Z9. fleullka. .Slovenski Narod* velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemam celo leto.........K 24— celo leto.........K 22 — pol leta . četrt leta na mesec 12 — 6 — 2 — pol leta četrt leta. na mesec 11 — 5-50 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (1- nadstropje levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka veUa 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25— cei0 leto.........K 28 — pol leta četrt leta na mesec. 13 — 6-50 230 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulfce 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Diktatura prvesu sodnika. Ni še dolgo, kar je neki avstrijski justični minister izdal tajno okrožnico, s katero so se prizivna sodišča opominjala, da ne smejo preveč* spreminjati sodb prvih sodišč, češ. da take spremembe izpodkopava-jo med narodom avtoriteto prvemu sodniku. Ta famozna naredba zastopala je torej justici — ki dostikrat ai identična s pravico — navsolašč pikladno načelo, da se prizivnim instancam ni toliko ozirati na predpise zakona, nego na sodnika, o katerem naj bi se narod polagoma prepričal, da je nezmotljiv! Novi sodno-pravdni postopniki veljajo za nekaj nedosežno dobrega! In če boš na primero tudi z največjo ponižnostjo le mimogrede spregovoril, da imaš svoje pomisleke proti sodniku dani svobodni presoditvi dokazov, in da želiš, da bi smel tudi sodnik zadnje instancije še enkrat presoditi dokazno vprašanje, te imajo takoj za pravniškega analfabeta, in sklicujejo se ti na ponosne sodnike Anglije ali Francije. Da, prijatelji, če bi pri nas ne bilo narodnostni bojev in tistega političnega sovraštva, ki se končno tudi sodniku v dušo zaje, naj hoče ali noče! Ali vse to spada na drugo polje,' o tem danes nočemo pisati! Ne vemo sicer, je li bila zgoraj navedena naredba preklicana ali ne; gotovo pa je, da ima naša pravosoja še vedno namen braniti prvega sodnika. To se pravi, upeljati se koče nekaka diktatura tega sodnika, in sicer za vse pravde, in ne samo za ma-lotne, kjer je to diktaturo že zakon upeljal. Kake cvetov«1 ta diktatura poga-. nja. vemo vsi: malostne sodbe so dostikrat pravni nestvori, kateri v nižjih slojih ljudstva, ki drugih pravd nego malostnih ne poznajo, uničujejo vero v pravičnost naše pravosoje! In sedaj opazujemo, da bo polagoma prvi sodnik pri vseh pravdah postal diktator: pred njim se klanja prizivna instanca v Ljubljani, kakor tudi ona v Gradcu. Povsod se pazi na to, če le mogoče, potrditi sodbo prvega sodnika: in gola istina je, da se sedaj mnogo težje doseže sprememba prve sodbe, nego je to bilo pod prejšnjo civilno pravdo mogoče. Tukaj ne prikrivamo, da je sedanje LISTEK. Iz 30plskov kosmatBSfl reveža. Od mraza se tresem kakor do kože ostrižen medved v ledenici, že več tednov nisem imel nič zelenega v ustih — in vendar sem srečen! Krasna se mi zdi tudi zima, odkar ljubim! Kako neroden in neumen sem bil, dokler nisem spoznal vilinsko lepe gospodične Deteljane! Živel sem kar tako tja v en dan, brez smotra, s trebuhom za zeljem in repo. Deteljana je iz preodlične roodarsko osamo-svojo Slovencev kriče na vse grlo^po državnem pravdništvu, s takimi re-presalijami, to presega tudi višek nadutosti o narodnostnem boju. Sklenili so, da onemogočijo odslej vsako slovensko prireditev, celo vsako veselico, sploh vsak nastop gra-ških Slovencev v javnosti. In začela se je znana gonja proti slovenskim prireditvam v časopisju, (odlikovalo se je posebno glasilo nemške podlosti »Grazer Tag-Blatt« in pa »Montagszeitung«) in potom privatnega hujskanja in terorizma. Dne 23. prosinca se je vršila veselica akademične podružnice sv. Cirila in Metoda. Veselica bi se imela vršiti v dvorani »Trgovskega doma«, (Kaufmannshaus), kjer so se vse slične prireditve prirejale že leta. Dvorana je bila najeta, kar naenkrat, v zadnjem hipu, jo najemnik vsled pritiska trgovskega gremija, odpove. Nakana se sicer to pot ni posrečila. Veselica se je vršila vendar taisti dan drugje in celo ob taki udeležbi, kakor že dolgo ne. Ampak interesantno in za Slovence poučno je dejstvo, da so na graški pošti slovenska vabila na veselico čisto navadno pobasali v žepe in jih poslali uredništvom nemških listov in raz- nim burševskim društvom, da tako opozore na pretečo slovensko nevarnost! Kako ime naj se da takim manipulacijam poŠt ni Ji uradnikov, pač ne bo težko uganiti. In mi živimo v ustavni državi s slavnim paragrafom 19. temeljnih zakonov. Kaka ironija! Razburjenje in ogorčenost vsled teh nečuvenih dogodkov je pač nmljivo. K temu še pride nov slučaj sistematičnega hujskanja proti Slovencem. V prihodnjih dneh tega meseca so nameravala prirediti slovenska napredna društva v Gradcu skupno ples v korist naši šolski družbi. Vse priprave so bile domala že končane in dvorana se odpove, češ, da se je bati, da nemška drhal demolira okna. Najela se je druga dvorana in ponovilo se je taisto. Skoraj gotovo je, da se nameravana veselica v teh razmerah ne bo mogla vršiti. Torej, niti priproste plesne zabave ne dopusti nemški šovinizem graškim Slovencem! Da so se dvema tukajšnjima slovenskima društvoma odi>ovedala brez vseh razlogov stanovanja, je že znana stvar. Agitiralo se je celo nekaj časa, da bi se slovenskim dijakom odpovedala stanovanja. No, ta stvar se je jndegla, kajti slovenski denar le diši. Kaka nestrpnost in mržnja proti Slovencem pa vlada v Gradcu, je iz teh slučajev dovolj očitno. Namen te gonje je prozoren. Ogromna večina slovenskega prebivalstva v Gradcu, ki se ceni na okroglo 30.000 duš, pripada nižjim slojem, v prvi vrsti tlelavstvu in malemu obrtništvu. Kar se tiče ženskega prebivalstva posebej, je omeniti, da je glavna masa naših rojakinj nastanjena v privatnih službah; kajti marljivost in poštenje slovenskih Štajerk je znana in vsaka boljša obitelj hoče imeti svojo služabničad iz slovenske Štajerske. In kako naj človek brez trdne narodne zavesti, ki ga požene usoda ali hrepenenje Že v mladih letih v tujino, ohrani svojo narodno individualnost, ako se mu odvzame vsak stik, vsaka prilika, da se snide z rojaki, kjer se zave, da je tudi on vejica slovenskega debla! Čisto naravna posledica je, da zaide ali v tabor mednarodne socialne demokracije (ravno v Gradcu je mnogo slovenskega delavstva že pod rdečim pra- dobra. V Abesiniji, dragi rojaki, tam ne love in ne streljajo ubogih zajcev. Abesinci ne jedo zajčevine, narobe, celo prezirajo naše meso. (Slava Abesincem! Živeli!) Ondi se nam ne bo bati človeka, ampak kvečjemu lisice, volka in šakala. Vstani-mo zatorej kakor en mož in bežimo v varno Abesinijo! Govornika so vzdignili navdušeno na rame in ga štuparamo nesli z govorniškega mira. Nato sem se oglasil pa jaz: Slavni zajci! Moj častiti pred-govornik mi je povedal marsikaj prav iz srca in prvi del njegovega duhovitega govora podpišem rad z vsemi štirimi. Vendar pa nikakor in nikakor ne morem biti zadovoljen z njegovim predlogm. Zdaj pa so zagnali divji šunder in hrup. Večina je odobravala selitev in v kratkem tako oklofutala manjšino, da obunkana in otekla mi-noriteta ni mogla ziniti nobene več. Deteljanin oče mi je prepovedal vsak flirt s hčerko. O politika, trikrat prokleta politika! * * Otekel sem še zmeraj, dasi sem pridno deval mrzle ohladke na prizadete dele. To imam od visoke politike! Oh, in žalostni uspeh mojega govora, moj poraz, je slabo vplival na srce Deteljanino. Kadar jo srečam, mi pokaže hrbet, ki je sicer tudi tako dražesten, da^ga je veselje gledati — pa vendar, hm . .. Zajklja je varava. Ali res obvelja ta zoprna fraza mračiiogledega strica? Moje bule in bunke so mi up lahni le in tudi Deteljana ni dolgo kn^ hala trme. Včeraj sem jo pregovoril, da je šla z mano ob robu gozda ple-sat menuet. Oh, da me rajša ne bi bila ubogala! Bil je krasen dan, solnee je sijalo kakor pomladi. Lepo sva plesala pod smrekami in uživala sveži zrak. Pozabila sva na nevarno politiko in gojila samo nežne občutke prve nedolžne ljubezni. Zdajci pa je prilezel dolg mož v elegantni lovski obleki, z naočniki in inufora. Nerodno je lazutal in leseno držal puško. ».I uhu, Zeljana, nedeljski lovec je tu!« sem se obveselil in mu naglo pokazal osla. On.pa pomeri s puško name, jaz se mu radostno namuzam, on sproži in zadene — miserere! res zadene — mojo Deteljano! * * * Moje zlate ljubice, moje Dete-ljane ni več. Bogve, kje jo je pohru-stal njen požrešni morilec. Koliko sem prebil po smrti nepozabne ljubice, tega ne morem povedati. Napol blazen sem skakal okoli. Polagoma se mi je zopet izve-drilo. Pridružil sem se naši majori-teti. Kdo bi še ostajal v tako nevarni deželi, koder niti nedeljskim lovcem ni več zaupati! Fuimus Troesl Na noge! Le naglo v obljubljeno deželo, v Abesinijo! Rado Murnik. perom) ali pa se asimilira nemškemu življu in potujči. ■V obeh slučajih so ti ljudje izgubljeni za nas za vedno. Da so te razmere za graško slovensko prebivalstvo naravnost pogubne, mora biti jasno vsakomur. Tukaj je treba pomoči, in sicer nujne pomoči. Vsak Slovenec, ki pozna razmere svojih graških rojakov, uvidi nujno potrebo, da se dvigne v Gradcu slovenski dom, trdnjavica, ki bo zbirala rojake pod svoje varno okrilie. Seveda, da si ustvarijo graški Slovenci iz lastne moči svoj dom, na to ni misliti. Toda na pomoč klici graških Slovencev morajo najti glasen odmev v domovini. Ali naj mar pustimo, da utone na tisoče Slovencev za vedno v graškem nemštvu? Ne, nikdar! Narodna dolžnost vseh rodoljubov, zlasti pa naših denarnih zavodov in sploh financialnih krogov je, da priskočijo v tem nevarnem času, v dobi, ki bo mejnik v zgodovini graških Slovencev, svojim zatiranim bratom na pomoč. Kdor pozna razmere v Gradcu, mora priznati, da bi bil kapital za slovenski dom naložen tako dobro, kakor nikjer v domovini. Naš stari greh. pomanjkanje podjetnosti, je edini vziok, da št1 nimajo graški Slovenci do danes svojega doma. Že samo slovanska društva, ki bi imela v domu svoje lokale, zasigurajo krasen prospeh, gostilne in tudi kavarne. Slovenskih obitelji je cela vrsta, ki bi se takoj preselile z veseljem v slovensko hišo. Skratka, vse predpogoji za »Narodni dom« v Gradcu so taki, da naravnost jamčijo za krasen proevit tega narodnega podjetja. Tembolj je torej opravičen klic na naše narodne zavode in posamezne rodoljube, da ne zapuste svojih zatiranih bratov v tujini. Bratje na pomoč! L. L. B. Jtiotl u Kamniku. (Dopis iz Kamnika) Dne 31. m. m. sklicalo je naše politično in gospodarsko društvo »Zora« javen shod z dnevnim redom 1. Slov. vseučilišče v Ljubljani. 2. Poročilo deželnega poslanca g. dr. I. Vilfana o zadnjem deželnozborskem zasedanju. Shod je bil za kamniške razmere srednje obiskan ; zastopano je bilo tudi naše narodno ženstvo, kar znači, da so pričele tudi naše vrle 'gospodinje praktično misliti o naših gospodarskih težnjah in zahtevah. Čast tako zavednemu ženstvu. Povabljen je bil tudi g. dekan in dež. poslanec Ivan Lavren-eič, a se je pismeno opravičil češ, da je »nujno službeno zadržan« (r) obljubil pa je glede gospodarskih potrebščin svoje sodelovanje v občinskem zastopu. Oicoli 11. ure je otvoril društveni podpredsedoik g. dr. Alojzij Kraut shod, pozdravljajoč častite zborovalke in zborovalce, kakor tudi vladnega zastopnika, okr. komisarja gosp. dr. Schafferja. V kratkih jedernatih besedah je pojasnil zborovalcem pomen shoda — za obrambo naših narodnih pravic in gospodarskih teženj, naglašujoč, da je v očigled nemški protislovanski združitvi potrebno tudi skupno delovanje nas Slovencev. Na to je dobil besedo prvi govornik g. dr. Žerjav, ki je bil pri nastopu z burnimi živio klici pozdravljen. Zanimivemu in strogo stvarnemu govoru njegovemu so pazno sledili vsi zborovalci. Živo dokazovanje o potrebi slov. vseučilišča, o zrelosti na- V itudentovsklh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) »Ali — oče — kaj naj vendar storim — tako lepo povabilo —,« je končno jecljaje vzkliknila Helena in z rosnimi očmi gledala na brata, čigar roke so krčevito stiskale odejo, kar je pričalo, da je v njegovi notranjosti divjal največji vihar. »Ti, Helena, greš lahko, če te že veseli,« je na svoj odločni način izjavil Knific. »Toda Franeka mi ne boš vlačila po tujih hišah. Lahko se prehladi, jedel bo najbrž stvari, ki jih niti ne pozna in si morda nakopal kako bolezen . ..« »Ah. oče, saj to si lahko mislite, da bom nanj dobro pazila, še bolj kakor doma,« je dejala Helena in solze bridkega razočaranja so ji začele teči po licu. »In če Franek ne sme tja, pa tudi jaz ne maram iti.« »Toliko bolje — vsak naj se giblje samo v svojem krogu,« je ravnodušno odgovoril Knific in se lotil obeda. Ko je končal in je odložil žlico, je še enkrat zapovedujoče rekel: »O tej grofici mi sploh ni treba več pripovedovati.« Helena, ki se obeda ni dotaknila, je pospravila mizo. Z nobeno besedo ni več ugovarjala očetu, a prikrivati ni mogla, da jo navdajajo trpka čutila. Knific je poznal svojo hčer in uganil je njene misli, a dasi šega naroda, je našemu ljudstvu odprlo oči in je privedlo do prepričanja, da je že vendar skrajni čas, da se vlada enkrat spomni naših pravio, ki nam gredo po božjih in človeških postavah, ter nam jih tudi da. Neoporečno je dokazal, da je be sedičenje naših narodnih nasprotnikov češ, da nam manjka zrelosti samo — bajka, za slov, vseučilišče je že pripravljen ves profesorski materijal. Ostro je prijemal vlado, da nam vsiljuje uradnike, ki niso zmožni našega jezika, in kateri so prav vsled tega največji reveži, ker oni ne razumejo slovenskih strank, stranke pa ne njih; take ljudi (uradnike) je treba obrniti že na kolodvoru. S slovenskim vseučiliščem bi bilo pač zabranjeno, da se ne nasiljuje pri nas tuji duh. Burno in dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo temu vseskozi zanimivemu govoru, je pričalo jasno, da je g. govornik zadel pravo. Istotako živahno pozdravljen nastopi nato naš dež. poslanec g. dr. Janko Vilfan, ki je ob živem zani manju poslušalcev, med katerimi je bilo tudi precejšnje število voliloev, ki pri volitvi niso glasovali zanj t. j. pristašev S. L. S, ki pa so mu sedaj brez vsakega obotavljanja in prigovarjanja hiteli izrekati popolno zaupanje, obširno razpravljal — o sklicanju dež. zbora, o nastopu proti baronu S c h \v a r z u, o učiteljskih plačah, o šolskem nadzorstvu, o planinskem zakonu, o najetju deset milijonskega posojila, o kreditni deželni banki, o Kranj s.k i hranilnici in končno o proračunski debati v dež. zboru. Iz tega vsestransko temeljitega govora so se gg. volilci pač lahko prepričali, da je gospodarsko in politično društvo »Zora« storilo občeko-ristno delo, ker je z vso eneržijo pripomoglo do izvolitve g. dr. Vilfana dež. poslancem. Takemu narodnemu zastopniku, ki se tako vneto poteguje ne samo za svoje volilce, marveč za vse pravice celokupnega naroda, gre pač popolno zaupanje in to se je tudi izreklo. Na predlog g. Saksa se izreka g. posiancu dr. I. Vilfanu vsestransko zadovoljstvo in popolna zaupnica. Za ta predlog so glasovali vsi navzoči brez razločka političnega prepričanja. Dalje je govoril g. Saks tudi o vseučilišču, ki je za nas naravnost življenskega pogoja in predlagal nastopne resolucije: Na javnem ljudskem shodu političnega in gospodarskega društva »Zora« dne 31. prosinca 1909 v »Gasilnem domu« v Kamniku zbrani zborovalci zahtevajo: 1. ) Da se zakonito zajamči ustanovitev slov. vseučilišča ter še to leto otvori vsaj pravna fakultata. Poživljajo slovensko delegacijo, da s složnim nastopom izvojuje tozadevno zakonsko predlogo v drž. zboru. 2. Izrekajo dež. poslancu g. dr. Janku Vilfanu zaupnico. 3. ) Izrekajo obžalovanje, da je vsled neopravičljivega postopanja pripadnikov klerikalne stranke mogel biti izvoljen v kategoriji veleobrti v trg. in obrtno zbornico kranjsko — nemški nacijonalec Pammer, ter poživljajo vse narodno občinstvo, da brez obzirov in dosledno deluje za popolno gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Pribiti je treba še enkrat, da so za vse te resolucije glasovali kot en mož tudi vsi navzoči pristaši S. L. S. mu je bilo hudo pri srcu, se vendar ni izdal. Ko je Helena zapustila sobo, se je Knific obrnil k postelji, kjer je ležal Franek in se ustrašil, tako bled in prepadel je bil dečko in tako neskončna bolest se je zrcalila v njegovih očeh. »Franek,« je dejal stari Knific mehko, »fantič moj . . .« Kakor bi bil očetov glas probudi! dečka iz nezavesti, tako se je zganil Franek in v naslednjem hipu ga je začel stresati zamolkel jok s tako silo, da je oče opotekajoč se planil k njemu, kakor bi se bal, da mu zdaj in zdaj umrje. »Franek, moj Franek,« je ihtel stari mož in se sklonil nad otroka. »Kaj ti je. Ali bi rad šel h grofici?« Deček ni mogel odgovoriti, samo prikimal je, a stari mož itak ni čakal odgovora. Otrokova bolest je podrla vse njegove sklepe. »Saj pojdeš, Franek, saj poj-deš,« je obetal dečku. »Le nikar ne jokaj, saj pojdeš.« Očetova obljuba je otroka pomirila. »Ali smem res, oče. Še Heleni recite, da smem.« Poklical je Heleno in ji ponovil svoje dovoljenje, a da bi prikril svojo slabost, je začel iskati izgovorov in zateval od Helene svečano obljubo, da bo na Franeka pazila bolj kot na punčico v svojem očesu. Potem pa je takorekoč zbežal z doma, čuteč prvič v življenju, da je nepotreben S tem je bil ta za vse Slovenstvo ve-lepomembni shod, ki je pričal jasno dovolj, da se »Zora« živo zanima za vse koristi in blagor v njenem okrožju živečih voiilcev in koristi celokupnega naroda končan. Trleste - o nulla! (Dopis iz Trsta) Trst — ali niči To je večletni bojni klic oticijalnih in neoficijalnih italijanskih politikov, italjanskega novinstva in italjanskih kričačev vseh vrst tu in onkraj velike luže. Posebno od zadnjih kravalov mej italijanskimi in nemškimi študenti na dunajski univerzi, je stopil klic po ita-ljanski univerzi v Trstu v nekako politično ospredje, za katero se vprav živo zanima in zanjo zavzema tudi oficijalna Italija, načelu ji italjanski zunanji mi nister Tittoni. Lastnik tržaškega »Piccola« — madjarski Žid Maver — je odšel v Rim in vodi od tam — v tesni stiki z italjansko vlado — »radikalen« boj za »Trieste — o nulla!