civilizacije. Ne vem, če bo svet boljši, vem pa, da bo zagotovo drugačen in neizprosen do ljudi, ki si ne bodo mogli sami pometi.« NOVI TBIII AKTUALNO ie sredi tnnica vsaj nekako ne pregradijo? Danes lulanja ni. WC pokvaijen! Kam pa vi hodite iuiat sredi mesta? Javna stranišča javna sramota - Kako na javne WC-je ob smeteh gledajo turisti? Bilo je sredi minulega tedna, nekje okoli poldneva. Med opravki vmestnem središču nas je nenadoma »pritisnilo lulat«. Z vrečkami in s torbami smo se opotekali po mestu in tuhtati, kje so sploh kakšni toaletni prostori, kjer za to, da gremo odtočit, ni treba plačati, saj sredi mesta vendarle ne moremo kar tako počepniti. Ah, da! Na celjski tržnici naj bi bil javni WC, smo se spomnili in odhiteli tja, toda ob katastrofi, ki tam vlada, nas je skoraj pritisnilo še na veliko potrebo! Na vratih ženskega stranišča na veliko piše, da je v ok- vari in da je kemično stranišče postavljeno pri cvetlični tržnici, a ker se nam je »mudilo«, do cvetlične tržnice ne bi zdržali... Zato poskok na moški WC. Oba pisoarja sta pokvarjena in nista v uporabi, dvoje viat do školjke je zaklenjenih, na voljo je bila le ena uboga školjka z rjavim okraskom na robu! Kljub vsem zahtevam narave smo se raje obrnili in mimo bresk-vic in hrušk pohiteli do cvet-hčne tržnice. In glej, res. Ob rožicah se bohotita dve kemični stranišči, da je okolica še »lepša«, stojijo poleg tudi zabojniki za smeti, üb vsem videnem nas je tako na kon- cu že prenehalo tako zelo tiščati na stranišče, zato smo jo ucvrli do prve^ gostinskega lokala, naročili kavico in se olajšali. Za denar in na WC-ju. Zraven pa smo si peli"... pa mi je prav prišla rolica papirja ...«. Straniščna sramota Ker je pač poletje, je na ulicah več ljudi. Več je tudi turistov. Vsi se nasmiliajo, če je v Celju dober obisk le-teh. Toda dobro bi bilo, če bi se kdo tudi vprašal, kam gredo lahko ti tuji turisti na javno stranišče. Ponuditi jim takšno školjko za olajšanje in ^kMidL PRI CVETLIČNI TRŽNICI SMO ZA VAS POSTAVILI KEMIČNO 5|:STRANIŠČE!!! '■m napis o okvari le v slovenščini, kot je na tržnici, je prava sramota za Celje. Sicer pa, četudi bodo turisti vprašali kakšnega Celjana, kje je kakšno javno stranišče, ne bodo do-bUi pravilnega odgovora. Večina Celjanov namreč sploh ne ve, kje je kak javni WC v Celju, spomnijo se le tistega predpotopnega pri železniški postaji. Pogovarjali smo se tudi z Vrtnarstvom Celje, ki skrbi za tržnico, kamor pač spada tudi javni WC. »Poznamo problem z javnim straniščem. Dejstvo pa je, da je kanalizacija zelo stara in se zaradi bližnje obnove celotne tržnice enostavno ne splača obnavljati javnega WC-ja. Omenjeni WC smo do obnove tržnice, ko bo nov WC urejen, nadomestili s kemičnimi stranišči,« je bil njihov odgovor. Enako so nam odgovorili, ko smo poklicali tudi na Mestno občino Celje. Imajo prav, da se do novembra res finančno ne splača obnavljati starih toaletnih prostorov, toda bolj je sramotno to, da so bili toliko časa v tako slabem stanju. Iz same zlobe smo, glede na tržnično izkušnjo, odšli preverjat še dve stranišči v Celju, ki sta bolj kot ne javnega značaja. Na železniško in avtobusno postajo. Na avtobusni se, še preden greste po stopnicah navzdol do toaletnih prostorov, vidi napis, da je v WC-ju prepovedano zadrževanje za dlje časa. Ker torej tisto obvestilo tam ne visi brez svojega namena, je mogoče domnevati, da so Idilično. Na eni strani rožice, na dnigi zabojnik za smeti, na tretji vhod v banko, zadaj zapor.., Potem pa lulajte v miru?! imeli probleme. Javna skrivnost je, da so javna stranišča pogosto zatočišče odvisnikov, ki potrebujejo »dozo« in si mamüa vbrizgajo ali jih pač kako drugače zaužijejo ravno na javno dostopnih toaletnih prostorih. Dokaz je podatek, da naj bi pred časom na enem od takšnih stranišč ravno v Celju našli nezavestnega odvisnika. Sicer pa je bilo javno stranišče na avtobusni postaji, vsaj ob našem obisku, očiščeno m pomito, čeprav napisi na vratih nakazujejo, da je tam včasih prav živahno. Stranišče vas čaka tudi na celjski železniški postaji, kjer boste za odtočenje morah plačati. Vendar so vsa ta javna stranišča (z vsem spoštovanjem do čistilcev, ki seveda niso krivi, da so stranišča takšna kot so) nepriporočljiva osebam, ki dajo kaj na svojo higieno in zdravje. Kljub temu je bilo naše spoznanje ob koncu letanja za celjskimi javnimi školjkami in pisoarji to, da si Celjani vendarle zaslužimo vsaj spodobna stranišča! SMONA ŠOLINIČ 10 CELJE I iP NOn liDNIK Mesto je zakon - mar res? Še vedno ni pravih rezultatov pri prizadevanjih za oživljanje mestnih središč s problemom izumiranja mestnih jeder se srečujejo povsod po svetu, vse od takrat, ko je gradnja velikih nakupovalnih središč na obrobjih prinesla nek nov pojav - ne zgolj potrošništva, prej spremembo življenjskih navad ljudi, ki v velikih šoping centrih preživljajo praktično ves prosti čas. Prednosü teh središč so ogromne - klimatizirana so, imajo ogromna parkirišča, ponujajo dovolj dogodkov in zabave... Odtlej mestna jedra izumirajo. 1\i-di celjsko. Kaj je sploh mogoče storiti, da bi stara mestna jedra spet zaživela? Mestna občina Celje je v zadnjih neka) letih opravila kar dve raziskavi, da bi dobila potrditev tega, kar vemo vsi. Mesto ni več prostor nakupovan|, je predvsem prostor druženj, sprehodov, srečevanj. Ponudba njegovih trgovin in lokalov je skromna, neprilagojena zahtevam časa, vprašljiv je tudi odpiralni čas. A vendar je občina tu s svojo politiko najemnin lokalov nekaj postorila. Najemnine so nižje za tako imenovane deficitarne dejavnosti, za stare obrti in podobno, medtem ko so za finančne in druge institucije višje. "Hidi pri stanovanjski politiki je mogoče zaznati premike. Z začetkom obnove podstrešnih stanovanj želijo v mesto privabiti mlade družine. Toda gre za dolgotrajen proces, ki pravih sadov še ni prinesel. Tudi pri politiki kulturnih prireditev je zaznati težnjo, da bi več dogajanj pripeljali na ulice. Trudijo se tudi v muzejih, galerijah -,-A vendar pravih rezultatov še vedno ni. Več zasebne pobude Direktorica celjskega Zavoda Celeia - ta združui e dve lič nenavaden pogled v starem mestnem jedru. ključni dejavnosti: turizem in kulturo - ki je tudi članica mestne tako imenovane evropske skupine, ki pripravlja med drugimi projekti tudi prijeme za oživljanje mestnega jedra, Milena Ceko Pimgartnik, pravi, da se stanje sicer počasi izboljšuje, je pa res, da je v mestnem jedru življenja manj, kot bi si želeli. «V zavodu in občini se zelo trudimo, da bi jedro bolje 7.iižive!o, Novost je letos razpis za financiranje kulturnih društev, ki pogojuje sofinanciranje delavnosti z vsaj eno predstavitvijo ali prireditvijo na leto na ulicah mesta. Res gre za prireditve za ciljno publiko in ne za masovne prireditve, a vendar je to že nekaj. Predvsem v mestu pogrešam zasebno pobudo,« je povedala. In pri tem opozorila na neprilagodljivost trgovcev in gostincev, ki lokale tudi poleti zapirajo že zgodaj popoldne, medtem ko ljudje začnejo v mesto prihajati šele zvečer. Opozarja še na skromno gostinsko ponudbo in pomanjkanje letnih vrtov, a hkrati pohvali svež Prazna in zapuščena trgovina Železninar. Po njenem zaprtju v mestu ni več mogoče kupiti nHi žeblja niti vijaka. veter, ki ga je na to področje prinesla dejavnost Hotela Evropa. Veliko poživitev dogajanj bi lahko prinesli tudi turisti. Milena Ceko Pungartnik pravi, da je v pripravi projekt turistične destinacije, ki bi lahko »vžgal« v sodobnem trendu turizma, ki je v krajših dopustih in popotovanjih. »S tem bomo vzpostavili blagovno znamko Celjski knezi in prepričani smo, da jo bomo dobro tržili.« Celjski včeraj in jutri v občini veliko stavijo tudi naprojekt Celjski včeraj in jutri, s katerim naj bi povezali staro mestno jedro s Starim gradom. Roman Kramer, ki v občini vodi delo evropske skupine, si največ obeta od celovite obnove Knežjega dvorca. »Obnovljena bosta tudi dvorišče in okolica, kar bo ponudilo kakovosten prireditveni prostor in prostor druženja. Ker bodo v dvorcu tudi pokrajinski muzej in druge dvorane, bomo dobili kvalitetno mestno točko, in ker sta v kleti tudi rimska cesta in ob njej tudi edinstven spomenik - v Evropi sta le dva takšna - lahko s tem v mesto privabimo tudi veliko turistov,« pravi Kramer. In dodaja, da je prav tako pomembno oživljanje gradu, kjer bodo v naslednjih letih vzpostavili primerno infrastnikturo, obe točki pa naj bi povezoval še doživljajski park ob sotočju Savinje in Voglajne. Kramer se sicer strinja, da turizem ni edina pot do oživitve mestnega jedra, »Zelo pomembno je. da Celje postane tudi univerzitetno mesto, saj izkušnje kažejo, da mu študenti dajo povsem svoj utrip.« Četudi drži, da je v mestu živahnega utripa manj, kot bi pričakovali, pa so vendar zaznavni pozitivni premiki. Za enega od njih je poskrbelo društvo Filter oziroma kolektiv Mestnega kina Metropol. Kako jim je to uspelo? »V treh letih smo narediü premik v lastnih glavah, saj smo zadihali z mestnim jedrom. Največji korak pa bomo vsi skupaj naredili takrat, ko bodo občina, zavodi ter posamezniki združili moči, ne glede na skromen proračun, ki ga za to lahko zagotovi občina. Naslednji premik je seveda v glavah meščanov, da se privadijo na dogodke, občasen hrup in ne razmišljajo le o tem, da ob desetih zvečer mesto postane mesto spalnic in televizorjev,« je dejal Borut Kramer, ki vodi in usmerja delo kolektiva, Taksa na parkirišča? Borut Kramer, ki tudi sam živi v mestnem jedru, v šali pravi, da bi morala občina obdavčiti parkirišča velikih nakupovalnih središč. Taksa bi se zbirala v sklad za financiranje dogajanj v mestnem jedru, »To sicer pravno ne zdrži, je pa dobra zamisel, možen vzvod.« Mnogi se pritožujejo nad parkiranjem v mestu, češ da je parkirišč premalo, da so vsa plačljiva in podobno. Borut Kramer pravi drugače: »Parkirišč je dovolj, od garažnih hiš do parkirišč za občino in pri železniški postaji. Celje je.enominutnome-sto<. Ulice od železniške postaje do mestne občine pre- hodiš v največ dveh minutah, enako razdaljo od Savinje do Hotela.Štorman. Parkirišča so bolj izgovor za tiste, ki nimajo pametnejše razlage, zakaj se v mestu nič ne dogaja...« Naj bo tako ali drugače, kolektiv Mestnega kina Me-toropol ima kaj pokazati. Pa pravzaprav zelo veliko niso naredili in vseeno uspeli, V čem je kleč? »Nismo vrhunski gostinci, a pomembno je. da ima prostor, kjer se kar koli dogaja, tudi del gostinske ponudbe. Ne država in ne mesto namreč ne moreta sofinancirati dogajanj, prikazovanja filmov in podobno. Gostinstvo je zato nepogrešljiv vir prihodka. Ustvarili smo primemo atmosfero za določen krog ljudi. Prav tako si veliko obetamo od ukinitve dejavnosti Koloseja. Verjetno bomo na ta račun dobili kakšnega gledalca. Velika želja pa Je, da bi slednjič uredili stalen prostor za letni kino, kjer bi dnevno pripravljali predstave. Prepričan sem, da bi to privabilo Celjane v mesto,« pravi Borut Kramer. Celje, 'r pa ima, značilno za vsakdo, ki ga povprašaš o tej temi, svojo rešitev. Eni bi uvedli brezplačno par-kiranje, drugi službo po-streščkov, ki bi zlasti starejšim in drugim nakupovalcem pomagali pri nošnji nakup-Ijenlh reči do avtomobilov, tretji bi uvedli nlzkocenov-no taksi službo, ki bi namesto neobstoječega javnega prometa spravljala ljudi v mesto in iz njega, četrti... Zamisli kot toče, a rezultatov, žal, premalo. Bržkone ima prav Borut Kramer, ko opoza^a na spremembo miselnosti. Pa ne le pri meščanih. V zavest slehernika bi rali ;epiti staro jedro duša sel, da je ?sta. da je BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATiC Veliki »zrejo« majhne z mestom vsak dan živiio tudi številni obrtniki, trgovci m drugI, ki pogosto upravičeno godfniajo zaradi ma)hne' ga prometa; ki ga ustvarjajo. Ključavničar. Leopold Eter-mek tako pravi, da v celoti podpira-prizadevanja za oživ- : l}anjemestnegajedra.»Mestnojedro-šenaprej umira, manjša se število lokalov, obrtnikov, ponudba se slabša. Občina bi lahko še znižala najemnme za lokale m nam s tem dala dihati.« Steklarka Milena Ogradi prav tako podpira prizadevanja za oživljanje mesta, a opozarja, da bi morala občina več storiti za zadostno število parkirišč. Rešitev bi bil od-..voz napačno parkiranfli: wzil s pajkom. »Promet je v zadnjih štirih letih izredno padel, stranke ki so prihajale iz Celja ali iz okolice, gredo zdaj v velike centre. Včasih so prihajali k nam, ko so že bili v mestu, pa so zavili še na kakšno pnreditev, v galenjo, muzej ... Zdaj je tudi tam obisk manjši.« Čevljar Martin Kumer pa pravi, da so doslej pnstojni naredili premalo. »Predvsem bi morah znižati parkirnine ali vsaj omogočiti do polurno brezplačno, parkiranje za tiste, ki se pripeljejo-te, da bi postorili kakSno malenr kost.« D/^IIUEVEC VEI-EHJE I POLZELA | LJIIIIIIi | 0 11 s petimi icoiiji po domovini Petčlanska družina iz okolice Velenja bo več kot mesec dni jahala okoli Slovenije - Vključuje se več sto drugih konjarjev Slabovidni Srečko Ple-šnik se je danes, skupaj s soprogo, tremi otroki in petimi domačimi konji, odpravil na več kot enomesečno jahanje okoli Slovenije. Če je bilo vse po načrtih so se na pot, na katero so se pripravljali šthi leta, odpravili že ob petih zjutraj. Rana ura jim ne povzroča težav, saj so v zadnjem času pripravljali konje po kondi-cijski plati vsak dan že ob petih zjutraj, marsikdaj pa Se v večernem času. Ljubezen do teh živali premaga vse ovire. »Še noben avtomobil ni tako pomagal človeku kot konj,« je prepričan Srečko Plešnik. »In že karantanski knezi so prisegali med obredom ob konju,« poudarja tesno povezanost naših prednikov s to živaljo. »Zdaj je naš cilj povezati konjenike Slovenije s simboličnim dejanjem.« Srečku PleŠniku iz vasi Pi-rešica pri Velenju (vas marsikdaj zamenjujejo z Veliko Pirešico, ki je prav tako ob glavni cesti proti šaleški prestolnici) se njihovo jahanje okoli Slovenije ne zdi nič posebnega. To je del njegovega močnega značaja, odločnega in trdnega, z nogama na trdnih Üeh. »To je pač moj konjiček in mi smo se odločili za jahanje okoli Slovenije.« V bistvu za množično jahanje, saj bo v več kot mesecu dni sodelovalo od tristo do petsto konjarjev z vseh koncev Slovenije ter iz avstrijske Koroške. Že danes jih bo na prvi cilj v Podpeci na Koroškem spremljalo deset konjarjev, jutri bodo v avstrijski Železni Kapli. Nato se bodo čez tromejo vrnili v Slovenijo, šli čez Vršič v našo Trento, od tam jezdili vse do An- karana, sledili bodo Kočevska, Bela Krajina, Obsote-Ije, Priekija, Slovenske Gorice in Dravograd, od koder se bodo zadnji dan avgusta napotili proti jugu, v domačo Pirešico. Potovalni načrt s številnimi kontaktnimi osebami je izdelan v podrobnostih. Z njim so začeli septembra, ko so v reviji za ljubitelje konj objavili povabilo k sodelovanju. »Načrtovati smo morali, kje bomo spali, kje bomo namestili konje ter kje jih nahranili. Po oglasu v reviji se je javilo tako veliko konjarjev, da vseh niti nismo mo^i vključiti,« je zadovoljen Srečko Plešnik. V nekaterih krajih bodo na dan prihoda Plešnikovih celo posebne piiieditve, na primer lovski večer. Na dan nameravajo prejezditi povprečno po 35 kilometrov. Slabovidni Srečko Plesnik na domači kmetiji, med konji. Danes se je s soprogo, otroki «n petimi konji odpravil na jahanje okoli Slovenije, na katero so se pripravljali štiri leta. »Vsega tega ne delamo zaradi pompa,« pojasnjuje Srečko, katerega predniki so bili daleč nazaj tesno povezani s konji. Na Plešnikovi kmetiji v Pirešici imajo dandanašnji sedem konj. Soprogo Tatjano je s konjeništvom seznanil soprog, njun sin Malic je dresurni jahač za konjeniška kluba Celje in Lipica, hčeri Katja in Sinja jahata rekreativno ter občasno na tekmovanjih. Treba je povedati, da je v širši okolici njihove Pireši-ce precej ljubiteljev konj, Plešnikovi seveda niso edini. Srečko Plešnik je soustanovitelj in predsednik 80-član-skega društva Konjenica Pi- rešica, s svojo spletno stranjo, ki povezuje ljubitelje iz Vinske Gore, Šentilja ter Ponikve pri Žalcu. Njihova najodmevnejša prireditev je nočni blagoslov konj ob kresu, ko konjaki od blizu in daleč prijezdijo z lučkami. Za Srečka Plešnika konje-ništvo v življenju ni na prvem mestu. Dela kot zasebni višji terapevt, ob tem pa je podpredsednik društva fiziotera-pevtov Slovenije ter predsednik njegove celjske regionalne enote. Bil je prvi zasebni fizioterapevt v naši državi in septembra bo minilo 15 let, odkar je bil vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev. »Sem inovativen človek ter sem razvijal lastne rehabilitacijske programe že pred tem. V vlogi zasebnika je to lažje,« pojasnjuje odločitev za zasebništvo. Zanimiv človek je, z zanimivo življenjsko potjo. Normalni vid je izgubil kot triletni deček, ko se je ponesrečil s padcem v gašeno apno, pa tudi pozneje življenje včasih ni skoparüo s svojo temno platjo. Kljub temu je študiral normalno, redno, brez tuje pomoči, po tistem, ko se je po srednji fiziotera-pevtski šoli redno zaposlil za štiri leta. Res, to je človek, ki kipi od energije, ustvarjalnosti, dela. BRANE JERANKO izobraŽevanje in druženje gobarjev Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki šteje 184 članov iz vseh koncev Sa-vmjske doline in je najštevilčnejše v Sloveniji, ima v urah zbralo okrog 60 gobarjev, terih se stmpene gobe ločijo od ki so se podali v bližnje gozdo- užitnih. Srečanje so nadaljevali vein sevmilo s 64 vrstami gob. z gobarskim piknikom, na ka- Pobirali so vse, tudi strupene, terem so uživali ob raznih gob- saj je namensrečanja predvsem jih jedeh. Po besedahpredsed- . „ spoznavanjestrupei^gob.Po- nika društva Francija Uratni- izobraževalno-družabnih tem so jih razstavili pod stro- ka, so s takim načinom izobra- srečanj. kovnim vodstvom mikologa ževanja in druženja zelo zado- Tre^e po vrsti je bUo pri čla- Antona Poljaija iz Maribora, voljni, to pa potrjuje tudi vsa- nu društva Juriju Matjažu na Ta je v predavanju opozoril koletna številna udeležba. Polzeli, kjer se je v jutranjih predvsem na značilnosti, poka- TT Pričenja se teden spiavarjev v Ljubnem ob Savinji se bo v petek pričel tradicionalni Hosarski bal, ki bo že 47. leto zapored. Priieditev bo trajala do vključno prvega konca tedna v aA^ustu. Vsako leto želijo s prireditvijo obuditi čase splavarstva ali flosarstva, ki je bilo v delu gornje Savinjske doline razvito predvsem v obdobju med obema vojnama. Dogajanje se bo pričelo s petkovo zabavo Flosfest ob 20. uri. Nastopile bodo skupine Leaf Fat, Red five point star, novo zgoščenko bo predstavila skupina Dryfish, nastopili pa bodo tudi še neuveljavljeni ICU. Sobota bo namenjena slovesnosti ob prenovi tamkajšnje cerkve sv. Elizabete Ogrske. Letos namreč praznujemo SOO-letnico rojstva sv. Elizabete Ogrske, zavetiiice vdov, sirot, beračev ter pekov in äp-karic. Ob 15. uri bo maša, na kateri bo celjski škof dr. Anton Stres cerkev posvetil. Za to priložnost so zunanjost žup- nijske cerkve popolnoma prenovili pod strokovnim vodstvom celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Sredstva za prenovo smo pridobili od ministrstva za kulturo, občine Ljubno, donatorjev in žup-Ijanov,« je pojasnil župnik župnije Ljubno ob Savinji Mar-tm Pušenjak. V nedeljo zaradi bolezni ne bo območnega srečanja ljudskih pevcev in godcev Pod to goro zeleno. »Letošnji Flosarski bal se od prejšnjih razlikuje ravno po tem, da bo poudarek na kuli-nariki tukajšnjega območja. S tem namenom smo posneli kratek film, ki si ga bo mogoče ogledati na prireditvi, prikazuj epa setev in žetev ter ves postopek okrog pridelave in izdelave kruha,« je povedala Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja. Prav tako bodo predstavili pripravo ajdne-ka, potice z orehi in medom. Glavni del prireditve bo 4. in 5. avgusta, ko bosta etno-grafeka povorka skozi Ljubno ter flosarski krst v Vrbju, kjer prekrstijo »zelence« v novope-čene flosarje. V program so vključene tudi različne športne prireditve, ki bodo trajale od 1. do 4. avgusta. Al 12 LAŠKO I DOBJE m NOVI liim Zaenkrat le en podžupan Zatem ko je šentjurska opozicijska koalicija strank SDS, SMS in SLS na junijski seji občinsiiega sveta napovedala obstnikcijo naslednjih sej v primeru, da župan ne imenuje podžupanov, je mag. Štefan Tisel izbral prvega podžupana. Pri tem vsaj eno mesto še ostaja odprto. Prvi podžupan je v skladu s pričakovanji postal Jože Korže iz SDS-a, stranke, ki je v tem mandatu najmočneje zastopana v občinskem svetu. Korže je takšno odločitev pričakoval, poleg tega pa je funkcijo neprofesionalnega podžupana opravljal že v prejš-njem mandatu, prav tako pod županom Tislom. Slednji glede imenovanja še enega podžupana zaenkrat daje zgolj diplomatski odgovor. »Zagotovo bo občina dobila še enega podžupana, predvidoma iz stranke LDS.