« Za »Piccolom« prinašajo dan na dan vsi večji in manjši italjanski listi tu in v kraljestvu dolge članke, v katerih bombastično zahtevajo ustanovitev italijanske univerze v Trstu in kličejo v tem pogledu na pomoč italijansko vlado. Zahteva po italjanskem vseučilišču ni nova, temveč datira že kakih dvajset let nazaj. Ta ideal Italjanov bi bil gotovo že fakt, ako bi se ti poslednji tako krčevito ne kapricirali na »Trieste — o nulla I« in ako bi tako konsekventno ne odrekali primorskim, posebno še tržaškim Slovencem vsako pravo in celo borno ljudsko šolo, ter trdovratno zanikavali njih eksistenco sploh Ali pri vsem narodnem sovraštvu in zasramovanju, katerega smo deležni od strani Italijanov, Slovenci in z nami ostali Slovani — nismo v principu nasprotni ustanovitvi samostojne italjanske pravne fakultete, ako se s tem vprašanjem vred rešijo tudi naše opravičene zahteve. Pač pa nikakor ne moremo in ne smemo privoliti, da bi se ista preko nas ustanovila v Trstu, ker Trst je — ne le italjansko, temveč po svoji ge-ografični legi, kakor po številu prebivalstva, tudi slovensko mesto in to na slovenskem teritoriju. Primorski Italijani so že od nekdaj znani kot tiratelji — nojeve politike. V svojem smrtnem sovraštvu do nas, so s svojo nezmiselno in vrtoglavo politiko dosegli že mnogo blamaž in razočaranj, kar jih pa prav nič ne ženira, da bi si ne nakopavali novih. Ako je tudi danes splošno znano, da je v Trstu zelo številen in na vseh poljih vrlo razvit slovenski živelj, ki šteje nad tretjino vsega tržaškega prebivalstva, vendar kriče ti politični noji v svet, da v Trstu Slovencev ni, da je Trst edino le italijansko mesto — »Provincia italiana«. Ako pa živi tu kak Slovenec, je to le privandrani tujec (tako je nedolgo o tem pisal »Indi-pendente«), kateri mora biti v »njih hiši« (in časa nostra) miren in poslušen hlapec, ki pa ne potrebuje svojega jezika in tudi ne uradnikov, ki bi žnjim govorili slovenski. Po mnenju teh ne odrešenih duš je Slovenec-domačin in avstrijski državljan v Trstu — tujec, barbar, mej tem ko privandranj lačni Kalabreži in drugi sumljivi elamenti iz kraljestva (katerih je v Trstu preko 40.000) sami »Cittadini — triestini«. Tako sleparijo in varajo politikom sami sebe in italijansko javnost, kateri so in da njegova navzočnost moti Heleno in PVaneka. S tiho, a iskreno radostjo se je /daj Helena lotila zadnjih priprav za svoj obisk. Sama si ni mogla raz-tolmačiti, zakaj jo to tako veseli, kaj jo vleče v ta, docela tuji ji krog, a kadar jo je obšla taka misel, vselej se je le prav malo bavila ž njo. Franek je s svojimi velikimi očmi z napeto pozornostjo zasledoval njeno početje in nemir njegov je rasel, kolikor bolj se je bližala ura odhoda. Končno je bilo vse pripravljeno. Franek je bil čedno umit in počesan, Helena pa je izgledala kakor mlad cvet, tako je, čeprav v skromni obleki, prišla do veljave njena lepota. Dečko je veselo za vriskal, ko ga je Helena dvignila s postelje in ga nesla iz hiše na voziček, v katerem so ga navadno vozili po mestu. Pred hišo je stal mlad, vitek študent sredi mlajših prijateljev. Kadar je videl Franekov voziček pred hišo stati, je vselej počakal pri vratih, vedoe, da pride Helena. Zadnji čas je bil posebno pogostoma na straži, odkar je namreč po neki teti podedoval nekaj stotakov in si domišljal, da je bogat ter da si sme že izbirati nevesto. Helena je bila ž njim sicer vedno prijazna in se je rada nekaj trenotkov ž njim pomenkovala, ali njegovih zaljubljenih pogledov ni marala nikdar zapaziti in kadar ji je začel govoriti o svojih čuvstvih in hrepenenjih svojega srca, mu je vselej pobegnila. »Piccolo & Comp. bella« vsa učenost, vednost, pričetek in konec tega svetal In ravno zato vedna razočaranja in blamaže, ravno zato nasprotna do-sezanja ciljev, kot si jih žele »neodre-Šene« italijanske duše. K enemu takih neuspehov spada tudi njih tako strastna zahteva po italjanskem vseučilišču v Trstu, katera se jim je —- ako tudi na vse kriplje podpirana od oficijalne in neoficijalne Italije — izjalovila. Prišlo je namreč tako daleč, da jim je celo glasilo barona Aerenthala — Tittonijevega zaveznika — dunajski »Fremdenblatt« povedal, da Trst ni mesto za italijansko univerzo, ker ta ni čisto italjanski, temveč popolnoma obdan in gosto naseljen s krepko napredujočimi Slovenci! Seveda tudi ta neuspeh oziroma blamaža ne bo spametovala italijanskih politikonov in jim v spoznanju odprla oči, da le sporazumljenje s Slo vani, posebno s Slovenci, vodi do uresničenja njih postulat o v. Dokler se nam bo od njih strani odrekalo vsako pravo — nota bene: na naši zemlji — dokler bodo nas za-sramovali z barbari in nas nazivali »straniere«, dokler smo jim vse prej, kot to kar smo: njih enakoveljavni sodeželani, do tedaj je seveda vsak sporazum od naše strani izključen, do tedaj moramo biti nam vsiljeni boj, v katerem bomo gotovo prej ali slej zmagali, ker se bojujemo za naša sveta prava, za naš obstoj, za pravico nad kruto krivico in barbarizmom. In gotovi smo, da v tem pravičnem boju ne bomo osamljeni, temveč imeli na svoji strani vse ostale Slovane! Italijanski politiki naj si pa zapomnijo, da brez našega privoljenja in preko nas ne dobe nikdar vseučilišča v Trst, ker le-ta leži na slovenski zemlji, stoji v popolnem slovenskem objemu in obstoji tudi iz naddvetretjinske večine slovenskega prebivalstva. Nas prav nič ne moti, ako oni na vse pretege zanikujejo našo eksistenco. Mi računamo z obstoječimi razmerami in resničnimi dejstvi, ne pa s samovaranjem in lažmi, kot to delajo italijanski neodrešeni politikoni. Danes je že daleč preko naših mej znano širnemu svetu, da smo močan faktor v Trstu in ob krasnem Jadranskem morju. kaljanom pa rade volje pripuščamo, da preko nas še nadalje kričijo v svet: »Trieste — o nulla«! Morda se jih bo vendar »usmilil«, ako ne Tittoni-Aeren-thal, pa vsaj — Treves. Obrambni uestniu. Da se prav razumemo! Kdor je čital »Obrambni vestnik« predzadnjo soboto, je dobil jasno sliko o namenih novega »Sloven. šolskega društva« za Koroško. Na tozadevna mirna in spravljiva izvajanja odgovarja zadnji »Mir« (št. 5 z dne 30 m. m.) pod naslovom »Da se prav razumemo!« Tu se je znani koroški rodoljub povzpel do trditve, da nihče razen koroških Slovencev ne pozna prav koroških razmer ter nadaljuje: »Osnovalo se je nekaj podružnic Cirjl-Metodove družbe, ki pa so s časoma skoraj da popolnoma zaspale. In ni ga bilo, ki bi jih bil obudil k novemu življenju« — To priznanje govori cele knjige. Naša vseslovenska šolska družba je bila vendar ustanovljena za vse slovenske pokrajine, in vsi pravi Slovenci brez ozira političnih nazorov so družbi dobrodošli sotrudniki. Zato je dobila tudi Koroška primerno število odbornikov. »Ah, kako ste danes zopet lepi. gospodična Helena!« S temi besedami je študent pozdravil Heleno, ko je stopila iz hiše ill se ji je približal ves očaran od njene čudovite lepoti1. »Kaj mi morate vsak dan eno in isto povedati ?« je nevoljno vprašata Helena, ki ji prav ta dan ni bilo prav nič všeč, da jo je študent čakal preti hišo. »Tako učen gospod, ka-kor ste vi, bi se res ne smel venomer ponavljati.« Rezki odgovor je spravil študenta v zadrego. Vajen je bil, da so ga dekleta rada imela in jezil se je že dolgo, da pri Heleni ne more doseči niti najmanjšega uspeha, a ta njena i>orogljivost spričo tovarišem. ga je zelo razhudila. »No, naj vam pa rečem, da Btc ('anes zelo ošabni,« je dejal zbadljivo. »Prav nenavadno ošabni. No, pa saj ni čuda ,ko vas je zadela tako velika čast, da smete prestopiti prag resnične grofice.« Da je Helena povabljena v hišo grofice Lici, je vedela seveda že vsa soseska. Helena ni ničesar odgovorila na studentovo odurno opazko, a kaznovala ga je s tem, da je šla brez pozdrava mimo njega. Gospodična Helena — rokavice ste doma pozabili,« je zaklical za njo študent, ko je bila že nekaj korakov od njega in je mislil, da se je hudo maščeval in Heleno ponižal. Toda Ako pa se vkljub temu med koroškimi rodoljubi ni našlo mož, ki bi bili vsaj že ustanovljene podružnice zdrie vali delavne, oziroma jih budili, tem manj upanja imamo, da bi se posre čilo novemu šolskemu društvu ustanavljati delavne podružnice. Naravnost žaljivo pa je očitanje: »In če bi se ji (dr. Sv. Cirila in Metoda) posrečilo, da bi vse svoje zaspale podružnice oživila in Še nove ustanovila, bi bilo s tem pomagano družbi Sv. Cirila in Metoda, a nam koroškim Slovencem le toliko, če bi družba postavila za ta ali oni kraj kako narodno šolo. To pa bi bilo tudi vse. Stari nesmiselni koroški šolski zistem pa bi vladal kakor doslej « — Kaj pa še zahtevate več od družbe ? Ako čuti novo »Slov. šolsko društvo« moč v sebi, da bo ustanavljalo nove narodne šole, zdrževalo dosedanje, delilo občinam podpore in posojila, skrbelo za slovenski učiteljski naraščaj, vrhu vsega tega pa še prevrglo obstoječi šolski zistem, potem bi se vsi Slovenci srčno razveselili take konkurence, in dr. Sv. Cirila in Metoda bi z veseljem odstopila svoj delokrog na Koroškem novemu društvu ter ga po vseh močeh še duševno in gmotno podpirala. — Opetovano smo naglašali, da je »Slov. šolsko društvo« potrebno ter ga toplo pozdravljamo, ako ostane v okvirju delovanja, ki je bilo prvotno razglašeno: da postane lastnica in za ščitnica šentjakobske šole ter daje pouk v šolskih zadevah. Kakor brž pa začne ustanavljati podružnice, ne da bi obe nem prevzela skrb za vse koroško šolstvo, je družbi Sv. C rila in Metoda onemogočeno vsako nadaljno delovanje, ker se merodajni rodoljubi, posebno med duhovščino boje delovati za družbo, celo starih podružnic ne upajo pomagati buditi. Zaupnik družbe Sv. Cirila in Metoda ima v tem pogledu mnogo britkih izkušenj. Na vse osebno in pismeno prigovarjanje se ni mogla do sedaj niti ena zaspalih podružnic na Koroškem oživiti, temuč dobiva na vse prošnje lakonični odgovor: Gospodte v Celovcu želijo, da delamo le za njihovo novo šolsko društvo! Zato je naivno, da ne rečemo več, ako piše »Mirov« člankar, da novi potovalni učitelj ustanavlja takorekoč za našim hrbtom nove podružnice in je povabil k sodelovanju pn njihovem ustanavljanju pristaše »Korošca«, kake merodajne osebe na Koroi kem pa n i obvestil. Tako krivično obrekovani lahko naŠteje celo vrsto duhovnikov, katere je prijazno naprosil, naj mu pomagajo pri oživljenju starih in pri ustanavljanju novih podružnic, toda vsi so imeli izgovor, ki smo ga zgoraj omenili. Ako pa sta se vkljub temu ustanovili podružnici v Smarjeti in Glinjah, je to dokaz, da žive v teh krajih vrh rodoljubi, ki ne slušajo razdirajoči!) glasov, temveč so ostali nesebični in složni za skupno naše obrambno delu. K ustanavljanju u h podružnic pa potovalni učitelj ni vabil pristašev ne te ne one stranke, ker je to stvar krajevnega pripravljalnega odbora ter je bil tudi potovalni učitelj povabljen kot gost, oziroma govornik. Novi potovalni učitelj si je takorekoč izprosil, naj se mu nakaže Koroška za glavni delo krog ter se je lotil svojega posla z nesebično, idealno vnemo. Dvomimo pn, da mu bodo te ideale utrjevala polena, ki mu letijo pod noge iz vrst lastnih bratov. Da mu Nemci ne bodo prizanašali, na to je bil itak pripravljen. — In kaj naj rečemo k vzkliku omenjenega ćlankarja, da se v »Obr. vestniku« piše, »kakor bi bila Koroška kaka domena dr. Sv. Cirila in Metoda«. To jc (Dalje v prilogi). Helena je bila VzKc vsi revščini pe nosno in rezko dekle. »Nisem še ničesar podedovakl da bi si mogla rokavice kupiti, zaklicala čez ramo, »pri grofici 1H«' pa imajo radi tudi brez rokavic. Zavila je z vozičkom okrog V0 gala in izginila dijakom izpred uči. Studentu Bernardu je bilo pri src kakor da je dobil zaušnico. Da nje govo samozavestno vedenje Heleni PO ugaja, da ji sploh ni všeč njegovi zapeljevanje, tega fant ni pojmili ker ni pozimi Heleninega značaj*1 Helena je bila željna ljubezni in srr če. a njeno srce se je dalo pridobit' samo z nežnostjo in finostjo, ne tako« kakor je poskušal študent Bernard. Pri vsi predrznosti, s katero M' nastopa] študent, je pa vendar čutil da je resnično zaljubljen v Heleno. Poskusil je že mnogokrat, da hi se M približal kako drugače, a ni mogel, ker mu je to branila njegova nr*V. Nuj se je potrudil kolikor je hotel. Vedno B£ je naposled pokazal kot al'«' gantni zmagovalec in je vsele.i pre podil Heleno. Kadar se mu je kaj takega pri-merilo, vselej je svojo jezo in svo.!1' užaljenost utopil v pijači. Kolikor bolj je rasla njegova strast za Hele no, toliko bolj je popival, ne mene« se ne za šolo in ne za bodočnost, ljJn bil je Heleno na svoj način, a ta U1' bežen je pognala v njegovem srcu <" tako globoke korenine, da jih ni 0M> gel več izdreti. Gospodinja, pri ka teri je stanoval, je že obupavala noo s 6 1. Priloga „SloveusEeiĐ Narodu" >t. 29 dno 6 febrnvar|a 1809. Je preveč! Mar bi kar rekli, da je družbi Koroška — molzna krava. Kdor o tem dvomi, naj pogleda lanske druž-bine račune .. . Ako je gospodom pri »Slov. šol. društvu« res za složno delo in obenem za pomnožitev dohodkov, bi bili morali brez pomislekov sprejeti nasvete: Novo šolsko društvo naj dela po vseh močeh za zastavljene cilje; da pa ne bo ovirala tudi dr Sv. C. in M., naj pristopi h glavni družbi, za kar se mu zajamči, da bo šel ves denar, ki aa naberete obe društvi na Koroškem, do zadnjega vinarja na Koroško. Sedaj se naj pokaže, ali je gg. pri »Šolskem društvu« za slogo in za skupne koristi v našem obrambnem delul Nova p družnica ltDruib» S' Cirila in Metoda" na Koroškem. Preteklo nedeljo se je vršil v Gli-njah pri Borovljah, v tej trdnjavi slovenske zavednosti, ustanovni shod nove podružnice »Dr. Sv. Cirila in Metoda«. Kako zna vrlo prebivalstvo ceniti potrebo naše Šolske družbe, pokazalo je prav častno Število pristopivŠih Članov. Pristopilo je 6 ustanovnikov (Josip Estrl, načelnik kraj šol. sveta; Boštjan Zablačan-Dremelj, gostilničar in posestnik; Val. Goričnik, posestnik; Lovro Zablančan-Cingele, gostiln 'čar in pos.; Širne Fric, posestnik in »Hranilnica in posojilnica« v Gli-njah) Letnikov je 19, med njimi je preplačala letnino gdč. Angela K rasni g, dasi je rojena Nemka. Podpornikov je 28. Več članov pa še pristopi. — Ustanovni shod se je vršil v narodni gostilni Zablančan Dremelj ter ga je otvoril vrli narodni mladenič Janko Ravnik. Potovalni učitelj Ante Beg je govoril o politični, gospodarski in duševni važnosti Slovanov sploh in v Avstriji posebi, o potrebi boja za dobro in pametno Šolstvo med Slovenci, o delovanju nemških bojnih društev in našem obrambnem delu itd. Poslušalci so sledili z vidnim zanimanjem vsem izvajanjem ter jim glasno pritrjevali. Odbor se je sestavil iz sledečih nav dušenih mož in mladeničev: predsednik Jakob Jug, posestnik na Loki, njegov namestnik Boštjan Zablan-čan-Dremelj, tajnik Jos. Goričnik, njegov namestnik Florijan Goričnik, blagajnik Janko Ravnik, njegov namestnik Rok Strugar, od bornika Širne Fric in Val. Paher, računska preglednika Josip Estrl in Val. Goričnik —vsi posestniki, oziroma puškarji v Glinjah. Ta odbor je zanesljivo jamstvo, da bo nova podružnica pridno delovala in se razvijala. Kako delajo Nemci? Nemški »Schulverein« je razvil v zimskem času podvojeno delavnost. Povsod se prirejajo pustne plesne veselice v prilog društvu. Na »Hilmteichu« pri Gradcu je bila nedavno za društvo velika veselica na ledu. Prodalo se je nad 7000 ' vstopnic. V Jablanici (Ga-blonz) se je nabralo lani v jubilejno pušico nad 5000 kron. Koledar se je razprodal že v 2 izdaji. Dohodki so se zvišali od 417.000 K v letu 1907 na 912.000 K v letu 1908. Potemtakem ni čudno, da je »Schulverein« v preteklem mesecu lahko razdelil 48.000 K. Požrtvovalni Italijani. Tržaška podružnica »Lega Nazio-nale« šteje 8800 članov po 50 vin. ter je imela lani nad 100.000 K dohodkov. Uradni razglas o zaključenju drž. zbora. Dunaj, 5. februarja. Uradna »Wiener Zeitung« priobčuje danes ofieialen razglas, ki se med drugim glasi: Na temelju najvišjega pooblastila je 18. zasedanje državnega zboli jim, kajti vsa njena dobrohotna svarila niso ničesar zalegla. Bernard je šel domov, da bi pri knjigah pozabil na poraz, ki ga je ta dan učakal. Toda pri knjigah mu ni bilo obstanka. Opirajoč glavo ob roke je pač zrl nepremično na knjigo, toda misli njegove so se mudile pri Heleni. Cele ure je tako presedel, srce mu je postajalo vse težje, dokler mu naposled ni pritekla debela solza po licu. Tedaj je v onemogli ljutosti zagnal knjigo v kot in je pobegnil z doma v umazano predmestno krčmo, kjer je v pijači iskal utehe in pozabljenja. Helena je bila komaj zapustila Študentovske ulice, ko je že pozabila na Bernarda in na prerekanje, ki je je imela ž njim. Kaj je bilo njej v tem trenotku za študenta, ko je bila na potu v hišo grofice Lici. Pospešila je korake kar je mogla, kakor bi se bala, da ne zamudi. Naposled je dospela do hiše in zdaj ni vedela, kaj naj stori, ali naj pusti voziček v veži, ali naj naredi kakor doma, kjer je navadno nesla najprej Franeka na posteljo in potem šele voziček prinesla v stanovanje. Med tem razmišljevanjem pa je že prihitel po stopnicah sluga, da pomaga Heleni. S Franekom na rokah je šla Helena za slugo, ki je nosil voziček in ji kazal itak že znano pot v sobo malega grofa. (Dalje prihodnjič.) ra zaključeno. Le pod najskrajnejšim pritiskom razmer se je vlada odločila porabiti sebi dano pooblastilo. Preje je poskusila vse, da bi spravila poslansko zbornico v normalni tir. V to svrho je nudila zborniei bogat material za uspešno delovanje, ki bi bilo na korist ne samo širokim masam prebivalstva, ampak tudi eelo-kupni monarhiji. Toda gotove stranke tega niso upoštevale, marveč so z najraznovrstnejšimi nujnimi predlogi zavirale redno delovanje parlamenta. Tudi predložitev jezikovnih predlog ni vplivala na to, da bi prenehale te obupne razmere. Nasprotno, strasti so se javljale na tako ve* hementen način, da je vlada motala nekaj ukreniti, ako je hotela rešiti ugled parlamenta pred tu in inozemstvom. Ne proti, marveč za parlament je izposlovahi vlada zaključenje parlamenta. Na strankah je sedaj ležeče, da se j>ovrnejo k svoji dolžnosti ter zagotove obstanek te zbornice, katere nadaljna usoda je v njihovih rokah. Stranke in zaklučenje drž. zbora. Dunaj, 5. februarja. Češki poslanci so sklenili izdati proklamacijo na narod, v kateri bodo pojasnili postopanje čeških strank napram vladi. Ministru dr. Žačku so izrekli zaupnico in ga pozvali, naj še nadalje ostane v kabinetu. D onaj, 5. februarja. Češko-klerikalna stranka je sprejela resolucijo, v kateri obžaluje zaključenje državnega zbora ter naglasa, da zadene krivda za nedelavnost parlamenta nemške stranke in vlado, ki se v vsakem oziru pokori diktatu nemških poslancev. Dunaj, 5. februarjči. Socialni demokrati so ogorčeni radi zaključenja državnega zbora in pripisujejo vso krivdo radi nedelavnosti državnega zbora v prvi vrsti vladi, v drugi vrsti pa postopanju nemških strank. V nedeljo bodo obelodanili manifest na svoje volilce. Dunaj, 5. februarja. Narodna zveza nemških svobodomiselnih strank je izdala proklamacijo, v kateri slika obupen položaj države na zunaj in napram Ogrski. Tega obupnega položaja pa neče ometi češka politika, ki s tem tira monarhijo v pogubo. V proklamaciji se seveda vsa krivda radi nedelavnosti parlamenta z val ju je na Čehe ter se vlada poživlja, naj z vso energijo nastopa proti češkim zahtevam. In kaj sedaj? Dunaj, 5. februarja. Splošno sodijo, da se zasedanje parlamenta otvori v najkrajšem času, morda že koncem tega meseca. Računa se seveda tudi z možnostjo, da se državni zbor razpusti. Najbrže bo baron Bienerth preustroji 1 svoj kabinet v definitivno uradniško ministrstvo, ki bi nato takoj j>rieelo pogajanja s strankami. D u n a j , 5. februarja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je dobil baron Bienerth v svoji zadnji av-dijenci pri cesarju najobsežnejša pooblastila in je bil na temelju teh pooblastil v položaju parlament odgoditi, zaključiti ali pa razpustiti, kakor bi razmere zahtevale. Na zaključenje državnega zbora afera dr. Ma-taje direktno ni vplivala. Parlament bi se bil v vsakem slučaju zaključil, ne glede na včerajšnje dogodke, ako bi bili Čehi nadaljevali z obstruk-cijo. Dunaj, 5. februarja. V nemških poslanskih krogih sodijo, da bo vlada parlament sklicala začetkoma meseca marca. O nastali situvaciji izražajo nemški politiki tole mnenje: Od panslavističnih idej razgreti Čehi smatrajo sedanji moment negotovega zunanjega položaja za prikladen, da uresničijo svoje sanje. Ako bo ugled Avstrije v inozemstvu trpel škodo, se morajo Čehi proglasiti za krivce, ki so namenoma izzvali notranje zapletljaje v svrho, da ohrabre Slovane na jugu proti Avstriji in da si pridobe aktivno podporo Slovanov na severu. Z Balkana. Carigrad, 5. februarja. Veliki vezir in minister Tevfik paša sta izjavila, da bo protokol o turško-avstrijskem sporazum ljenju jutri gotov, nakar se podpiše v najkrajšem času. Sofija, 5. februarja. Ministrski predsednik dr. Malinov se je izjavil, da se interesi Bolgarske soglašajo s politiko Rusije, Anglije in Francije, vsled česar je treba Bolgarski, da uravna svojo politiko po politiki teh velesil. Sofija, 5. februarja. Ofici-ozno »Vreme« naglasa, da Rusija ne misli na noben protektorat nad Bolgarsko, marveč, da se pogaja z Bolgarsko kot neodvisno državo. Zato sme biti Bolgarska Rusiji hvaležna. Ca r i g r a d , 5. februarja. Listi naglasa j o, da dokazuje ruski predlog, da se Rusija noče odpovedati pro- tektorata nad Slovani na Balkanu. Poslanci v turškem parlamentu so baje proti ruskemu predlogu. B e 1 g r a d , 5. februarja. V današnji seji narodne skupščine je vojni minister Živkovič predložil zakonski načrt za izredni kredit v znesku 35V2 milijonov dinarjev v svrho oboroževanja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. februarja. — Dežel nozborske volitve v mestni kuriji. Znano je, da se je poskušalo z namenoma napačnim razlaganjem zakona dati volilno pravico v mestni kuriji tudi različnim vo-lilcem, ki spadajo v kurijo kmečkih občin. Samo v Kamniku se je na ta način vtihotapilo v mestno kurijo 35 kmečkih volilcev. Potoni pritožbe je prišla ta stvar pred državno sodišče in tam je zmagala pravica. Razsodba, ki obsega celih 32 strani, je že izšla in je velikega pomena ne le za Kamnik, nego tudi za razna druga mesta. — O jezikovnih razmerah na Kranjskem je doslej širši javnosti skrajno neznan prof. dr. Martin W u t t e iz Celovca priobčil celo serijo člankov v »Grazer Tagblattu«. V teh člankih našteva »nemške manjšine« v različnih krajih na Kranjskem. Kjer je iztaknil pet Nemcev, je že konstruiral nemško manjšino. Ta znanstveni švindel ima namen predočiti nemški javnosti našo slov. kronovino kot deloma ponem-čeno, kot dvojezično deželo. Zanimivo je priznanje, da ozdržujejo to umetno neinštvo nemški trgovci, nemški fabrikantje, nemški uradniki in nemški veleposestniki, da pa vse njih prizadevanje ne more zadržati nazadovanja in propadanja nemštva. Od slovenske zavednosti je odvisno, kako hitro bo ta proces končan. — Der Barbarismus steckt dem Slaventum im Blute«, tako meditira graška tetka »Tagespost« v svojem včerajšnjem uvodniku z ozirom na pred včerajšnji nastop čeških posl. proti vodji trgovinskega ministrstva dr. Mataja. O barbarizmu naj go spoda Nemci lepo molče, saj ve ves svet, koliko je vredna proslavljena nemška kultura. Kdo je barbar? Morda je kulturen človek tisti, ki kakor Moinmsen kriči: »Allen Če-chen soli man die Schadel einhau en,« morda je naobražen tisti, ki in-sultira na najpodlejši način slov en ske dame, kakor se je to zgodilo na primer v Ptuju, morda so cvet kulture tisti nemški poslanci, ki so za časa obstrukcije proti Badeniju na valili z — nož m i na svoje češke tovariše..? »Ja, Bauer, das ist was anderes!