« V tem primeru je skoraj zagotovo, da bo imenovan svetnik Jože Artnak, ki je funkcijo podžupana prav tako že opravljal. »To bi bila ekipa, ki je že prej konstruktivno sodelovala. Ni pa rečeno, da bo to zadnje imenovanje, lahko da bo še kakšno ali pa novi pooblaščenci, tudi iz drugih strank, ki želijo sodelovati. Do zdaj je od sedmih kar šest strank, zastopanih v občin- skem svetu, izrazilo željo po sodelovanju,« previdno komentira Tisel. Ob tem zavrača ugibanja o novih koalicijah, ki bi spremenile razmerja moči v svetu. »Ves čas nam podtikajo razne koahcije, majhne, velike, županove... Poudarjam, da sam vedno govorim o strankah oziroma svetnikih, ki so zastopani s strani razUčnih strank in so pripravljeni sodelovati v dobro občine. Do zdaj nam je kljub vsemu uspelo začeli oziroma izpeljati načrtovane projekte, ki so jih süranke zapisale v svojih predvolilnih programih,« dodaja Tisel. POLONA MASTNAK Pokaži, kaj znaš v Dobju Kulturno društvo Dobje tudi letos pripravlja prireditev z bogato tradicijo, ki je bila v preteklosti že odskočna deska različnih priznanih glasbenikov. Pokaži, kaj znaš bo tokrat že 35. leto zapored. V nedeljo bodo možnost predstavitve na odru ponovno dobili števihii posamezniki in skupine. Njihove nastope bodo ocenjevali člani strokovne komisije in občinstvo. Ob 15. uri so obiskovalci vabljeni na prizorišče v center Dobja. Prireditev bo pod šotorom, nastopom pa bodo sledili vaška veselica, koncert ansambla Mikola ter srečolov, PM Franci Mule), v družbi z Nevenko Fantinatto, je bil brez dvoma najbolj pristojen za oceno likovnih del, ki so nastala na njegovi domačiji. Likovna dela v spomin na Ireno Mulej Člani Likovne sekcije Laško so v začetku maja pripravili ex-tempore na Muleje- vi domačiji v Mali Brezi, ki ga je vodila akademska slikarka Ivana Andrič - To-dič. Za ta korak so se odločali kar nekaj časa in nato končno lepoto domačije s pomočjo pisanih barv na paleti uspeli preliti na papir in platno, s čimer so se spomnili tudi preminule učiteljice, ravnateljice in vsestranske kulturne ustvarjalke v občini Laško Irene Mulej. Nedavno so dela, ustvarjena na tej koloniji, postavili na o^ed tudi v osnovni šoli v Šentrupertu. Kot je ob odprtju dejala predsednica laških likovnikov Nevenka Fantinatto, se bogato delo Irene Mulej odraža tu- di v likovnih delih skozi pestrost barv, ki jih je prispevalo kar enajst likovnikov, članov omenjene likovne sekcije. Razstava je po naključju sovpadla tudi s 40-letnico začet^ službene poti Mulejeve, ki jo je začela v Šentrupertu in si tam kasneje ustvarila tudi družino. Učenci tamkajšnje šole so zato skupaj z učitelji ob tej priložnosti pripraviU tudi bogat kuhumi program, na katerem so bili poleg svojcev, prijateljev, nekaterih likovnikov, učencev ter vodstva šole tudi učenci in učiteljici iz Osnovne šole Pro-seniško, ki so ravno zaradi likovnega izražanja s šolo iz Šentruperta spletli prijateljske stike. MM Vsak je želel pogledativnebo Zvezdnato nebo nad Prevorjem Sobotna noč je postregla z jasnim nebom, kar je še kako prav prišlo Kulturnemu draštvu Prevorje in Astronomskemu društvu Kosci. Skupaj so pripravili peto zaporedno astronomsko noč na Prevorju in bili tudi tokrat zadovoljni z obiskom. Za strokovni del je poskrbelo astronomsko dmštvo s predsednico Marico Kamplet na čelu, ki je k sodelovanju povabila predavatelja Ludvik Jevšenaka, Njegovega predavanja ob 15-letni- ci Hubbiovega teleskopa v podružnični osnovni šoli na Prevorju se je udeležilo več kot sto obiskovalcev. Še večje zanimanje pa je vladalo za pogled v nebo s teleskopi na šolskem dvorišču. Zvezdogledi so dolgo čakalno vrsto naredili tudi pred kupolo observatorija na šolski strehi. Organizatorji so bili izjemno zadovoljni s številom obiskovalcev, v zvezde jih je gledalo okoli dvesto, prišli pa so iz različnih koncev Slovenije. Pred teleskopi so se vrstili kar do ene ure zjutraj. Kosd obljubljajo nova srečanja na Prevorju, tudi sicer pa se lahko pohvalijo s pestrim dogajanjem. V marcu so letos opazovali lunin mrk ter uspešno fotografirali vse faze mrka. V okviru dnevov evropske kulturne dediščine bodo letos v septembru organizirali prireditev z naslovom Znameniti Slovenci in Luna, v oktobru pa bodo ponovno odprli vrata astronomske opazovalnice na Prevorju in obiskovalcem ponudili opazo: vanje jesenskega neba. PM Bazenjenje študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ) je minuli konec tedna na šentjurskem bazenu organiziral Bazenjenje. Šentjurski bazen je ob 10. uri brezplačno odprl vrata letošnjega Bazenjenja, pri čemer je ŠKMŠ za obiskovalce pripravil tudi ustvarjalne delavnice in poslikavo teles. Po- poldne so bile ob in v bazenu igre, v katerih sta se pomerili šentjurska in šmarska ekipa, rezultat pa j e bil neodločen. Pogumni mladci so se lahko preizkusüi tudi v dr-čanju. Za lačne so pripravili vegetarijanski golaž, žejo pa so zbrani gasili s pisanimi koktajli. Po šmarsko-šentjur-skem obračunu so zbrani te- lesa razgibali z vodno aerobiko in si ogledali ognjeno predstavo. Letošnje Bazenjenje je pomagal organizirati tudi Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, ki je študentom iz Šmarja omogočil brezplačen prevoz, v Šentjurju pa so izvedli tudi turnir v košarki. Šentjurska ekipa, ki se je v raznih igrah pomerila s šmarsko. lOVITIIIII ROGAŠKA s. 13 But se rad vrača v Slatino Pred dnevi so v Rogaški Slatini naziv častnega občana podelili mag. Franci-ju Butu, ki se ga javnost spominja kot ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v leüh 2000 do 2004. Naziv je prej el, ker je s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pripomogel k širši prepoznavnosti občine ter si prizadeval za realizacijo nekaterih skupnih projektov. Z delovanjem v vrhu slovenske politike pa vpliva na vseslovenski razvoj, ki ga, kot so zapisali v obrazložitvi k podelitvi naziva, čutijo tudi v Rogaški Slatini. Časa ministrovanja se But spominja pozitivno in s prijetnimi občutki. »Subvencije, ki jih danes prejema okoli 70.000 slovenskih družin, so tudi rezultat našega dela takrat,« je povedal. Od januarja je veleposlanik na Češkem in delo veleposlanika se mu zdi zelo zanimivo. »Pomagamo slovenskim podjetjem, ki jih je na češkem trgu zelo veliko in so zelo uspešna. Vzpostavljamo politične kontakte med državama, ki so odlični, veliko pa se ukvarjamo s kulturnim sodelovanjem, saj ogromno slovenskih študentov v Pragi študira arhi- FrancButsiželiše kaj k Rogaško Slatino. tekturo, umetnost, film in gradbeništvo.« Dejal je, da bodo prihodnje leto na Češkem predsedovali svetu Evropske unije, kot veleposlanik bo takrat koordiniral delo veleposlanikov EU, leta 2009 pa bo Češka predsedovala EU in takrat bodo na slovenskem veleposlaništvu pomagah Slovencem, vsem ministrom, predsedniku vlade in številnim delegacijam, ki bodo prišle na Češko, But je dejal, da je prejetega naziva zelo vesel. Pomeni mu priznanje za veliko let skupnega sodelovanja, nenazadnje pa tudi obveznost na- daljnje promocije kraja, ki ga bo predstavljal s častjo in dostojanstvom. »Upam, da še nisem tako zelo star, da ne bi tudi v prihodnosti še kaj koristnega postoril za Rogaško Slatino,« je dejal. But je povedal, da se v Rogaško Slatino zelo rad vrača, saj ima tu veliko sorodnikov ter prijateljev, v Kostriv-nid in Slatini je obiskoval tudi osnovno šolo. Obiske izkoristi za kopanje in kolesarjenje, v Rogaški Slatini pa ima tudi hišo. »Morda se na starost sem tudi vrnem, če ne že prej,« je dodal. TINA VENGUST Kmalu razpis za Po razpisu ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje šolskih investicij, na katerega so v Šmarju pri Jelšah čakaU sedem let, je občina prijavUa dve naložbi. To sta prenova in dograditev centralne osnovne šole in glasbene šoJe ter dograditev šentviške telovadnice, v razvojnih programih pa je še nekaj pomembnih novosti. Po projektu za šmarsko osnovno in glasbeno šolo je predvidena ureditev petsto kvadratnih metrov novih ter obnovljenih površin, za kar potrebujejo v celoti dobrih šeststo tisoč evrov. Občinski svet je tako na zadnji seji sprejel več sprememb in dopolnitev načrta razvojnih programov od letos do leta 2010. Nov program je tudi omenjena dograditev telovadnice podružnične šole v Šentvidu pri G rob einem, za kar občina gradbeno dovoljenje že ima. Telovadnica bi merila 370 kvadratnih metrov ter stala pol milijona evrov. V načrtu razvojnih programov so svetniki na zadnji seji spremenili finančno konstrukcijo in dinamiko financiranja za gradnjo nove navezovahie ceste proti Jelšingradu, kjer nameravajo rešiti problem nezavarovanega železniškega prehoda. Tam dela, zaradi dodatne hidrološke presoje trenutno niso mogoča, zato bo občina pohitela z gradnjo težko pričakovanega pločnika v Crličah pri Mestinju, za katerega bo občina kmalu objavila razpis za izvajalca. Tamkajšnje krajane potrpljenje že Po teh načrtih bodo letos začeli urejati tudi ulico v Za-drže in nadaljevali prihodnje leto, Tam je namreč prišlo med temeljenjem novega trgovskega središča do zdrsa Zemljine, zaradi česar bo občina s svojim delom urejanja ulice pohitela ter ga opravila obenem z omenjeno sanacijo. BRANE JERANKO z občinskih svetov Zelena luč za mrežni Inkubator ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so se odločili za nakup poslovnih prostorov podjetja Rultex v Rogaški Slatini, kjer naj bi svoje prostore dobil mrežni podjetniški inkubator. Gre za enega večjih projektov na področju pospeševanja zaposlovanja in pomoči malemu gospodarstvu v regiji. Podjetniški inkubator bo zajemal Kozjansko in Obsotelje, od-prh pa naj bi ga čez dve leti, kot pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič; »Ne delamo si iluzij, da bi lahko tako napolnili vse prostore, vendar pa z ustreznim upravljavcem menimo, da bi to lahko bE velik prispevek k širitvi zaposlovanja in podjetništva v občini.« Občina bo za prostore plačala dobrih 417 tisoč evrov. To bo le ena od lokacij mrežnega podjetniškega inkubatorja. Drugo stavbo načrtujejo v Šentjurju. Celotna naložba v mrežni podjetniški inkubator je ocenjena na več kot milijon evrov. Občina Rogaška Slatina, ki bo vodila izvedbo projekta, pa se bo potegovala za dobrih 780 tisoč evrov sredstev Montova uprava spomenik v Kozjem je občina za kulturni spomenik razglasila dvorec v starem trškem jedru, ki je po mnenju strokovnjakov odličen primer neoharočnega klasicizma. Z njim imajo na Kozjanskem pomembne načrte. Stavba je bila dolgo v lasti tovarne Konfekcija Mont, ki je imela v njej upravne prostore ter del proizvodnje, vendar je morala v stečaj. V imenitni stavbi, ki je postala last ministrstva za okolje in prostor, ostaja v eni etaži zasebna šivai- GARANT d.d Polzela Nr prodajalna Polzela niča z nekdanjimi Montovimi šiviljami. V javnem zavodu Kozjanski park načrtujejo, da bodo v prihodnosti uredili v dvorcu Kozje svoje upravljavsko, kulturno izobraževalno ter promocijsko središče. S tem ko je dvorec postal uradni kulturni spomenik, bo javni zavod lahko kandidiral na javnem razpisu za obnovo tistih spomenikov - nepremičnin, ki jih bo v letih 2008-2009 sofinancirala država. BJ POLZELA Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA POLETNA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! ;t nd 8, do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Delovni čas pt Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www,garant,si POHIŠTVO GAR,4N r - POHIŠ I VO ZA VAŠ DOM! iflfww.novitednik.coiii 14 nwww I w.Kwmwl NOVI TUNIK Vode dovolj, a ne za domačine »Lani so jo obliubili, če je še letos ne bo, bomo prihodnje leto prisiljeni nekaj narediti,« so odločeni krajani Frankolovega. Natančneje, gre za okoli tretjino krajanov, ki vode, kljub temu, da jo je dovolj, saj odteka v druge kraje občine in izven, še vedno niso dobili. »Skupaj z dvema sosedoma imamo lastno zajetje, ki mu večkrat znianjka vode, sploh pa v takšnem obdobju, kot smo mu priča v teh dneh,« razlaga Albina Loč-nikar iz Stražic, zaselka, mimo katerega je speljan javni vodovod do Novak. »Trenutno nam na vsakih pet dni gasilci - vsa čast jim - pripeljejo po pet kubikov vode, poleg tega imamo rezervoar na tako odmaknjeni in strmi lokaciji, da morajo zraven pri- peljati prav vse cevi, kolikor jih premorejo.« Vsak čas bo zmanjkalo vode tudi sosedoma, Vidi in Jožetu Oberčkal. »Po petnajstih letih je zdaj drugič, da nam peša voda iz zajetja,« pripoveduje Jože. »Ko sva z ženo prišla sem, sva si morala narediti lastno za-. jetje, saj so tri družine zase že takrat imele premalo vode. Mislila sva si, saj sva vendar v urbanem okolju, saj ne more biti več dolgo, pa bova dobila javni vodovod. Saj letos bo, kajne?« Pogled proti predsedniku in podpredsedniku krajevne skupnosti je povedal dovolj - vode še tudi letos ne bo. »V naši krajevni skupnosti je med petsto gospodinjstvi 141 še vedno brez javne pitne vode. Človek bi še razumel, če vode v kraju ne bi bilo, tako pa ogromne cevi vodijo v Težava, ki nejevolji krajane, je še drugje - ko so leta 2001 obsttgeči vodovod kraja predali v upravljanje javnemu podjetju Vodovod - kanalizacija, je večina ljudi plačala še prispevek v višini takratnih 80 tisoč tolarjev za obnovo dotrajanega vodovoda (na nekaterih delih so cevi še vedno salonitne). Ker vsi niso plačali, želijo plačniki denar nazaj. To pa je že nova težava. Podpisane pogodbe, po katerih so plačevali prispevek in v katerih je bilo zagotovljeno, da bodo v petih letih težave z vodo rešene, niso veljavne. »Ker so to bile neke >kvazi< pogodbe, so zdaj tudi neizterljive,« pravi Horvat. Lastniki lastnih vodnih virov znajo »šparati« z vodo, pa vendar jo kljub shromni porabi, sploh na večjih kmetijah, hitro zmanjka. Gasilci so samo v zadnjih dneh opravili okoli 140 prevozov vede. Celje ... To sewda ne pomeni, da jim ne privoščimo vode, jezni smo zato, ker je bil sklenjen dogovor, da jo bomo lani, ko je voda mimo na-seljaStražicešlavNovake (torej v krajevno skupnost Nova Cerkev), dobili tudi mi,« razlaga predsednik krajevne skupnosti Fraiikolovo Dušan Horvat, »nato ^ so na dogovor kar pozabili.« Najbolj kritični zaselki, v katerih najhitreje zmanjka vode, so od Lin-deka do Rov, »zagate z vodo so rešeni le krajani Crešnjic in Podgoija,« razlaga podpredsednik krajevne skupnosti Martin Kračun, »saj se je tukaj vendarle spoštoval dogovor In sicer, ko so vodo mimo kraja peljali v Male Dole, so na javni vodovod priklopih tudi njih.« Od junija do včeraj so fran-kolovski gasild opravüi že 139 prevozov pime vode (dodati veija, da en prevoz vode stane dobrih 35 evrov). Okoli sto cistern vode so peljali v rezer- voar na Lipo, ki je v upravljanju podjefla Vodovod - kanalizacija. Ostale prevoze so težko dočakali krajani, ki imajo svoje skromne vire pitne vode. »Veste kakšen je občutek, ko prideš domov, pa m vode ... Da niti ne omenim neprijetnosti na stranišču. Kot bi se preselil kakšnih sto let nazaj. Pa takrat so vsaj imeli kam iti po vodo, danes pa še to ne moremo,« je dodala Ločnikarje-va. ROZMARI PETEK Srečanje slovenskih šoferjev v nedeljo bo na Rogli 15. srečanje ZŠAM Slovenije. Na tradicionalno srečanje, ki se bo začelo ob 10. uri, vabijo šoferje, avtomehanike ter ostale udeležence v prometu. Prireditev z bogatim programom pripravljata ZŠAM Zreče in Unior oziroma KTC Rogla. MBP Vroč dan brez vozička v petek je na konjiškem bazenu Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske pripravilo že četrti dan brez vozička. Namenjen je bil predvsem mladim in novim članom društva, ki so jim pokazali, da je lahko življenje zanimivo tudi z vozičkom in da gre celo brez njep. Zaradi vročine letos za razliko od lani niso pripravili ne helikopterskih prevozov niti poletov z balonom, zato pa se je potaplianie v bazenu še toliko boli prileglo. Zaradi ohladitve in zato, ker omogoča gibanje brez vozička, be neizkušenim so ga predstavili potapljači invalidi. Mladi so z zanimanjem preizkusili tudi različne športne vozičke. MBP ZDRAVA OSVEŽITEV - na kolesu vedno s si S kolesom iz Aije vasi v Logarsko dolino!! Brez skrbi, z napitkom Sivrr je to mogoče. ye Mlakama Celaia. Stan je v At)i vasi in cilj v prelepi zaleri Logarski do :ama je 65 km, ki vodijo skozi čudovRo pokrajino Savinjske doline. ie zmorete in na) vam bodo v spodbudo utrinki iz letošnjega maratona, k sirotkin napitek sivn le bogat z kamini, minerali... in nemogoče spreminja v mogoče. le nov cilj in «line, W ga li. sejeodviial Prihodnje ieto se bo Marko peUal v Logarsko dolino s Hondo OVIC, Jaz pa z napitkom SIVIT. ^ nlbO Mercator bank.ci|. I AVTOCEUE , a [etöll' ^ tis Kana 9 ^triglav siorest »MTC www.mlekarna-celeia.si Vrhunski džez na Rimski cesti v kleti Knežjega dvorca, na Rimski cesti, je v ponedeljek peščica Celjanov doživela morda enega najlepših džezovskih koncertov v mestu doslej. Zanj je poskrbela odlična pevka Gwen Hughes s peterico odličnih glasbenikov iz Slovenije, Ita-Üje in s Hrvaške. Gwen Hughes Gwen Hiighes je tudi v Celju dokazala, da ni bila zaman že dvakrat nominirana za grammyja in zakaj je dvakrat prejela nagrado pammy merit. A ne le to - dokazala je svojo popolno profesionalnost, saj je v skoraj dveuinem nastopu dala od sebe vse, četudi )o je prišlo gledati in poslušati le slabih 50 gledalcev. In ti so imeli kaj slišati. Mogočen vokal drobne, navidezno krhke belke iz Atlante v ameriški zvezni državi Georgii, odličen spremljevalni bend, ravno pravo mešanico lastnih skladb in priredb. In glasba sama? Zelo posrečena mešanica mainstream džeza, občasno s primesmi la-tina, drugič spet povsem svobodnega free džeza. Ko poslušaš njene izvirne skladbe ali skoraj do nerazpoznavnosti obdelane uspešnice drugih, se nenehno sprašuješ, od kod jemlje vse vokalne lege, ki jih odpoje od globokega alta do soprana. Vmes pa, tradicionalno bosonoga, še vidno uživa v improvizacijah spremljevalne skupine. In kako je bilo peti na rimski cesti, se je to že kdaj zgodUo? »Ne, nikoli, nikoE in najbrž se nikoli več ne bo. Je pa občutek, ko poješ džez v prostora iz Kristusovih časov prav nenavaden. Zdi se mi vse hkrati - prav in narobe ... Sicer pa je bil čas Rimljanov zelo razbiuljiv in prav tak je džez.« Večer vrhunskega džeza je, žal, izzvenel bolj vprazno - a to je za Celje že kar nekako tipično. Tisti, ki so bili tam, so uživali in izsilili tudi lep dodatek, oni, ki jih ni bilo in ki najbolj nergajo, zakaj se v Celju dogaja tako malo, si lahko za uho zapišejo, da so zamudili nekaj lepega in velikega. Prav jim bodi. BRST Jararaja in Rafael Samec za zaključek v soboto bo v Žički kartuziji zaključni koncert letošnjih Poletnih glasbenih večerov. Nastopila bo skupina Jararaja. Pred njenim nastopom bodo odprli razstavo umetnin iz voska mnetnika Rafaela Samca, ki bo ob zaključku koncerta pripravil še svetlobno inštalacijo Danes in nikoli več. navdušili Vita Mavrič, Jurij Hladnik & Kvartet Akord na prvem večeru ter Perpetuum Ta 77.1 i p pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčarja na dragem, Organizatorji so prepričani, da bo tako tudi s skupino Jararaja z gosti, saj je štiričlanska zasedba v sestavi harmonilcc, klarineta, Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice je tudi letos v Žičko kartuzijo spet privabil vrhunske izvajalce. Obiskovalce pete sezone so kontrabasa in violine vešča tudi v petju, pa naj gre za svetovne viže v džezovski, klez-mer, balkanski, tango ali ro-kenrol različici, ali pa slovensko ljudsko glasbo. V Žički kartuziji bodo nastopih skupaj z bobnarjem Serge-jem Randjelovičem - Runjo-tom in kitaristom Robijem Piklom. Koncert se bo začel ob 20.30 v Žički kartuziji, v primera slabega vremena pa ob 21. uri v konjiškem Kulturnem domu. MBP Od slik do lutk v okviru prirei v Poletja v Celju, knežjem mestu se 87 min,, (Simpsons-The Ražija: David Silverman Igrajo: Dan Ca ste II an eta, Julie Kavner, Nancy Cartwrlght, Year-dley Smith, Hank Azaria, Harrv Shearer že If Planetu Tuš! bo do torka odvilo kar nekaj zanimivih prireditev. 2e nocoj ob 20. uri odpirajo v Likovnem salonu Celje razstavo Odprti termin, na kateri bodo razstaviti dela, ki so jih prejeti na osnovi javno objavljenega razpisa. Izbrali so projekt Mariborčanke Nike Autor, ki je študirala tikovno pedagogiko v Maribora in slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Finskem in na Poljskem. Ukvarja se s fotografijo, grafiko, videom in slikanjem. Na razpis se je prijavila s projektom sestavljenim iz treh-tematskih sklopov - serije fotografij z naslovom End of the City, serije slik, foto^afij in dokumentacij Asad is going home, tretji element postavitve pa je večmedijska ambientalna postavitev Niro, ki je nastala v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Luko Prinčičem. Na otvoritvi bo z zvočno tiitervencijo nastopü skladatelj in zvočni umetnik Miha Ciglar iz Maribora. Bolj bučno bo v atriju Celjskega mladinskega centra, kjer pripravljajo ob 2L30 uri koncert zasedbe Ego Malfunction. Sobotno dopoldne bo z lutkovno predstavo Rdeča kapica v izvedbi Lutkovnega gledatišča Kranj spet namenjeno mladim. Predstava bo ob 10. uri v Hermanovem brlogu. Nočne ptice pa si bodo lahko bo 22. uri pri Vodnem stolpu ogledale film Stari (Oldboy). BS Heda Vidmar Šalamon Arpad Šalamon Lani zlata paleta, letos razstava Na lanski mednarodni likovni koloniji v Brčkem, ki povezuje slikarje držav ob reki Savi, sta gostitelje navdušila ugledna konjiška Ukovnika Heda Vidmar Šalamon in Arpad Šalamon. Hedo so nagradili z najvišjim priznanjem, zlato paleto, oba pa so povabili, da letos razstavljata v Umetnostni galeriji v Brčkem. Umetnika sta na dvotedenski razstavi v BiH predstavila preko 60 svojih del, ki so jih organizatorji pospremili na pot s predstavhvenim katalogom v nakladi tisoč izvodov. V njem so poleg njunih del predstaviti tudi oba umetnika. Petar Kneževič je Hedo Vidmar Šalamon označil kot enkratno damo s široko kultmo in vetikim sti-karskim talentom. »Bila je du ša in ljubljenka 7. Mednarod nega likovnega simpozija Sa va 2006. Disciplinirana, kreno dražabna, vedno smejana, pripravljena na sodelovanje in na nesebično pomoč drugim umetnikom,« lahko med dragim prebere- Prav tako jih je navdušil likovni ped^og, slikar in grafik Arpad Šalamon, prejemnik številnih uglednih titov-nih priznanj in nagrad ne le v domovini, temveč tudi v svetu. »Kljub temu je ostal preprost človek,« je zapisal Kneževič in njegovo lansko sodelovanje na likovni koloniji ocenil kot najbolj ustvarjalno med vsemi udeleženci, »Poleg tega je našel čas za nevsiljivo druženje, pogovor, pesem ob spremljavi kitare in za šalo ter tako prispeval, da je bilo vzdušje med udeleženci resnično na visoki rav- Vsaj tako kot človeka sta umetnika iz Slovenskih Konjic navdušila s svojimi deli. To je razvidno iz predstavitvenega kataloga, potrdilo pa se je tudi ob njuni letošnji razstavi v Umetnostni galeriji Brčko. MBP Uspeli poletni večeri v Žalcu V atriju Savtnove hiše v Žalcu je bil minuli petek zadnji od šestih poletnih večerov. Na njem se je številnemu občinstvu predstavila glasbena skupina Altheia iz Žalca, katere avtorska akustična glasba temelji na poeziji Danija Bedrača, Vena Dolenca in Kajetana Koviča in na svojevrsten način nadaljuje in nadgrajuje bogato tradicijo žalske akustične ^sbe iz začetka osemdesetih let prejš- njega stoletja, V skupini prepevata odlična solistka Simona Kropeč in Sine M. Videčnik ob spremljavi kitar. Kot kitarist se je z izvirnim načinom igranja pridružil tudi avtor ^s-be in aranžmajev Dani Bedrač, za odtičen zvok pa je skrbel mojster Robi Leban. Kot solista sta s skupino nastoptia tudi Lucija Lavbič na klasični kitari in Erin Karlovič na čelu. TT 16 REPUPIAŽA lOVil.,, ■■■... "V •■■■■.■:■- lil fiiiii pijPoftiftžA 17 Dajmo, Melita! Edina ženska v slovenski ekipi za nogometno prvenstvo brezdomcev Od 29. julija do 4. avgusta bo na Danskem nogometno prvenstvo brezdomcev, na katerem bo sodelovala tudi ekipa iz Slovenije. Prvenstva se bo udeležila osemčlanska ekipa, ki jo je po večmesečnih kvalifikacijah izbral Aleš Čeh. V njej bosta tudi dva celjska predstavnika, Ivan Oj-stršek in Melita Kveder. Slednja trenutno živi v celjskem materinskem domu in je edina ženska predstavnica v ekipi brezdomcev. 31-letnica se je zaradi nasilja v družini zatekla v materinski dom, kjer že od novembra živi z mlajšim sinom, ki je star devet let, in 2-letno hčerko. Njen starejši sin se je odločil, da bo raje živel pri očetu. Ponosna na otroke Dan v materinskem domu poteka po ustaljenem urniku. Zjutraj Melita najprej odpelje svoja otroka v Šolo in vrtec. Nato se vrne v dom, kjer se vse stanovalke zberejo in pogovorijo o svojih težavah ter si pomagajo, kadar je katera v stiski. Popoldne skuha kosilo in pomaga otrokoma pri domačih nalogah. Pri življenju v domu jo moti le pomanjkanje prostora, saj z otrokoma spi na dveh posteljah v majhni sobici, medtem ko vse ostale prostore uporabljajo skupaj z ostalimi stanovalkami. Razen pro- storske stiske je Melita z življenjem v domu zadovoljna: »Šefice v domu so najboljše,« je povedala, »tudi druge stanovalke so super dekleta in se zelo dobro razumemo.« Hkrati je Melita zelo ponosna na svoje otroke. Oba sinova igrata nogomet in sodelujeta v gasilskih društvih, pri čemer bo hčerko naslednje leto vpisala k plesnim vajam. Pove še, da se mlajši sin uči tudi igrati kitaro. 11-letni starejši sin, ki živi pri očetu, jo obišče vsakih 14 dni in gazelo pogreša. Upa, da se bo vrnil k njej, ko bo imela lastno stanovanje. Pravi, dane potrebuje veliko prostora, dovolj je dvosobno stanovanje. Načrtuje tudi, da bo za otroke kupila kakšno žival, verjetno zlato ribico, medtem ko si mlajši sin želi tudi hrčka. Melita pravi, da še nikoli v življenju ni živela popolnoma sama, brez partnerja, zato se novega stanovanja Še toliko bolj veseli. Upa, da ji bo sodelovanje na nogometnem prvenstvu pomagalo tudi pri tem. Ko se bo vrnila z nogometnega prvenstva na Danskem, si želi najti tudi zaposlitev. Zeli službo, kjer bo lahko delala le dopoldne, da bo lahko popoldne skrbela za otroke. Pogosto obišče tudi svoja starša. Tja pelje tudi svoje otroke, da nekoliko spoznajo podeželsko življenje. »Svojima staršema sem zelo hvaležna, ker mi veliko po- magata,« pravi, >>če ne bi bilo njiju, ne bi mogla oditi na Dansko, saj bodo moji otroci ta čas pri njiju.« '"ekTp^ " V osnovni šoli je trenirala rokomet, medtem ko se je z nogometom prvič srečala, ko je bila pred sedmimi leti na Korošici, kjer se je za zabavo udeležila tekme. Za nogometno prvenstvo brezdomcev je prvič slišala od direktorice zavoda Socio Suzi Kvas in se odločUa, da se prijavi. »Sploh nisem pričakovala, da bom izbrana v Z ene od kvalifikacijskih tekem v Celju, kjer so v reprezentanco izbrali dva Celjana. ekipo,« je povedala, »sicer je poleg mene tekmovala še ena ženska, vendar sem bila od deklet izbrana le jaz. Sploh ne znam opisati svojih občutkov, ko sem izvedela, da sem izbrana. Bilo je fenomenalno.« Čeprav je Melita edina ženska v eki-e počuti slabše iradi tega i od soigralce sem edina ženska v ekipi, se počutim božansko,« je navdušena, »tudi odnos soigralcev je super.« Fantje iz ekipe so ji pomagali že od začetka kvalifikacij, tudi ko se je morala naučiti še vseh nogometnih pravil in kako pra-vihio brcniti žogo. Melita se nä nogomemo tekmovanje pripravlja vsak dan: »Vsak večer tečem, ker moram imeti dovolj kondicije za prvenstvo, saj mislim, da je kondicijska pripravljenost šibka točka naše ekipe.« Do prvenstva se bodo vsi člani ekipe pripravljaU tudi z več tekmami in odšU na desetdnevne priprave na Roglo. Tudi po prvenstvu se Melita še želi ukvarjati z nogometom. Pričakuje, da se bo njena ekipa na nogometnem prvenstvu dobro uvrstüa, predvsem sta ji pri tem pomembna druženje z novimi ljudmi in za- bava: »Pustila se bom prese-netiü,« pravi, »sicer pa je važno sodelovati in ne zmaga- V pričakovanju prvenstva Melito pri sodelovanju moti le to, da zaradi imena nogomemo prvenstvo brezdomcev mečejo vse tekmovalce v isti koš. »Jaz nisem brez-domka, ampak živim v materinskem domu,« pravi, »v dom nisem prišla prostovoljno, ampak zaradi nasilnega partner a, ki nas je z otroki postavi na cesto. Želim si, da bi v medijih to upoštevali.« Pravi, da ostah igralci sicer živijo v zavetiščih za brezdomce, vendar zaradi tega niso nič slabši ljudje. Vsakega je tja pripeljalo življenje, vendar so zaradi tega postali še boljši. TXidi na medijsko prepoznavnost se še ni privadila; »Zdaj se včasih celo bojim iti v trgovino, ker me vedno kdo prepozna. Za avtogram me sicer ni prosil še nihče, so pa büe učiteljice v šoU, kamor hodi moj sin, navdušene nad mano in so me spodbujale, naj pokažem, da smo tudi ženske nekaj vredne in se lahko uveljavimo.« Reprezentanca je na Dansko odpotovala danes opoldne. Jutri bo žreb, tekmovalni del pa se bo začel v nedeljo. Slovenska reprezentanca bo igrala najmanj 23 tekem. Nova izkušnja je bila zanjo tudi tiskovna konferenca v Ljubljani, kjer so objavih, kdo se je uvrstil v slovensko ekipo. Tja se je pripeljala s soigralcem iz Celja Ivanom Ojstrškom. »Na konferenci sem se počutila zelo nenavadno, saj se mi je prvič v življenju zgodilo, da so bili vsepovsod okoli mene kamere in mikrofoni. Sicer pa nisem povedala veliko. Največ sta govorila Luka Triller in Aleš Čeh.« Po nogometnem prvenstvu se bo za Melito gotovo marsikaj spremenilo, upa, da na bolje: »Moji načrti za prihodnost so, da postanem samostojna, mirnejša in odločnejša.« Melita si najbolj želi, da bi končno lahko zaživela sama, s svojimi otroki, da bodo tisto, kar morajo biti, samostojna in srečna družina. KATARINA ŠUMEJ Foto: GREGOR KATIČ Melita Kveder (druga z leve) in Ivan Ojstrlak (tretji z desne v zadnji vrsti) na novinarski konferenci v Ijubljani — ŠL 59.27. julij 2007 - 18 - špom I«.. »Nadaljevati zmage v Šiškiff Edini, ki je dosegel gol za MIK CM Celje v novem prvenstvu, je 21-letni Nejc Peč-nik, ki ima podpisano petletno pc^odbo, do zadnjega dneva v naslednjem letu. Na treningih se je mudil bivši dan mlade rQ>rez>entanceBiHAlen Grozdanič, vezist zbelgijskim potnim listom, za katerega se bodo morda ogreli v celjskem taboru. Medtem je zapustil Areno Petrol, oc^ovor Celjanov pa še sledi. Že danes pa bodo varovanci trenerja Pavla Pinnija gostovali v Ljubljani pri Interbloc-ku. Nejc Pečnik, boste spet začeli v udarni postavi? Ponavadi dva dneva pred tekmo uigravamo začetno enajste-rico in kot kaže, bom začel srečanje v Šiški. Od tam imamo lepe spomine, saj smo v prejšnji sezoni obakrat zmagali. Upam, da bomo s tem nadaljevali. Pod vodstvom Janija Žil-nika vam je to uspelo zelo prepričljivo, s Pinnijem pa s precej sreče - Šeliga je obra- 2.krogl.SNL: Interblock -MIKCMCelje (petek,18.00, javljanja na Radiu Celje) nil enajstmetrovko - in z vašo pomočjo... Dolgo sem bil na klopi, na zelenico sem stopil tik pred koncem tekme. Ob prvem stiku z žogo sem podal Dariju Bišča-nu, ki je dosegel zmagoviti zadetek. To je bila za nas prelomnica. Če bi izgubili, bi se še naprej borili za obstanek, tako pa smo se točkovno oddaljili iz nevarnih voda in nadaljevali us-pešenniz. V Celju smo obakrat igrati neodločeno z Interbloc-kom. Kakšen je po vaä oceni danes? Vsi vemo, da se je močno okrepil in da je kandidat za vrh lestvice. A eno so ambicije, drugo pa drenuma realnost, saj se Igrald morajo še »ujeti«. Dobro je, da je medsebojni obračun že v 2. krogu, saj menim, da še niso popolnoma uigrani. Tu vidim našo prednost, saj se dobro poznamo, pa čeprav imamo tudi mi nekaj r < dobro postavljeni I ču, s Zmaga nad Primorjem najbrž še ni pozabljena? Zelo sem zadovoljen, da sem dobil priložnost v začetni enaj-sterid. Mislim, da sem jo dobro izkoristil. Obenem sem vesel, da smo osvojili vse tri točke. Ustvarili smo si nekaj zelo zreüh priložnosti in popolnoma zasluženo zmagali. Pod vodstvom Janija Žil-nika ste eno tekmo na mestu Premagali Madžare, a končali zadnji Prvi mednarodni turnir mesta Celje za nogometaše kategorije U-19 v organizaciji NK MIK CM Celje je bil odigran na Olimpu in na Skalni kleti. Prvo mesto je osvojil va-raždinski Varteks z vsemi tremi zmagami. Celjani so z zmagovalci izgubili s 5:2, z Zagrebom s 5:0 in premagali madžarski ZTE z 1:0. Ker so Madžari v zadnji tekmi ugnali Zagreb, so tri moštva imela po eno zmago, Celjani pa najslabšo medsebojno razliko v zadetkih in so pristali na zadnjem mestu. V uteho jim je dejstvo, da je bil najboljši strelec turnirja Roman Bezjak, ki je dosegel vse tri gole za MIK CM Celje. Trener Celjanov Franci Oblak je izpostavil: »Glede organizacije sem seveda zadovoljen, saj je prav, da se takšne stvari dogajajo tudi v Celju, ne morem pa biri zadovoljen z dvema porazoma. Razplet pri vrhu je pričakovan. Turnir je bil kakovosten. V naši postavi izstopajo Roman Bezjak, Mario Močič in Dejan Krljanovič. V prvi slovenski ligi je naš cilj osvojiti vsaj Šesto me-■ sto med 14 moštvi, sicer pa bomo skušah usposobiti čimveč fantov za igranje v članskem moštvu.« zadnjega vezista odigrali odlično, pri Pavlu Pinniju ste Crveni zvezdi zabili gol v ma-niri rojenega golgeterja. Na katerem mestu se vidite, katerega si želite? Mislim, da sem univerzalen. Potrebujem dve do tri tekme in se lahko znajdem na katerem koli položaju. Najbolj mi ustreza vloga osrednj ega aü napadalnega vezista, Pri 188 cm višine in s časom 7,5 sekunde na60m imate fizične predispozicije za reprezentanco, člansko seveda. Najprej potrebujem več tekem za pridobivanje izkušenj. Še sem član selekdje U-21 pri Branku Zupanu, kjer bi si želel vidnejšo vlogo. Če bom za Celje igral več, bom morebiti tam eden izmed vodij. Seveda nogometaš vedno razmišlja tudi o A reprezentanci... Kaj pa prva priložnost {»pti Ajdovcem, z ^vo. JebilGob-čev predložek »zavit«? Malce prav gotovo. Dobro sem ga predvidel in utekel. To akcijo bi moral učinkovito zaključiti, če še želim igrati v napadu. Tu ni dvoma. A vsakdo lahko zapravi še zrelejšo priložnost. Dogodek me ni iztiril. Nadaljeval sem z garanjem, nato pa zadel z malce sreče. Res je. z levo nogo sem zgrešil žogo, a pripravil desno, od katere se je odbila v mrežo. Vpliv Koroške na Celje? Ja, še se vračam vDravograd,'^ vseskozi sem v stiku z bratom Andrejem, ki je tudi igra) za-Celje, zdaj pa je pri Mariboru. Dekle Anja je iz Slovenj Gradca, a se šola v Celju. Stanovanje imam na Otoku, In kdo je sploh hitrejši? Na igrišču Jure TVavner, prej je bil, vsaj mislim, hitrejši še Dragan Čadikovski. DEAN ŠUSTER, Foto: SHERPA Helena se je izmazala se bo tudi Joli? Tekma zMadžari je bila zelo bojevita. Drugi celjski nogometni klub, NK Simer Šampion, pa bo svoj že 11, turnir organiziral danes, za nogometaše letnika 1993 in mlajše. V Zrečah se bodo pomerili Jarenina, Triglav, Maribor in Drava, na Rogli pa bo Simer Šampion z Zilino igral ob 10.05, z Gorico ob 11.25 in z Domžalami ob 12.35. Polfinalni tekmi bosta ob 14.15 in 14.50, finalna pa ob 17.10. DEAN ŠUSTER Foto: GAŠPER GOBEC m Po izgredih na in ob nogometnih igriščih - tudi na prijateljskih tekmah - in po gnusnih kolesarskih tekmovanjih, kjer vrtenje pedal zahteva skrajne človeške napore ter posledično umetno stimulacijo telesa, se je dodatno prikradel pravi šok. Francoski športni dnevnik L'Equipe je objavil novico, da je bila Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m, pozitivna na dopinškem testu. Pri Cepla-kovi naj bi odkrili zlorabo krvnega dopinga eritropoetina. Članica celjskega Kladivarja je povedala, da o celotni zadevi ni obveščena in da bo v nedeljo tekla na državnem prvenstvu v Novi Gorici. Zanimivo je, da je bOa pred letom dni enakega prekrška obdolžena tudi dolgo progašica Helena Javornik, članica atletskega kluba Zreče, kasnej e pa se je izkazalo, da naša atletinja ni jemala prepovedanih substanc. Seveda: dokler Čeplakove ne obvesri lAAF, je vse skupaj brezpredmetno. Nad novico je bil začuden tudi njen nekdanji menedžer Robert Wagner. Poudaril je, da je slovenska športnica vse od leta 2003 tudi članica komisije Mednarodne atletske zveze in da bi jo tudi zaradi tega zveza morala takoj obvestiti o pozitivnem izidu, kar pa se ni zgodilo. Morda Št. 59 - 27. julij 2007 - Zamišljei pa je ni prav zaradi tega? Bojda gre pri vsej stvari za bolj »razvpito« stran omenjenega dnevnika oziroma avtorja, ki mora skrbeti za senzacije in je za to tudi silno plačan, Tretji sum leti na preusmeritev pozornosti stran od Tour de Francea, kar pa je težko verjeti. Da bi se le končalo, kot se je pri Javomikovi.,. DEAN ŠUSTER ill fEINII 19 Šentjurčane bo vodil Čuješ Novi trener košarkarjev Alposa je 33-letni Matjaž Čuješ. Navkljub mladosti že ima nekaj prvollgaških izkušenj, saj je vodil zreško Roglo. V pretekli sezoni jebil strokovni vodja pri KK Casijio Maribor. V Šentjurju imajo z njim večje načrte, saj naj bi bil v Hruševcu tri sezone. Igralsko zasedbo sta okrepila 31-letni branilec Primož Kobale in 28-letni krilni center Srboljub Nedeljkovič-Kobale ima za seboj že bogato kariero tako na slovenski kot mednarodni sceni. 