« Če Nemci zagreše še taka barbarstva, se jim to ne šteje v zlo, ker so »edelvolk«, seveda, v katerem tiči sama najpristnejša kultura! — Prorokovanja graške »Tages-pošte«. Če pride do vojne med Av strijo in Srbijo, prorokuje »Tages-pošta«, da si osvoje avstrijske divizije mahoma celo Srbijo. Avstrija sicer ne bo Srbije anektirala, pač pa zasede srbski prestol član kake n e m š k e knežje rodovine in nikdar več kak član rodovine Karagjorgje-vičev. Tudi črnogorskemu princu bo pot do prestola zaprta. Škoda, da »Tagespošta« ni napravila še zemljevidu, kako se ostali Balkan raz deli med nemške knežje rodovine. Kaj pa. če bi se v slučaju vojne zgodilo, kakor po Slivnici, ko je prišel grof Khevenhuller in je Battenbergu sporoei 1: Še en korak in sprožijo se avstrijski topovi? — Ribnica — nemška? Piše se nam: Pod tem naslovom se »Slovencev« dopisnik iz Ribnice zgraža nad tem, kako se nemškutari v Ribnici ter posebno napada naše, za družbo sv. Cirila in Metoda zaslužne dame in okrajno sodnijo. Ogorčenemu dopisniku odgovarjamo z željo, da bi se le povsod po Slovenskem tako malo nemškutarilo, kakor pri nas. V Ribnici imamo samo eno nemško da mo, katera nam pa nikakor ne nasprotuje, marveč si hvalevredno prizadeva govoriti tudi slovenski ter je že mnogokrat sodelovala pri narod nih veselicah. Ako kdo semtertje iz vljudnosti ž njo govori tudi nemški, mislimo, da je to manjši greh, kakor ako radikalen Slovenec z nemškimi društvi sklepa nemške pogodbe in po nemških odvetnikih pospešuje nemško uradovanje. Razlika med nemškimi in slovenskimi odvetniki je ta, da slovenski odvetniki za nemške stranke delajo tudi nemško, nemški pa tudi za slovenske stranke izključ no samo nemško. Nikomur ne očitamo radikalizma, ako je dosleden, a v družabnem življenju ne smemo pozabiti, da smo v prvi vrsti ljudje. Lahko je druge učiti, kako koristna je zdravju voda, sam pa piti dobro vino. Dopisnik se zgraža nad tem, da je slovenska stranka dobila od ribniške sodni je nemški »Zahlungsbefehl«, katerega ni razumela. 2e »Slovenec« je pojasnil, da se je izdalo nemško plačilno povelje na nemško tožbo društva »N. 0. Landes Unfall- und Haftpflicht Versicherungsanstalt« na Dunaju. Kako je mož zašel v to društvo, ne vemo, gotovo je pa zavarovalno pogodbo še manj razumel, kako plačilno povelje. Kolikor nam je znano, se pri ribniški sodniji vsaka vloga reši v tistem jeziku, v katerem je spisana. Mislimo, da je to pravilno in postavno. Dvomimo pa, da je v Kočevju tako. G. dopisniku, kateri pobira smeti po trgu ter išče s povečalnim steklom, kje bi našel kako marogo, bi dali za domačo šolsko nalogo predmet: »Narodno življenje Slovencev na Kočevskem«.Kot navodilo mu svetujemo, da naj gre najprvo na Otoški potok in že tam nekoliko poizveduje, kako se godi našim sosedom. Potem ga vodi pot v Drago in Travo, kjer neomejeno vlada nemška deteljica Kiinzei-Lackner-Tseherne. Oglasi se lahko tudi v Novem in Starem kotu, kjer se tudi kaj izve. Od tod naj se poda v globoko romantično dolino ob Ča-branki po krasni cesti do Broda, dalje čez Faro, Kostel, Nova sela, Bati jaloko proti Kočevju, kjer bode videl slovenski dom, okrašen s kočevskim črnilom. Poprašnje naj o razmera pri županstvih, župniščih, šolah in drugod, da izve polno resnico. Hvaležni mu bodemo, ako o rezultatu svojih študij javno predava ali pa o tem obširno poroča »Slovencu«, da tudi naši poslanci gg. Bartel, Jaklič in dr. Pegan, kateri nimajo časa za take študije, izvedo, kako se zatirajo Slovenci na Kočevskem in kako se pospešuje germanizacija. — Rekurzi idrijskih klerikalcev proti občinskemu volilnemu imeniku so res nadvse zanimivi in tako ne-mni, da se jih je Oswald sramoval vložiti, pač pa jih naprtil delavcema Ivanu in Jakobu Kavčiču. V enem se zahteva, naj se občinske volitve vrše le kot dopolnilne, torej le za dobo šestih mesecev, v drugem pa hočejo imeti, da se volilni imenik, ki je bil razpoložen 12. grudna 1908, sestavi na podlagi davčnih predpisov za leto 1909. Da so taki rekurzi skrajno brezmiselni in le s tem namenom vloženi, zavlačevati kar naj dalje mogoče občinske volitve, ni težko uganiti. Da se dasta oba Kavčiča porabljati Oswaldu v take proti] judske namene, pa se tudi ne čudi, kdor pozna osebnost Janezovo ali Jakobovo. Čuditi se je le, da okrajno glavarstvo rešuje take nesmiselne rekurze z nadaljnjo pravico pritožbe v 14 dneh na deželno vlado, mesto, da bi se a lim ine zavrnili kakor ne utemeljeni. Pa se zopet ne bomo čudili, da vodi c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu — Eckel. Vladna in klerikalna ljubezen bo sankcionirala še marsikatero neumnost. — Izjava. Iz medklica objavlje nega med govorom deželnega poslanca Gangla v »Slovenskem Narodu« sem izvedel, da je g. dr. Pegan oči tal tajniku J. Novaku, da je ovadil nekega delavca sodišču. Resnici na ljubo izjavljam, da sem ovadbo, ki jo je imel v mislih dr. Pegan, na pravil jaz, da je to dr. Pegami kot zagovorniku dotičnega delavca zna no in da si kot svoboden državljan tudi v bodoče brez dovoljenja dr Pegana pridržujem pravico, ovaditi vsakogar, ki bo mene ali kakega čla na moje rodbine s kamenjem napadal. Fran T a v z e s. —Dr. Turna piše okrožnice. Iz Gorice se nam poroča: V zadnjem času je izdal dr. Turna dve okrožnici. V prvi vabi zadruge na zaupni shod socialne demokracije,ki bo v uedeijo, 7. t. m. v Gorici. V tej okrožnici ga bode najbolj ustanavljajoča se N. D. O: v Gorici, katero slika kot od delo dajalcev odvisno. Sploh klepetajo naši sodrugi, da N. D. O. ne bo nič dru gega, nego to, da bodo v tej organi zaciji komandirali delodajalci. Pre neumno! Če nimajo drugih argumentov proti N. D. O., so že pogoreli. N. D. O. je samostojna delavska or ganizacija, čisto moderna delavska organizacija, popolnoma neodvisna od delodajalcev. V N. D. O. bodo ko mandirali goriški delavci, v socialni demokraciji v Gorici pa komandira sam dr. Turna. Njegova volja, njegova glava nadvse, drugo je nizko, drugo mora le poslušati in ubogati; tak je dr. Turna, pod takim glavarjem se nahaja dandanašnja socialna demokracija v Gorici. — Drugo okrožnico je naslovil na slovenske trgovce in obrtnike. V tej okrožnici je opljuval in opsoval iz svojih višav najprvo trgovca in obrtnika A. Ga brščeka, potem pa jim ukazuje, da nimajo nobene pravice vpraševati svoje pomočnike in delavce, kaKi organizaciji pripadajo; če se drznejo trgovci koga poprašati, gorje jim, kajti delavci bodo že vedeli kaj sto riti. Dr. Turna odjemi je trgovcem in obrtnikom svobodo odločevati, ali sprejmejo v službo delavca iz mednarodne socialne demokracije ali iz narodne organizacije. Da ni ukaz prehud, se vmes polaska trgovcem, češ, da naj se i sami organizirajo, ali delavce naj pustijo pri miru v organizaciji socialnodemokratični. — Dr. Turna namreč dela neumnosti ter strelja kozle. Brez povoda je bil pričel strupen peresni boj po »Delavskem listu« proti Gabrščku, kateremu je nazadnje napovedal bojkot. Javno je pozval, da morajo vsi sodrugi bojkotirati vsa Gabrščkova podjetja. On je ukazal bojkot slovenskemu trgovcu in obrtniku. Kar danes napravi enemu, napravi jutri drugemu.V resnici z ustanovljanjem konsumov bojkotira tudi že druge. V zahvalo za to pa bi morali slovenski trgovci in obrtniki se lej>o klanjati pred visokim sodrugom in Bog ne daj, da bi si poželel kak slovenski trgovec ali obrtnik slovenskega delavca, ki je član narodne organizacije, ampak nepristranski mora bili; to se pravi po Tumovo: s, upa odbor, da bo veselica dobro obiskana Čč. čl ani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 60 vin. Telovadno društvo „Sokol" v Št. Vidu nad Ljubljano vabi brate Sokole in vse prijatelje sokolstva na predpustno -veselico, katero priredi v nedeljo, 14 februarja pri „Slepem Janezuu. Začetek ob 3. popoldne. Poleg godbe je preskrbljeno tudi za ples in drugo zabavo. Upamo, da nas tudi Ljubljančani obiščejo v tako obilnem Številu, kakor pri prvi vese lici, saj je pot iz mesta do „Slepega Janeza" kratka in prijetna. Torej, dne 14 februarja na svidenje pri „Slepem Janezu". Na zdar! Nada klina gospodinja. V Sp. Šiški se je preselil neki zidar v Zgor. Šiško. Mož se je spomnil, da je pustil še žeblje v steni zabite, a tudi teh ni privoščil svoji gospodinji. Vrnil se je čez nekaj časa nazaj ter jih pričel puliti is sten. Umevno je, da to hišnici M. B. ni bilo p"> volji, pograbila je pločevinasto posodo za mleko ter začela ž njo tako neusmiljeno zidarja nabijati, da so ga morali na vozu odvesti v deželno bolnico. Telovadno društvo „Sokol" v ftkOf|l Loki priredi v nedeljo, dne 14. februarja v prostorih „Narodne čitalnica" svoj plesni venček s sodelovanjem slav. „Slovenske Filharmonije". Kakor je sklepati iz mnogih skrbnih priprav in velikega zanimanja med očinstvom, obeta Biti ta ples eden najlepših v našem mestu v tekoči sezoni Z razpošiljanjem vabil se prične te dni in kdor bi ga slučajno pomotoma ne dob d, naj smatra to naznanilo kot prisrčno vabilo. Kamnik. Združena narodna društva: „ Ćitalnioa", „Lirau ia „Sokol" prirede dne 14. t. m. kostumni venček pod imenom „Narodni ples". Ta prireditev obeta biti ena največjih, kar jih je kdaj videl Kamnik. Tudi prijatelji naši iz okolice se kaj pridno pripravljajo na ta „Narodni ples". Tozadevne priprave so v polnem tiru in vsi trije odbori imajo že polne roke dela, ker hočejo skrbeti, da bode prireditev taka, ki bo delala čast Kamniku in prirediteljem. L. Gasilno društvo sa Spodnji Tuhinj In okolico je imelo dne 2. t. m. svoj I. občni zbor, na katerem so bili sledeči gospodje izvoljeni: Viktor En gel man, načelnik; Janko M a t j a n, podnaČelnik; Frano Zore, tajnik; Ivan Mali, blagajnik; J. Pi-stotnik, J Trobevšek in J. Cevc, odborniki; Jernej Haoe in dimen Klemen, namestnika. Delujočih članov je dosedaj pristopilo 48. To prepotrebno društvo bo imelo v treh občinah svoj delokrog, in sicer za občine: Šmartno, Loke in Hru-Sovka. Lovska sreča Dne 2. t. m. je ustrelil v svojem lovišču posestnik Gabrijel F e r j a n ia R bnega poleg Bleda krasno divjo mačko. Nenavadno hud mraz in sneg sta prignala to, za naše kraje redko zver v niža ve Ker je to že druga divja mačka, ki jo je pisec teh vrstic imel priliko dobiti v teku enega leta v gačenje, je mnenja, da se morajo v na4ih gozdovih nahajati še divje mačke, torej lovci pozor. —a. Telovadno društvo „Sokol11 v Postojni priredi dne 20. t. m. predpustno maskarado pod imenom „Postojna — mesto v Ameriki". Sedaj bo imel vsak PostojnČan lepo priliko postati meščan vsaj za eno noč. Kakor je soditi po pripravah za to veselico, moramo reči, da bo letošnja predpustna zabava ena najlepših, kar jih je priredil naš „Sokol". Pri plesu bo igrala vojaška godba o. kr. peš-polka št. 97 iz Trsta. Dvorana „Narodnoga Sokola" bo dekorirana v smislu modernega ameriškega mesta. Priglašenih je že veliko Število mask, omenim naj samo Yankeeja, ki nas bo na maskaradi posetil. Pričakujemo tudi okoličanov, ki bodo „e zavidnim očesom" gledali na srečne P os toj n-Čane mešČsne. A to moram vseeno zagotoviti, da bodo uživali oelo pred-pravico in ugodnosti meščanov. Torej dobrodošli na maskaradi. Na zdar! Ameriški gostjo v Postojnski jami- Dne 3 t. m. je obiskalo večje število potnikov iz Severne Amerike Postojnsko jamo Dasi so ti ljudje, ki so si ogledali razne jame s krasnimi kapniki že po celem Švedskem, Angleškem in Francoskem, skoro izbirčni v naravnih krasotah na višku presojevanja podzemeljskih jam, vendar se niso mogli prečudti naravni krasoti naše domače Postojnske jame. Izraževali so se, da take bajne lepote v toliki meri, kot se jim je nudila ravno v Postojnski jami, še niso našli. Tudi so z vso vnemo poudarjali in hvalili praktično izvedena pota, po katerih se sprehajalcu nudijo brez vsakega truda najlepši in najveličastnejši prizori Z izrazom zadovoljnosti in zahvale za izreden užitek poslovili so se od bisera naše domačije. Zopet enkrat novomeška gimnazija. Piše se nam : O tem perečem vprašanju se je že mnogo govorilo in pisalo, toda še zmerom ne dovolj Znano je, da se,vsaj v Avstriji stori kak deficiti ven ukrep šele, ko se je že zgodila nesreča. Kako je naše gimnazijsko poslopje v higije-ničnem oziru, to je že na zadnjem shodu povedal naš vrli dr. Soheguia. Veleredek jubilej bi se že lahko praznoval, od kar se je lesen tlak v posameznih razredih napravil, da bi se bil kdaj popravil take, da bi zadostoval vsem higijeničnim predpisom, po katerih se na nemških gimnazijah gotovo najstrožje ravna, tega ne po mnijo najstarejši ljudje. Naša gimnazija je torej vzgojevališče raznovrstnih mikrob, ki našim dijakom gotovo ne prizanašajo. Tukaj dobi dijak kal bolezni, ki ga več ne zapusti, in gotovo v več slučajih tudi ugonobi potem ko je zavod že davno zapustil. Danes poročamo o slučaju, ki kaže na najeklatantnejši način, kako malo skrbi učna uprava za potrebe — seveda, malomestnega gimnazija, ki se ga „umetno goji", o slučaju, ki naravnost kriči v nebo. Tretješolec L. se je v svojem razredu spodtaknil ob žebelj, ki je segal is tal, je pel na koleno in se pri tem ob drugem takem žeblju tam tako poškodoval, da je vsled tega moral v bolnico, bil operiran, zammdil blizo 250 učnih ur in morebiti ne bo nikdar več normalno hodil. Naj se učna uprava izgovarja kakor hoče, ta slučaj je pribit in go- (Dalje v prilogi). 2. Prtlooa ..Slovenskemu »»rodo" it. 29. dne 6 lebrnvarja 1909 tovo ni sadnji. Svetujem torej, da se našega gimnazijskega vprašanja ne ptisti v nemar, da se vedno drega, trk-«, t rigiDJe. da voz ne bo obtičal v blatu, v katerega je še zagazil in đ& se za nas najaktualnejše vprašana vendar že enkrat reSi na spodobi način, da se ne bo svet škanda-liiovnl Hrabrost nemškega buria. piše nam: Čitateljem „šlov. Nareda u je Se gotovo v spominu, kako je dijak Hans Lusohar (preje Ivan I/ižar), pomagal v Gradou slovenske visokoSoloe pretepati. Pa tudi njegov poprave*." je še slovenski javuosti stihu — Ko smo to čitali v Semiču, kjer Janezka dobro poznamo, so mu nekbteri njegovi znanoi na razglednici s slovenskimi trobojuicami Čestitali k DJegovemu hrabremu činu — Vsak je pričakoval, da se bode Janezek kot njihov dobro znani gost, vsaj nekoliko opravičil. Pa minuli so tedni, a o Janezku ne duha ne sluha. Dne 17. januarja pa dobi neka na omenjeni dopisnioi sopodpisana gospodična, čisto nemško naslovljeno pismo, prelepljeno zunaj z vsakovrstnimi nemškimi znamkami. V tem pismu je bojevita malenkost, ki se imenuje Hans Lusohar, poslala izrezek nekega nemškega časopisa, v katerem je izkaz daril s podčrtanimi vrsticami: „Jurist Hans Lusohar in Graz (Antwort auf Anflegelung sei-tens der wiudischen Intelligenz in Semitsoh) 2 K." — Torej osebe, ki so mu bile v pretočenih počitnicah edino prijateljsko društvo, katerim bi se imel Janezek za marsikaj zahvaliti, jih pa nazivlje „windisoheu. — Ako ima toliko preveč denarja, naj ga rajši pošlje domov. Ko je njegov oče izvedel o vsem tem, je začel javkati in se huduje, češ, da bi najrajši videl, da ga ni nič več domov. — Pa še drugo. Ivan Lužar je še 20. septembra 1908 pridno prebiral „Slovenski Narod" in se hudoval čez nasilni nastop proti Slovencev, ker takrat je še igral vlogo hinavca. A ko je potem zagledal prvič v njegovem življenju večje mesto kot je Novo mesto ali Semič, je koj začel pretepati sinove onih, katerim bi se imel zahvaliti za marsikaj. Glede slovenskega vseučilišča je pa priložil izrezek tudi nekega nemškega časopisa ki se norčuje jz g. Ivana Hribarja. Tam je rečeno, da naj ljubljanski župan sezida slovensko vseučilišče iz kamenja, ki je bilo v Ljubljano me-tano v kaziro in „Kranjsko hranilnico", po denar pa naj gre v Srbijo. Tak dovtip !! Kranjskemu nfolksratu" priporočamo tega Lužarja, da ga po štiriletnem pretepanju v Gradcu takoj nastavi kot preiskovalca nemške kulture na Slovenskem Na sestra zre dni ljudski šoli v Dobrempolju se razpisuje dtfinitivno ali pa tudi provizoriČno učiteljsko mesto. Prednost imajo gospodje učitelji. ProŠDJe do 20. svečana na c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju. Narodna čitalnica v Kamniku sme v vshkem oziru biti ponosna na svoje igralno esobje, ki je vsled izvanrednih trudoljubnosti in požrtvovalnega delovanja svojega zaslužnega režiserja g. Jgs. Štele ta s pogostimi uprizoritvami dramatičnih del postala pravo kulturno torišče vseh izobraženih slojev. Lično planinsko mestece znalo si je po svoj'h neumorno delujočih društvih pridobiti ugled širom slovenske zemlje in slehernik, ki je kdaj prisostvoval narodnim prireditvam v različnih žanrih, odnesel je seboj najprijetnejše spomine na neprisiljeno zabavo in izborno razpoloženje, koje preveva in oživlja kamniške veselice. — Na svečnico t. 1. je natlačeno polna dvorana zavednega občinstva z nekako nestrpnostjo pričakovala trenotka, ko se dvigne zavesa in se v vsej svoji slikovitosti duševnih bojev razgrne tragedija one nesrečne Veronike Dese-niŠke, koja je nesmrtnemu Jurčiču dala toli zanimivo snov za dramo in katero je pozneje predelal in za oder priredil Ig. Borštnik, mož redkih igralskih zmožnosti. Dasi ima drama v tehničnem oziru nekatere hibe, se je vendar v sedanji obliki kot edina svoje vrste do danes na odru ohranila. Uprizoritev je bila v splošnem prav dobra in vspričo. krasnih kostumov — gotovo nemala zasluga g. režiserja — še posebno privlačna. Ako ne upoštevamo mučno dolgih presledkov med posameznimi dejanji in nekaterih manj zanesljivih nastopov posameznih predstaviteljev postranskih vlog, moramo s tolikanj večjim zadovoljstvom konstatirati, da so bile glavne vloge srečno porazdeljene med starejšo igralno osobje, ki se je resno potrudilo, da zadovolji občinstvo in da posamezni nastopi vzbude zanimanje med poslušalci. V ospredju vseh se je kot nositeljica glavne vloge najbolj odlikovala go-spioa Tominčeva, ki je s pretresljivo tragiko in premišljeno umerjen os tj o 8voje igre mahoma si osvojila srca vsega avditorija. Kot i zborna in ter-pretinja Veronike jo v svojem elementu občinstvo naravnost očarala. — Vlogo Friderika grofa celjskega je vrlo povoljno rešil g. Polak, ki ga je igral