194 cm visok branilec ima v svoji vitrini dve pokalni lo- voriki, s polzelskimi Hopsi in poljskim Slaskom. Nedelj-kovič je zadnje štiri sezone igral za šoštanjsko Elektro. Oba sta podpisala enoletni pogodbi. Priprave na svojo osmo prvoligaško sezono bodo šentjurski košarkarji začeli 6. avgusta. DŠ Srboljub Nedeljkovič (desno) v obrambni akciji na regijskem derhiju vTreh lilijah Katarina v četrtfinalu v Stanfordu |e Velenjčanka Katarina Srebotnik sedma nosilka turnirja WTA z nagradnim skladom 600.000 dolarjev. V drugem krogu se je izka- gega niza (7:6) dobüa le s 7:5. zala predvsem v prvem nizu, V četrtfinalu kalifornijskega ko je »zavezala kravato« Ru- turnirja se bo 26-letna Srebot-sinji Mariji Kirilenko (6:0), nikova pomerila z boljšo iz nato pa podaljšano igro dm- dvoboja med prvo nosilko Ru- Šentjurčanoma polzelski medalji Tenis klub Polzela, ki ima od lani štiri nova igrišča na Bregu pri Polzeli, je pripravil 8. turnir za re^eativce, ki je trajal kar teden dni. Turnirja se je udeležilo 62 ljubiteljev tega športa s širšega celjskega območja. Prvo mesto je osvojil Nejc Pe-pevnik iz Šentjurja, ki je v finalu premagal Andreja Verdnika iz Griž, tretji pa je bil Branko Recko iz Šentjurja. Nagrade jim je podelil predsednik kluba Jože Vrečko. Začela se je liga posameznikov in posameznic (sodeluje jih 55), ki so razdeljeni v štiri starostne skupine, končala pa se bo konec oktobra. TONE TAVČAR Košarkarice začnejo v Žalcu "S' ibi; Selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance Boris Zrinski je za drugi ciklus kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v Italiji na seznam 15 vabljenih igralk uvrstil tudi tri članice celjskega Merkurja. Vabila so prejele Eva Komplet, Žana Jereb in novinka Kristina Verbote (prej Ježica), Priprave se bodo začele30, julija v Žalcu. Naše igralke se bodo za začetek od 1. do 15. septembra p dvakrat udarEe s Poljakinjami in Finkami. Obe domači tekmi bosta v Slovenskih Konjicah. V dodatnih kvalifikacijah za nastop na EP-ju se bo pomerilo devet reprezentanc, ki bodo razdeljene v tri skupine. Najboljše izbrane vrste iz vsake od treh skupin se bodo v Chietiju tik pred EP-jem nato pomerile vsaka z vsako, najboljša pa bo dobila zadnjo vstopnico za nastop med elito Stare celine. Tam jo čaka skupina A, v njej pa dvoboji s Čehinjami, z Latvijka-mi in s Turkinjami. Izbrana vrsta Borisa Zrinskega lahko pre- skoči ne le prvo oviro, saj je z bivšimi Merkurjevkami Katjo Temnik, Daliborko Jokič in Majo Erkič precej nevarna. Merkuijeva okrepitev iz Srbije Tamara Bajid je z reprezentanco do 20 let na EP-ju osvojila srebmo medaljo. Mili-jana Maganjič, ki bo še naprej igrala za celjsko ekipo, ostaja na spisku hrvaške selek-torke za nastop na EP-ju v Italiji, Maganjičeva je za Hrvaško igrala že lani, ko se je ta neposredno uvrstila na zaključni turnir EP-ja. DŠ Jutri ob svitu Celjski plavalni ultramaiatonec Jože Tanko bo držal ob]|ubo glede novega podviga- Dočakal je napoved, ki zagotavlja stabilno vreme. To se bo v nedeljo poslabšalo, zato bo iz Lignana proti Sloveniji zaplaval v soboto zjutraj, takoj ko se bo začelo daniti. Jugovzhodnik mu bo piha! v bok, v Piran pa naj bi Tanko priplaval po 16 urah. Plavanje bo posvetil naši preminuli sodelavki Jasmini Zohar. Do prve lige morda že v tej sezoni Balinarji iz Rogaške Slatine letos dosegajo odlične rezultate, tako ekipno kot posamično. Trenutno so med vodilnimi ekipami druge državne balinarske lige. V tej sezoni so na svojem balinišču pripravili nekaj državnih prvenstev, nazadnje pa še tradicionalni Anin turnir v počastitev občinskega praznika, Predsednik uspešnega kluba je Jože Verk: »Po prvem delu sezone smo zelo zadovoljni, saj zasedamo tretje mesto. Za prvim zaostajamo za šest točk, a ima odigrano tudi srečanje več. Pestita nas dva spodrsljaja, sicer pa smo edini ugnali vodilno moštvo. Zdaj se imenujemo Rogaška Car system, saj nam je prejšnji pokrovitelj prepovedal uporabo imena Rogaška Crystal, Kmalu se je obrestovalo delo trenerja Davida Letnikovskega. Marko Sajko je v ožjem izboru selektorja za reprezentanco do 23 let, Marko Verk je v mladinski reprezentanci in je resen kandidat za svetovno prvenstvo. Na državnem prvenstvu je bil tretji v hitrostnem izbijanju in četrti v igri v krog.« Klub ima zagotovilo župana za izgradnjo dvorane za balinanje, v kateri bi büo možno organizirati velika tekmovanja. JANEZ TERBOVC sinjo Ano Čakvetadze in Gr-kinjo Eleni Danilidu, Velenjčanka in Japonka Ai Su^ja-ma sta prvi nosilki turnirja dvojic, v uvodnem krogu sta brez težav odpravili ameriško dvojico Araber Liu - Anne Yelseys6:l in 6:2. DŠ ZRK Celje Celjske mesnine: Alja Jankovič Alja Jankovič je svojo rokometno pot začela v tretjem razredu osnovne šole, v športni šoli, ki jo je vodil Tone Goršič. Letos mineva deset let, odkar Je pričela s treningi in v tem času z ekipo dosegia veliko dobrih rezultatov. Že leta 1999 je z ekipo mlajših deklic osvojila prvi naslov državnih prvakinj in ta naslov kot mlajša in starejša deklica obdržala vse do leta 2003, ko Je z ekipo zasedle tretje mesto v državnem prvenstvu. Naslednje leto so si naslov državnih prvakinj ponovno priigrale in ta naslov obdržale vse do danes. Leta 2004 je postala članica kadetske državne repre-ik1988intudiz so v juliju odpotovale na Švedsko, kjer so na odprtem evropskem prvenstvu zasedle sedmo tovnem prvenstvu v Kanadi osvojite peto mesto. LetosAljo čaka nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 10. do 19, avgustavTurčiJi. V sezoni 2004/2005 je prvič zaigralavčlanski ekipi inžev tej sezoni z ekipo osvojila srebro v državnem prvenstvu in v pokalu. V letošnji sezoni pa Je ^upaj s soigralkami zasedla tretje mesto tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalu. Upa, da bo s klubom in reprezentanco tudi v naslednjih sezonah tako uspešna, kot Je bila gla veliko dobrih uspehov. Že istega leta so na mediterBn-skih igrah v Italiji zasedle prvo mesto. Leta 2005 so igrale na olimpijskih igrah za mlade v Italiji in na kadetskem evropskem prvenstvu v Avstriji. Na obeh tekmovanjih so zasedle četrto mesto. Naslednje leto ^^dezete celjske mesnine TOC _ 20 MfITiDil V požaru nad Gornjim Gradom bi lahko pogorela hiša in gozd - Škode za 40 tisoč evrov Ponedeljkov požar je na kmetiji družine Enci v Zgornjem Dolu 96 nad Gornjim Gradom povzročil za 40 tisoč evrov škode, pri čemer še vedno ni znano, zakaj je začelo goreti. Uničena sta hlev in celotno gospodarsko poslopje, medtem ko od drvarnice ni ostalo nič. Pogorišče pospravljajo, pri čemer na srečo ni zagorela stanovanjska hiša, ki m ji plameni grozili kar nekaj časa. Na kraj požara so v ponedeljek popoldne prišli tu^ mozirski reševalci, veterinar in policisti, ogenj pa je gasilo skoraj sto gasilcev iz Nove Štifte, Gornjega Grada, Bočne, z Ljub-nega ob Savinji, iz Radmirja, Okonine, Šmartnega ob Dreti, Pobrežja in Grušovlja. Jože in Neža Enci iz Zgornjega Dola sta v ponedeljek popoldne, ko je Jože prišel iz službe, sedla h kosilu, nato malo pokramljala ob ka- vici, ko je Jože slišal pokanje ob gospodarskem objektu in nato opazil ognjene zublje. Ti so le v nekaj minutah zajeli hlev ter leseno drvar- ko za enega prašiča ni bilo nico. Ob klicu gasilcev so na domačijo prihiteli tudi sosedje, ki so poskušali rešiti, Icar se je dalo, in predvsem storiti vse, da ogenj ne bi zajel še stanovanjske hiše. Kolikor se je dan po požaru lahko videlo, je soditi, da so v ponedeljek bili težko bitko s požarom. Hiša, v kateri živita Encijeva s starši in z otroki, je le nekaj centimetrov oddaljena od hleva, v neposredni bližini je na drugi strani smrekov gozd. Gasilci, sosedje in domači so uspeli požar pogasiti in na srečo obvarovati hišo, Encijevi so se tako tudi rešili pred tragedijo in pred požarom gozda. Iz bolnišnice so v torek zjutraj domov pripeljali tudi 85-letnega očeta Jožeta Encija, ki je kljub letom ob požaru napel svoje moči in reševal kmetijo, toda požar je bil močnejši, zato so ga odpeljali v bolnišnico zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Na srečo ni bilo nič hudega. Gasilci so v ponedeljek dobro opravili svoje delo, saj so Encijeve in celoten hrib rešili pred katastrofo, a so imeli pri gašenju kai nekaj težav. Dostop do hiše, ki leži skoraj na 900 metrih nadmorske višine, je možen po ozki poti, kjer srečevanje dveh gasilsldh avtomobilov skoraj ni mogoče. Ker imajo na takšni višini in v tem sušnem obdobju že tako ali tako težave z vodo, so morali gasilci napeljati cevi v dohno do potoka, od koder so lahko črpali vodo. Čeprav so na kmetiji rešili nekaj živine in avtomobil, je bilo v torek pred kmetijo videti zoglenel starejši avtomobil in prašiča, ki je poginil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN Vse. kar ia ostalo od hleva. HALO, 113 Koroška »Encii.sD potem postaviti nov hlev. Pogorišče je najprej treba očistiti in ireza sega tudi v Velenje Slovenjegraški, ljubljanski in celjski kriminalisti so končali večmesečno preiskavo kriminalne združbe, ki naj bi se ukvarjala s prekupčevanjem droge. V skupini je večina Korošcev, ena oseba, stara 24 iet, pa je z območja Velenja. Na Celjskem so bile opravljene tudi nekatere hišne preiskave, sicer pa so policisti v okviru preiskave našli več različnih mamil, mobilne telefone in tehtnice, pa tudi strelno orožje. So pa verjetno policisti člane omenjene združbe prijeli v veJ^i akciji, saj naj bi pri tem sodelovalo pet vodnikov službenih psov policije ter več kot 30 poUdstov. V času preiskave so policisti raziskali hidi več vlomov in tatvin, saj je znano, da je med odjemalci droge veliko odvisnikov, ki namesto z denarjem drogo plačajo z ukradenimi predmeti. Zapeljal s ceste v potok v noči na sredo se je v Zabukovici zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 22-letni voznik osebnega avtomobila. Ta je vozil iz smeri Liboj proti Grižam, v levem nepreglednem ovinku pa ni prilagodil vožnje razmeram da cesti, zaradi česar je iz^bil oblast nad vozilom in zapeljal na bankino. Pri tem je tako sunkovito zavil levo, da je prebil varnostno ograjo in z avtomobilom zdrsel po nabrežini, vozilo se je nato ustavilo šele v potoku. Hudo poškodovanega 22-letnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Stisnil ga je traktor Do hude delovne nesreče je prišlo v torek zjutraj v Trobnem Dolu na območju Laškega. 59-letni Srečko O. je nekaj minut pred 9. uro nasipaval kolovoz v bližini svoje stanovanjske hiše. Tovor je najprej razsipal iz traktorske prikolice, nato pa zapeljal naprej po strmi površini Pri tem naj bi po vsej verjetnosti izgubil oblast nad vozilom ter zdrsel kakšnih 50 metrov po strmini. Ko se je traktor ustavü, se je prevrnil na bok in pod seboj stisnil voznika. Ta je pri tem dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl med prevozom v celjsto bolnišnico. Traktor ni bil opremljen z lokom oananu varnostno kabino. NOVI TEMI is iCBONlkA- IB^m—ACI JE 21 Koliko ljudi bo * odgovaijaio ia smrt Bojana Kajtne? Mme. nf^tlnirl ki je v noči na 10. ju-ko i^M ga, ivila ömer . ari pred ker ni Imel 3Metiia medicinskä'ses&a, še vedno buri Poročali smo že, da so v začetku julija kriminalisti kon-čaiQ)reiskavo omenjenega primera in ovadili 31-letno medijsko sestro. Ovadba ji očita kaznivo dejanje povzročitev smrti iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora.^^bo so že prejeli m okrožnem držav-.QÄ^älstvu,^^ čemer^^^M^ga ^i^ih podatkih tam ■^^■Ijali o(l@)¥omost za smrt Kajti» še pri eni osebi, ne tbrej 5amo,#®edicinsW s^ri. Zaenkrat ni znano, ali gre za enako kaznivo d^^^"' Kot je znano.'Je -celjske bolnišni- ce Frančiška Škrabl Močnik po opra^enem interrrem strokovnem nadzoru v bolnišnid poudarüa, da Kajtno, ki je umri zaradi nenadne srčne kapi, de^na zdravnica sploh li videla niti nij^eJa. äa je tisto uol^nšel do aä^iflante Neurje rušilo drevesa v torek pozno popoldne in zvečer je neurje ponekod po Sloveniji povzročalo številne težave in nevšečnosti. Na Polzeli je močan veter razkril streho telovadnice pri tamkajšnji osnovni šoli, neurje je najmanj dve hiši odkrilo tudi v Laškem. Gasilci so morali zaradi močnega vetra posredovati skoraj na celotnem celjskem območju, saj je veter lomil drevesa, ki so na več cestnih relacijah ovirala promet. V večernih urah je v Veliki Pirešici večje število ljudi ostalo brez telefonskih priključkov, na območju Laškega, Rimskih Toplic, Žalca in Rogaške Slatine pa je marsikdo ostal brez električne energije. Najhuje je bilo na območju Jur-kloštra in Rimskih Toplic, kjer je bilo brez električne energije približno dva tisoč gospodinjstev, Glavni vzroki za moteno oskrbo z električno energijo so bili udari strel in neurje, ki je povzročilo razbitje izolatorjev, pretrganje vodnikov, rušenje drogov in celo zrušitev transformatorske postaje v Tremerjah. SŠ, foto: MM www.novitednik.coni MDDRI TELEFON Kadilska soba? Bralko zanima, ali je lahko v njihovem podjetju kot kadilnica urejena posebna soba, ki jo že imajo ter je zaenkrat prazna. Gre za sobo, ki ima vhod s hodnika ter izhod na balkon. Irma Sterle Glaner iz Službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za zdravje odgovarja: »Zakon prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih z izjemo kadilnic, ki pa morajo ustrezati pogojem, ki jih določa (z novelo zakona spremenjeni) 17. člen zakona o om^ jevanju uporabe tobačnih izdelkov Zakon določa, da bodo podrobnejši pogoji, ki jih bo morala izpolnjevati kadilnica določeni s posebnim pravilnikom, ki bo izdan v roku 30 dni od uveljavitve zakona. Zato kajenje tudi v posebnih kadilskih sobah v podjetju, ki pomenijo zaprt delovni prostor, ni dovoljeno.« BRANE JERANKO Kmetove položnice Bralec omenja, da je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, za plačilo teh prispevkov pa prejema vsak mesec tri položnice. Na eni (označeni z rč. 2010 »kmetijstvo«) je vsako-mesečni znesek 1,04 evra, za plačilo katerega znaša provizija Banke Celje 1,50 evra, kar je seveda več kot znesek na položnici. Bralec tako plača na leto 12,48 evra omenjenega prispevka, za bančno provizijo pa mora odšteti 18 evrov. Položnice pošUja celjski davčni urad. Direktorica Zvezdana Gr-žina odgovarja; »Plačilni sistem zagotavlja enohčno identificiranje vseh bistvenih podatkov vsakega posamičnega plačila, predvsem znesek, datum plačila, davčno obveznost glede na davčnega zavezanca za plačilo in vrsto davčne obveznosti (na primer identifikator davčnega zavezanca je davčna številka, identifiJcator davčne obveznosti je t. i. konto davčne obveznosti ...). Glede na to, da zavezanci, na primer zavarovanci iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, za namene zagotavljanja socialne varnosti plačujejo več vrst zakonsko določenih prispevkov za socialno varnost (ZPIZ, ZZZS, proračunske prispevke), so posamične vrste prispevkov - glede na prejemnika vplačanih sredstev - v knjigovodski evidenci davkov in drugih obveznih dajatev tudi ločeno izkazane (zavezanci prav tako plaču-jejo vsako obveznost na svoj t. i. konto, kar je razvidno iz t, i. sklicev, navedenih na posameznem plačilnem nalogu). Pričakovati je, da se bo v prihodnje način vplačevanja javnofinančnih dajatev spremenil, o čemer bo javnost obveščena. Predpogoj za navedeno spremembo je ustrezna prilagoditev zakonodaje ter izvajanja plačilnega prometa, vodenja evidenc JFP ter drugih sedaj veljavnih pravil poslovanja. Pripominjamo, da davčni urad zavezancem ni dolžan pošiljati plačilnih nalogov. Davčni urad se za pošiljanje plačilnih nalogov določenim skupinam davčnih zavezancev odloča iz razloga zmanjšanja napak davčnih zavezancev pri poravnavanju njihovih davčnih obveznosti, tako z vidika višine posamične obveznosd kot tudi navedbe »sklica« za plačilo posamične obveznosti. Na ta način se zagotavlja večji delež pravilno vplačanih davčnih obveznosti ter pravilno izkazovanje le-teh v evidencah davčnega knjigovodstva.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Varčujem, ker s kartico Abanke plačujem! -äai» «sfflssja» Edini v Sloveniji vam nudimo storitev Abacent, Ki omogoča nov način zbiranja drobiža. Po vsakem opravljenem plačilu s karticami osebnega računa PA Maestro iiVali debetna Visa Electron) računa na račun prenese razlika med zneskOTii priaöla in naäednp celo enoto evra. Povedano preprosto: če je znesek plačila 5,23 EUR, se vam razlika do 6 EUR - v tem primeru 77 centov - z vašega osebnega računa vaš varčevalni .....S ijnih mesöh. ne pa tUdI ob dvigih na bančnih avtomatih oz. okencih. Vse, kartepob«lMio stori«, Je odpreti osebni račun v Abanici. Ob koncu leta boste presenečeni, koliko evrov nastane iz centov. ABANKA ufiflfw.radiocelje.coin CENHE BLAGA MA TI^CI V CELJU ZEI^NJAVA OHROVT 1,3-2 ANANAS 2-2,9 MAUNE 8 BUČKE 0.5-1 PAPRIKA 0,8-2 BANANE 1,1-1,5 BOROVNICE ■ &8 BUČNO OUE 2.M PARADIŽNIK 0,9-2.6 BRESKVE 1-2 OREHI JEORCA M BJTVA 2-2,5 PETERŠIU 4 ČEŠNJE &« SUVESUHE 2.S CVETA^ 2-2,9 PESA 1-1,2 ROBIDE 4 1,5-2,2 ČEBULA " 1,5-1,7 POR 2,5-3.5 GROZDJE BELO £5-3.8. GOZDNI SADEŽI ČESEN " 56 REDKEV ČRNA 2 GROZDJE RDEČE BOROVNICE 8 FIŽOL V ZRNJU 1,7-5 RADIČ 2 GRENIVKE 1,7 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 FIŽOL STOOČJI 1,54 SOLATA GLAVNATA " 1,5-2.5 HRUŠKE 1,5-2,4 ŠAMPINJONI 2,^3 GRAH LUŠČEN 6 ENDIVIJA 2-3 JABOLKA 0,89-1,4 LISIČKE 15-20 JAJČEVCI 1-2,2 BERIVKA 3 JAGODE 34 MED 46 KOLERABA 2 ŠPINAČA 3 KM 3,5 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA KORENJE 1-1,2 ZEUE PRESNO 0,7-1 DINJE 1.6 SMETANA "3.6 KROMPIR 0,6-1,7 KISLO ZEUE 1,67 LUBENICE 0,7-0,99 SKUTA 3,2 KUMARE 0,607 ZELENA 3 LIMONE 1-5 SLADKA SKUTA 3 KIJMARE MALE 1,2-1,5 SADJE MARELICE 2,5^,5 JAJCA 112<],15 NOtC . Ciprsko uživanje in učenje v Lamaki me je )irii>ilu lo prelepo vreme, iiknli stopinj Celzija in pr VI jiroh lern - morala sem priti do hotela v mestu Limassol, ki je oddaljeno od letališča okoli 60 km. Poskusila sem najti avtobus, kar pa se je izkazalo za skoraj nemogoč podvig. Z letališča namreč pelje veliko avtobusov, ki pa so vsi vezani s pogodbami na turistične agencije, zato se je prijazen nik kombija ponudil, da me zapelje do mojega hotela za »samo« 10 funtov (približno 17 evrov), seveda brez računa. Ko sem prispela do hotela, se je pojavil nov problem. Seminar so zaradi obnovitvenih del prestavili v drug hotel. Prijazno so ini ponudili taksi na svoj račun. V pogovoru s taksistom ugotovim, da je Slovenija Slavonija, popravim ga nekajkrat, nato se vdam in ga ne popravljam več- Hotel je lep, ima celo štiri zvezdice, kar je za moj okus tn učiteljsko plačo malce preveč, ampak saj vemo, da se človek dobrega zelo hitro navadi. Zvečer spoznam organizatorje izpopolnjevanja. Italijana Tereso in Paola, ki živita že skoraj dve desetletji v Londonu, ciprskega Grka Georga, ki živi in dela v glavnem mestu Cipra in udeleženca Davida iz Anglije, Med pogovorom spoznam, da so vsi zelo odprti, prijazni in vidim, da bo tale teden zelo obogatil moje življenje. Vsflk dan je nsS umik enak, začnemo ob 9. in končamo ob 18, uri. Seveda imamo AfrodHina plaža s skalo, kjer je po starodavnih izročilih iz mona prišla Afrodita, grška boginja lepote in ljubezni. Plaža je še danes zelo priljubljena med zaljublienci, ljudje hodijo na njo prositi za srečo v ljubezni. vmes čas za kavo, kosüo in sama tudi izkoristim daljše odmore za poležavanje na soncu. Vsak dan izvem več o evfoniji, hkrati tudi v pogovoru z ostalimi udeleženci dobivam nove ideje za delo v službi, pa tudi ideje za možne skupne projekte padajo v večernih pomenkih ob pivu. V nadaljevanju tedna se nam pridruži Daniel Levy, ki je pianist, skladatelj, pisatelj in učitelj, hkrati pa je začetnik evf onije v svetovnem merilu. Pripotovaljes svojo družino iz Buenos Airesa, s svojimi predavanji pa vzbudi v vseh nas spoštovanje do glasbe, zvokov. Afrodita in mozaiki Ob vsem je bilo tudi nekaj časa za ogled delov Cipra. Na Ciper sem šla kot udeleženka strokovnega izpopolnjevanja na Centru RS za mobilnost in evropske ■prcfgrame izobraževanja in usposabljanja (CME-PIUS) v okviru akcije Co-menius. Izbrala sem izpopolnjevanje na temo evfo-nija - kako s pomočjo glasbe izboljšati učne sposobnosti in sposobnosti poslušanja pri učencih in učiteljih. Otok ima malo manj kot milijon prebivalcev. V svoji zgodovini je bil pod mnogo različnimi gospodarji, nazadnje pa je bil do leta 1960 pod Veliko Britanijo, ki mu je pustila kar nekaj pečatov. Še dandanes na Cipru živi kar nekaj Angležev, imajo svoje šole. V mestu Kourion je bila starodavna palača, zraven nje pa je bil amfKeater s m na morje. svoje ozemlje, ki je zagraje-no in varovano in vanj ne more vstopiti vsakdo. Ciper bo imel še do konca tega leta tudi svojo denarno enoto - ciprski funt, vsak neangleški turist pa ob prvem stiku z njim opazi vožnjo po napačni strani ceste. Njihova trenutna politična situacija je neurejena, saj grški Ciprčani trdijo, da so Turki zasedli severni del Cipra. Sedaj je tudi glavno mesto Ni-kozija razdeljeno na polovi- Med drugim smo si privoščili kopanje v morju na obali, kjer je iz morja prišla po grških pripovedih Afrodita. V Pafosu smo si ogledali znamenite mozaike, ki so izredno dobro ohranjeni, lahko smo si predstavljali, kako so po teh tleh pred mnogo stoletji hodili ljudje, se pogovarjali, se veseliJi in tudi ža-losrih, začutimo lahko starodavno dušo tega mesta. Na dan odhoda sem si ogledala še Nikozijo, kjer sem bila očarana nad mestom, ulice so stare, stavbe v starem delu mesta nizke, samo dve ali tri nadstropja imajo večinoma, biseri pa se skrivajo v prelepih majhnih grških pravoslavnih cerkvicah, ki jih najdemo kar nekaj. Zelo zanimiv se mi je zdel načrt tega dela mesta, saj je bil osnovan v obliki kroga in to obzidje je vidno še danes. Na žalost pa je zaradi nesporazumov s ciprskimi Ibrki razdeljen na polovico. Tako vsake toliko čisto slučajno zai-deš v ulico, ki se konča z bodečo žico, včasih tudi z vojaki, ki varujejo mejo. Če prestopiš mejo izven uradno določenih prehodov, lahko zai-deš v velike težave. SILVA ŠKOBERNE m |ZLC.TNII67V/A TUEJ6TIp<,ogled več nac pariiov, polni penzion ie od 1950€ daljeHetalo Graz-IZLETI JESEN 07 Ji Magglore.Boromejski otoki,2 dni.odhod 6,10..125€;Korzika.Sardinija.6 dni •• ........€;Rim-Valikan-Pompe ii-Nsapeg.Sd............ lil liiiK PISMA BRALCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognih nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra i, od koder je doma. ODMEV Za razprtije krhr župan? (1.) K prispevku Za razprtije kriv župan?, objavljenem 20. julija v 57. številki Novega tednika, želimo dodati, daje Društvo prijateljev Slomškove poti Celje v skladu z Ustavo in Zakonom o društvih sklicalo tiskovno konferenco zalo, da javnost obvesti o tem, da ne more več programsko delovati zaradi partnerskega nesodelovanja pri projektu Slomškova pot, ki je povzročilo izgubo 23 mio sit evropskih strukturnih sredstev iz Programa Interreg za Slomškovo pot, in da ne more več obstojati zaradi razkolniške-ga delovanja vojniškega župana Benedikta Podergajsa. (To ni obtožba, ampak gre za verodostojnost, ker je osebno dejanje.) Prikazali smo dejstva, brez krivde ah obtoževanja. Program dela društva j e bil v javnem interesu in zadovoljivo izvajan, dokler niso nastopila dejstva razkolništva in partnerskega nesodelovanja zaradi sebičnih interesov. Vzročna dejstva za onemo-gočenje delovanja društva govorijo sama po sebi. Razkol ni med civiino družbo in oblastjo, ampak povzročen vci-vilni družbi in partnerstvu. Ni nobenih razprtij, ampak gre pc! vsej verjetnosti za poseben interes župana? Vaše novinarsko sporočilo ni bilo poročOo s tiskovne konference, ampak ste dejstva izrabili za analizo dogajanj in omogočili drugi süra-ni napad in blatenje zakonitega zastopnika društva in avtorja projekta Slomškova pot Franca ZabukoŠka. Zaradi tega vsi navzoči člani društva protestiramo proti takemu zapisu, ki ni poročilo s tiskovne konference, ampak izraba prikazanih dejstev za raziskavo civilnodružbenih problemov in pristransko pojasnjevanje zadeve. Nadalje izjavljamo, da gre za lažne obtožbe Franca ZabukoŠka o izreku nadškofijske kraje intelektualne lastnine, skreganosti z vsemi -tudi župniki, da je z njim nemogoče sodelovati in da si lasü Slomška. Trditev, da so vse opravili drugi in da bi naj Zabukošek ali društvo kasi-rali za lastnino, so neresnične in zlobne. Tiskovno konferenco imamo posneto, tako da je vse dokumentirano in razvidno, da je šlo za pozitivni prikaz problemov, da bi jih odpravljali, ne pa ob-sojaU ljudi, kot je to bilo omogočeno drugi strani. Vse kar je bilo zapisano na ime Zabukoška je laž in žaljiva obtožba. Opravljena delo v društvu in pri projektu Slomškova pot NIŠTVO je največja zasli^ Zabukoška in je za to dobil priznanje. (Pokazano na tiskovni konferenci.) Vse je bilo plod sodelovanja, ki ga je Zabukošek vzpodbujal, je poudaril naš član iz Nove Gorice. Zadnji dogodek za dan državnosti 2007 v Žički kartu-ziji je rezultat razkoiništva, saj je bilo narejeno brez povabila društvu k sodelovanju. Torej v zapostavljanju vsega, kar je bilo dosedaj narejeno pri Slomškovi poti. Slomšek je zapisal: »Seme razkoiništva med Slovenci neprestano kali in vsak napredek ovira in kasni!« Resnično poročanje novinarjev o dogodkih in nepri- zadev je lahko prispevek k boljšim odnosom med Ijud- MARKO VALENTINČIČ, ERNEST VECKO, FRANCKA ŠTIGLIC, ANICA ZABUKOŠEK, FRANC ZABUKOŠEK člani in udeleženci konference Za razprtije kriv župan? (2.) Na članek Za razprtije kriv župan?, ki je izšel pred tednom dni, se moramo odzvati tudi mi. Gorniški klub Savinjske doline je maja letos po petih letih pravdanja končno do-bU sodbo proti Francu Zabu-košku. Ta je po sodni poti želel izpodbijati sklep občnega zbora, ko ga ta leta 2003 na izrednem občnem zboru ni ponovno izvolil za predsednika. Kakšna pa je zgodba blagovne znamke Slomškova pot? Blagovno znamko Slomškova pot je nase osebno marca 2002 prijavil Franc Zabukošek, februarja 2003 pa je bila prijava tudi potrjena. S tem datumom je postal imetnik vseh pravic, ki izvirajo Slomškove poti - beri Društvo prijateljev njegove blagovne znamke. Oba članka, ki sta bila nedavno objavljena (tudi v Večeru) kažeta, daje večina tistih, ki so z njim »zašli v spor« pač spoznala bistvo zadeve. Zabukošek želi tržiti svojo blagovno znamko, za kar ima seveda vso pravico. Vse težje pa bo dokazal, da mu ne gre le za osebni poslovni uspeh, ki nima nobene zveze z ideali gojenja spoštljivega odnosa do škofa Slomška. Tudi »izgubljena« evropska sredstva (Interreg) so le del zgodbe, kako blagovno znamko uporabiti za to, za kar je namenjena - za zaslužek lastnika znamke. Vse drugo je zamegljevanje sicer jasne konste- Gorniški klub Savinjske doline. Luče ZAHVALE-POHVALE Zahvala i Celje čeprav je bila celjska bolnišnica v zadnjem času v nosti zelo kritizirana za ci, je lepo i ■e kdaj tudi pohvali ajlepše se zahvalj n zdravnikom in se ziljarne kirurške a odnos. Posebno si jem dr. Fludernik ka za abdominal] jo za uspešno opravljeno težko operacijo. Hvala tudi vsem sestram fega oddelka za vso prijaznost, pomoč in skrb v času pred in po operaciji. Včasih pomaga že topla beseda in nasmeh. Zahvaliti se želim tudi drugim zdr ki so sodelovali pri z oddel nikom, lezni; ri zdravljenju noviču, ( r. Tkalcu in vsem d 1 človek zboli, je i ebo- prestra v svoji prijaz-li okoli močei bolečini in takr, nost in skrb njega veliko ski bolnišnici sem naletela veliko takšnih ljudi, ki de jo v težkih pogojih pa ve obraz . Misl našega kluba ni-pri blagovni znamki nikoli sodelovali, ker klub za trženje sploh ni registriran. Tudi Če bi Zabukošek or^nom kluba tako sodelovanje kdaj predlagal - česar pa nikoli ni storil - bi bilo stališče organov odklonilno. To pa zatu. ker smo prepričani, da je škof Slomšek preveč zaslužen Slovenec in dušni pastir, da bi kdo smel iz njegovega spomina kovati takšne nizkotno-sti, kot je spreminjanje njegovega spomina v komercialni inštrument in zaslužkars-tvo. Zabukošek svoje namene, da tržne aktivnosti skrije za ime našega kluba, zaradi neizvoUtve ni mogel nadaljevati. To je bil eden od poglavitnih razlogov za dolgoletno pravdanje. Ko mu ni uspelo, da bi svoje »podjetništvo« skrival za na- novil Društvo prijateljev I. da se graje avstvenm delavcev prej jdejo v medijih kot poh-?. Pa ni prav tako. KRISTINA KOROŠEC, Škofja vas f>RITOŽNA KNJIGA Ko se »delajo norce« ii bolnikov Kritike čez celjsko bolnico v zadnjem času kar dežujejo, žal pa moram tudi jaz dodati še eno o tem, kako se tam dobesedno »delajo norca« iz bolnikov. Gre za primer moje 83-letne mame, ki je bila 14. maja zaradi težav sprejeta na ginekološki oddelek. Po vseh narejenih preiskavah in izvidih je padla odločitev, da je potrebna operacija. Ker je mama srčni bol- nik, je bilo treba na dan operacije zagotoviti prosto posteljo na intenzivnem oddelku (EIT), kjer bi jo sprejeli, če bi bilo to potrebno. In so se začele priprave na operacijo. Prvič bi naj bila operirana v petek, 25. maja. Že v četrtek so jo začeU pripravljati: nič hrane, veliko čaja ter odvajala. V petek dopoldne vsa nestrpna dočakam uro, ko kličem informacije, da bi izvedela, kako je z njo. Tn kaj izvem? Da ni bila operirana, ker ni bilo prostora na intenzivi. In da gre domov za vikend, v nedeljo dopoldan pa jo naj pripeljem nazaj, ker jo bodo začeli pripravljati za operacijo, ki naj bi bila predvidoma v ponedeljek. In v nedeljo spet: nič hrane, odvajala, veläco tekočine. V ponedeljek povejo: »Žal vaša mama ni bila operirana, ker spet ni bilo prostora. Je pa v vrsti za jutri, jutri pa bo.« Na zgroženo vprašanje, če jo bodo spet stradali in ji dajali odvajala, povejo, da odvajalne, dobila pa bo čisto juhico in morda kaj lahkega za pojest. V torek spet kličem informacije in dobim isti odgovor kot že dvakrat. Da gre domov, da bo odpuščena, ker zdaj pa to tako več ne gre. Tudi jaz vem. da j e to že višek, kdo zdaj koga nateg...[? Z zdravniki in s sestrami na samem oddelku smo bili zadovoljni, tako s strokovnostjo kot prijaznostjo. Vedno smo se lahko pogovorili, veliko smo spraševati in vedno dobili odgovor, kaj se pa dogaja na tem EIT oddelku. Šla sem torej po mamo ter se hkrati dogovorila za datum pregleda pri njeni zdravnici, Na dogovorjeni dan je mamo pregledala^ nato smo se dogovorile, kdaj bo spet sprejeta v bolnico, glede na to, da je operacija potrebna. Na dan sprejema sem mamo peljala v ginekološko ambu- r pa s i doži macije ni iz operacijske niti od zdravnice, a verjetno bo. Naj poktičem spet čez eno uro. Ampak ni bilo treba. V tem času me je mama sama klicala, bila je vsa iz sebe, ker spet ni bilo nič. Zdravnica sama ji je prišla povedat, da je operacija odpovedana, da spet ni bilo prostora na intenzivi in da jo je kolega dobesedno nadrl, kaj le tišči svoje paciente k njim, saj vendar ve, da ni prostora. Bila je zelo ogorčena in je prosila, zares prosila mojo mamo, naj napišemo pismo vodstvu bolnice in opišemo naš primer. In da tudi koga s « poste iddelk laden tuš, kajti na sprejemu sva čakali polni 2 uri in O minut! Ko sem po dobri uri in pol prijazno vprašala sestro, če so mojo mamo mogoče spregledali, da tako dolga čakava, mi je v tonu »ma-tr, si zoprna« odgovorila, da to pa že ni možno, da naj kar lepo počakava. In čakava ... in dočakava, da ostaneva sami v čakalnici na triaži. Ko že tretjič sprašujem (res, da že malo manj prijazno), kaj se vendar dogaja, je sestra takoj našla njeno kartoteko, si s kolegico nekaj zašepetala in mama je bila sprejeta v 5 minutah. Ampak žal, dočakati nisva niti obrazložitve, niti besedice opravičila (ki sem ga glede na to, da je mama starejša in da so minile od poziva v ambulanto do sprejema na oddelek polne tri ure, res pričakovala). In spet so se začele priprave na operacijo. Četrtič. Po že znanem ritualu, In zagotovitev sestre in zdravnice, da zdaj pa v ponedeljek zagotovo bo. Je vse dogovorjeno, z aneste-zistom, z oddelkom intenzi-ve, ker zdaj se pa res ne moremo več hecat. V ponedeljek kličem prvič," mama še vedno čaka. Ktičem drugič: mama Še čaka, nobene infor- in ga lahno stresal ali pa ga je dalj časa držal za roki. Izraz na obrazu naše^ kolega se je spreminjal, krč je popustil in pantomimičniprizorjebil prepričljiv, Vsi smo takoj uganili, da je »odigral« metulja. Najprej je torej bil nesproščen, potem pa sproščen. leli mešam ?ba posebej poudariti, koliko skrbi, živcev in slabe volje nas je stalo to »heca-nje«. Že nas posredno udeležene, kaj šele mamo. Pri svojih letih je šla skozi kalvari-jo našega zdravstva, ki je dobesedno na psu. ALENKA FELDIN, Šentjur majhnega, črnega z rahlo nakodrano dlako. Ni gabilo psa, ki bi ga zaradi njegovih okroglih, metalasto črnih oä pobožalo toliko gospa, kot je to bilo v veljavi za našega psa. Nihče pa ni vedel, zakaj ne mara otrok. Manjši kot so bi- ganjal za njihovimi petami. Otrokom prostovoljcem sem razdelila koščke posebne salame in pričeli smo s prevz-Zeio zelo dolgo je tra- jalo. ( 3 tre- ^^raUELI SMO Prekašanja v modrovanju Na vprašanje, kaj sproščenost sploh je - mimogrede, Slovenci smo do razplamte-lih pojasnjevanj, ugibanj, razlag, globokoumnih analiz in prerokovanj to besedo dobro poznali in tudi pomen nam jebil domač-je dr. Boris Vez-jak v knji^ Sproščena ideologija Slovencev odgovoril, da nam nihče še ni povedal, kaj natanko bi bila ta vseobsegajoča sproščenost v političnem kontekstu. In ker je ta sproščenost kar naenkrat postala tako zelo zagonetna, se ne smemo čuditi, da je začela miselno zaposlovati množico slovenskih razumnikov. Morda bi jim lahko pri umovanju o tej zadevi prišli prav nekateri orisi tega pojma iz vsakdanjega življenja. Dijake je vse čase strah spraševanj in ker smo davna leta nazaj gimnazijci morali večkrat pred kateder in odgovarjati glasno in razumljivo, se je marsikomu zatikalo, Igračkanja z odkljukava-njem pravilnih odgovorov od dveh napisanih, nismo poznali. Spominjam se sošolca, ki je pred tablo obnemel, čeprav je snov znal. Takrat ga je profesor bodril: »Lepo se zberi, saj te nihče ne priganja. V mistih sestavi odgovor in potem mi ga skušaj povedati.« Sošolec se je malo obotavljal, potem pa je spregovoril. Najprej je torej bil nesproščen, nato pa sproščen. Na akademiji za dramske umetnosti je nekaterim bilo nerodno stati pred kolegi in jim na vajah pantomime z gibi rok in telesa kaj prepoznavnega pričarati. Po navadi so poskrbeli le za smeh, dokler se profesor ni razjezil. Stopil je k nerodni žrtvi in ji rekel, naj opusti jalova prizadevanja, naj mimo stoji, naj nekajkrat globoko zadiha in naj vsake toliko mehko zaniha L rokami. Neredko je študenta tudi prijel za ramena ba več vreščati. »Bilje nesproščen ob pogledu na pete. zdaj pa je sproščen,« je dejala poznavalka pasje psihe. V kotičku za dosežene življenjske uspehe v neki reviji je bilo mogoče prebrati vrstice o sreči ženske, ki se ji je panner približal, kot si je že dolgo želela. Bralcem je zaupala, daje zadržanemuljubim-cu dopovedala, da brez dveh ti-eh viskijev ne bo nič in čeprav se je kot antialkoholik upiral, jevendarle^pustil. »Bil je nesproščen, zdaj pa je sproščen;« je zapisala gospa. Politologi, politiki, psihologi, pisatelji, poskusite še vi s sproščanjem. Pa četudi vok-viru političnega konteksta. ZORA HUDALES, Celje Prostovoljec v času prvega obiska Centra multiple skleroze v To-polšici, leta 1998, sem po 28 letih življenja s to boleznijo videl prečudovit zapis. Bil je tam, na steni prostora, kjer se največkrat zbiramo, na og- Opora Spoštovanje Odgovornost Optimizem Ljubezen Jaz in ti Enakopravnost Cilj Koliko humanih dejanj vsebuje ta beseda, sem pomislil ... Da. prišel sem med prave ljudi! Vsako leto se vračam na obnovitveno rehabilitacijo in opazujem določene spremembe. Spreminja se zdravs- bolj nestrpni, globatizacija nas vse bolj ločuje in pušča vrzeli v »prostovoljcu«, ki ga na steni ni več. Zakaj? Skupaj nam je vendar lažje! Spoštovane članice in cenjeni člani ZMSS, dragi prijatelji združenja - zastavimo si cilj in ponovno oživimo ter uveljavimo Prostovoljca v našem vsakdanjem življenju. Pokažimo, da zmoremo, znamo in želimo to storiti, Zač-nuno skupaj, v tednu multiple skleroze. Prepričan sem, da nam bo uspelo. FRANC KERK, Celje m ^ 24 lil''' TEDENSKISPORED RADIA CEUE SOBOTA, 28. jBlij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ metodifa tedna, 6.00PoroeUoOKC,6.1S Casoplov,6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, S,00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10,00 Novice, 10,15 Vaše^teželjeuresničitaNovi tednik in Radio Cel|e - Polet z motornim letalom (pilite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11,10 Maraton glasbenih želja. 13,00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17.45Jackpot. 