z umetniškim patosom in pravim umovanjem. — Prav srečno, malo da ne mojstrski je bila izvršena vloga Hermana — menim, da je g. Korošeo v njej samega sebe prekosil. Vlogo Vukašma je g. Levičnik dobra pogodil, dasi zahteva že rutiniranega igralca. Dosti naporna vloga Sote-ščana se je nahajala v rokah g. Koželja, koji se je pravilno uglobil v njo, ter nam podal jasno sliko strupenega intriganta. Ostale vloge ne nudijo toliko hvaležnosti igralcu radi premale obsežnosti, vendar so iz njih posamezni predstavatelji odnosno predstavite'jioc storili več ali manj svojo dolžnost in celotnemu dobremu vtisu igre nikakor niso bili v kvar. — Z eno besedo, občinstvo je bilo s prireditvijo zelo za dovoljno in nastope posameznih igralcev in igralk glasno s pohvalo odlikovalo. Končno moramo omeniti, da so nove dekoracije na oko prav prijetno vplivale in ustvarile mogočen efekt. G. režiserju, kakor igralnemu osobju bodi za naklonjeni izreden užitek večera in za nesebično narodno delo izrečena najlepša hvala, kličoč mu „per aspera ad astra*" M. T—v. Mrtvega so našli dne 3. t m. v Koroški Beli 34 letnega zasebnika Antona MarkoviČa. Ležal je na obrazu in v roki držal izstreljen revolver. Pri njem se je našlo 147 K gotovine, dve oporoki in nekaj drugih listin. V oporoki navaja svojo ženo Marijo kot glavno dedinjo. Ksj je moža gnalo h samomoru, ni znano. Iz Zagorja Ob Savi. Dne 31. januarja t. 1 se je vršila v prostorih g. Iv. Mullerja prva skupna predpustna veselica rokodelskih mojstrov in in pomočnikov. Udeležba je bila ogromna in zastopani so bili vsi stanovi zagorske doline. Ob zvokih našega vrlo napredujočega tamburaskega zbora se je sukalo staro in mlado do ranega jutra. Ponosni smo lahko na naše rokodelce, da so se ob tej priliki spomnili naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda, kajti razpečalo se je pri šaljivi pošti mnogo narodnih kolkov. Čisti dobiček se je razdelil tako, da je dobil en del združeni podporni sklad, druga dva dela naš bodoči Sokolski dom in vrli tamburaški zbor, za kar jim najtoplejša zahvala. Na svidenje prihodnje leto! T. Celjski mestni urad in slovenske stavbe. Piše se nam od Savi ne : Obče znano je, kako naš slavni mestni urad v Celju Slovence šikanira in jim na vse načine stavlja ovire, kadar hočejo prirediti v mestu kako zgradbo, odnosno jo predrugačiti. — Živo nam je še v spominu, kaj so vse počenjali, da bi preprečili stavbo „Narodnega doma". V no vejem čaau so počeli vse možno, da bi onemogočili posojilnici celjski stavbo hiše na vogalu Ringa in Graških ulic. Isto tako store vse, da bi zabranili gradnjo novega šolskega poslopja za okolico Celje na Karolinški cesti. Izmislili so si naposled, da bode sredi skozi stavbišče, ki je namenjeno novi okoliški šoli, vodila — oesta. Se ve, te projektirane ceste nikoli ne bode; toda „hilf, was hel-fen kann." No, mi Slovenci smo že vajeni tem mahinacijam ter se po njih ne damo oplaŠiti! — Energično pa zahtevamo od vlade v Gradcu, da že vendar enkrat javno izj avi glede stavbe okoliške Šole, kaj da mis'i! Drugo ukrenili bodemo že mi. Čakali smo dovolj dosti Časa; nas tudi eventu-valno procesiranje v prihodnje ne bode spravilo iz ravnotežja. Stepla sta se na železniškem stroju na progi južne železnice in sicer med vožnjo v bližini Celja strojevodja Jožef Makon in. kurjač Štefan Sohuster. Kurjač je napadel strojevodjo, med bojem pa je omahnil z železniškega stroja, padel na tla in se težko poškodoval. Ponarelalci denarja. V Konjicah so zaprli te dni posestnika in fotografa Tomšeta, ker je na sumu, da je v tesni zvezi z razširjeno družbo znanih ponarejevalcev denarja po celi Spodnji Štajerski. V Mariboru se je 4 t. m. ustrelil železniški asistent Josip Čižek. Zadel se je v sroe. V pismu je izrazil željo, naj se njegovo truplo porabi za ana-tomiČne svrhe. Vzrok samomoru ni znan. Kako so vzgaja na klerikalni podlagi* Neko izobraževalno društvo, tabo čitamo v ^Gospodarju", hotelo je temeljito izobraziti svoje člane. — Naročilo si je kar 25 časnikov, in sicer: 10 „ Gospodarjev" in 15 „Naših domov". — Sapienti sat. Razpisano je mesto def. učiteljice na trirazrednioi pri Sv. Andraža v Slov. Goricah. Prošnje do 25 februarja t L Uradno poročilo. Razpisana je služba poročnega Čuvaja na Savi na Čatežu pri Brežicah (60 K). Prošnje do 15. sušoa 1909 na o. kr. deželno vlado. Kavarna ,,Wien". Notici v „Slo-venskem Narodu" z dne 1. t m. o kavarni „Wien" je treba dostaviti, da ta kavarna ni na Dunaju, marveč v Gradou. Priporočljive vinska trgovina Veleposestnik in v nski trgoveo Au». Erzetič v Knrnvnu, ki proda pre-oej vine po R >žni dolini na Koroškem, daruje po 2% družbi sv. Cirila in Metoda od prodanega vina. Poisr v tovarni. V predilnici bratov Moro pri Cekvou vnelo se je 4. svečana zjutraj skladišče volne nad sušilnico. Ogenj je nastal vsled prehude vročine, ki je prihajala iz sn-šilnioe. Ob 9. dopoldne so ogenj pogasili. Škoda je selo velika. Voloako - Opatijske novloe. Občinske volitve. Kakor se je že svoječasno javilo, vršile so se volitve zastopnikov v občino Volosko Opatija dne 25, 26 , 27. in 28. januarja t. 1. Izbrani so bili v vseh treh razredih sami trdni narodni možje, Hrvatje in Slovenoi. Volitve so se mirno vršile in dostojno brez vmešavanja nepoklicanih tujcev, kakor se je to zgodilo pred 3 leti. Živela zavednost. — Neslana šala. Neslano šalo si je dovolil letos „sneg" in obiskal, kar je pač brezkrajna predrznost njegova, v bototo 30. januarja s svojo belo obleko tudi našo prekrasno Opatij o -Vološko. Provzročii je tak nered in strah, da je bilo joj. Električna železni o a se ga je tako prestrašila, da je kar obstala in ni skoraj ves dan vozila. Promet na preozki državni oesti je bil, ker je ta oesta za najmanje 4 metre preozka, oviran. Sreča je le, da ni ta bela predrznost imela tu obstanka in se je po par dneh morala pobrati. Stari ljudje ne pomnijo toliko snega v Opatiji-Voloski, namreč kar 4 prste debelega. — Ce so spodnja krila čista je bil radoveden gospod italijanski učitelj Zaratin, in radi tega tudi pregledoval nekaterim devojčicam opatijsko-italijanske šole mesta kamor pač ne bi smelo gledati moško oko, posebno pa še ne okoli 60 let starega učitelja, katerega roka tudi ni bila pri tem preizkavanju ravno na pravem mestu. No, pa saj ni pri zdravi pameti, pravijo sedaj ljudje njegovega mišljenja, doČim tržaški „Piccolo" pa kar molči. Nam se pa zdi, da le tisti niso pri zdravi pameti, ki so krivi, da se italijanska šola v Opatiji vzdržava na naš račun za 7 reoi sedem otrok. Če bi kaj takega storil kak naš učitelj, bi bil pač že zdavno v luknji. V tem slučaju pa kar vse molči kakor da je Zaratin storil Še plemenito delo. — Promet na Opatijsko Voloski električni železnici. Na ti železnici se je od 9. februarja 1908, to je dne ko je počela voziti pa do 31. decembra 1908 vozilo 668 857 oseb in 19 757 kosov prtljage. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. do 27. januarja 1909 1021 oseb, od 21. do 27. januarja je prišlo 353 oseb, a na 27. januarja je bilo v Opatiji nastanjenih 1528 gostov. Storil pazito na otroke. V Trstu se je zopet poldrugo leto staro dete Nerina Farmi vsled neprevidnosti staršev približalo ognju na ognjišču in si zažgalo obleko. Na bolestno vpitje je sicer pritekla mati, toda bilo je že prepozno. Otrok je dobil tako hude opekline, da je včeraj zjutraj v bolnici umrl. Samomor« V četrtek popoldne skočila je skozi okno Četrtega nadstropja Marija Zorman, žena trgovskega potnika Andreja Zorman, v Trstu v ulici Torre bianoa št. 23. Pri padcu priletela je na glavo, katero si je skoro popolnoma strla. Poleg tega dobila je Še mnogo notranjih poškodb. Odpeljali so jo takoj z ambulanČnim vozom v bolnico, kjer je čez pol ure umrla. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. Promet skozi kanal Snoc je od četrtka zjutraj zaprt vsled obstanka parnika „Sadoinaru" in prevelike megle. Prti doktorji tivinozdravstva bodo promovirani jutri na dunajski živinozdravniški visoki šoli. Stolica za slovansko filologijo na Dunaja. Nemci se grozno repen-Či|o in prete „dass sie nooh ein Wort-chen spreohen werden", ker bode, kar je popolnoma umestno, zasedel stolico za slovansko filologijo na Dunaju Slovan. Hoteli so imeti Nemca dr. Bernekerja, kateremu pa se je zdelo neumno predolgo čakati in je prevzel mesto v Vratislavi. No Ne meo naj bi bil na stolici za slovansko filologijo. Res slepi so že v svoji prepo-tenoi. Društvo ogrevalnih sob na Dunaju priredi z dovoljenjem finančnega ministrstva loterijo, katere iznos se bode porabil za leto za letom naraščajoče vzdrževalne stroške ogrevalnih sob. Ta loterija je opremljena s 1500 dragocenimi dobitki; med njimi tudi taki v vrednosti 30 000, 5 000; 1000 kron in bo torej, kdor ima srečo kdvr ima srečo, lahko bogato obdarovan za sodelovanje pri tem tako eminentno humanitarnem podjetja. Slovensko akademlčno društvo nAdiiJa" v Pragi priredi v soboto 6. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji „U kuriho oka" svoj UL redni občni sbor s običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli! Pet klopi za 162 učencev. Kake so ŠuJske razmere hrvaškega in slovenskega prebiralstvp v Istri, jasno kaše hrvaška šola v Šumbregu, okraj Pazin Ta šola je enorazredna in jo obiskuje 152 otrok, ki so nameščeni v sobi z okni 0 84 cm. visokimi, a 0 66 om. širokimi. V Šoli je samo pet klopi za vseh 152 učencev. Pod šolo je štala, v njem svinja, osel in kokoši. Šola je slaba in se je bati, da ae zruši. Zato so kmetje prosili, da se jim zgradi nova šola, in je bila komisija že 1. 1907 na licu mesta in je obetala novo zgradbo, a do danes vse zastonj. Res vzorne šolske razmere Neverjetni odnosa Ji na Hrvatskem. Odkar je madžarska vlada pokupila premogokope v Vrdniku V Slavoniji, naseljuje tam delavce, same Madžare, hrvatske delavce pa potiska na najnižja mesta, kjer se najmanj zasluži. Madžarski delavci so silno bahati napram domačinom, Hrvatom in pogosto izzivljejo prepire in poboje. Tako so dne 3. decembra navalili na hrvatske delavce in ubili enega s steklenicami. Nato pa je okrajna gosposka segnala hrvatske delavce, ki niso bili nič krivi. Dne 6. januarja so Madžari oboroženi navalili na hrvatske ljudi, jih nabili, a enega zabodli, da še zdaj leži. Tri dni kasneje so Madžari počakali nekega delavca in ga ubili na mestu. No, gosposka stoji na strani pritepe-nih Madžare v. Neko dekle se je uprlo nekemu Madžaru, in zato je bila vsa njena rodbina, ki je prebivala v Vrdniku nad 26 let, po odgonu poslana domov na Kranjsko. Dne 19. januarja so pijani Madžari vdrli v sobo dveh Bošnjakov, enega so pretepli, drugega — usko pili. I a to delajo tujci na slovanski zemlji s slovanskim domačinom. Prodala, .Agrarne r Tagblatta"? Osječka „Die Drau" javlja, da je lastnik „Agramer Tagblatta" ponudil svoj list „Dionički tiskarni", da ga kupi. Zahteval je za list 180.000 kron. Ker je „Dionička tiskarna" nakup odklonila, bo list najbrže kupil konsorcij, za katerim baje stoji ban bar Rauch. Smrt na ulici Neki Jože Ivič, oženjeni deiaveo v Zagrebu, splošno jako trezen človek, o katerem znanci odločno zatrjujejo, da je bil v celem življenju samo trikrat pijan, zmrznil je v noči od ponedeljka na torek na ulioi. Zvečer je šel v gostilno in pil nekoliko žganja, katero ga je, ker ni bil vajen, toliko oslabilo, daje padel, ne da bi si mogel Kaj pomagati. Prilatelj cerkvenih zvoncev. Kmeta Niko Prežeč iz Kučirja opazil je mežnar stolne cerkve v Zagrebu, da je izmaknil zvonec izpred altarja. Pri vratih ga je ustavil in izročil stražniku, kateri je pri njem našel Še 15 oerkvenih zvoncev. Za kaj bi jih bil kmet rabil, si je lahko misliti. Toda, bil je premalo previden in bo imel priliko premišljevati korist svojega načrta v ječi. V varaždinski samostan je zbežala vsled nesrečne ljubezni baje jako lepa Darinka Bruica. Obiskovala je žensko učiteljišče v Zagrebu. Oče se je peljal nemudoma za njo, da bi jo odvrnil od tega sklepa, toda deklica je trdovratna in hoče ostati v samostanu. Zahtevali jo bodo sodnijskim potom nazaj. Nova jadranska železnica. Kakor se poroča iz Carigrada, namerava se zgradba nove jadranske železnice in sicer od postaje Ferinoovič ta skopeljsko-mi tro viški železnici do Medne ob jadranski obali. Ta železnica, katera bi bila tudi velikega pomena, peljala bi čez Prizrend ob reki Drini in skozi cel vilajet Škader. Tudi okrožje Kosovo in oelo Zg. Albanijo bi ugodno zajela v svoje omrežje. Z gospodarskega stališča bi to bila huda konkurenca za avstro ogrske Železnice, posebno korist pa bi imela Srbija, katera bi z lahkoto spravila svoje produkte na obal Adrije. PodolltOV patenta. C kr. patentni urad na Dunaju je podelil gg. Zorn Ravnih ar ju v Ljubljani patent na jako praktične salonske ure z na stavno električno budilno ploščo, kakor tudi nadaljno budilno pripravo za hotele, signalne ure, za tovarne, šole, zavode itd. Ako si želi imeti občinstvo, praktično uro v stanovanju, naj zahteva pri vsakemu boljšemu trgovcu ur „Sistem Zorn Ravni h ar patent" salonske ure, katere so najbolj pripravne za vsako stanovanjsko sobo, ter pridejo v kratkem času v promet. Patenti za druge države so naznanjeni. Prvi „Kinematograf Petne11 prej „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarno „Evrope" ima od danes do vštetega torka ta le spored: Ubegli tat. (Komično) Sanitetni psi. (Drama v 22. slikah. Zanimiva projekcija. Naravni posnetek) Skioptiške slike. Panorama Ljubljane, 5 slik. Smrekov gozd Tivoli, čarobne sanje. Krasna, dolga projekcije v barvah. Humoristično. Sprejemanje pri rodbini Subbiottini. (Jako komično ) Meteor, mesečni pregled. Mi- noli mesec prosinec je bil zelo mrzel in neprijazen. — Opazovanja na to- plomera dado povprek v Celsijev>h stopnjah: ob sedmih zjutraj — 6 2°, ob dveh popoldne — 2-1*, ob devetih zvečer — 4 2, tako da znaša sredeja zrarna temperatura tega mese. a — 4*2°, za 1*9° pod aormalom ; naj v 5 7 5° dne 16., najmanj — 16 4° d>e 25. zjutraj. — Opazovanja na tlako-meru dado 740 6 mm kot sreduji zračni pritisk tega meseca, za 4 6 mm nad normalom; najvišje 752 9 dne 4. zjutraj, najnižje 723 2 dne 14 op »l-dne. — Mokrih dni bilo je 7; padavina, dež in sneg, znaša 67 3 mm; zdatna sta bila le dva dneva, 16 z 28 4 mm in 8. s 267 mm, taku a pi i ie na ostalih pet dni samo 12 2 m'ti. — Med vetrovi je prevladoval severovzhodni, slaba do srednja barja. — Meglo smo imeli ob petih dnevih. — Tr ko čega meseca svečana pride luna dne 15. zvečer v zemlji no bližino. Prošnja na usmiljena srca I Na Trnovskem pristanu štev. 36 živi bedna družina, katere oče je šel pred letom v Ameriko, a je svojo družino pustil v največji bedi. Žena s peterimi majhnimi otroci se nahaja brez vsega zaslužka in brez vseh sredstev. Prav lepo prosi usmiljene ljudi, da bi ji dali kako primerno, delo ali ji denarno ali pa materijalno pomagali v tej hudi stiski. Prosi, da bi se ji darovi poslali na upravništvo „Slovenskoga Naroda". V imenu bednih otrok se žena najisbreneje zahvaljuje, g. Palečku iz Gorenje vas», ki ji je poslal 10 K. Zimsko Čudo Mirko Oražen, učenec 3. razreda ljudske Šole na Ledini nam je prinesel danes krasnega metulja „koprivarja", katerega je ujel na dvorišču svojega stanovanja. Prijazno pozdravljamo prve cvetice in metulje, ki so nam kot ljubi pre doznao j e v alci krasne pomladi, ki prežene trajen mraz in neznosno mačeho zimo. Huda poka. Včeraj sta se na Sv. Petra cesti zaradi medsebojnega prepira spopadla dva pekovska pomočnika. V tem, ko je prvi mahal po svojem nasprotniku z železno palico, se je drugi poslužil noža, s katerem je branečega se tovariša po rokah in obrazu znatno oklal. Poravnala se bodeta pred sodiščem. V Pastenrjev zavod se je včeraj odpeljal rovizer električne cestne železnice Erklavo, katerega je bil pred 14 dnevi vgriznil domaČ pes, ki je imel znake stekline. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. 11 gubljeno in najdeno. Šolska! učenka Jožefa Wo)fova je izgubila zastavni list. — Ga. Marta DriŠljeva je izgubila zlato zapestnico. — Gdč. Berta Bukšekova je izgubila do 25 K denarja. — G. Valentin Ažmau je izgubil zlat za 20 K. — Gdč. Marija Fabjanova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — G. Anton Bukovio je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolski učenec Jožef Šinkovec je našel zlat obesek z biseri. — Zasebnica Kosinova je našla zastavni listek. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen odnosno najden dežnik, deški suknjič in muf — Katarina Škerlova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. K današnjemu koncertu seksteta v restavraciji na južnem kolodvoru (Jos. Sahrev) ni nikake vstopnine. Domača plesna veselica je danes v češki budejeviški pivnici (preje gostilna pri „Golobčku") na Sv. Petra cesti Več glej inserat. V gostilni Flegar danes zvečer plesna veselica. Drobne novice. — Proces Kestranek. Včeraj se je pričela pred porotnim sodiščem v Pragi obravnava proti ravnatelju praške industrijske družbe Kestra-neku, ki je lani meseca avgusta v »Prager Tagblatta« ostro napadal praški občinski svet in poslanca dr. Cernohorskega radi naročbe vodovodnih cevi pri francoski tovarni Pont a Mousson. Kestraneka in odgovornega urednika »Prager Tagblatta« Horna tožijo: dr. Cernohor-sky, upravni svet praškega vodovoda in praški občinski svet. Obravnava se deloma nemške, deloma češko. Razprava, ki vzbuja veliko zanimanje, bo trajala več dni. — Pridržan diplomat. Perzijskega poslanika, ki je bil določen za Dunaj, je pridržala perzijska kolonija v Carigradu, češ, da ga je imenoval za poslanika šah brez sodelovanja parlamenta. — Ponev er jen je v ladjedelnici v Kieiu. Radi poneverjenj v cesarski ladjedelnici v Kiehi je bila včeraj obravnava končana. Obsojeni so bili skladiščni nadzornik Kankowski na tri leta, pisarniški pomočnik na 6 tednov, pisar Peters pa 20 mesecev težke ječe. — Boj med profesorjem in naredniki. V neki gostilni v Granu so pijani naredniki 75. polka s sablja- Dii napadli profesorja Rakon.vija. Profesor je potegnil revolver ter trikrat ustrelil na narednike. Dva narednika sta bila težko ranjena! — Na Semeringu padlo je na Svečnico toliko snega, da sta 2 vlaka v njem obtičala, in povzročila celemu prometu občutne zamude. — Svetovno znani učenjak prof. dr. E. Haekel predaval bode ob priliki praznovanja stoletnice rojstva Darvina dne 12. svečana t. 1. v Jonskem domu in vzel obenem slovo od javnosti. — Švicarska narodna banka znižala je diskont od 31 .. na -*>%. — Gradnja novega bojnega bro-dovja na Španskem je definitivno določena in izročena tvrdki Vickers San and Matim. Tudi popravljajo v ta namen že delj časa špansko ladjedelnico v Ferolu, kjer zgradi Vickers del novo naročenega brodovja. — Lemoine, kateri je goljufal z dijamanti, obsojen je bil v Parizu od policijskega sodišča in cpntumaeiran na 10 let zapora in 3000 fr. denarne kazni. — Darilo ruskega carja Nikolaja. Dne 3. svečana je došla iz Petro-grada prekrasna ruska trojka (tro-vprežni voz) kot darilo ruskega carja Nikolaja srbskemu prestolonaslednikom kot v spomin njegovega zadnjega obiska na Ruskem. — Iz Petrograda se nam poroča, da sta za bivšega policijskega vodjo Lopnhina, ponudila kneza Obolenski in LTrusov visoko kavcijo, da bi ga izpustili začasno i/ preiskovalne jeci', katera ponudba pa je bila odločno odbita s pristavkoni, da se prično v 1 mesecu razprave. Razne stvori. * Newyorški tatovi pri sodnikih in policajih« Newyorški tatovi so v toliko napredovali, da pred njimi sedaj tudi sodna poslopja in policaji niso več varni. Tatovi, roparji in slični ljudje še nikdar niso bili tako marljivi kakor to zimo. Gotovo se zanašajo na to, da so nekateri kazenski sodniki postali v novejšem Času zelo milosrčni, tako da jim od te strani ne preti mnogo nevarnosti. Na novega leta dan sta se pripetila dva slučaja, v katerih je prišla rahločutnost sodnikov v poštev. V prvem slučaju je nekdo nekega moža pobil na tla. Napadalca so zaprli, toda vsled pri prošnje