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Naplesnempaikeni. 19.00 Novice, 22.0020 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Murski val) 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ meJodna tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov. 6.20 Atorizem. 6.45 Horoskop; 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom - mag. Robert Ličen, predsednik uprave Steklarne Rogaška, 11,00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih 5.12,00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Nino Pader, 20.00 Katrca - tokrat z nasveü, katero skladbo podariü za voščno, 24.00 SNOP (Murski valj Pridružite se maratonu! 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.IS Cašoplov, 6.20 Aforizem, 6,30 Süve-ster v akciji, 5.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Pwoäla, 8.2'5 Poročilo PU Celje, 8,45 Jackpot, 9,15 Bingo jack - predstavitevskladb, 10.00 Novice. 10,15 Ponedeljkovo športno dt^ldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12,15 Z ušesi po zemljevidu, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30Dogo|dki in odmevi Ra9o, 16,30100 medvefflaw za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. IS.OO Znaiici pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - D^ Robert Lič«i, predsednik uprave Steklarne Rogaška - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kranj) v ■ • 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavname-lodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika.RaSlo,. S.OOPoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živaU, veUke ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14,15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 MESTNI STUDIO RADL\ CEUE - Župan na zvezi - župan Rogatca Martin MikoUč, 17,00 Kronika, 17,45 Jack pol, 18.00 Ni vsezafrkancija. je še znanje - kviz, 19,00 Novice, 19,30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21,30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Na Radiu Celje tudi v poletnih dneh skrbimo za vašo kondidjo. Vsako soboto med 11. m 13. uro se nam lahko pridružite na mara-loiiu. ce mislite, da nam je poletna vročina stopila v glavo, se motite. Naš maraton je namreč namenjen predvsem sprostitvi in zabavi, pa tudi nič prepoteni ne boste. Morda vas bodo le nekoliko boleli prsti, po tistem ko boste hitro tipkali SMS-sporočila ali pritiskali tipke s številkami našega telefona. Vabimo vas na Maraton glasbenih želja. Andrej Krajnc in Tadej Kupec sta se. kot lahko vidite na fotografiji, že pripravila na start in bosta tudi to soboto dovolila, da prevzamete delo glasbenega urednika. Če naših telefonskih številk še ne poznate, jih objavljamo tudi na straneh Novega tednika; SMS-nabiralnik; 031-760-161, pogovor v živo; 490-08-80 in 490-08-81. SREDA, l.sawgust 5,00 Začetek jutranjega programa- jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija bdna, 6.00 PoročiloOKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 HorodäJp, 7.002. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10,00 Novire, 10.15 časovni stn^, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.20 Portrettedna, 13.20 MaliO-pošta, 13.30 Mali O - kad, 14;00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno,. 15.00 Sport dan£s, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fibnsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop Cwk - Skater, 19.00 Novice, 19.30 Mal dnigač s 6Pack Čnkurjem. 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) •.• . • 5.00 Začetekjutranj^ programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronikaRaSlo, 8,00 Pcffoäla, 8.25 Poro-čUoPU Celje, 8.45JackpQt, 9,15 Bonbon zaboljšibonton, 10.00 Novice, 10,15 Najbolj nore podjetniškeideje, 11.00 Kulturni mc^ zaik, 12,00 Novice, 13.00 Odmev - o kadüskem zakonu, 14,00 Regijske novice, 14.15 Poletje v mestu, 15,00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev- o kadilskem zakonu- ponovitev, 19.00 Novice, 19,15 Visoki C s Katjo Žolgar, 20.00 Pogl^te v zvezde z Gordano in Dolores, 23,00 M,I.C, Club. 24.00 SNOP (RadioPtuj) Astrologija v Egiptu in na Radiu Celje Astrologinji Cordana in Dolores vsako jutro pripravljata horoskop, ki ga na Radiu Celje objavimo ob 6.45, v studiu pa se nam pridružita vsak četrtek ob 20. uri, ko pripravita splošno napoved za ves teden, v ospredju pa so predvsem odgovori na vaša vprašanja. Pokličete ju lahko na naši studijski številki 490-08-80 in 490-08-81. Cordana m Dolores sta bih pred kratkim v Egiptu, kier sta ti-stun, ki so se odločili z nii-ma preživeti teden dni, pogledali v astrološko karto. A tudi za počitniški utrinek se je našel čas. 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.D0Poročilo OKC, 6,15 Časoplov, 6.20 Afonzem, 6.30 SilvestCT v akciji, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Uročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12, ure), 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14,30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 KrOTiika. 17.45 Jack pot, 18.00 Frativaljada, 19.00 Novice, 19.15 Woče z Anžejem Dežanom - voditelj Marko Potrč. 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Robin) Gordana bo v kratkem v Egipt znova odpotovala, saj je nad njim očarana. PMI (4> TUJA LESTVICA 1. UMBR£LLA-RIHANNAITJAY-Z 2. REAIGIRL-MJTYABUENA 3. LUDCnWY-SASHA (5) 4. HERE IN YDUR ARMS- 5. GRACE-SIMON mm (3) 6. PUREINTUmON-SHAKIRA (2) 7. TEARS DRYONTHEIR OWN-AMYWINEHOUSE (1) -HODSIERS (3) lEIMBRUGUA (1) airSNOTTHATEASY-lEMAR (2) OOIVIAČALISTV1CA I. I20ČIVOČI-CARPEDIEM (5| ZGORIČKEGAVPIRAN- VIADOIWESUN 12) ). BAILABAILABAILA-MANCASPIKID . ŠKODASANJ-UKDO |4) i-VICTOHY (3| 5. KDOKOMUDA-VICl 6. SAMO ŠE EN DAN-MONIKA PUČBJ 7. RITEM POLETJA-PETRASIAPAR (4| 8. KAKO VEŠ?-YIENIA (2| IK T-DANO PREDL06AZATUJ0 LESTVICO; INSTAtfrKARMA-U2 GIVE ITTO YOU-EVE FEAT. SEAN PAUL PREDLOGAZA DOMAČO LESTVICO: NAROBE TON- ANDRAŽ HRIB/U! PRIZNAJ- STOTY6D0NALDTBUMPET Visoki C s Katjo Žolgar »če me vprašate, se konec tedna pri meni začne v četrtek - pri vas tudi? Če se ali ne, mi je čisto vseeno, kajti za vas je tukaj oddaja Visoki C, ki poskrbi, da ste že v četrtek pripravljeni za dogajanje ob koncih tedna!«pravi voditeljica Katja Žolgar, »tukaj so glasbene želje, nagradne igre, pogled med planete in obilica dobre glasbe. Pa naj še kdo reče, da se ne splača biti dei oddaje Visoki C - se torej slišimo v četrtek ob 19,15. VeseUm se vaše družbe!« Takole je Katja proste dni preživljala v Dominikanski republiki. lerUpar,Podkraj9. Slov. Konjice IgorPetrej, Trubarjev» S4, Velenje Nagrajenca ifvlgnetaalbum,ldgapoijaija Zl^RTVS, na oglasnem oddelku Radia VRTILJAK POLK IN VALČKOV Dolores so v Egipt odpravi večkrat na leto, saj jo napolni z neverjetno energija. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE , rac iwi 25 » t ® i i Če bo sonce pokrivalo na Kar |e, je. Če ste v minulih tednih, ko je sonce žgalo kot za stavo, hodili po svetu brez pokrivala in zato stokali zaradi glavobola, je seveda prepozno. Ni pa zanj prepozno, če se v teh dneh odpravljate na počitnice ali morate zaradi vsakdanjih obveznosti kakšno urico preživeti v najhujši pripeki na prostem. Nekateri ob tem zdravstvenem pripomočku, ki toitrat nastopa kot modni dodatek šele v stranski vlogi, notiša-lantno zamahnejo z roko. Pa ga ne gre podcenjevali, še posebej, Če ste svetlolasi ali brez las! Še hujšetegobe kot le glavobol vam lahko nakoplje odsotnost pokrivala. Kakorkoli, na počitnicah, posebej ob morju jih še videvamo na moških. ?enskih in na srečo najbolj pogosto na otroških glavah, v mestu pa ... Večna eni^na ostaja, zakaj se moški branijo tako privlačnih slamnikov in platnenih poletnih borsalinov oziroma zakaj se žensk loteva strah, da bodo videti s pokri-valom smešne? Hm, roko na srce. žal pač tudi takšne vi- Žgalo, glavo! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK zualne zgodbe videvamo. Pa povsem brez potrebe! Čeprav estetika poleti rada zamiži na eno oko, seveda ne pričakuje od nas, da bomo poveznili nase prvo reč, ki nam pride pod roke ali celo namerno spregledali dejstvo, da je z našo vizualno podobo in konkretno obleko povsem skregano. Če ste denimo nizke in bolj okrogle, bo klobuk imenovan mlinski kamen ali pana-ma slamnik z velikimi krajci, res neposrečena izbira. So pa za vsako glavo in postavo tudi letošnji modni trendi natrosili kup zabavnih, ljubkih, športnih, elegantnih in ekstra-vagantnih pokrival - od preproste čepice s ščitnikom do klasičnega slamnika ali safari klobuka, ki jih lahko do neskončnosti spreminjamo in kombiniramo z detajli v obliki cvetja, rutic, brošk, trakov ... Da o najstarejšem in najbolj tradicionalnem med njimi - ruti - niti ne govorimo. Posebej zavezana v turban, je všečna, ker mimogrede pred žgočimi in uničujočimi žarki zaščiti še barvo naših las. « TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 27. julij: Dopoldne prestopi Luna v Kozoroga, zato bo dan energičen in deloven, Toplina in radodarnost bosta v ozadju, v ospredju ponos. Ugodno za komunikacijo in povezavo z različnimi ljudmi. Za podrobnosti nebo časa, neprestano boste hiteli naprej, novim zmagam naproti. Kar nekaj jih lahko osvojite. Intuitivna zaznava bo zelo velika, a se nanjo ne boste ozirali. Pazite, da ne boste preveč nepopusdjivi do ljudi okoli sebe. Tako zelo boste prepričani v svoj prav, da enostavno ne boste upoštevali mnenja drugih. Pazite se domišljavosti, kasneje se vam lahko neprimerne reakcije maščujejo, še posebej kar se ljubezni tiče. Zaradi vpliva Saturna bo energija zmanjšana, strogi boste do ljudi okoli sebe. Ne ukrepajte ničesar na hitro. Sobota, 28. julij: Dopoldne bo napet aspekt med Luno in Merkurjem, zato pazite, kaj počnete. Razum in čustva bodo v sporu, lahko pride do nepredvidljivih zapletov, na katere ne boste mogli vplivati. Delovati morate mirno in preudarno in paziti na vsak korak. V ljubezni se vara bo zdelo, da se vrtite v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Lahko ste sumničavi in.nezaupljiyi, kar lahko privede do spora aH napetosti- Nikar ne pokažite svojih slabih občutkov, ampak se raje soočite z njimi. Nedelja 29. juJij: Luna v Vodnarju bo dan naredila nenavaden, poln domislic in naključij. Iz resnobnega Kozoroga se bo energija sprostila, vaša dobra volja pa stopnjevala vsako uro. Luna bo tvorila dopoldne kar nekaj čudovitih aspektov, zato naredite kaj, da boste srečnejši. Odnosom namenite nekaj več pozornosti in vnesete tisto nekaj topline, ki jo je manjkalo v preteklem obdobju. Po 12. uri bosta med zvezdami samo dva aspekta, zato bomo mirni in mnogim bo nekaj manjkalo, pa še sami ne bodo vedeli, kaj točno. Včasih je tudi v miru težko živeti, vedno se mora nekaj dogajati. Posvetite se svoji duši in z meditacijo dosežite tisto, kar vam bo prineslo olajšanje ob vseh napetostih, ki vam jih prinaša čas. Ponedeljek. 30. juUj: Malo po polnoči nastopi polna Luna v Vodnarju... Potrebovali boste nežnost, ljubezen. Povsod bo treba delovati mirno in preudarno, velika pazljivost v prometu. Zaradi ngodnega aspekta Lune in Jupitra boste nenavadne volje, polni domislic in idej, a je treba ravnati pazljivo. Uran je planet velikih sprememb, predstavlja vroče, hladno, željo po originalnosti- Slepi optimizem vas lahko ponese visoko nad oblake. Moč presoje ne bo najboljša, bojte se prevar, goljufij in ljudi, ki brezkompromisno dosegajo svoje cUje ne gleda na žrtve, ki jih puščajo za seboj. Popoldne in zvečer velja večja previdnost, zlasti v kontaktu s starejšimi ljudmi ali avtoriteto, oblastjo. Torek, 31. julij: Ob 9.56 nastopi opozicija med Luno in Marsom. Energije zahtevajo potrpežljivost in prilagajanje okoliščinam. Luna preide v Ribi ob 17.42 in poudarja sentimentalno plat vašega značaja, daje tudi odlično nezavedno zaznavo, sanje so lahko izredno izrazite in zanimive, po drugi strani so lahko strahovi toliko bolj intenzivni. Ne dovolite, da vas negativno usmerjena energija zavede v napačno smer. Dan ni dober za iskanje pomoči in razumevanje pri drugih ljudeh. Malo pred polnočjo bo Luna v opoziciji z Venero, kar povzroča blokade oziroma nemoč, ki jo lahko čutite na vseh življenjskih področjih. Veliko potrpežljivost, pa lahko dan preživite kolikor toliko normalno. Sreda, 1. avgust: Noč bo obremenjena z negativnim aspektom, zato ste lahko nes-pečni, pojavijo se lahko tudi sanje, ki jim namenite veliko pozornost. 5e tri dni biva Merkur v Raku, zato boste sentimentalni. Luna v Ribah pa bo spet izpostavljala čustva, Domišljija bo delovala z veliko silo, prepustite se ji brez zadržkov, saj boste dosegli velike rezultate prav zaradi nenavadnega delovanja. Večer boste ugodno preživeli le v primeru, da se odklopite od težav in problemov Četrtek, 2. avgust: Dopoldne bo minilo po pričakovanjih, ki si jih boste zastavili. Nad^ lovnem področju lahko urejujete zaostale zadeve, začetkov vam ne priporočamo. Lahko se vrne zadeva, ki ste jo pustili nedokončano pred tremi meseci, a bodo tokrat okoliščine mnogo bolj ugodne, da jo razrešite sebi v korist. Tranziti Marsa vam bodo dajali veliko fizične energije, zato jo korismo porabite. Zvečer preide Luna v Ovna, kjer bo izrazila ognjeno energijo in povečala adrenalin v krvi. Ne iščite prepirov tam, kjer jih ni. Umirjeno nastopite tudi v ljubezni, Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041404935 090 14 2443 napovedi, troterapije, regresije astroioginja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dotores.si wwW.dolores.si 26 [ ZAWftOMOBILISTE Wrangler ostaja pravi terenec Jeep wrangler ima bogato tradicijo in drži, da tudi po novem ostaja v druščini resnih, zelo zmogljivih terenskih vozil. Avto je narejen povsem na novo, ponujajo ga v izvedenki s tremi ali petimi vrati. Spredaj je značilna maska s sedmimi režami, luči so okro- gle, postava oglata. V trivrat-ni izvedenki meri 422 centimetrov, dodatna vrata ga podaljšajo na 475 centimetrov. Možno je izbirati tudi med različnimi vrstami strehe, pred nje steklo pa je mogoče - ta ko kot nekdaj - zložiti naprej, Ibdi noti-anjost je narejena povsem na novo, povsem nov pa je v ponudbi 2,8-litrski dizelski motor, ki ponuja 130 kW oziroma 177 KM in ima 410 Nm navora. Na voljo je tudi 3,8-litrski bencinski 6-valjnik, ki razvije 146 kW/198 KM. Wrangler s svojim pogonom dokazuje, da je res pravi terenec. Na voljo je ročno vklopljivi štirikolesni pogon in reduktor, voznik lahko izbere še elektrom^etna zaporna diferenciala, dobi tudi močnejšo prednjo premo... Osnovna izvedenka wran-glerja s tremi vrati, opremo sport in dizelskim motorjem stane 26.999 evrov, petvrat-na izvedenka je dražja za približno 3.000 evorv. Namesto 307 bo 308 Sredi septembra bo v nemškem Frankfurtu avtomobilski salon, eden največjih na svetu, vsekakor izjemnega pomena ne samo za nemško avtomobilsko industrijo. Tam bo francoski Peugeot postavil na ogled naslednika sedanjega 307, in sicer vozilo z oznako 308. Kaj veliko o tem avtomobilu še ni znanega, lahko domnevamo, da bo večji, širši in morda višji kot predhodnik in da se bodo še boij potrudüi pri njegovi izdelavi. Kot pravijo, bosta v ospredju dva nova motorja, ki ju je Peugeot razvil skupaj z BMW-iem (1,6 litra, pri čemer prvi zmore 110, drugi pa 129 kW). Vse kaže, da bo prodaja peu-geota 308 stekla sredi jeseni. Touareg tudi v Rusiji Volkswagnov terenec oziroma SUV touareg bo od leta 2010 nastajal tudi v Rusiji. Avto bodo začeli izdelovati v tovarni Kaluga. Kaj več ni znanega, ve pa se, da touareg nastaja v Volkswagnovi tovarni v Bratislavi; laos naj.bi jih naredili nekaj čez 60 tisoč. Še corsa GSi Lani predstavljena Oplo-va corsa gre dobro v promet, saj so doslej zanjo našli že več kot 320 tisoč kupcev. Tovarna sedaj zlagoma na trg pošilja še nekatere druge, tudi Športne izvedenke. Tako so na nedavnem salonu v Barceloni pokazali cor-so GSi. Ta bo od jeseni na voljo tako v tri kot petvrat-ni karoserijski izvedbi. Pogon bo zagotavljal bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 1.6-litra, pri čemer turbinski polnilnik ponuja 110 kW ali 150 KM pri 5000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih bo zmogla corsa GSi največ 210 km/h, do 100 km/h bo pospešila v 8,1 sekunde. Cene še niso znane. Na voljo A5 in S5 Opil corsa GSi Turbodizei za motocilcel Po osmih letih razvoja je neko nemško podjetje začelo izdelovati motocikel s trubo-dizelskim motorjem. Ta bo imel gibno prostornino 1,3 litra in približno 100 KM ter okoli 200 Nm navora. Motor bo imel tudi dve dodatni ^edi, ki bosta zmanjševali tresljaje. Kot pravijo, naj bi se motor pojavil na trgu jeseni, zanj pa bodo menda hoteli kar 95 tisoč evrov ... Nemški Audi je v nekakšni modelski ofenzivi vsaj na slovenskem tt^. Pred nedavnim je bil predstavljen super-športnik R8, sedaj |e domačim kupcem na voljo novi kupe z oznako A5 oziroma S5. S kupeji ima nemška avtomobilska hiša veliko izkušenj in tudi uspeha, zato so njeni u^ni načrti dokaj pogumni, kar velja tudi za slovenski trg. Pri nas naj bi v polnem letu namreč prodali okoli 100 audi-jev A/S5, kar se zdi ob cenah dokaj pogumna napoved. Kakorkoli že, A5 meri v dolžino skoraj 460 centimetrov, v prtljažnik pa gre 455 Itoov prtljage, kar seveda ni malo. Audi A5 je kupe, kar med drugim pomeni, da bo sedenje udobno predvsem na prednjih sedežih, zadaj bo manj prostorno. Za začetek bo slovenskim kupcem na voljo A5 le z dizelskim motorjem. To je 3,0-htrski šestvaljnik TDI, ki ponuja 176 kW/240 KM, zraven je stalni štirikolesni pogon in 6-stopenjski ročni menjalnik. Zanj hočejo približno 50 tisoč evrov. Proti jeseni se po- javijo še dr^e motorne izvedenke {recimo s 3,2-litrskim FSl motorjem, ki bo imel 195 kW/265 KM), že sedaj pa si je mogoče omisliti tui najbolj vročo varianto z oznako S6. To poganja 4,2-litrski osemvaljnik z 260 kW/354 KM, ki pospeši do 100 km/h v 5 sekundah, stane pa približno 61 tisoč evrov. ^ merilci pqetoka zraka iV VW, audi, skoda • 1.9 tdi iirrODfif kfsnfllei^m, katalizator univerzalni LAMDA SONDE «anl-ors.« 86, C.lie KOMPRESORJI « lel.: (03} 42S.i2.70 TUBBOKOMPBEŠPmt w^rw.ovfatlelifegaefnef.sf SERVOVOIANSKEČRPALKE Umi TIPI!;- '^^JLI OGLASI - INF^MACIJE 27 ' Mwötednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Calie - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom Novega tednika. PROPAM ŠKODO favorit, letnik 1991, reg. do 21.9., prvi lastnik, prodam. Telefon S778-166. 3645 F0R0galaxy1,9t(ii,letnik 1997/96,pr«vi> ženih 221.000 km, reg. do 1/2008, z veliko opreme, lepoohranien, piodam. Telefon 041773466. CU01,2, letnik 199S,))rodam.Telefofl 051 25W109. CUOHletnik 1998,model 1999,reg. do 7/2008, prodam za 3.150 EUR. Telefon 041 807-060. Ž234 HIŠO, v Celju ali okolici, z vrtom, lahko je starejša in potrebna prenove, brez posrednika, kupi n 041 679-573. PTTT SKA POSOJILA HIŠO, Cesto v Liško v Celju, 3 km iz mesta, stnro 20 let, imo tri stonovonja, gatiiio, klet, kurilniie ne olie,elektriko, felelen, lestrre vede, le» )I.I04.3; EUI (22.000.000 SH) .lipe Jeii»eni.Iele-len 040 711.910 eli|03|S4SW7,1» 17. »i. PARCELO, prek 1000 irr', ne lepi, serrerri legi, predeni. Perrelezeeekret še nima lepnzeniože 1. lala tedi STjmOVANIE, dvasabno, «2 m', vKosezeh, predam. lel.len 040 42H45, 040 429.146, edl8.de 20. ore. ssoz slonovonje v Žeko predem. )S1 317-633. 