njegovega zagovornika so ga takoj izpustili/ ne da bi mu bilo treba položiti kako jamčevino. V zvezi s tem slu čajem so prijeli tudi zasebnega Čuvaja imenovane dvorane. Tukaj je bil pa „pullu tako velik, da jetnik niti ni prišel do sodnika, kajti obtožbo proti njemu so že preje umaknili. V drugem slučaju je pa bil prijet velikanski mož, ki je hodil v ženski obleki in ki je detektiva, ki ga ie hotel prijeti nepopisno pretepel. Tega lopova je policijski sodnik obsodil v den-rao kazen v znesku 5 dolarjev. Ker policijski sodniki tako milostno postopajo, potem se ni čuditi, da se tatovi oglašajo celo pri sodiščih in policajih. Tako so na primer v poslopje kazen-kega sodiiča v novoletni noči vlomili tatovi, in da je mera polna, so bili pri tem vlomu policaji najbolj oškodovani. V poslopju je namreč vslužbenih 30 policajev in tatovi so vse njihove omare odprli ter odnesli vse, kar je imelo kako vrednost. Vsi policaji so prišli na ta način ob svoje službene revolverje in tuii posamezne uniforme z vsem, kar je bilo v iepih. Odnesli so tudi mnogo obleke raznih sodnikov. * Proslava Silvestrovo noči v How Torktta Z običajnim ropotom in trobenjem, zvonenjem in piskanjem iz tisočerih parnih piščalk parni kov in tovarn, kakor tudi vriskanjem, kričanjem in neizogibnim pijančevanjem po sijajno razsvetljenih restavracijah in metanjem konte ti j a se je prebivalstvo mesta New York v Silvestrovi noči poslovilo od leta 1908 in pozdravilo |novo leto 1909. Vse ulioe mesta so bile skoro vso noč polne ljudi in le v noči, ki sledi volitvam, je še več ljudi na ulicah, kakor jih je bilo v Silvestrovi noči. Na sto-tisoče možkih, žensk in otrok je hodilo in se gnetlo po vseh glavnih ulicah, zlasti pa na Broadwayu al „The gay white wayu, kakor se imenuje Bro-adway od 23. do 59. ulioe, kjer je bila razsvetljava taka, da se v tem pogledu z New Yorkom ne more meriti nobeno drugo svetovno mesto. Vsi ti ljudje so bili veseli, vse je trobilo in metalo konfeti in vse je kričalo. V nobenem restavrantu ni bilo mogoče dobiti tudi enega sedeža, kajti vse mize so bile že pred tedni razprodane za Silvestrovo noč. Tu so ljudje večerjali po 5 in 10 dolarjev knver in novo leto je bilo že par ur staro, ko je bilo življenje v restav-rantih in na ulicah še vedno tako kaaor pred polnočjo. Policija je imela obilo posla, da je vzdrževala red na ulicah, in množica je marljivo metala na policaje konfeti, ne da bi se upal kdo protestirati. Tudi v dolenjem mestu je bil Broadway poln ljudi, zlasti pa v okolioi cerkve Trinity, kamor je prišla množioa, da o polnoči posluša krasen koncert svonov imenovane cerkve. Ko je pričela ura biti dvanajsto, pričeli so tudi avoniti večerno Weberjevo pesem „Oberontf. Tej so potem sledili Še sledeči krasni komadi: arija te „ Polkovne hčere" ; nOn the Banks of the Mohawku; „Happy New Yearu in „Home, sweet Homeu. Tudi v stolpih drugih cerkev so zvonili primerne arije. * Zgodovinski podatki o potresih« — Zadnji potres na Siciliji in v Kalabrji spada med največje, kar jih je bilo do danes. Največji potresi, sa katere ve zgodovina, so bili: potres leta 70 po Kr. rojstvu, povodom izbruha Vezuva, ki je razdejal mesta Herkulanum, Pompeji in Stabije; potresi leta 19. in 526 po Kr.. ko je v deželah ob Srednjem morju V8akikrat poginilo po 120.000 ljudi; potres 18 deoembra 1631, ki je ubil v Napolju 3000 ljudi; leta 1692 je razdejal potres Port Royal na otoku Jamaika in ubil 3000 ljudi; leta 1693. je razdejal potres na Siciliji 54 mest, med njimi Katanijo, vničil je 300 vasi in ubil 60 000 ljudi; leta 1724. razdejal je potres v Južni Ameriki Limo in Galao in pokopal pod razvalinami 18.000 ljudi. Potres v Lizboni 1. novembra 1755. se je čutilo preko dvanajstega dela vse zemeljske krogle, razdejal je Lizbono in uničil 60.000 ljudi; potres v Kalabriji 5. februarja 1783. je razdejal mnogo mest in vasi. Vsled potresa v Riobambi dne 4. februarja 1797. sta zlasti trpeli republiki Ekvador in Peru, ubitih je bilo pa 40.000 ljudi. Potres v Cara času 26. marca 1812. je uničil nad 20.000 ljudi, 11. januarja 1839. je bil po potresu razdejan na Martiniku Fort de Fromen, a poginilo je 700 ljudi; 13. avgusta 1867. je potres upostošil Ariko, Ikik, Takuk in druga mesta v Peru in Ekvadorju. Uoitih je bilo okolu 70.000 ljudi, uničenega imetka v ^rednosti 1200 mil. kron. Potres na otoku IT j o 3 aprila 1880 je razdejal 14 000 hiš in ubil 3541 ljudi; potres 27. avgusta 1883 in naval morskih valov, ki je sledil izbruhu Krakatarja, je razdejal mesto Andšar na Javi in ubil 35.000 ljudi; potres na Iskiji (ilizu Napolja) 28. julija 1883 je uničil Casamioiolo in 2400 ljudi; potres o Overi M no v srednje Japonski 28 oktobra 1891. je upostošil nad 200.000 hiš in ubil 7000 ljudi; vsled potresa na severni obali japonskega otoka Nipona 15. junija 1896 je propalo 27 000 ljudi; potres mes. februarja 1902. je razdejal Šemaho na Kavkazu in ubil 4000 ljudi. Dne 18. aprila 1902. je potres upostošil republiko Gaatemalo, razdejal mnogo mest in ubil veliko število ljudi: potres združen z izbruhom Mont Pelea dne 18 maja 1902 je uničil S t. Martinik in 20.000 ljudi. Meseca septembra 1905, je potres v Kalabriji razdejal Polmi in mnoga druga mesta. V živem spominu je še potresna nesreča, ki je zadela Valparaizo in St. Francisko. Zadnji potres na Siciliji in v Kalabriji je uničil okolu 160.000 ljudi. * Ženski lasje. Ženske s črnimi lasmi imajo na svoji glavi poprečno 70 kilometrov las, docim jih imajo plavke tudi do 135 kilometrov. Nasprotno so temni lasje mnogo močnejši in čvrstejši nego plavi. Crn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi se pretrgal, doćim ne nosi plav las več nego okolu 08 gramov. * Koliko tobaka se pokadi na Francoskem. Po najnovejši statistiki francoske tobačne režije se proda na Francoskem na ieto za 400 milijonov frankov tobaka. Ker ima Francija monopol na tobak, ima država od samega tobaka okoli 310 milijonov frankov čistega dobička. Na vsakega francoskega državljana odpade na leto 10.50 frankov za tobak. Razume se, da so državljani tudi ženske in otroci, ne &amo kadilci. Koliko denarja gre v zrak na celem svetu ?! Telefonsku in brzojavna poročila. Hrvati za »veleizdajniške« Srbe. Zagreb, 6. februarja. Več odličnih Hrvatov iz Korenice je vložilo na sodišče prošnjo, naj bi se izpustil iz preiskovalnega zapora radi »veleizdaje« obtoženi Kalember Stevo, češ, da ni mogoče, da bi bil kriv tega zločina on, ki je vedno z naj večji m navdušenjem zagovarjal bratstvo med Hrvati in Srbi ter celo materialno podpiral mnoge Hrvate. Konferenca hrvatskih delegatov. Budimpešta, 6. febrnarja. Hrvatski delegati v skupnem parlamentu so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o davčni reformi. Konferenca je trajala 3 ure. Dele-gatje dr. Šurmin, Roje, dr. Lukinić, dr. Grahovac in dr. Medakovič bodo interpelirali vlado radi uveljavlje- itja ustavnega stanja in radi preganjanja časopisja na Hrvatskem. Razpust italijanskega parlamenta. Rim, 6. februarja. Italijanski parlament je razpušcen. Nove volitve bodo 28. sušca, prva seja pa 20. aprila. Baron Bienerth pri cesarju. Dunaj, 6. februarja. Cesar je dopoldne sprejel v enourni avdijinci ministrskega predsednika barona Bienertha, ki mu je poročal o zaključenju državnega zbora ter si izprosil pooblastila za nadaljno postopanj*:. Zaključenje češkega deželnega zboru. Praga, 6. februarja. Vlada je dala na najvišji ukaz zaključiti češki deželni zbor. S tem je oropala vs« državne in deželne poslance s Češkega — imunitete. Vojne priprave Bolgarske. Bukarešta, 6. februarja. Preko Romunije se prevaža silen vojni material na Bolgarsko. Med drugim so se transportirali 9 vagoni, naloženi z 20.000 kg dinamita in 4 vagoni, v katerih je zloženih 470 bomb. Ves ta vojni materijal se odpravi na turško mejo. Turčija je sprejela ruski predlog. Carigrad, 6. februarja. Turčija je sprejela ruski predlog glede poravnave z Bolgarsko. Veliki vezir Kiamil paša je o tem osebno obvestil časnikarje, naglasajoč, je Turčija to storila, da se izogne vojni. Po 39 dneh! Pariz, 6. februarja. »Matiii« javlja iz Meine: Rešilni oddelek je včeraj potegnil iz pod razvalin moža, ki je bil 39 dni zakopan pod podrt i-nami. Mož je zdrav in krepak; ves ta čas se je hranil s slaščicami, ki so bile v dotični prodajalni, v kateri ga je zatekla katastrofa. Senatni predsednik pri uprav ne n sodišču. Dunaj, 6. februarja. Za senatnega predsednika pri upravnem sodišču je imenovan svetnik Truksa. Otkrit ja o aferi Dragojlović. Zagreb, 6. februarja. fPoSćbna l*rz. »Slov. Nar.«) V današnjem >: Pokretu« priobčil je dr. Tomijeno-vic- historiat afere z bombami v Ko-sianjici. Dr. Tomljenovič pripoveduje, da je prišel Dragojlović v lekarno ter zahteval 1000 gr kalijevega klo-lata. Na vprašanje, za kaj bo to si var rabil, je Dragojlović rekel, da bo iz klorata napravil bombe, k se bodo poleti rabile za raztrelitev uradnih poslopij v Bosni in banske palače v Zagrebu. Pripovedoval je tudi, da pridejo poleti na slovanski jug ruski teroristi. Ko ga je dr. Tomljenović opozoril na brezmisel-nost te nakane, je Dragojlović vrnil kupljeni kalijev klorat. Dr. Tomljenović je sprva mislil molčati o stvari, ker se mu je zdela samemu smešna, ker je pa izvedel, da so njegovemu razgovoru z Dragojlovieem prisluškovale tretje osebe, se je odločil, da stvar naznani oblasti, da s tem prepreči, da bi se afera izrabila proti njemu, oziroma proti koaliciji, h kateri pripada. Sporočil je ves dogodek podbanu Czernkovichu, ki se je izrazil, da je ves dogodek »neverjeten roman«. »Pokret« pripominja, da je vsa afera najbrže fingirana, ker policija dosedaj še ni mogla ničesar drugega spraviti na dan kakor to, kar je sporočil dr. Tomi jem vir. Takisto je znano, da je Dragojlović sin znane madžaronske rodbine, ki sc je pri zadnjih volitvah z vso vnemo pehala za bana R a neha. Najbolj značilno pa je za afero dejstvo, da Dragojlović še sedaj uživa svobodo, dasi je »zarota« oblasti znana že skoro 14 dni. Preiskava proti zagovornikom srbskih „veleizdajnlkov". Zagreb. 6. februarja. (Pos. bre. „Slov. Nar.M) Proti braniteljem srbskih „veleizdajnikovu se je uvedla kazenska preiskava radi izdajanja neke brošure v prilog obtožencem. Obtoženi so radi zločina pun tanj a. Izpuščen ».veleizdajnik Zsffreb, 6. februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.-.i Srbskega radikaloa C vi-janovića, ki je bil od meseoa oktobra zaprt radi veleizdaje razžaljen j a veličanstva, so izpustili iz zapora in izročili akte okrajnemu sodišču radi prestopka — pijanstva. Kaj se na Hrvaškem pleni? Zagreb. 6. februarja. (Posebna brz. „Slov. Nar.u) Prošnjo hrva&kih rodoljubov v Kostanjioi na sodišče, naj se spusti na svobodo „veleizdajnik" Kalember, priobčeno v „Pokretu" je državno pravdništvo zaplenilo. Prošnjo je podpisal tudi kostanjiSki katoliški župnik. Srbska skupščina Belgrad, 6. februarja. (Pos. brz. Slov. Nar.u) Finančni minister je predlagal skupščini zakonski načrt, da votira 401/2 miljonov izrednega kredita sa tekoče leto sa izredne državne potrebe. Predlog bo sprejet bres debate. Ta denar ae uporabi sa nadaljno oboroževanje. Proti avstro- turi h emu spe rat umu. Skoplje, 6 februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Med srbskim in albanskim prebivalstvom nastajajo vedno glasnejši protesti proti avstro-turškemu aranžmaju o vprašanju Bosne. Ako sporazum postane pertekten, kakor je pričakovati, se je bati resnih nemirov. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska« Meseca januarja 1909 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 2076 strank 1,945 497 K 10 v, 1671 strank pa dvignilo 942 328 K 36 v. Stanje vlog dne 31. januarja 1909 34,374 543 K 69 v. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca jan. t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 2,160.638 K 05 v, vzdignilo pa 1966 929 K 37 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem januarja t. 1. 11,567 231 K 32 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu jan. 1909 je 176 strank vložilo 56 897 K 90 v, 250 strank dvignilo 65 910 K 75 v, 3 strankam se je izplačalo hip o tečnih posojil 5800 K, stanje hranilnih vlog 1,728 522 K 92 v, stanje hipotečnih posojil 1,253 337 K 07 v, denarni promet 209 213K 30 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januarju 1909 je 427 strank vložilo 186 071 K 29 v, 471 strank dvignilo 199 041 K 56 v, 3 strankam se je izplačalo posojil 5 400 K, sta nje hranilnih vlog brez v II. polletju kapitalizovanih vložnih obresti 4,525 011 K 40 v, stanje hip. posojil 2,867 836 K 70 v, denarni promet 642.677 K 50 v. — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu januarju 1909 je 254 strank vložilo 88 884 K 98 v, 228 strank vzdignilo 70 386 K 37 v, 26 strankam se je izplačalo posojil 23 570 K, denarni promet 273.482 K 37 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu januarju 1909 je 317 strank vložilo 179 739 49 v, 322 strank vzdignilo 148 744 K 24 v, torej več vložilo 30 995 K 25 vin., 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1300 K — v, 307 menic se je eskomptovalo za 102 467 K — v, stanje vlog 3,474 843 K 42 v, denarni promet 652 911 K 84 v. Vseh strank je bilo 1353. — Gnojenje Ječmenu. Da moremo pridelati ječmen, ugoden za eksport in pospeševati razširjenje eksporta v inozemstvu, je treba poleg enotnega, preizkušenega semenja tudi primernega gnojenja. Ker ječmen hitro raste, mora gnojilo potrebne živilne snovi obsegati v lahko dostopni obliki in je za to v prvi vrsti pripraven superfosfat, ki ima za rast ječmena neobhodno potrebno fosfo-rovo kislino v lahko topljivi spojini. Mlada rastlinica dobi ob gnojenju s superfosfatom zase tako potrebno živimo snov ne samo iziahka nego tudi v zadostni množini, kar se pri drugih fosforokislih gnojilih ne dogaja. Poleg gnojenja s fosforjevo kislino v super-fosfatu je za ječmen priporočati tudi gnojenje s kalijevimi solmi, najbolje s 407, kalijevo soljo. Rabi se za hektar 200 do 250 kg superfosfata, 150 do 200 kg 40% kalijevega gnojila za temeljno gnojenje; če treba 75 do 150 kg čilskega solitarja, tudi dvakrat Centralna pisarna društva Avstrijskih superfosfatnih tvornic v Pragi, Pfikopv 17, pošlje vsakomur drage volje koledar za kmetovaloe z obsežno vsebino zastonj in poštnine prosto. Izjava/) Stanovanje »Narodu* delavske organizacije" se nahaja sedaj na Dunajski cesti št 6 I nadstr. nad Planinškov« hite Darila. Na ponavljajoče se napade „Slovenca" v „Jeseniških novicah" na „Sokola" izjavlja odbor sledeče: člani „Sokolau imajo popolno prostost, izvrševati svoje državljanske pravice, med katere spada tudi volilna pravica in agitacija za svojo stranko. Odbor ne zapoveduje nobenemu Članu, ali in koga naj voli, oziroma za koga naj agitira. če nam dopisnik „Jeseniških novic" v „Sloveneuu očita, da so naši člani volili sooialnega demokrata, tako mi z enako pravioo lahko trdimo, da je on volil svojega nekdanjega najintimnejšega prijatelja in političnega zaveznika g. Antona Pongratsa, zaveznika nemčurske stranke na Savi. Ako je pa dopisnik „Jeseniških novic-mnenja, da bodo postale Jesenice vsled narodne malomarnosti „Sokola- nemške, mu pri bijemo le to, da Jesenice vsled narodne brezbrižnosti „Sokolau nikdar ne bi mogle postati nemške! če pa padejo v nemške roke, bo to zasluga dopisnika „Jeseniških no vio-, ki je narodnost v svoje strankarske koristi že davno prodal Nemcem. Odbor telovadnega društva „Sokol" na Jesenicah. Upravništva našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila tu Metoda. O. Fr. Vidic nabrala na veselici pri Kamenjana v Višnji gori K 6(>*>. —-G. jP. Jloinan v Kostanjevici K 12 za izlieitiran dobitek na meščanski veselici. — G Josip Ras, c kr. kane. v Kranjski gori. K 2, kot dobljeno stavo g. Štrnaka z gg. Jalenom in Zupančičem. — Vesela dražba v gostilni „Goležu v St. Vida pri Grobelnem K 4. — Od nekega poštenega dun. Nemca K. 2. G. M. Plat v Belgradu K. 10 cd honorarja. — G. Ant. Novak, prof. soproga v Ljubljani, K 200, povodom očetove smrti zastop. Stanko Novak. — Ob priliki praznovanja 401etnega delovanja g. F. Urbančiča v predilnici nabralo se je pri „Sokliča" v' Trnovem K 10 90. — G. I. Dimnik K i kot izgubljeno stavo. — G. K. Vakselj v Palju 70 vin. — Skupaj K 249 26. Društvu slov knjii ln časni. kar Je V S Logaški samci K 10 v zahvalo „Slov. Narodu*, ker je priobčil par reklamnih notic, tičočih se plesa logaških samcev. — Živeli! Za žrtve 20. sept 1908: G. J. Pust nabrala v gostilni pri ^Kebru-na Opčini 8 K. — Srčna hvala! Za društvo „RadogoJ" fe, Ant. Novak, prof. sopr. v Ljubljani 100 K, povodom očetove smrti (zastop. Leon Novak). — Srčna hvala! Pevskemu zboru »Glasbene Matice" i G. Ant Novak, prof. sopr. v Ljubljani 100 K, povodom očetove smrti — Srčna hvala ! Avstrijska specijalitet*. Ma zetoucu uu ehajoćim )judem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki je pre-ska&ono domače zdrav -o in vpliva na želo dec kropilno ter pospe Si mo na prebavljen jo in sicer z rastočim as pehom Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr dvorni zalagat elj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamk" n ■ podoisnrji 6 8—2 Kailjajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki Ji h" 4.00 SEC. 12 Generalno aaatcpetvo za AT.trijo pri gg, Barsnsfeld & VVeduKind Dunaj IX S Schwars.p mier.tra..e 18. Želodec Je prebavilni ln čistilni organ. Da more obe službi primerno opravljati, je potrebno, da niti v tem niti v onem delu ne cp-avija pretudega dela, ampak je skrbeti, da mu obcie kol kor mogoče olajša Za to izborno preizkušen izdelek je dr. Rose balzam za želodec ie lekarnice Fragnerja, c in kr. dvornega dobavitelja v Pragi, zakaj to je prebavila spodbujajoče ia milo odvajajoče sredstvo Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. Glej inserat. 6 Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna CreraS vzdržuje zobe čiste, bele in zdreve. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Lekarnarja Julija Schanmanna aol za želodec je pridobila tekom več kakor 30 let najboljši glai kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo nebrojna priznanja. Vpliva toJuo in zanesljivo pri različnih nerednoatih prenavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri naprav Ijar.u kisline, pri vzpehavaoja itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena ia čislana. Da ako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijooalni sestavi Za pripravnejŠo in priporočnejšo rabo izdeluje g lekarnar Schau-manu pol'g želodčne soli tudi p as ti lj h želodčne soli, ki so natančno odmerjene in p> učinku želodčni soli popolnoma enake. Cena za oba izdelka kakor doslej K lo" za steklenico. Proti zoDooolu in gniloDi zet izborno deluje dobro znan« antiseptična Melu8ine ustna in zobna voda U utreti aietM tn odBiraunJuJ* neprijetno tapo in mmU t »telttetatc** ■ navaSeai 1 14. tU sorodnemu gospođu IH. L.r»vettieu, lekarnarju v Iajobijani. Vala izborna Melasine astna in sobna toda je najboljše sredstvo zoper aobobol, odstranjuje neprijetno sapo ia ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobl bod, sato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite So 8 steklenice Melos, ustne in sobne vode. Dovolim, da to Javno osnanite, ker je res hvale vredna Leopold esngt, mestni tajnik. Metlika, ML aprila 190*. Dti. likaur&A MiL Liutelu I Ljubljanu talim NtH il 1 DOiSf lubiL tO 6 M a^al Kri zbor Jelovadnesa društva Sokol v Novem mestu". Dne 30. januarja t. 1. vi šil se je $ovem mestu redni občni zbor iokola* ob obilni udeležbi Vimenu 'šotnega staroste otvoril je zbor dstarosta Dr. Sohegula ter d ugodil iborovalce s približno sledečimi Leaantf, ki so pomembne za rasmere, f . a'erh se nahajamo, odkar se je Lpovala med Slovenci druga telo-T^Ra organizacija. Rekel je: Na jaoafBJ*no občnpm zboru stojimo nehote pod \ tiske m ljubljanskih dogodkov preteklega ititt Tudi nase društvo *e je udeležijo velikanske manifestacije vsega slovenskega naroda, ko smo dne 22 septembra spremili k zadnjemu počitku Lun dr a in Adamiča. Ob tej priložnosti se je zbralo 6ei noč iz vseh slovenskih pokrajin tolikšno Število slov. sokolov, kakor ob nobeni drugi priložnost, odkar obstoje slov. sokolska društva. To nam kaže v jasni luči narodno zavednost slov. sokolstva, ki ob vsaki priložnosti pokaže, da je vzgledaa narodna organizacija, ne meneč se za odurno politično straukarstvo med Slovenci. Navzlic temu pase nam predbaoiva, da smo liberalci, soviainiki vere. To mi nismo v tem pomenu besede, kakor nam je na-mecjen. Versko političoa vprašanja sploh nimajo nič opraviti s telovadno organizacijo. Glede na cmeojena predbaci van j a dovolite mi, da se jasno izjavim, kaj smo Sokoli, kam pelje časa pot in kam bi peljala pot naših domačih nasprotnikov. Sokoli stojimo na strogo narodnem stališču, ker nam je znano, da je slovenski narod v še večji nevarnosti, ako zapustimo to stališče, ker nam je znano, da germanizaoija ne dela nobenega r a zlo Čk a med tem, ali vodi slovensko ljudstvo slovenska ljudska stranka ali narodno-napredna stranka, nobenega razločka med tem, a.i je naš narod klerikalen ali liberalen, ker smatramo za neizogibno, da se bode Širil, kakor se širi že sedaj na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in žalibog tudi že na Gorenjskem, po vsem Slovenskem nemški protika-toliški duh, ako ne odvračamo od narodnih organizacij političnih s tras ti. Po tujce vanje našega naroda, kateremu preti nevarnost iz treh strani, se zamore preprečiti in s tem vzdržati tudi katoliška vera med našim ljudstvom le na ta način, da stojimo kakor en mož na braniku narodne odločnosti. Kadar se bodo šopirili v l.asi domovini tujci, zagotavljam Vas, da se bode silno slabo godilo zlasti tistim, ki imenujejo sedaj Sokole sovražnike vere. Morebiti ni znano nasprotnikom sokolstva, da p*ed nekaj leti n. pr. v Celju, v Ptuju, v Mariboru, v Celovcu, v Ljubljani ni bilo skoro nič avtoh-tomnih nemških in nemškutarskih laterancev? Ni jim znaoo, da imajo hiteranci v teh mestih sedaj že sveje protestantske občine? Glasilo slovenske ljudske stranke prineslo je dne 23 t. m. iz Trsta vest, da prevzame država nemško protestantovsko šolo v Trstu v državno oskrbo. Torej že v Trstu je toliko nemških protestantov, da potrebujejo za svoje otreke posebno nemško luteransk) šolo, dočim se ttmešnji demačmi Slovenoi brezuspešno borijo za slovensko ljudsko šolo. To brez vsakega komentarja! Ponavljam pa glede na naraščanje luteranstva po vseh večjih kr&jih na Slovenskem najsevernejše: Gorje v prvi vrsti tistim, ki se zaganjajo sedaj v imenu vere v našo sokolsko organizac jo, ki ima namene, čiste kakor zlato! Opazujemo tudi v ta d njem času, ko se nam namigava, da ste se slovenski politični stranki zbližali, da se v nam nasprotnih listih napada našo organizacijo brez povoda, če se le more, to pa vsled tega, ker se je ustanovila med Slovenci druga telovadna organizacija — meni se prav dozdeva — politične svrhe. To je mogoče le med Slovenci, ki so v bratomornih bojih v zadnjih letih zmerom prvi, sicer pa povsod zadnji nared v Avstriji. Cehi u ga ne poznajo. Zaradi *®Ža je pa zame gel izjaviti dr. Sohrei-aer v svojem poročilu o vse slovanski sokolski organizaciji na vsesokolskem kongresu v Pragi pred uglednimi zastopniki vseh slovanskih narodov vštevši tudi avstrijske Poljake, sledeče: .Stvar sokolska služi sreči in prospehu vsega naroda, ona je, postavljena na široko narod-& o podlago, postala prva uredba ljudske vzgoje. S svojo nalogo je postalo Sokolstvo najprvo na Češkem središče navdušenega, gorečega dela rodoljubnega in v teku Časa je z znatnimi svojimi uspehi postala najmočnejša in nakoristnejša narodna institucija, ponos in ob enem silna opora svojega naroda. Ona isločuje vae politične ■trankarske namene itdu — Koliko je pa storilo slovensko so- kolstvo za probujo narodne zavesti na Slovenskem, to ae ne da a zadosti zgovornimi besedami povedati. Mi bi torej smeli pričakovati od strani naš j h nasprotnikov vsaj pravičnosti. — Ni ae tedaj treba bati, da bi zamogla nastati kak orana si bodi nevarnost aa vero ali vernost ljudstva od nale strani, pač pa bi nastala nevarnost za slovenski narod, ako bi se sanesla v telovadno organizacijo naših nasprotnikov politika in s tem sovraštvo. — Trpke besede mi silijo na jezik o tistem pismu, ki se je pisalo nekemu kranjskemu nemiko-^acjonalnemu poslancu, v k^ttem !-e ga prosi takorekoč za odpn « oje aa septembrske dogodke v Ljubljani, še trpkejše besede o tem, da je to pismo porabil eden najhujših sovražnikov slovenskega naroda, „Kranjska hranilnica" za svojo reklamo — brez ugovora. Žalostna nam majka! Nadalje stojimo Sokoli na stal šču, da je treba našim članom in s tem širšim slojem ljudstva napredka na vse strani. Todi stremljenje za napredkom ni proti načelom katoliške oerkve. Nasprotno. Dobri katoliki — to lahko Čitamo povsod — sami trdijo, da živimo sedaj v Času splošne evolucije, splošnega razvitka vsega, kar vidimo in kar znamo. Zakaj nas torej napadajo naii rodni bratje, zakaj ovirajo naše delo? Naj nam pustijo naše pošteno delo za telesni in nravni razvoj našega naroda; političnega dela jim itak ne prevzem emo. Tajnik br. Germ je ob navdušenem pritrjevanju zborovaloev v vznesenih besedah podal razloge, ki so vodili odbor do ustanovitve ženskega oddelka društva in razložil vsestransko veliki pomen telovadbe za ženske. Po poročilih br. načelnika V. Kozine in br. blagajnika R. Jegliča, so se izvršile volitve s sledečim izidom: Dr. Sohegula, starosta; Jos. Ogoreutz, podstaro-sta; Viktor Kozina, načelnik, Rud. Smola, praporščak; A. Košak, njegov namestnik; Jos. Germ, Rado Jeglič, Edm. Kastelio, Lud. Papež, Fr. Perdan, odborniki; Fr. Jakše in dr. Žitek, namestnika. Nadalje je izvolil občni zbor 12 odposlancev v zvezni občni zbor in sklenil slednjič spremembo društvenih pravil glede na ustanovitev Ženskega odseka. Slovenci zbirajte zo žrtve! Vsakovrstne krasne razglednice posebno primerne za šaljivo pošto pri različnih drtištventh priredbah —— so naprodaj po Izredno znižani ceni v »M knjigarni" Jurčičev trg. Vinko Majdič valjcjumMran^ Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 14 Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trn ovsena, Kočevju, trstu, Gorici, Oslove«, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dsntu, Isdrn, Spljena, Bresfnovssa, Kotoru, Ssrsf svu ta Puli«. Brzojavi: Vslicnl mila, Kranj. Najbolje za zobe V Ameriko in Kanado najprlpravnejše, najcenejše In najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Pannonia, 23. februarja 1909. Carpathla, 4. marca 1909. Slavonija, 17. marca 1909« Iz Liverpola: is e Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 6- februarja, 27. februarja, 20. marca, 17. aprila, 9. In 29. aula 1909. Manretania dne 13. februarja, 6. marca, 3- ln 24. aprila ln 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andi*. Odlasek i LJUBLJANI, Slomškovi ulico itov. 25, poleg eerkre Srca Jesnsovega. Gospodična izurjena v trgovini mešane stroke in v šivanju, ae eprejme takef. 521-2 Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „itev. M". Razpošiljam kolesa za štiri tedne na po skušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poo ni m dobt 1 Franc Dušek tvornica kolos, Opoćno it 80, ob dri. Železnici Ceftko. 422—3 Triumpli-štedJlna ognjišča sa gospodinjstva, ekonomije L t. dr. s tsakortni izpeljavi. Ze 3t let so najbolje priznana. Pri* anena todi kot najboljši in naj irpeznelai izdelek. Najv^a pruiranitev foriva. Speoljslttsts: StodHns ognjišča os kotel*, gostllns, restavracije, ksvsrns t dr. Ceniki in proračuni na razpolage. GHavai kataiog Iranko proti doooaia™ «tmH 2241 33 Tovarna za itodlioa ogojliča „Tilaipi" 0. GolđsoJtunlcIt Je aUzi Wmlm 1«S, »ox.&3o j^rermt^f jmA^ flock Cognoc Medicinnl Pristni vinski destilat1 v uradno plombiranih steklenicah. Camis & Stock Barkovlje. Edina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 38>9 is Iščemo nevest ki si nameravajo napraviti Opremo ; isto tako lako kupijo vse blago za gospodinjstvo naj* ceneje v tkalnici Bratje KREJCAR Dob ruška Štev 9137 (Češko). Prepričajte se in naročite še danes po znižani ceni: 6 kosov rjuh Ia 150/200 cm velikosti, K 15*— franko; 6 kosov rjuh Ia 150/200 cm velikosti K 16 50 franko; 1 kos irske tkanine Ia 20 m dolgosti K ll"— franko. Tucat batistovih žepnih robcev K 3*— franko. 30 metrov najfinejših ostankov popolnoma brez napake, 3—8 metrov dolgosti K 24*— (Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo) Vzorci od vsega platnenega in baževinastega blaga gratis in franko. 268 4 Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim Jamstvom ae J c preselila s 1. februarjem iz sedanjih prostorov iz Sodaijskib ulic it. 3 (v dr. plrca hlSt) v nove prostora Šelen&ur$o»e ulice št. I nasproti glavne pošte (hotel Iflall6|. Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12, popoldne od 3, do 5. ure. Eskomptlrs trgovske menice. Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4V3°/o"> rentni davek plača banka sama. Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. ^ DalO poaoflla: proti menici, na vrednostne papirje, na U zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, M na hipoteke. X Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. Isdafa nakaznice. 533-3 Vsa pojasnila as dobilo bodisi nstmeno aH pismeno v is dr sini pisarni. R a v no tam najkulantnejša menjava tujega denarja, prodaja srečk, promes in vsakovrstnih vrednostnih papirjev. so i prejme tabel pri notarja Hode-verniku v Mnbllanl. 9*a~ a Gospodična, invežbana v gosp -dinjatvn, kmetijstvu, gostilni in trgovini, lice dobrotpelfano JI v kakem mestu, okolici ali na dežf-'i v bližini kolodvora ali farne oerkve. Naslov ^Gospodinja" na upravništvo .Slov. Narudau. 523- 3 Veliko zalogo jramofonov m plošč tudi s slovenskimi komad plošče od naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar 34 Ljubljana, Sari tro 26. io Izdelane eeste(je iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napol meno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*— K 12-—, K 15 — in K 18*— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16*—, K 18- , K 21'—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3.—, K 3-50 in K 4-, 90 cm dolg, 70 em Širok K 4*50 in K 6'—. Izdelajem tndi po kakrSnikoli drugi meri. 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljai K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10* - naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobts 913. :65 pri Plznju na Češkem. 4 Nedosežno 4. flojnooejfa ome-■ rlska IznaJiIUfl T Higijensko gumasto blago sa moške. Porabno s a lota. Patent. E 4-60. Cez t mihona kosov prodanib v kratkcu. caan. Higijensko gumasto blago ta iensks. (Varstvo ženHk.i r*rtt>oro£iii uarprvi zdravniški strokovnjaki, porabno n ■ tata. K 2 60. Kdor pošlje denar naprej *at- *m* .v« *v» »«■■» »w. »w« -st* Umetni ia trg. vrtnar »Irci H., ^ LJubljana Kolezijske ulice 16 1279 44 se priporoča sa nasadltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, w vrtnic, pre zima jočih cvetlic W (perene)9 krasna cvetlična 'X* grmovja, konllere, cvetlice aa okna i d balkone« Izvršuje !»•.•». ***i»<»«' in buki-le za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih conah. ^jft Trsovln« m ovrtllramt fld S|c Naročila na dažalo hitro In vestno \ZX\1S\2S \1^N2/"\1/' *\1/N1^ \IA\2X>*-^ \i/ W \ld HS»»■»♦ »jZ« •Sr**Mt**9L* »«■♦■**»»-wf* • m**wt*»M« »V« *M Svoji k svojim! Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrninc in raz- 351 ličnih nr Lastna delavnica u popravil. In bo*, dela. Blago prve vrste. Solidna postrežba^ Cene najnižje. £tide Čcrne juvelir, trgovec 2 arami ter zapriseženi soSnijski cenilec. UublJana, Uolfooe ulice 3. 41 15 26 sa postelje li puh pripotofei po ■a|nli]lh HITI Zananja oaroeila se tolno izvršujejo. „Pri zlatem čevlju' Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga cevlj domačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cene solidni, I Točim postrežba. i LjnbljanA Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste po nizkih oenaii. i miiiiiitiiiiiiuMttiiuii iiitiMiiMiiii... Qm| Oitaaovtleao leta gg. Edini zavod - v Ljubljani - za Kemično čiščenje obleke ter zastorjev, bar vari j a in likanje sukna ===== na pa**. ===== |j Poljanski nasip — Ozke ulice 5t« 4. I Sprejemališče I Šelenburgove ulice štev. 3. i Postrežba točna. Solidne cone. =iiiiiiiiiiii imunim; 11 nt i mu ihiii mtmiiiimimimimiiiiiiiiiii Oažno! mm Važno! gcspsdioje, trgovce 12 mjee. Najboljša to najcenejši posnezba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dllne in pcsipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh^ vse toaletne predmeta, r i»cmHfiirn|iHrsii> in p«*tr#*lii^liie, kirurgična obve-zila vsake vrate, sredstva za desin-fekcljo, vosek In peste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konjAbi*. Zaloga svežih ml-nrmlnib tod in sollj za kopel. Oblast?, koncej. oddalo stropov. Za žlvinorelce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soHer, ecojan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija fin\on 3[anc Ljubljana, Židovske ulice št 1. Mu poje po najvišji e#>a\t razna seliica (roie), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd. ob 4., d., 6., 9. m S uri Ob Bsasljah Ia pniaBdfci ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., S. in 9. uri popoldne. Slike ae dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Patho Freree. Kinematograf Path6 Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostorom: L prostor 00 vin, IL prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., IL prostor otroci ia vojaki do narednika tO vin. Vsak Četrtek lo soboto od S. do 6. ure predstave zm učence po znižani ceni. 1. prostor 20 vin D. prostor 10 vin. 556 Avtom, pasti na veliko. Za podgane fl. 8—, sa ml SI fl. 180 Ujame ae jih brez nadzorstva v eni noč do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo „Eollpoe", past mm ščurke, ki jih 0 jame v eni noči na tisoče. Stane fl. 1 20. Povsod najbolji uspeh. Razposija po povzetju j. SchGIlir, Dunaj III, KrliglKgassi 6/30. Premnogo zahval in priznani ,3)5—8 Št 40922. 460 3 Ustanove :i uboga. Pri mestnem magistratu so is* prazajene sledeče ustanove: 1 grof Limbergova a stanova po 28 h na dan, do kat tre imajo pravico v Ljubljani bivajoči ubogi, ki so lepega vedenja. 2. Jan Jak. Schillisgova v znesku 84 K na leto, do katere imajo pravioo uboge vdove ljubljanskih meščanov in 3 Marile Pav&kove ustanov a letnih 40 K, do katere imajo pravioo v Ljubljani rojene uboge sirote do dopolnjenega 15 leta. Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vlagati do 20. februarja letos pri vaglstrat. vlotuem zapisnika. Mestni magistrat ljubljanski dne 23. januarja 1909. Superfosjati rudninski in živa'ski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosfjrokisla gnojila za vse 127—6 vrste zemlje. Vnebina m t ros; o zsjsiurrns. Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi. Neutrpljivo za spomlad a jo setev. Dalje amonijakove, kalijeve ia aoUtaijeve superlosfate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. pisarna praga,-?fikopy 17. Pristni kranjski lanenooljnati Jirncž Oljnate barve v posodicah po Vi • 1 k| kakor tudi v večflh posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. taki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno nalbolili. Karbolinej s Jftavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—8 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj jfauptmann v Ijubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv« lirneiev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! celomastni (na pel rmođsUkl) in polumostni sir ima 300—7 po najnitjib conah na prodaj parna mlekarna v Medvodah. Vaj bol j« I ffMkl nskupnl vir. Ceao posteljno pe je! 1 kg sivega, pulje-neca 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K lO h; i kg velefinega, snežno- beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, lfcO cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoira, vsak 80 cm dolg, t8 cm širok, napolnjen z novim, svim Jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem )6 K; napol puh 20 K; puh r4 K; same pernice po 10 K, ^2 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko Dovoljeno je vzeti nazaj aH zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar 9 -3 S. Benlsch, Deschetit;, št, 767, Su uaa na Češkem. - Cencvnik zastonj in franko Contrheuman Besedna znamka za I ertractun lippocsstani j w mentnoloalicrlatum | je pripraven za n drgnjenje, masiranje, sa obkladke in eventualno sa kopeli, kot bolečine tolažeča in bolečine olajšujoče sredstvo pri protin-kih in nevral-gičnih bolestih, dalje za odstranjenje neprijetnega čuvstva gomezenja pri ozeblinah, kot vaesavalno sredstvo pri oteklih členkih in za obnovitev premič-I nosti členkov. 3i4J 0 Lonček 1 krono. Za K 150 naprej pošljemo 1 lonček ( ć s » h lončkov'~ ~ . 1° 2 » s 9' — 10 o. c Izdelovanje in glavna zaloga v J. fragnerja lekarni c kr. dv. dobav., Praga IIL, št. 203. Patite na in« izdelka ii Udelavalea! ZALOGE V LEKARNAH. v Zosrebu no Hrvaškem piiiedi 13., 14. in 15. februarja 1909 Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu v trgovsko-obrtnem muzeju. Ker se bo na tem izredno dobro obiskanem vinskem semnja lahko dobil pregled najizbranejših vin ia vseh vinorodnih delov Hrvaške ter požeške Županije is Slavonije, se priporoča semenj vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem in konsumentom, posebno onim, ki si žele cenih vin av8tri|akega značaja boljfto kakovosti, Posetnikom semnja bo izkazoval odbor vso p os treznost. Za potrebna navodila ali eventualno predsnambo sa stanovanje nsj se vsakdo obrne na naslov: 451—3 Hrv. slav. gospodarsko društvo Slovenaka tvrdka AVGUST REPIC »odar Ljubljana, Kolezljske uUcs 16. i ^ »m. vsakovrstne :sode n po m najnižjih renah. Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg" It. priporoča klobuke cilindre, čepice Itd. naJno% cjee faeone - po najnižji coni« soMDile ii dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR JsL.fsaa»miasaasa Pred Skotilo 10, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. rStrn ćh^^tin etelx« 3nae%s*ttiaa *Jn €*an-*sebr&grt/i*i*<' i J. K. Kaiser pušk« v Ljubljani Šelenburgove ulice it. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pusu, samokresov, lovskih potrebšč»n, vseh d6l kOleS (biciklov) kakor tudi umetalnt ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, biciklov točno in solidno. Csnovalai aastonl ta post 37 ~"*3aaaaaeaaaaaaaaaaaaaaal Št 13308/08. 443—S V , — A. V.. Upravni svet aa varovalne a „Der Anki?" na Dunaja je v svoji seji dne 30. marca 1908 sklenil v proslavo šest desetletnega! vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franoa Jožefa I. podeliti tttfe* Mj* m— n ■ imnw> ■— mm tMtv—--- --mili, «5 w« ia>to enemu otroku iz Kranjskega, ki je bil rojen dne 2. decembra 1908, eno brezplačno, 20 let tekočo polico za]1000X. ■ Pravio d do te polioe ima v prvi vrati otrok takih'staršev, ki so bili pri „Ankerfu" že zavarovani, pa so morali aavarovanje! aaradi neugodnih razmer opustiti. ^<^aj .