37«) kii, 1201, proizvejoleiGemork Prekop«, prodom. Telefon 5461.305,051 346. 441. mi(IOIOse4i4,95fc nik,predom.Telefon03l 50fr^S3. ŠS57 IFAKT0KZc4or35ll bmt,lemik 1993, lepo ohrBnjen,2.laslnik,|]rodomzfl3.2D0 Ell«.re1efon041 986^92. 3857 214m'bi,ol.e površine,leto izgrodoje 1974, vselieoo 1990, (ooo 87.631,44 E»l oz. 21.000.000 EUI.Ielolen 041 708-191. Svetovonie,lKNO! Vuli pMrii U lurmili strani teleniijsliega si^reda In uninivosti ii swta glad» in labava. NOVI TEDNIK I Prešernova 19 I 3000 Celje NAROCILNICA in priimek: ^ Datum rojstva; Nepreklicno naročam Novi tednik a najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.D. ho podalke uporabljal samo za poBtbe naroCtiiške službe Novega tednika £URo2. 14.378.400 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Kr-bovfic, s. p., Gorica pri Šmartno m 57 c, Celje; http://svetovani«.gai-bo.nel. te iiCete paicelo, hüo, knntljii ai poskivni pra-tor obijüts naäi s^o siiai vyww.t«iis.si in si a^B bogato poitudbonei Š0ŠTAIU.Stai)ovaniskoliišo,220in'bival-(lepovršine, leto Izgradnje 1959, zdvo-nsčem, sadovnjakom In vrtom, prodamo za 71.774,33 EUR 02.17.200.000 SIT. Telefon 041 70819S. Svetovanje,Ivan Andrej KrbaviK,5.p.,Gorica priŠmart-nem57c,Celje;hnp://5»eIovanje.gat-ba.ret. ŽALEC, Arja vas. Prodamo stonovonjsko hišo, vrtno hišo in brunarico, stovbišče 90 m', gospodarsko poslopje 48 m', vrtna hišo pilbližno 20 m', travnik-dvorišče 973 mlzgrojeno 1965,zadnja prenova 2000, za 116.841,92 EUR OL 28.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivnn Andrej Krbovec, s. p.. Gorica pri Šmartnem 571, Celje; http:// 44,5m',Teleffln041336-219. azes DVOSOBNO stonovanje v Celju, 51 ni^,z balkonom, na odlični lokacip (Trubarjevo ulico) prodam. Cena 75.000 EUR. Telefon 041 202-039. asoo CEUE. Prodamo no novo opremljeno gor»-njerovindlviduslnl stanovanjski hiši, približno 20 m' površin, prenovljeno 2006,za 30.000 EUR oz.7.189.200 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovnnie.gai-ba.net. r CEUE, Prodamo dve darejši stanovanji v večstonovonjskl hiši v Kovinarski ulici, potrebni prenove, v pritliqu in 1. nadstropju, 54,43 m' In 56,50 m', zo 42.981,13 EUR OL 10.300.000 SfT ter po ceni 39.642,79 EUR oz.9.500.00a SIT. Telefon 041 708-198. Svetovonje,lvon AndrejKrbavac,s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje;http://svelovanje.gaj-ba.net. STANOVANJE v Cdjv, ljubljanska cesta 5 b, 3,nadstropje,velikost 68,67 m',detno opremljeno, vseljivo 1.9., oddamo za mesečno nojemnino 400 EUR. Informacije po telefonu 051 37(^66; www.moksimilijfln.si, Maksimilijan, d.0.0., ljubljanska c, 5, Celje. APARTMA, staro jedro Izole, ISOmodmorio (2odr.>2otr.|,45 EUR/dan, oddom. TelefonOai 370486. p PRODAM OBUZIIIJENOposlilio,lia-2(IO>i nočni omori in vzmetnici, slari dve leli, prodam ze ISO EDI. Telefon 54SM47. KUPIM GARSOI PUIIIHJ pri SevniiVto. loke pnBonini proifomo 9.515 m' Irovniirn po teni l,<6El]R/.'oi.35»Sn/m'ler3.313 m'tmvnikopoceniO,l2Eail/m"ii. 150SII/mMelelon041708.1)1. Svit »..«ie, lv,n Jndrei Krbo«, i p. Gorico pri Smormem 57 C, Celje; litip:// svelovon|e.9o|bo.nel. n VIKEND, slonovonje oli hišo, do iS kaii Celjo,lihkotodi:oiidljivoporcelooi. zemljišče zo nodonreslno grndtrjo, ko. pim. Resen kopec, pločilo v golovini. Telefon 041 397-211. 3469 vonje kopi por sredojih let. Gotovino tokoj.Telefaii041515447 isrr CEULViienosilinihiiidvoiob»hsto«ovonj, vbijo in oklici, kopim.Telefoii 04170«. 191). Svc4ovonie, fvon Andrej Kifiovac, s. p.,Gori!opriŠniortiemS7i,Celje. „ ODDAM HMIPUSlmikoio Simoni, no Ooki/I^ij., oddomoklimotizirooe počitniško hišice. Itlefo. 041 736-291. «ekoj hišic todi nopcodoj. Telefon 041 63^721; wwv.sonlife.si. Bim Trolle, d.o.o., Ljob-Ijonsko C B8, Novo mesto. n PIIODAM VEČ kloftei drv prodom zo 165 EDR. Telefon 031 62».lSa. 3833 PRAŠIČE, ležke od 30 do 50 kg, prodom. Popust ood 3 prašiče, ceno ogedno, možno ifostovo. Telefon 031 524.147. VEČ prašičev, od 2S do 120 kg, ogodno prodom, možnn dostovo. Telefon 041 263427 254S HESNICE, grahoste, rjove, črmj, prodojomo. Wilier, lopolo 55, Celje, telelln|03| 54721)70,04176M0I). 33B2 DVEpsiaii(simai),slori4mesece,mešiiki z nemškim ovčoijem, prodom. Telefon 10315792m, 041354^42. 36,0 OOOJ1(Eolipojske,zonndiljnjotej«,pro. dom.Telefoo 041576.387, Vinsko Gora. 2230 KAKaV0STNEpujse,od30dol40kg,mož. .oje todi dmtovo,prodom.Telefon 041 6SS.52B. SS37 JARKICE, temno rjnve, težje pasme, 00 zočetkn nesnosti tfli mlade, ježke petoli-ne in enoletne lielfi nosnice, piodojomo vsokdekivmk. Dobrave. Roje, Šempeter, telefon 70IH446. 3712 niAŠ1ČE,mesnote|iosani,zooodoljojocejo olizokol,25do40kg,pradomo.Telefon 5792.345,031 54+653- S542 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE lOVIfEPNII LE^G^ RenauU servis Levec, d.o.o., ' prodajno servisno podjetje, vabi ksodelovanju ambiciozne posameznike, ki jim je izziv skupaj z nami doseči začnane cilje kot poslovni sodelavci 1) za delovno mesto VODJA PROGRAMA RENAULT - NISSAN IN RABUENIH VOZIL Pogoji: - izobrazba V. ali VI. stopnje komercialne ali tehnične smeri - vsaj 3 - 5 let delovnih Izkušenj v komercialni ali tehnični stroki - dobro poznavanje sistema zagotavljanja kakovosti avtomobilske tehnike - dobro znanje tujega jezika, angleščine ali drug tuj jezik - obvladovanje dela z računalnikom 2) za delovno mesto PRODAJALCA NADOMESTNIH DELOV - izobrazba IV. ali V. stopnje komercialne ali tehnične smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - obvladovanje dela z računalnikom 3} za delovno mesto POSLOVNI SEKRETAR M/Ž za obdobje enega leta zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu Pogoji: - izobrazba tehnično administrativne smeri - obvladovanje dela z računalnikorh Pogodba o zaposlitvi za delovno mesto se sklene: •podtočko 1 - individualna pogodba • pod točko 2 - pogodba za določen čas • pod točko 3 - pogodba za določen čas Ponujamo vam zanimivo, razgibano in dinamično delo v urejenem okolju z možnostjo izobraževanja in usposabljanja ter stimulativnega nagrajevanja. Kandidate, ki izpolnjujejo navedene pogoje, vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z življenjepisom v 8 dneh na naslov: R.S.L. d.o.o.. Levec 56 c. 3301 Petrovče, z oznako »za zaposlitev«. TEUCOstn)eiilolko,ls^priirsKi 2001(3, prch dainTelefon 5733-232,031745-548, L347 ODOJKE, težke 40 leg in bunke kozllče, prodani,TelefQn031 584-358. 3784 PRAŠIČA, 100 kg, domača hrana in mlodega bzliäa, prodam. Telefon 041S63-725. KRAVO tiko, stele ™.Telefon051 213-559. Š552 BELOsoilno vino ugodno prodom poIEUR. vi)nt.li»ko.Telefon 734-1684. 38W mbdo jalovo kravo, prodam tudi bikca. Telefon5413019,04I357-024, 3813 0D0JKE,težkeod25 do 35 kg, prodam, ceno po dogovaiu, možna dostava. Telefon 031806-148. Š553 KRAV0sinieiitalko,bre)ov6. mesecu,četite-go teleto, molznico, prodam. Telefon 031 330-703,74M150. 383? NEMŠKI onar, mladički zrodovnlbm, cepljeni, roiglisteni, stori dva meseca, odličnih staršev, prodam. Telefon 041 966-252,5869-299. ž236 BIKCEsimentob,od250do280kg,pro-dam.Telefon041 653-165, šsss TIUCOsimentalko,biejo 6 mesecev, prch dam. Telefon 041 794-272. sess NESNICE, rjave, grohaste, črne, tik pred nesnosljo, prodam. Orezplačno dostovo na dom, dobite lahko tudi kletke zo nesnice.Telefon(02)582-1401. p TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodain.Telefon031812-604. aese KUPIM MlADEGA ovčarja, z rodovnikom ali brez, kupim.Telefon5451-027. 3812 Telefon (03) 5415-332. 400 kock skime, 0,90 EUR/kocka, prodam. Telefon 031 806-148. šesa VINO, modra franklnja, mešano belo in sortno kemer,prodam.Telefan 040161-329. 3843 VINO, r|>»liiilnoli«ko yo,20»l,pr.ilniT,.I.Ief.n041211-15], 3861 I10«ffi[d«vini>iskibieii|»i(ii zold di nadaljnjo ptnJam. Prodam nianolnik Moli vidi,aialorabl|li!in«ijhnopfa-šiče,prodani.Teleron5743310. 3792 STAKE foloopatoto, razne gramofone in podobno preJnm. leleloa 041 505-105. 3786 KUMATSKOnnpravo tik, mono, pnmiino, 2440Kw,po(eniprodani.Telefon(03) 5486J17 37S3 PLINjn štedilnik Uoi, mlin za mletje grozdja, FHxEmo kamin, losen sod, 100 l,.,odn.pmda.o,.ekoi,.podorl... IololonS732-245. 3ao5 12 m' bukovih drv, možno dostavo, 330 t«R, 250 kosov seno, štirioslote bole i. dolezamotorloniborghlnit20diesel, prodom, klormodje po telelooa 5774-B06,iveiir. saoz BJHIIAIIO sloma, keike, jelmen, (okiron v nnvodne vreče, berske mlodirein mlo-dire, store 7 do 8 mesetev, prodam. Ielifcn041 64M14. ŠB51 KUPIM V NOin vosi v (eljo kupim garažo. Poklläte polelel.no«31 292-501. 3834 m ZNANI Slovenec, premožen, 40 let, želi prijateljico. Agenciio Aion, telefon 041246-647;www.superalan.a. 3792 _______________ ...o v preise m letu sklenjenih z našo poma£jo. Letos k^ že, de lin Do še več. Ženllna pci$reao-valnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495. 031 836 37S Iskreni fantje Iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja terjlhtirez stroškov spoznajte. Tel,: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. ŽENITNA posfedovflinitn Zoupanje, ki je uponje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje zo vso starostno obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505^95, Leopold Orešniks. p.,Dolenja vas 85, Prebold. n IMJ'MliiVI VCEUSKlen lo, mož- nost booDrerne ali redne zaposlitve. Iel(fcn041747-126.Iorto,Selo7,»ek!- nje. 3213 TAPOSUIIO strojniko M. lelelon 041 653470. Ferdinond Herccq, s. p., Tevte 8, loško. L332 0Bll4illlllplugVo9ol,dvobrazdni,10iol, 450EUIin1elirkosimentolko,lB0kg, prodam ali menjam zo bika. Telolon 041 178.774. L349 UTE ze ograjo, izrezooe, 90>9 cm, šonk zo vikead,130'90<60 cm, štiri plutiščoz zimskimi gumomi za pougeot 206, le nik 2002, 175/65/14, ugodno prodam. lelelo. |03| 5Ü3.112, od 12. do SraiEäkombimmabajler,200linroztezal posodi, 50 ia 35 I, ugodno prodom. Ioloio.031 611-745. 3as» K02l,burskogasamor,Dolprillrastniku.TBlefon041 322.889.AGMNomec,d.o.o.,SBdmž3, 3270 loško L350 EDICON varnostni sistemi V svoj i^oiei^tivvabimo ladeionaprojei^tiii Pisne vloge do 15.8. 2007 na naslov: Edicom, d.o.o.. Prijateljeva ulica t2, 3230 Šentjur info@edicom.si IZOELOJEIIO projekte stonovonjsklb biš, gospudurskihinposloviiboblektovin ,031 1 Strnišu, s. p., Gobrov.cla,3241 Podplat IZPOSaiEVALNiaSom,Ul.bratovDobr^ lloškov 13, «odinjo, Clio, t.lofon 5414.311,041 629«4vnm nudi spe-cinlne stroje zoreionjo in rezkonjo bijolne in vibmcij^oKrmziie brusilne SIREIOVODII Izdolovo, montozo In meritve sirelovodov.lože Kline, s. p.. Gledališki trj7,Colje, telefon 041 73H29.3073 IZOtA- Pirou-Portomž, vsak torek in nede lja,cenntjalanazu|19,50EUR.Rezor-vocijo: 041 807-060. Posredništvo In prevozništvo,s.p., Kidričeva 1,Žalec. ž 231 KAKOVDSTKO in po zelo ogodnlh cenuh iidolojemo rliiiil fusode. IISGrod, d.0.0, Gosposvetsko 3, Colje, telefon 041 771-104. 3846 IŠČEM delavca zopoloianje ploščic, Mjo-nje in druge grndbeno delo pri biši-Telelon 041 522-116. 3862 lumovojočo in ljubiteljic. n.rn.o.(a-imto.Telefon|03|S42-1102. 37» ik.coiii Kogar imamo radi, ne umre, lEneicjedaiečje... V SPOMIN MARIJI KOS iz Škofje vasi (27.9.1909-27.7.1987) Danes mineva 20 let, kar je naša draga mama nekje daleč .,., vendar v naših srcih še vedno živi. Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečko na nje- Celje V celjski porodnišnici so rodile: 17. Z: Zdenka FlLIPOVlC iz Žalca - deklico, Romana RAŠAK z Grobelnega - dečka, Saša PINTAR iz Štor - dečka. 18. 7.: Tatjana POGLADiC iz Nove Cerkve - dečka, Shi-la GRUDEN iz Velenja - deklico, Janja KOPINŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Hermina KOKOL iz Loke pri Zusmu - deklico, Andrejka KUNCAR iz Slovenskih Konjic - dečka, Branka OŽIR s Polzele - dečka. 19. 7.: Marjana ŽNIDAR iz Vojnika - dečka, Katja LADIKA iz Dola pri Hrastniku - dečka, Anica TRAUNER iz Šmarja pri Jelšah - dečka. 20. 7.: Vlasta ZORC iz Slovenskih Konjic - deklico, Metka KOTNIK iz Nove Cerkve - deklico. Branka KOVAČ iz Sv. Štefana - deklico, Barbara BRINAR iz Celja - dečka, Lidija PRAH SOVINC iz Rogaške Slatine - dečka. Nu-ša JERIČ iz Šoštanja - deklico. Polonca SLEMENŠEK iz Velenja - deklico. 21.7.:TanjaPOLAVDERiz Griž - deklico, Sonja ZAVŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka, Marjana ROBIC JEZERNIK iz Celja -deklico. Saša LEŠNIK KRIŽNIK z Gomilskega-d^ kUco, Marija RESNIK iz Pe-trovč - dečka, Nataša JOŠT ALAGIČ iz Štor - deklico, Kornelija DEČAR iz Zreč -deklico. 22. 7.: Agata TEPEŠ iz Rogatca - dečka, Marija DRAME iz Gorice pri Slivnici - deklico. 23. 7.: Tanja LENART iz Velenja - dečka, Stanka STAROVEŠKI iz Pristave pri Mestinju - deklico, Saman-ta FIDLER iz Škofje vasi "deklico, LjiljanaJOVANOViC iz Celja - deklico, Anuška NECEMER KÜDER iz Slovenskih Konjic - deklico, Suzana STARLEKAR iz Celja - de-khco. Celje Poročili so se: Robert GABROVEC iz Celja in Alenka ANTLOGA iz Žalca, El-vedin JUSIČ in Jasmina HARAMBAŠIČ, oba iz Celja, Samir BALAGIČ in Katja URBANČEK, oba iz Celja, Gregor KOŠENINA iz Celja in Renata BREČKO iz Šent-juria, Šentjur Poročila sta se: Simon KOVAČIČ iz Podčetrtka in Stanislava ZAVRŠEK iz Šentjurja. Velenje PoročiU so se: Srebrenko GRBIČ iz Velenja in Renata ŠIMIČ iz Celja, Marko JAKOB iz Velenja in Sergeja ŠPIND-LER iz Polzele. Hazim MEŠIČ in Suzana ŠOLINC, oba iz Šoštanja. Celje ITmrll so: Jožef RAMŠAK iz Rožnega Vrha, 82 let, Janez BRODEJ iz Celja, 71 let, Pavla Terezija FAJS iz Celja, 99 let, Avguštin GOLOB iz Socke, 80 let, Karolina LIPAR iz Celja, 77 let, Franc VALANT iz Loke pri Dobrni, 67 let, Stanislav KRIVEC iz Lindeka. 70 let. Frančiška KREBS iz Šešč pri Preboldu, 79 let. Alojzija HROVAT z Ljubnice, 58 let, Borivoj VISNAR iz Vojnika, 80 let. Vera KOLŠEK iz Celja, 77 let. Šentjur Umrli so: Branko ZAJC iz Šentjurja, 48 let, Milan TRATNIK iz Šentjurja, 53 let, Edvard AŽMAN iz Šentjurja, 77 let, Aleksander TOVORNIK Šentjuria, 29 let, Marija BUSER iz Šentjurja, 81 let, Jožef JURKOVIC iz Šentjurja, 69 let, Janez LOVREK iz Šentjurja, 43 let, Silvester ARZENŠEK iz Šentjurja, 59 let: Velenje Unu'liso:MarijaPREŠIČEK iz Velenja, 75 let, Ivan Jožef KOREN iz Šoštanja, 69 let, Ladislav REBEVŠEK iz Celja, 75 let, Jožefa DELOPST iz Šoštanja, 76 let, Frančišek DOBNIK iz Dobrovelj pri Mozirju. 83 let. MOfI fEPNIl .eiJE 29 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil diagi MARTIN TOFANT iz Bukovžlaka (21.8.1916-17.7.2007) Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in mu izkazali spoštovanje s spremstvom na zadnji poti z darovanim cvetjem, svečami in svetimi mašami. Iskrena hvala njegovi osebni zdravnici di. Seličevi ter patronažnima sestrama Silvi in Marini za pomoč, da smo ga zmogli negovati doma. Od Djega se poslavljava: sin Marjan in hčerka Martina z družinama Odšla si tiho, brez slovesa, ustavilo se plemenito tvoje je srce, a kogar imaš rad, nikoli ne umre, samozelo, zelo daleč je... ZAHVALA V torek, 10. julija2007, smo se na vojniškem pokopališču poslovili od naše najdražje žene, mamice, babice, sestre in tete SILVE KOLAR iz Ložnice pri Celju 31, Celje (1954-2007) Kruta smrt nam jo je iztrgala sredi neizpolnjenih načrtov. Ob tem pretresljijteffiL dogodku nismo.bili sami. Z napji. je bilo mnogo ljudi, ki so bodrili našo SUvo, jo obiskovali in tolažili domače v času preizkušenj. Seznam z imeni bi bil predolg, zato se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste v teh dneh storili za nas; za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče, ki bodo razsvetljevale Silvin prezgodnji dom. Dovolite, da se še posebej zahvalimo župnikoma g. Pergerju in g. Trstenjaku, ge. Ivici Kos za poslovilne besede, pevcem za žalostinke, pogrebni službi Raj in seveda g. dr, Kanskemu in celotnemu oddelku maksofacialne kirurgije iz Ljubljane za dolgotrajno zdravljenje ter g. dr, Zuranu in njegovim oddelčnim sestram za protibole-činske zadnje dni. Še enkrat hvala vsem za vse. Žalujoči: mož Branko, hčerka Lucija z Boštjanom, sin Rok z Minco, vnuCka Oskar in Filip Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 100, letu je odšla k večne-^ mu počitku naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta PAVLA FAJS Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z izrečenim sožaljem ter darovanim cvetjem, svečami in sv. mašami izrazili sočustvovanje na njeni zadnji poti. Za skrb in nego se še posebej zahvaljujemo Domu ob Savinji, kjer je nazadnje bivala. Hvala tudi sosedom Lesjak, patru Robertu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Veking in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sinova Mirko z ženo Dragico in Pavel ter vsi njeni vnuki z družinami in pravnuki Smrt je le bežen trenutek v življenju, resnično umre tisti, ki ga pozabimo. V SPOMIN MARIN KOS iz Trnovelj pri Celju (25.1.1985-29.7.2005) To je spomin nate. Marin! Vsak, ki imel te je rad. srcu nosi te za večne dni, a ob spominu nate, se v žalosti gubi. Brez tebe minili dehteči sta pomladi. dve leti bolečine polm. ne sliši več se hrup motorja, tvoj korak, povsod praznina, le srca bolna. Let brez tebe še veliko bo, a v srcih naših boš živel, poseben prostor vedno imel, tu si. to ni slovo! Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njegov grob, mu podarite cvet in prižgete svečko. V SPOMIN V četrtek, 26. julija 2007, je minilo leto neizmerne žalosti, ko nenadno in prekmalu nehalo je biti tvoje plemenito in zlato srce. Odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v mojem srcu in spominu boš za vekomaj, moja zlata mama, TEREZIJA KOTNIK Vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu, ji hodite prižigat svečke in se je spominjate z lepimi mislimi, iskrena hvala. Ni besed več tvojih, ne stiska toplih rok. ostal le nate je spomin in srce polno bolečin ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica ZLATKA MAROTA iz Leskovce 7, Laško (1955-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali sveče, za sv, maše, izrazili sožalja in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se želimo zahvaliti družini Požlep, družini Rajh-Marinko za vso pomoč, sodelavcem mar-keta Tuš Laško in kolektivu Pivovarne Laško, članom ZŠAM Laško, Petru Ojsteršku za besede slovesa, pevcem MPZ Laško, kaplanu Iztoku Hanžiču za opravljen obred, praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Milena, hčerka Melita, sin Pavel, mama Marija, brat Jani in sestra Marinka z družinama ZAHVALA Draga TINA in BOŽO SPAN, srčna hvala za vse, kar sta storila za našo ljubo Majči. Milan, Andreja, Jure Ugasnila je lučka življenja, prižgala se je lučka spomina. ZAHVALA V 83. letu je odšla k večnemu počitku naša draga sestra, teta in svakinja JOŽEFA RAMŠAK z Rožnega Vrha, Šmartno v Rožni dolini (9.4.1925-9.7.2007) Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z izrečenim sožaljem ter darovanim cvetjem, svečami in sv. mašami izrazili sočustvovanje na njeni zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govorniku g. Branku Ferjancu, kolektivu Zavarovalnice Triglav, Društvu upokojencev Šmartno v Rožni dolini, članom zveze borcev in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji v Celju in osebju Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Vsi njeni V SPOMIN 29. julija bo minilo eno leto, oleaf nas je zapustila ljuba mama, stara mama in prababica ANTONUA OBREZ z Velikih Grahovš Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni najdražji Ob boleči izgubi moža, atija in ata OTONA JOSOVCA (1.12.1930-15.7.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo dežurni službi Zalec, intervencijski službi bolnišnice Celje, p. Vančiju za opravljeno sv, mašo in cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, krajevnim gasilskim društvom, govornikom g. Banku, ge. Magdi Šalamon in g. Marinšku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Rojjotar in Javnemu komunalnemu podjetju Zalec. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Helena ter sinov družinama Jani in Ernest z 30 IL vsakdan: 16.30.18JB. 21.10 petek, sobou: 23.55 3i>tiota,nedeq3; 12.30 Nikomur ■»po»i vsakdan: 17.50 ponedeljek, torek, sreda, četrtek: 21.40 sobota, nedelja: 14.00 akdan: 17.30,19.30,21.30 tek, sobna. 23.30 bBta,iiedelia: 14J)0 petek, sobota, riedelia: 20.30 la: 17.30.20.10 iiR ««nyraj ik: 17.20. Z0,[» OkB torefc 17.20, 20.00 SvM tnä»-. V30.20.30 NEDEUA 21.D0 Tiktidanrija SREDA 21.00 Zodiak PETEK 19-00 Pirrt«____ 21.30 StevIkaZS KEOEUA 20.00 Pirati (K ] od penedeljkadosibate: 16.00.18.40.21i0 peteit sobota: 23.50 softMMiedelia: 12.00 nedrja: 17.30,20.10 Vrnča krhata vsakdan: 18JQ sobota, nedela: 13.30 FantastiM itiii« Prihod Srebnega letal- iivww.novitedflik.coiit 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje 17.00 Mercator center Celje_ Razstava velOdh sobnih lončnic Franca I^atnjeka odprtje razstave 19.00 Šlandrov trg, Cassata, Maijola Žalec______ Zadeni koš z nagradami za zadetke, kvartet Zven in skupina Ikntadruj poletje v Žalcu _ - _ MKTD strune: Apokatip-so, prosim gledaäSka mzuaina predstava 20.30 Žičkakartuzija_ Jararaja z gosti in svetlobna inštalacija Rafaela Samca polaniglasbenivečer ieITI» PoletJeBgl v Celju knežjeItImestu Pod okriljem Meatne občine Celje PETEK. 27.7. 20.00 Ukovni salon Celle Odprti termin 2007 Nika Autor, večmedijska postavitev 10.00 MNZC-Otroški muzej _ Hermanov brlog Lutkovnogledališče Kranj:Rde-ča kapica tmkovm predstava 22.00 Vodni stolp Sobotni nočni kino: Stari DVD-projekcija 34.00.18.40.10.10,21.40,0.10 VreSakrMi« Jiai 16.50, 19.20, 21.50 Fantastičri »q«: Pi9Md Srebnega latai- imJME, 17.00.19.00 PevK 21.(ffl, 23.30 RAZSTAVE Gorenje Velenje servis - avla I. nadstropja: razstava Ljudje brez maske avtorice MiroieAf uižer, do 31.8. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava del iz stalne umetniške zbirke Centra sodobnih umetnosti Cege Iz cäjske reg^e, do 16.9. Galerija sodobne umetnosti Celje -Galerija Hodnik: Šmdentske poletne premiere 2007, Andraž Beguš, do 29. 7 Galerija Železarskega muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstava stortft dokumentov in načrtov o železniški pmgi Sedraž-Rimske Toplice, do 10.9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in vlogi Jakoba Aljaža, do 30,9, Muzej novejSe zgodovine Celje: Ar-pod Salamon: Eksiibrisi in male grafike; Herman Čaler. Fotografije Dotiki sveüobe; Bnmko Dobrave: Spomini na celjski narodnozabavni ansambel Dobri znanci ob SO-letnid, do 26,8. Galerija Volk prodajna razstava IX. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 31. 8, Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks v mestu) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz tujine in Slovenije, do 31.8. ^vodnik Galerija Mik Celje likovna dela (slike) Andreja Zuponoi iz Velenja, do 6,9, Galerija likovnih del mladih Celj« razstava nagrajenih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtorjev do 20. leta iz 46 držav vseh kontinentov, do 31. 8. 2007. Zgodovinski arhiv Celje: Zička kar-tuzija v rokopisih in listinah zgodovinska arhiva, avtorica Nataša Gobb, do 30, 9. Galerija Nikca Celje: otroška dela draštvaOtroti otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje - lapida-rij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, vdrugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka TaljamBadomnac, do oktobra 2007 Pokrajinski muzej Celje: mavrični swt Schiitzovih glazur, avtorica razstave Rolanda FuggerGemiadnik, do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnosmozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razsUva, mavrični svet Schiitzovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje4::enter: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mo2aik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brati, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut IVe-merje, restavracija na celjski železniški postaji, CeleiaparkCelje in glavna pošU Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del razhčnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Enei^ Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter ^alik. Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. USTVARJALNI PRISTAN -Prešernova 11 Počitniškiustvatjalni dopoldnevi v Ustvarjalnem pristanu. Otroci, ki želite ustvarjalno preživeri dopoldne, se lahko oglasite v Ustvarjalnem pristanu. Delavnice bodo; 30. 7. do3.8.2007 od 10.00 do 14.00 6. do 10. 8- in 20. do 24. 8, 2007 od 10.00 do 14.00 Informacije in prijave na tel. št. 03 5442 706 in 031 674 784 ah v Ustvarjalnem pristanu. liviiiiii Poletje pod kostanji Petek, 27 7. 2007, ob 21.30 Ego Malfunction, akustični koncert KREATIVNE POČn-NlCF. Od 20.8. do 31.8, med 10.00 in 13.00 bo še drugi del brezplačnih ustvarjal-niii delavnic. Prijave na info@mc-celje.si V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionahiem nivoju objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3000 EUR) v treh kategorijah; 1. Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2. Natečaj za najboljše literamo delo 3. Natečaj za Et eramo, likovno in drugo umemost Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na ifinan- cirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do intemeta. Več info: iiwu;. mc-celje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija; ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples; torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice; sreda ob 17. uri ms'^iga^iO. " Društvo trtekobl9.uri. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA mŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22,00. Faks zagluhoneme01-524-19-93,e-maü; dnjStvo-sos(a>dnistvo-sos,8i društvo ozara celje pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg3, C.dje, tel.; 03 492 57 50..-center za pomoč nä domu Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Sentceleia Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 zavod vir, dnevni center za pomoč odvisnim Telefon 490 00 24, 031 288 827 slovensko društvo hospic območni odbor celje Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Otroci, vablje naših počitrisKini."iKitvni)»ii: Petek, 27. 7: Kopanje v Aqua Romi Več informacij dob ile na: wüw.smocLcom ali na telefonu 03-733-87-44, 051-425-953. Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park,), petki od 15. do 17. ure. in odraslim v stiski: vsak 1, in 3. četrtek v mesecu od 17 do 19. ure, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šenčur. ififififw.noviteclnik.com Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; (03) 5441 032,Novi tednik izhaja vsaktorekin petek, cenatoricovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). lijnica; Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središCe, Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; www.minjadesign.com E-mail uredništva; tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva teiiniiu.lednlk@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez I programa: Janja Intihar Milena BreCko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška SeUšnik, Branko Stamejčič, Simona Šoiinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda; VA:^ Grabar, Zlatko Boblnac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko laefon; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si iOVITEDlil RILO 31 > Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darili)i.bon v vrednosti 20 evrov za nakup v ©ptiki Salobir 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah Romana Brgleza z Vranskega in dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu 3. - 5. nagrada: 3-uma vstopnica za kopanje v Termah .Olimia - • .. Pri žrebanju bonloupoltevaji vse pravilne rešitve [geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 2. avgusta 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 20. julija 2007. Geslo: Velemesta v Združenih državah Amerike. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Zlatko Sfolcer, Vodenovo 11 a. 3240 Šmarje pri Jelšah. ■ 2. nagrado - „vstopnico za bazen s sarao na R-ogašl^rivieri in monografi- 1-p-W Rešitev nagra icrižaniceiz št. 57 Vodoravno: ŽRD, LAN, EDO, NADA, AKTER, RAL, CROWE, INO, HODŽA, ROMY, SESTERCü, ENSOR, TRAVMA, VE, OKRAS, ONA, MAT, UL, KIA, IGRAČA, ROA, BIDE, NEMKA, AGREGAT, LAURION, NITRA, AMEN, BI, AJAN, ALESSANDRO, TALA, ZEC, VARAN, CHICAGO, EVA, OSEL, ALI, VERA, ENN, ORIS, NOE, RANT. 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Razgibano čustveno življenje se bo nadaljevalo, tako da velikih sprememb ni pričakovati, četudi bo kakšen dan slabši. Pa drugič več sreče. In pomislite tudi na to, da je treba za srečo tudi potrpeti. On: Proti konca tednabo prišlo sporočilo, ki ga težko pričakujete in bo v veliki meri spre-menilo priiakovanjaglede važne poslovne zadeve. To je začetek zelo ugodnega obdobja za vas in tudi druge udeležene. Ona:Nekdo, kigadobropoz-nate, se bo vrinil v vaše življenje in storil marsikaj, da bi ga opazili. Bodite previdni, vse skupaj bo precej neprijetno! Tb-da ne bodite prevelik pesimist, vse se še da popraviti! On: Ne skušajte nadoknaditi zamujenega, ampak se posvetite novim problernom. ki vam jih ne manjka. Partnerka vam bopredlagalaprijeten izlet v naravo, kar glede na vaSe zdravje niti ni tako slaba ideja. dvojčka ^ Ona: Najnovejša ponudba vas bo prijetno presenetila in vse skupaj se bo končalo še veliko bolje, kot ste pričakovali. To je vaš srečen teden in potrudite se, da bo tako tudi ostalo. Sprostite se in uživajte! On: Preveč se boste navezali na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res, da s trenutno situacijo ne smete biti zadovoljni, vendar pa bi bilo koristno, da bi pravilno ocenili svoje zmožnosti. • Ona: Najprej boste dolgo premišljevali o preteklih potezah, ki vam niso najbolj uspele, nato se boste pošteno zagrizli v uresničevanje svojih ljubezenskih načrtov. Uspelo vam bo in to še bolj, kot boste pričakovali. On: Na čustvenem področja boste imeli zadeve povsem pod kontrolo, kar vam bo dnin toliko poguma, da boste stonh korak, ki ga že predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, na vas pa ostane, da ga tudi unovate. škorpijon Ona: Po svetu hodite z odprtimi očmi, a vseeno ne opazite možnosti, ki se vam ponuja. Če ne gre drugače, vprašajtepri-jatelje in pomagali vam bodo. Seveda se boste morali za dokončen uspeh kar precej potruditi. On: Neka oseba se je začela zanimati za vas bolj, kot si želi njen stalni partner. Bodüe previdni. saj se vam lahko hitro zgodi, da boste pristali v postelji osebe, katere partner ne bo nad tem prav nič navdušeni stbeiec ^ Ona: Znenada se bo pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, še preden boste ugotovili, kaj siželi. Toda hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer On: Najbolj vas bodo razveseljevale nmjhne in na videz povsem nepomembne stvari, kipa vam bodo precej olajšale napetost, ki vam je začela že počasi presedati. I.e zakaj bi vedno samo garali? jo Savinja, prejme: Ivan Strmole. Goriška 4, 3000 Celje. 3. - 5. nagrada: knjigo Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, prejmejo: Vera Dvojmoč, Železnikarjeva 14, 1000 Ljubljana; Sanja Marjanovič, SU-ke 8, 3254 Podčetrtek in Luka Milino-vič, Franca Kozaija 16, 1430 Hrastnik. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Ljudje vas bodo premamili s svojim govorjenjem, da boste storili nekaj, česar sicer nikakor ne bi. Sieer pa se morate tako ali tako privaditi na spremembe, ki bodo prej ali slej stopile y vaše življenje. On: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. TYeba se bo precej potruditi. da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo seje treba boriti, torej nikar ne odlašajte! Ona: Voüa prizadevanja se bodo sicer uresničila, a vendar se boste uspeha kmalu naveličali. Poglejte malo okoli sebe in ugotovili boste, da vas uspeh ni povsem osrečil. Posvetite se raje svojemu partnerju. On: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznala na nedavnem žum. Ponujeno boste sicer sprejeli, a se boste skušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega! devica ^ Ona: Znanec vam bo ponudil priložnost, da se srečate z nekom, ki ga že dolgo opazujete. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko sicer zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazite, da tega ne izve partner! On: Nekomu se boste pošteno zasidrali v srce in to bo v veliki meri zakompliciralo vaše trenutno ljubezensko življenje, vendar predvsem v pozitivnem smislu besede. Toda vseeno vam previdnost ne bo škodovala. ^■kozorog Ona: Na poslovnem področju uam bodo dali odlično priložnost. da ravnate po lastni presoji in tako dosežete tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Ne obotavljajte se, ampak vzemite ta izziv karseda resno. On: Razočaral vas bo nekdo, ki ste mu še nedavno tega skoraj slepo zaupali. Tb vas lahko še drago stane, zato bi bilo dobro. da si čimbolje zavarujete svoj hrbet. Razmislite o morebitnem oddihu v naravi! vodnar ^ Ona: Sreča bo spet na vaši strani in vse kar bo potrebno, bo le to. da se boste sklonili in pobrali sadove svojega preteklega dela. Sedaj je vaš čas, ko vam bo uspevalo tudi tisto, kar je običajno nemogoče. On: Pazite na nepremišljene poteze svojih prijateljev, saj vam lahko nakopljejo obilico težav. Reševati jih boste morali sami. zato malce previdnosti ne bo odveč. Čaka pa vas prijetno presenečenje! Ona: Pripravite se na podvig. ki bi lahko v veliki meri vplival na to. kakšno bo vaše življenje. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal nekdo, ki vas že dolgo občuduje, vi pa ste ga enostavno spregledali. On: Sprejeli boste ponudbo na poslovnem področju, saj ho že na prvi pogled jasno, da takšne priložnosti enostavno ne smete zamuditi. Proti koncu tedna se raje posvetite partnerki, ki vas že pogreša. IWC , Prireditev Ognjena kartuziia, ki ]0 le minulo soboto m nedeljo v Žički kartuziji pripravil 2:avod Moj Aron. si je poleg tisoč drugih obiskovalcev ogledal tudi predsednik drzare dr. Janez Drnovšek. Obisk zehščance, petje koralov, ogled življenja posvetnega ljudstva, srednjeveška tržnica m še posebej mih gias perice Eienore so privabili na njegov obraz nasmešek in izjavo, da je v Žički kartuziji lepo ... Konjiški župan Miran Gorinšek in vojniški Beno Podergajs sta bila zadovoljna. MBP r©k %g r^ž življenje lepotic zna biti zapleteno. "I^aši Kokalj, slovenski miss Universe 2007 in finalistki svetovnega izbora za Miss Universe 2007, se je v časovnem stroju, ki jo je popeljal v leto 1531 tn Ognjeno kartuzijo, pripetilo marsikaj. Ugrabili so jo Turki, ji dvorili in se zanjo stepli, potem so jo ugrabili slovenski fantje ... Kot vojni plen so si jo podajali iz rok v roke. Hudo, hudo, MBP, Foto: GREGOR KATiC Glasbeniki nabirajo moči ob morju Poletje je čas. ko si večina ljudi privošči zasluženi letni dopust. Največ dopust-nikov se odloči za oddih na morju, drugi se odpravijo v gore, nekateri pa se najbolje počutijo v domači senci. Znane ^asbenike smo povprašali, kje in kako preživljajo poletne dni. a nedvomno se bomo imeli zelo lepo.« plavam, kolesarim. Najbolj pomembna pri tem je da dobra družba.« 6 Pack Čukur: »Sem ravno na poti na dopust. Letos grem na Hrvaško, ker imam samo teden dni časa, drugače pa si za dopust vzamem ves mesec. Na oddihu se največ družim s prijatelji in po-ležavam.« Tinkara Zoreč: »Letošnji dopust je že za mano, kot vsako leto smo ga preživeli v Pu-Iju. Imam leto in pol staro hčer, zato so vse dejavnosti na morju prilagojene njej -tekanje za njo po plaži, igranje v vodi in peskovniku.« Anžej Dežan: »Letos se načrtno nisem odločil za daljši dopust. Po napornem študijskem letu sem si vzel čas za prebiranje zanimivih knjig. Poletje vidim predvsem kot čas oddiha, malce daljšega spanja in izvajanja dejavnosti, za katere med letom nimam časa.« Nuška Drašček: »Letos grem po dveh letih na tisä pravi dopust. Šla bom na morje, ker mi to pomeni ul-timativno sprostitev. Dopust preživljam sproščujoče, kar pomeni, da veliko berem. Toue Kregar: »Letos zaradi obihce obveznosti počitnice ne bodo tako dolge in pestre, kot so bile v preteklih letih. Z družino se bomo konec avgusta odpravili za teden dni na morje, kjer bomo v glavnem počivali in se sproščali. Dojenčica Zala trenutno usmerja naš vsakdan, zato bodo tudi počitnice prilagojene njenim potrebam, Natalija Verboten: «V poletnih dneh imamo glasbeniki veliko nastopov, kljub temu pa si je treba vzeti čas za dopust. Letos bom odpotovala na enotedenski oddih v drugi polovici avgusta. Lokacija bo tako kot vedno Dalmacija. Rajši imam aktiven dopust, sprostitvene športe, kot sta namizni tenis in golf, ne maram pa ležanja na pia-ži in sončenja.« Žana: »To leto grem na hrvaško obalo, zraven bom vzela čim manj stvari. Želim biti čim dlje od Interneta in mo-bitela. Enkrat na leto si vedno vzamem tudi čas za športni dopust in malo več >fešta-nja<.« AT, foto: GK ü FASADERSXVO Vzhajajoča turbo zvezda v Casinoj« Faraon se je pred kratkim predstavila vzhajajoča zvezda turbo folka Ana NikoHč (desno), za katero poznavalci pravijo, da bo v kratkem zasenčila celo Ceco, Ostaja vprašanje, ali po glasu ali po stasu. Da gre zanesljivo za lepotico z nogami, ki se začnejo tam nekje pri vratu, se vidi. Kako pa se Ana sliši, se prepričajte sami. Občinstvo je bEo nad njenim nastopom vzhičeno, prav tako izr^o zadovoljen pa je bil tudi solastnik Faraona Matej Wofinger. Foto: GREGOR KATiC Ana (desno) v družbi Mateja Hofingeija. ZAPOSLUJEMO NOVE SODELAVCE www.mik-ce.si 08012 24 ^ NOC