^^ei^g S krstnim listom in eventualno drugimi dokazili j opremljene Jprošaje je vložiti do 15. februarjai1909. pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski__ v Ljubljani, dne 20. januarja 1909. Sjovenci, pozor! prKiushupoganla' »BitenI Fr. Islič £jubljana, jVtcstni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih t 344 -6 ■ • tam Zunanja naročila so izvršujejo hitro In točno. Cene Urez Ken&urence! Najcenejše in najbolj učiakujoče odvalilo I p'ilipa l^jeusteina POSLAJENE J odvajalno kroglice|H ■SI a Basa as sa asm « V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih Škodljivih primesi in se z največjim uspehom rabijo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno zaprtje gotovi farvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo. Škatlja 810 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo E 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 3909—7 Ql7Qrilnl ^red ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa OVdlllU« \o»tjoYbau Velik požar §e zamore lahko in naglo pogasiti samo • Smekalovimi brizgalnicami a 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežen nove sestave, ki od desne m leve »tram vlečejo iti mečejo vodo - V vsakem položaju delajoče kretanje brizgaimc nepotrebno 13 Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva, Krško, Kostanjevica, Bohinska Bistrica, Metlika, Šenčur, Kbroska Beal Hruaica, Zgornja Šiška, Dravljs, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, iaetob Trzin, Žab ni ca, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožlce, Valts vas, St. Peter na Dolenjskem. R. A. Smekai skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnlo, OOVt, Urlo, aokalk in gospodaraklk stroJev ter motorni |y OdpJa^e\ «tijo na. obroke. 134-3 BafT 129 odlikovani 1 "VJ| •trnova* a alaio kolajne w Pariz« lt04 In s zlato keiatae hi kriieeaa v Lomdoma lota IBM T H I E RR Y J E V A L Z A M samo in edtao pristen z zeleno vrai*8tven<* 'mi 4810-4 a aasaaass* Jfajboljši domač pomoček za notranje obolelosti vseh vrst 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena rodbinska steklenica K 5r . Tbfeirvjevo centifoll|ako mazilo za rana. 2 lončks K 3 60. Dobiva se v lekarni Angela varha A. Thlerrrta v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po skoro vseh lekarnah, na debelo pri me Jicinalnih drog stih. Ant. Presker krojač, 6 Uo&Osno, Jv. Petro c 16 priporoča zvo]o veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečko 9 jopic in plašcev za gospe, aonromooljlvih kavelokov Itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Izubijani linearna tfg St 14 ps(6g Ortasian »anofaktam trgovin« pEtsesesn 6pe, m wm penlo, mm, ovratnike i. Blago tota solidno* cens Zarota Pn&trelBSi točno. i ml Ustanovljeno leta 1042. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Ljubljana ^ črkoslilcarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. prodajataica: * Delavnica: Miklošičeve ulice št. 6. Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". # >*o~< Ustanovljeno leta 1842. D Domača elektrotehniška obrt tjubljana FR« SAX jraMščett Usak dan sveža Stari trg štev. 21, a o m s ee*»iN»®e>eoeeeeo © s »S 04 S. «j & > o elektrotehnik, Vijudno javljam, da sem otvoril elektroinšta-lacijsko obrt ter se slav. občinstvu v mestu in na deželi priporočam za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov itd. Vpeljujem in preskakujem strelovode na njihovo odvodno možnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča cenjena naroČila. Postregel bodem vestno in točno. Z velespoštovanjem 284—4 v fferajša in najcenejša pot AMERIKO z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Ant verpen v Wew Tork je proga Na naših parnikih Finland, KrOOnlSBĆ, Vsdsrlsnd, Zeelaad in lamland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med A.ntwerpnom in Novim Torkom je snašnost, iz-borna hrana , vljudna postrežba in spalnice p» povem urejene v kalite za 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja ježnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek opoldne. i7—6 Naši parntki voztyo tudi na mesee po večkrat čez Kanada v Severno Ameriko in je ta vošnja izdatne cenejša kakor na Novi Tork. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik \ J 4 Franc Dolenc 1 AntvVeppen NewYopk v Ljubljani, Kolodvorske ulice od.ieJ 26 od lasnega kolodvora na levo pred zdsdo posti Ino |fprf Starani TI šlerjo" ■ Otv vllV Židovske ulice šil n al lf ca r priporoča svoje veliko zalogo razno vrstnik 13—6 pušk in samokresov laatnoaja Molka, kakor tudi bolajllaklk, anlaklk in lilkfk ■taono proizknionik pnik, aa katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lakke trooovka in pnake Book s Krup-*.* povimi oevmi aa bresdimni smodnik. Priporočam tudi velito zalogo vseh lovskih potrebščin:. _ f* MinltJIh cemnh. IVrpravIla tn naročka aa lmvraa|a|o [Oenovniki na sahtevanje aastonj .in poštnine prosto. laDgen & Wotf, Dunaj I, Laienbnrgerstrssse 58. " Originalni motorji,Bito' 8v«tuvuoeJavmi zaradi preprosta m solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. 8* Fakin kot zastopnica za Kranjsko Lfubljana, Poljanska cesto *t 07. teleL 73. * aveai I7l8 17 i napravo n milil pilita kaiienjt z rjavim premogom, ro-sinskim ali plinovim koksom, kaaaaa-aitom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primarna obratna moč novega česal vrtySaM setsrR .Ottt" sa svetilni plin, benein, bencol, petrolln, karbonol. a« Klavirje prvovrstnih tvornic Kot strokovnjak in učitelj Slasb. JKatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti )(. 3(eitzmannove pianine, ki so ne-:-: prekosljivi. :-: jamstvo 10 let! -: izposoja najceneje in prodaja proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila [edino •\ le narodna tvrdka .*. Alfonz - -- - Jreznik 6radišče štev. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-: V bolnioi zdravstvenega okrožja postojnskega je popolni ti mesto ordinnjočega zdravnika-voditelja z letno plačo K 1600 — Prosilci za to mesto, ki zamorejo dokazati, da so doktorji vsega zdravilstva ter da so kot taki že dalj časa praktično delovali na kaki bolnioi in se tam osobito v kirurgiji tako izvežbali, da so vešči samostojno izvrševati potrebne operacije, nsj viože svoje s tozadevnimi dokazili, z rojstnim in domovinskim listom opremljene prošnje do 15. februarja t. I. pri podpisanem zastopn. Poleg navedenih zdravniških sposobnosti se zahteva tudi še znanje slovenskega ali vsaj kakega slovanskega jezika in dokaz o avstrijskem državljanstvu. Zastop zdravstvenega okrožja postojnskega. ¥ Postojni, dne 25. januarja 1909. 482-2 Frančišek Ar ko, načelnik. A. 2obkor v Ljubljani Dunajska cesta štev. 42.' felezolivarna, tovarna za tfroje In KljučavničorsRa delo. Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov : raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Franci s-turbine za vsak padeo^in^ množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo* itd., dalje" najrsznovrstnejSe železne konstrukcije kakor strešne siole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska "dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah. 4693-4 LJubljana ŽSldLo-trsslcsv ulic i Velika zaloga obnval | lastnega Izdelka n dimi, gospode in otroka Js vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce vpo-slati. 6 fr. p. Zajec optik« arar ta trgovec z zlstnlao in srssraiao. Ststzrl ti*g 2BO. Popravila se izvršujejo točno in ceno. «1 y% i JOSIP STUPICA Jermtsar lit * t d Ser v~ LISnDanl. Kolodvorske!ulice itn. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljeno kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ===== opravo z=z= katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče poln»6-seint* kakor tudi že obrab'.Jrnrue v»zotf in Itonjalie oprave« Br. Hlaubo Atelje sa ortopedićne aparat« la baadate. Prešernove ulice Jt. 5. Izdelovatelj kirurgičoih medicin-akib taštromentov tn vsak potrebščin za bolnike- 11 Anton Krejcl | |^ Ljubljana, Wolfove ulice št. 5 ^ \j£ priporoča svojo bogato zalogo vj5 na {moderne j&tn, najtlne|*ih 1 kožuhouin, Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravilo proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne koio divjačine in jih , najbolje plačuje. JJlago ceno in solidno. Tnoat damasta sa brisača, čisto platno 50 x 110 cm K 8'—. Fini ostanki tkanin od 8 — 90 metrov po 60 h meter. 45 metrov brezhibnega posteljnega. blaga, oksforda, fllanele, oefirja K 17—. 5*0-2 rjuho brez šva 150 x 200 cm zajamčeno platno, kos K 2 30, 150 x 225 cm, zajamčeno platno,, kos K 2 70, ravno iste nnonite 10 h dražje. — Razpošiljanje po povzntju. Bertold Hochberg ™"^E^tSZrf*-"~ Od 25. januarja do 25. februarja TT Šel©* prodajam na svojih prostorih Prima slanino kras kaza ad prašičev ls lastnik pltalUć L vrste.....- ks kron 1*50 11.......n h T30 = Meso istih prašičev: l. orste......kg kron 140 0...........120 4291 —39 Elija predović. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. gg co C co Največja zaloga ^ pohištva ■ za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, za sto rji, modroci na vzmeti, ilmnatl modroci, otroški vozički itd. J|£ MaT* JVaJnlžje eese. IVaJaolldneJae bl»a">* 4laW J({ Št 628/V. u. Razglas 483-5 Podpisani mestni magistrat nsznanja mladeničem, lojenim leta 1887, 1888 in 1890, ki stopijo letos v naborna, odn-jeno črncvojLa letu: 1. da se bo vršilo dne 10. februarja t. L ob 9. dopoldne žrebanje v smislu § 32 vojnih predpisov I. del, v magistralnem vojaškem urada, Mestni dom, I nadstropje To žrebanje, h kateremu ima vsakdo piistop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21 leto (rojstno leto 1888) in torej pridejo letos prvič k naboru; 2. da so od 1. do 10 februarja imeniki onih mladeniče v, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled, Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu; 3 da so od 1. do 10. februarja v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1890 rojenih, letos v Črno vojno stopivših mladeniČev na ogled Pogreški naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu urada. JVKestni magistrat ljubljanski dne 20 januarja 1909 IVAN" HRIBAR, žup an. ?ožĐ]'a t imeriko je i paraito Jmms&m Mi' 9i »trškimi brsoparnlkl „KAISER ffn.nau.as n.»», „ivKONPRiaU VVILHELM" Pr^ltofffiorofe i II KAI3ER VVILHELat d. OROSSfc" roacttfai ts*aiji asa« S~S sini RatacOm, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parola* go*i navedenoga parobrodnega drosiva kakor tndi listka sa vsa proge amanskiti ftelsa* aic dobite vr aLifaalalfaanal edine IO pri V EĐTABDĐ TAVCAHJD, Kolodvorske ulice št.351 usprotl obtefliani gostilni „prf Stare« TlMerjnkfc Odhod is 10ubijane jo vsak torok, ćotrtok in soboto. — Vsa. pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno in broapla- Ono, — Postrežba poštena, reelnn in solidna Potnikom, namsejenim v zapadna drsava kakor: Oolorado. Meziko, Califor ni)o, arisona. Dtah, Wiorning, Navada, Oregon in Waahington nudi nafto društvo posebno ugodno in izredno oeno oras aaivesten. Odhod na tet progi ls Bremna enkrat mesečno 3270 -23 Vb as dobivajo pa tndi listki preko Bsitimors tn na vas ostale date avet« kakor: Brazilijo Kubo Boanoa-Airea, Oolombo. Bingapore v Avstralijo ite m* aaaaaaaaataal Zahvala. Ljubljanskemu prostovoljnemu gasil-jenu in reševalnemu društvu so darovali: a) tovarnar gospod Karol Pollak 100 K za hitro in požrtvovalno pomoč pri požaru tovarne v Kranju, b) generalni zastod zavarovalne družbe »Avstrijski Fenik*« 100 K za uspešno delovanje pri požaru Pollakove tovarne v Kranju, c) gospa Ivanka Rebekova 30 K o priliki smrti gospoda soproga. V imenu gasilnega in reševalnega dru-j;v3 se za izdatne darove, za priznanje in naklonjenost najtoplejše zahvaljujeva, obenem pa se tudi zahvaljujeva darovalcem dobitkov in prispevkov k božićnici, ki se je nepričakovano dobro obnesla. 618 V Ljubljani, dne 4. februarja 1909. Frazi Bar le Lud o vi k Stri cel t. č. blagajnik t. č. načeln k Sitne cone Budimpešti ;>n* 6 februarja 19C9. pšenica za april 1909 pšenica za oktober 19o9 Ki za april Koruza za maj » Oves za april , EfVI*t>w» Nespremenjeno za 50 kg K 12 77 za 50 kg K 1 87 za 50 kg K 10 06 za 5C kg K 727 za 50 kg K 8 62 fleieoroiosicno poradio, -T-r? a*-l mcrjstn «06 8r»datf mm! tUkd mm 38-7 T* -J? Cas opaso- ! ▼anja j Stanje barometra V B>tW 86 S.-0 « Vetrovi Nebo 5. |9. zv. 7263 50 si jzahod oblačno 6 7. zj. 7223 1 6 sl.svzhod V jasno • 2 pop. 731-1 9 5 sl.jjzahod Srednja včerajšnja norm. 12 temperatura 2 9°, Padavin*" v 24 urah 0 0 mm. Smrekov« Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima mitoraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 202—l V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih šdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Urednik se liče za nov slovenski politični tedenski Ustj ki bi šele pričel izhajati v Ljubljani. Ponudbe je poslati pod „urednik 142" na anončni biro Rudolf Mosse, Dunaj I, Seilerstatte 2. 62»—i Uradnik popolnoma zanesljiv, samostojen slovenski in nemški korespondent, dobro vajen knjigovodstva in vodstva pisarne, zgovoren in zmožen varščine, se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe z zahtevo plače pod poštni predal 62 v Ljubljani. (St Jaremnikm kateremu je največje delo brusiti klin je Ina kamen. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe pod šifro nparna žaga1' na upravništvo „Slov. Naroda". f22 Anton Leutgeb, 13:3 roka vič ar i a banda ž is t. 6 Pod trančo 1. £jubIJ2I13. Pod tr&nčo 1. Lastna Izdeloval niča vsakovrstnih glace, usnjatih in vojaških rokavic Izdelovatelj kilnih pasov. Vsa klrur-gična dela. Zunanja naročila točno. Cene nlikf. VABILO k katera se vrši 629 |v soboto, dne 6. februarja 1909 v gostilniških prostorih Ivana Flegarja točno ob 7. mi zvečer.- Svira godba na lok. & obilni udeležbi vljudno vabi Ivan Flegar, gostilničar. po najvišjih cenah knpuje tvrdka Brata Pollak, ■AJubljana. 628-1 V Hrenovih nlioah itev 19 (stari Zabjak) v mltarabl delavnici se proda steklena omara aa knjige, alata damska tra, omara sa parilo, banja, zre slo stro} sa šivilje in nekoliko starega denarja. Vse pe nizki cent 627 i Proda se na Vrhniki novozgrajena pritlična s štirimi sobami in priti kl i nam i, pod zelo ugodnimi pogoji. Okrog hiše je lep, celo obsežen vrt in krasen razgled. Več pove stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Karlovaka Gesta 5. 60*—i kompanjon za 9obro vpeljano manufakturno trgovino. Letni promet 180.'00 kron. Potrebnega kapitala 2 .0 0 kron. — Ponudbe pod „20.000" na upravništvo »Slov Naroda". 616—1 Inšpektorje zavarovalne stroke (zavarovanje za življenje) zmožne slovenščine in nemščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so v vsakem oziru vredni zaupanja, sprejme staroznana zavarovalnica za življenje s gotovo plačo takoj. — Prošnje z navedbo referenc pod „Assekuranz* na upravništvo »Slovenskega Naroda". 580—1 617—1 Sprejme se za gospodična, zmožna slovenskega jezika. Začetna plača znaša 80 K na mesec in se sprejme samo taka, ki stanuje in je na hrani pri svojih starših. Čvrdka fiMj }fauptmann Ljubljana, Be«l]eva cesta ste*. 4. a * Eajigs 7odja - Jcorespan dent popolnoma izvežban, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Biti mora dobro izurjen v dopisovanju v slovenskem in nemškem jeziku. Ponudbe naj se pošljejo pod ,,K. K.1 na upravništvo „Slovenskoga Naroda". 619 4a>4fc Uradno dovoljeno, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št 6 612 priporoča In namešča 1« boljee službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško oiobfa za LJubljano ln zaaaf. —— Pot Din* tukttj. Vestna In kolikor možno hitra postrežba «a&*otovlJena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi ae za natančni naslov. Priliko m nakup! Prekrasna žepna ura z verižico samo K350. SO.OfiO komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36umo (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, Švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem ln lepo f>ozlačeno aH posrebreno verižico, natančno dočo za samo a Wk ftO vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za a k ran. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, Izvoz ur Krakov it. 358. Nebroj zahvalnih pisem tn nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 601 PATENTE I Sa niesee »al so odda h.oe £1bHA TJ s 4377—65 vTL Slekenst 7, nasproti o. kr. i Jfer se nama povodom odhoda a Ljubljane v Gorico, kjer otvoriva špecerijsko in delikatesno trgovino, ni mogoče pri obilnem Številu dragih prijateljev in znan- I cev pri vseh osebno posloviti, kličeva jim tem potom prav prisrčen /ta zdar/ U Ljubljani, 6. srčana 190q. $ran in JV(inkct J^nderwald. 61 Svežo jajca kupnje v vsaki množini fi. ttjrifc, Dunaj V., Kliebcrgassc 9. Dobro ohranjen klavir iStntsflugel) želim kupiti proti takojšnjemu plačilu. Ponndbe pod ,Glasovlr", L|ub Ljan», poste restante 6i 5—1 Dobra gospodinja in izvežbana kuharica išče primerne službe. .Slo- A 1918 28 540-3 Gostilna „pri pošti" v titiji ■a- se odda v najem, -a« Ponudbe naj se dopošljejo na naslov ,i Jalt J pL Wnrzbacb, KrOia-backv Gradec" do 1. aprila 1909. C. kr. okr. sodišče v litiji, odd. 1. dne 26 januarja 1909. Elegantno 575-2 stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopane sobe, kuhinje, jedilne shrambe in priti klin, se da s L malem t L v najem. Takol pa le oddati LOKAL za prodajalno ali pisara o. Naslov v uprav. „Slov. Naroda". JŠiaba prebava je vzrok mnogih bolezni. Rabite zatorejjpravo&asno sredstvo ki ureja prebavo. 30 Preiskuaeno, is izbranih naj bolj eih in uapeeaih adrarilnih skrbno naprsTljeno, tok abnjajoOe in prebavljenjo pospe-anjoče ln lahko odvajajoče domače adrarilo, ki nblaši in odstrani cnans nasledke neamernosti, slabe diete, prebiajenja, vedaega aedenja in so-prnega aaprtja, n pr. goreoioo, napenjanje, nezmerne tToritve kislin ter kros je rt*-, Rome bfUman* sa aWo«s>o ia lekarna B. KRAU.VEEJA ▼ PRAGI SVARILO i *wm Vsi deli embalažo J imajo postavno de-ponovano varstveno znamko. »ylavna zalocn likarna B. FRAGNER-ja f Pragi, e. in kr. dvornega dobavitelja = ,,prl ernem orlu" = r^faPi "bas ti IBM, tfSl ItfUiffi tlrCi 203. Po polti raspodilja io vsak dan. Cela staklenica 2 K, pol steklenice l K. Proti vpoBiljatvi K 160 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, aa K 4 70 2 veliki steklenici, sa K 8 — 4 velike steklenice, aa K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vae postaje avstro-ograke monarhije. Zaloge v lekarnah Avstro-O gorsko. ^^ak 3538-10 1 i-kj Naslov pove upravništvo r. venskega Naroda". 592 ••toaaoooooim m • ls Štampit ijc s vseh vrst za urade, J društva, trgovce itd. » Anton Černe I graver la itdelovatelj # kavčukovih Stampllij • Ljubljana. Sv.lPetrac. 6. i Ceniki franko. S •ooooaaasf oioosaase* Še nekaj 693-1 vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri--- mer ni ceni tvrdka —— Rosner in drug veleiganjarna sidja v LJubljani poleg Kosierjeve pivovarne* Zenitna <š> ponudba. ft[ladf inteligenten fant, veleposestnik v div nem trgu na Goriškem, se seli seznaniti v svrho šenitve s lepo, inteligentno, 18 do 26 letno gospodično. Denar postranska Stvari Le resne ponudbe, ako le mogoče s sliko do H, februarja na upravništvo r-S^oy* Aaroda" pod šifro „Veleoosestnik tOO". 5 1—\ 2)iskr*tnost je jamči- Vabilo na domačo 614 plesno veselico katera se vrši v soboto, dne 6. svečana 1909 v v češki budeleuiški pivnici (prej pri ,6olobčku'), Sv. Petra cesta 26. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost Za dobro pijačo kakor tudi za meščansko kuhinje bo preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi Marija Kavčič, gostilničarka. 50D0 Kron zaslužim plačam onemu, ki ml dokaie, da mola čudeana zbirka 600 kosov aamo za 5 kron al priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat alat Roskopf iepna ara, točno regul. in ki natančno gre, ■ Sletno tvorniSko pismeno garancijo; ameriška double-■lata oklepna verižic«; S amer. doable-slata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manfietni, ovratniški in naprsni gumbi; Sdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po iel)i; prekrasna naprsna igla s simili-brujantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna iepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. bntonov a imit, žlahtnim kamnom; pat angl. vremenski tlakomer; salonski al bom s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kol|6 za na vrat ali v UZO ia pristnih jutrovskih biserov; b in diskih čarovnikov — razvedre vsako družbo Ia še 360 razi. predmetov, koristnih in neo-trpljivih pri vsaki hiši — aastonj. Vse skupaj s eleg. sist. Roskopf Zopno uto, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo S kroa. Po povzetja ali denar naprej (tndi znamke; poiuja L DRBACH. svetovno roipoillolnlco. Mrakov oiev. &9. M. B. Kdor naroči t zavitka, ura pridanem aastonj prima angl. britev ali 6 najfln. žepnih roooov. Za neagajajoee denar takoj nazaj, vsak rWkt tacaj tzkjjaoen. 563 soba s kuhinjo sa stranko bres otrok. P o iz ve se v trgovini M. JOBSOOf Tržaška eesta itev. S. 6o5 2 Oddati |o krasno stanovanje s Štirimi sobami v Sodnijskih nll- oab itov. 4. 559—3 Več pove kamnosek Vodnik. Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo in strojepisjem, Išče službe v odvetni&ko ali kako drugo pisarno. 567—2 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". Odda se sa maj lepo prostorno obcestno stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami v I. nadstropja na Karlovskl cesti itev. 8 607 2 Prodajalna io delavnica pripravna za vskakega obrtnika, se odda v najem tako| ali za majev termin. Izve se na Tržtski cesti it 13, v gostilni 583- 2 Išče se stanovanje z 2 ali 3 sobami, od katerih mora vsaj ena imeti poseben vhod. 574—2 Ponudbe z navedbo stanarine pod „stranka brez Otrok11 na upravništvo „Slov. Naroda". Potnik ki bi obiskoval špecerijske trgovine in gostilne, 80 sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe do torba pod „Špfri- tnOZO 100" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 568 -3 Urarska obrt 609—1 na Bledu. dobro idoča, nad 20 let obstoječa in brez konkurence, se zaradi preselitve takoj proda. Vpeljana je tudi prodajalna zlat* nine in srebrnine. — Več pove lastnik ^leksij ^mbrožič, nrar na $ledn. Danes, dne 6. februarja domača plesna veselica pri „Steinerju" - os Opekarski cesti - Začetek ob 8. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča JI. Stalaar 595 gostilničar. Za šport in promet. Zaloga koles puch, (Stvria), gtobns, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Hzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila solidno in ceno. 360-9 Karel Čamernik fjnbljana, Dunajska cesta l\. 9. 99 Slovenske tvrdke v Ljubljani. Brivci: Paškal Domianovic brivec, Dunajska cesta štev. 6. Stanko Kelšin brivec Kopitarjeve nlioe št. 1. Julij Sikutrić brivec in lasni čar Marije Terezije oesta št. 11. Čevljarji: Fran Medic čevljarski mojster, trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2. Ivan Zamljen Čevljarski mojster, Kongresni trg Št. 13. V Cevljarne: Josipina Herisch zaloga Čevljev Češke tovarne, Židovske nlioe št. 7. Drožarji: Drože: Jugoslovanska droiarna Fran Golob & Jos. Polak _Ljubljana._ Makso Zaloker prva izdelovalnica žitnih drožij, Kladezne tdioe 17. Bedne ulice št. 5. Gos* ilne, restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra cesta št. 26. Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski nPrazdroju v steklenicah. Izvirna napoinitev. Ivan Zupančič gostilničar, Martinova cesta štev. 15. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3. _ Fr. Iglic trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg. Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21._ T J Praznik trgovina 8 papirjem, Stari trg štev. 24. A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12. Knjigarne; Narodna knjigarna Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Knjigoveznice: Knjigoveznica KatoL tiskovnega društva Kopitarjeve nlioe, EL nadstropje. Konfekcije: ' A. Lukič trgovina s konfekcijskim blagom, Pred Škofijo. Lekarne: M. Ph. Josip Čizmar lekarna „pri Zlatem orlnu, Jurčičev trg. Lekarna Leustek npri Mariji pomagaju, Bealjeva cesta, (poleg jnbilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulice št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove nlioe Št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, Gradaške ulice štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik „pri Časniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št. 4. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2. Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulioe št. 7. Matej Orebek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19. _ A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" sa vodo. .Pri žarpi Sv' Petra nizki ceni" ^^S1 cesta št. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj. če in šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23._ Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domaČi izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Šare srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd., Sv. Petra oesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster,* Marija Terezija oesta št. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilisče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Platno: Anton Sare platno za rjuhe in za telesno perilo, _Sv. Petra cesta št. 8 *_ Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, roboe itd., S7. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Pralnica, svetlolikal.: Anton Sare parna pralnica a električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Sare svetlolikalnioa ovratnikov in manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Šare pranje in likanje bluz, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe Št. 8. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Poljanska cesta Štev. 22. Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21. Stav bni ki: Accetto Valentin stavbna tvrdka, Trnovski pristan št. 14. Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska cesta št. 5 (I. nadstropje). Špecerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št 2. Josip Boltar trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulice št. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, _Zaloška gesta Štev. 15._ Fr. Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. H (Kolizej). Jos. Sekula špecerijska trgovina, zaloga žime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14. A. Sušnik trgovina speoerije, železnine in raznih barv. — Zaloška cesta Št. 21. A. Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1_ A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta št. 1. A. Šarabon Novo urejena pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratoma Zalo ika cesta št. 1._ A. Šaraboji zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta št. 1. _ And. Verbič trgovina z mešanim blagom, _Turjaški trg štev. 1. Ta petni ki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Šelenburgove ulioe štev. 1. Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovao a zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Fr. P. Zajec optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine, gramofonov in plošč, Stari trg štev. 26. Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Res) jeva cesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod TranČo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulice štev. 16. Zastopstva: Jos. Zidar glavni zastopnik za Kranjsko hrvaške vele-žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev 31 Jos. Zidar različna zastopava, komisijska trgovina z žitom, trgovina z lanenimi tropinami na debelo, Dunajska cesta štev. 31. Železu inske trgovine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. A. Sušnik trgovina železnine, Roman in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21. Kij • V ueavniearji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Anton Petek sobni slikar, Poljanski nasip štev. 52. _____ Filip Pristou slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta št. 33. Matko Arko trgovina z lesno, p let a rs ko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslove._ Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska cesta štev. 3. v Glavna zaloga :a južne dežele češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah _Sv Petra nasip štev. 27._ M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoz Štev. 10. _ Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okv>rjev _Turjaški trg št. i._ Ana Hofbauer izdelovalka cerkvenih paramentov, "VVolfove nlioe. Brata Hlavka iadelovatelj kirurgiČnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove nlioe. J Jane trgovina delikates in praške šunke, Wolfove ulioe štev. 1._ G. F. Jurasek ugla Še valeč glasovir je v, Sv. Petra oesta štev. 62 a L Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema futOgTif, Sv. Petra oesta Štev. 27. Lavrenčič & Domicelj n al. Karel Megle Žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32 Fr. Mally & dr! parna opekarna Realjeva oesta št. 2. Peter Matelič plakater in snažilec stanovanj z Vacuum Cleaner, Škofijske ulice štev. 14 M. Pakič prvi kranjski lesni, kosariški in resetarski obrt — Sanke. Pogačarev trg. Puh Josip pokladanje parketov. Gradaške ulice št 20 V. H Rohrmann trgovina z vegetabilijami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št. 28 Fr Sax elektr t hoiška obrt, Gradišče štev. 17 Ivan Sirk trgovina s suhim mesom, Šolski drevored, | stanovanje Poljanska cesta štev 70 F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Šelenburgove ulioe štev. 6 v Fr. Sevčik puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe štev 8. Josip Šfcerlj špedicijsko pedjetje Kongresni trg št. 16. Jos. Skerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Turk Josip prevažanje bUga in podjetnik, Radeokega cesta št 3. Turk Josip lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda Radeckega cesta št. 3_ Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 1Q Prešernove ulice št < _Stari trg št. 4.__ Ivan Zupančič meti ar, Karlovska oesta štev. 6. Radi preselitve se odda S1* mirnem lepo 610-1 stanovanje obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pritiklin. Več se izve v Rožnih ulicah 19, L nad- kjer se tudi lahko stanovanje ogleda Z drugim semestrom aa sprejme mlaJU dijak ali deklica na zračno stanovanj* in hrano« -Sa razpolago je lastna soba, klavir i° instrukcija. 570 i Naslov pove upravništvo rSlov-Naroda". Proda so na Marilo Toroii|o caatl pod zelo ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jako ugodni za gostilniško obrt * zračnimi kletmi, vrtom in salon^ Več pove Alojzil Accetto, Trnovski pristan atev. 14 Zanesljiva blagajničarka M sprejme takoj pod ugodnimi fj goji v trgovini A. Sninlk, Zal©*«1 cesta it 21 v L]ublianJ. sw-' * Franc Visjan Cjabljana, JColoftvorskt ilicc it. 25 priporoča svojo bogato zalogo 16-5 Mttfc tal t« rakljtalk ozo • 0 Samogooori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga (9tona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. 474- 5 Jtaaj ?____Oče je taro.il, saj so to „Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime„Jacobi". Prijetno presenečenje! Vsak karton Ima veiezanl-mlvo čarovno karto. __ 38J7 15 istse hranilnico štev. 49 086. Glavna posojilo rogiatro¥ana zadruga z neomejeno zaveso Telefon Atev. 139, Kongresnem trju it. 15, Soiivnnoua hiša v LJubljani spre|ema in izplačnle hranilne vloge Ktoje po 43k % od io vložitve do dne vzdige brez odbitka rastnega davka. 22—6 Uradne ure od 8.—12. dopolndno in od 3.-6. popoldne. anilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. j Prešernove ulice St. i LJubljana. * Prešernov i la ulio&Jbi St, t Največja zaloga eosklh, damskik In otrošftla čevlje*, čovljSv n lavs-tinfiis In prista!* . Iitissiiritik iunkfk čevljem Elegantna In 2095 36 lako akrbna izvršitev po veeh cenah J6a vožnfa v pisarna ZO 246 -4 13 Ameriko tjubljani, kolodvorske ulice štev. 41. Ma|cenel6a vožn|a v t a, ženini in neueste^ Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor:; nre, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje it). Cene najnižje. S« priporoča za obilni obisk ta naročila z velespoštovanjem 289—6 Jt. Cllden, fjubljana, Prešernove ulice nrar in trgovec, delničar švicarskih tovarn nr „UJ<30J(". Naslov zadostuje: Fr. Čuden v LJubljani. Ceniki s koledarjem rudi po pošti zastonj. 6 KljnčaTnifiarstfo Ig. Faschinga vdova Pollonski nasip ftev. 8. Reichova hiša. Imratae ta aelMae dele; Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. : . «1. . Najvtčji zalofaaaviiiib U laJflNjilh otroških vosičkov In navadne do najfinejšo žime. J*. ?ak« • LJaMJaaL iKMia Mniniba m t Nratjta. r ■ J krojač prve vrste Selenburgove ulice št. 5 nasproti glavne poŠte konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega krola in elegantne izvršitve. Tvonlttn zaloga nojf. nngl. In frnnc. specijalitet blaga. Zavod za Bnifonniraaje. k k k k k k C kr. priv. tovarna za cement Trboveljoke promogokopne družbe v Trbovljah a m _ _ __ _ priporoča ivaj priposBaao imvraten Portlaad - cement t vedno eaaakomfrai, vm od avstrijskega društva lailalijef in arh.taktov določene prod pioe gle** tlakotao ta odporne trdoto dale« nedltrlljiijorl dobroti kaker tudi avoje pxianaao -zrrstno m g* Frlpcrcčlla. in sprlčeTrala 2887 25 rainik urador in maj si o vitoj iih tvrdk so na raspolage. Centralni urad: Dunaj, I., iUaximlllanstrasse 9. J^nton $arc Ljubljana. # 5». Petra cesta štev. 8. # Ljubljana. Opreme ja neveste 3*4-2 Domač izdelek-Zelo nisk^ cene. po Ljubljani In dragih krajih na Kranjskem. ki prodajajo milo Soriške tovarne mila fi. gabršcek v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Svoji k svojim! t lavornik F., Giince Leskovic & Meden Mehle lak Polak Josip Plankar Josip Planinšek Karel Škerlj Viktor safl Berjak & Šober ešnovar A. Fojkar Ivana Grošl Franc Hajek a Jereb Nežika Jebačin Marija Bergoč Iv, Klini pri Št Petru Brinšek L, Trnovo Dežman Val., Lesce Dekleva L, Slavina pri St Petem Domicelj A, Rakek Dekleva Fr, SUvina Domicelj A., Zagorje, St Peter Dolgan jos, Sežana Ditrich L, Postojna Fu sager L., Radovljica Fatur Iv, Rakek Falečič J., Sežana Kalan A, Trata Kemperle Jernej, Kamnik Kobi A, Breg-Borovnica Kogoj Jernej, Postojna Ložar Fr. Domžale Lapajne Štef„ Idrija Mekinda Ivan, Rakek in 1J anli tušnik A. arabon A. Stacul Anton Sar* F. Vodnik J, j>«ka Kotnik J, Siska Perdan I. Gergolj Adolf Sekular Jos. Mencinger I. Remic L. Krivic J. Verbič A. Spreitzer M. Te žitne drote, izborne po kakovosti, se priporočajo go apodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril - jUIetodovt družbi po nizkih cenah samo jftaksZaloker v Ljubljani v lastni Ust Jdadezne nlice št. 17 in Rečne ulice št. 5. Slavo Borštnik. gačnik A., Cerknica Primožič A, Idrija Pubar Iv., Logatec Piki I, Postojna Svetličič E.t Logatec Spilar L., St. Peter n K. Tomšič Iv, IL Bistrica Trampuž I., Novo mesto Vrtovšek Fr, Cerknica Werli Karolina, Cerknica Z a dne k F., Senožeče Zelen Ivan „ Sumrada Janko, Stari trg Križaj A, Orebek Znidaršič M, Matenja vas Kutin L, Postojna Seidl M, Novo mesto Klemene č I, Kamnik Kranjc L, Borovnica 503-3 zastopnik za Ljubljano in Kranjsko na Poljanski cesti št. 15. Vars;. znamka : Sidro. iminent. Capsicl nadomestilo s 3623-23 Pain-Expeller s sidrom pnljobrjettcga domačega pravila naj aa jemljejo™ SatoTate? potem je fclenk* i »katljicafa a nado »ratveco znamko „sidro*7 vsakdo prepričan da je dobiš orig. izč alek Or. Rlohierjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, filiacina c. 6 nova. 3%tpt '*anj. teAJC tjmM Oc3Ul>z;oTra.2a.a, Prva Inr. tvornica Uavulev Ljubljana MUerjeve ulice 5 Bllzn Graflliča Radolf A. Warbinek E n sr m ■o o Priporoča svoje prve vrata, podnebja solidno narejene klaviri* in kaneealla tndi aa vsa za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo. Poprave in nglasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje, 1700 i kr, avetrljake ^ državne žeieznloe. Izvleček iz voznega reda. Mslaaa« « -«* ■__. . . Valjavan od 1 Mhoa la SaflaJHlana |ms. iaLi roa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice; Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, 1 ž^žčiTrst c. kr.drž. žeL, Beljak čez Po-drozjco, Celovec , Prago. 7'07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja, »•a« preaaeidne. Osebni vlak v smeri t iasanlce. Beljak, (čea Podrožčlco) Celovec, prago. . :laSS predpeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. let, Gorico dra. aeU Trs dri. iaL. Beljak, (čea Podrožčlco) Celovec i-oa pepeidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja. »•46 pepel d ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žeL Gorica drž. žeL, Trst dri. žeL, Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, Praga. /•io zveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice. Kočevja. 7-ae zveaer. Osebni vlak v smeri; Tržič, jesenica, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčlco) Celovec, Praga. 10-40 eeneoM. Osebni vlak v smeri: Je-Trbiž, Beljak, Juž. žeL, Gorica drž. rat držT žeL, Beljak juž, žeL, (čea oktobra 1908 lata. PHhcd v L|aal|aaa jas. aaLi 03- 56 zjutraj. Osebni vlak la Beljaka fc* žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. s-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža-Toplic, Rudolfovega, Oroiuplja. 11-22 eredeeldne. Osebni vlak la Praga Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčie* in Trbiž, Gorica drž. žeL Jesenic, Tržiča 232 pepel d ne. Osebni vlak la Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja* 4- is pepeidne. Osebni vlak la Baliaks juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (čet Podrožčlco) Gorice drž. ieL, Trsta ari žeL Jesenic, Tržiča. e-OO zvečera Oseb. vlak la P*aga, Celovca Beljaka (čea Podrožčlco) jaatnlc. a 37 zveaer. Osebni vlak iz Kočevja, Straža* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. s-46 zveAer. Osebni vlak la Beljaka juž ieL Trbiža, Celovca. Beljaka (čea Pod-rožčico) Trsta dri. zaL Gorice drž. žal, Jesenic, Tržiča. 11-50 peneOl. Osebni vlak la Trbiža. Celovca, Beljaka (čas Podrožčlco) Trati Gorice drž. žeL, Jesenic. lovca, drž. žel. zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oe pepeidne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveder. Osebni vlak v Kamnik v Mabllaai a-4« zjutraj. Osebni vlak la ajsirtika. IO-58 predpeldne. Osebni vlak la sTamnisa a-io zveoer. Osebni vlak fes Kaamika, 8-88 peneči. Ogabni vlak la Ksmnlka (S*eu ob -e^H»jyh m prsanikik do 31. oktobnu) rsvastsljirfi aržavsik islasale Gostilna se vzame v najem. Ponndbe pod flH. K." poste restante, Višnja gora. 597-2 Puške: Lancaster od . . K 26* - riobert „ . . n 8* Pištole „ . . „ !•— Samokresi., . . „ 5*— naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko. F. Dušek, OpOČDO 76 ob državni železnici, ćesko. 3615—18 6 at 255-4 parotovanu za milo, sirovi margarin, fi .m % ^ m »pl»op kristalno sodo in stearinske sveče m"° v P™ 8ruzW sv-Clrtla te J*e*o8a z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov . j| M B m BAflI| u m nadalje vse drage vrste mila, krlatalao sodo, stearinske sveče znamki „Elektra" in „Solnoe", I G li U I Flir K D KPffnill toaletna a*Jlo ter vse druge pralne snovi IMlMaTaVtal L V lil MIIJ al Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod, milo z goreojo znamko. p ■ w m n wwm n n ^ ' Zapomni|'si, prinesti mi moraš samo 99__________ c garetni papir ali stročnice, in- naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m ^1 5 * I otmt otmt E «i ć3 OTTOMAN i »L6 D6LIC6 II Cigaretni papir — cigaretne stročnice. Ooblrafo so povsod. — Slavu zaloga: Jot Scnnobl t Co. Dnnni. I. Predlgerg. 5. Praktikant ^spiranti za enoletno prostovoljno službo. V svrho polaganja u jposobljajočega izpita (Inteligenspriifung) za aspirante enoletnih prostovoljcev deli vspešen primeren pouk - „1 zagrebački vojno pripravni zavod" ——— škola 1. Internat, Zagreb, Knkoviceva ulica br. 15. Zavod je dosegel doslej še vedno izvanredno dober vspeh na izpitih. Prihoduji učni tečaj se začne 1. marca 1909; natančneja pojasnila daje in prijave za obisk tečaja sprejema upravitelj zavoda. «aT*-l*-te*«fet «S upokojeni četnik. 394—3 Najboljša pristna vina1 (vipavska, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri Zvezi slovenskih zadrug v £jubljani. absolviran SestoSoleo ao sprejme tako! v lekarni M PoSpl&fcl V Konji Ga k na Štajerskem. 558 4 Ponudbe oa M. Pk. V. Prora- zlla, provi ser j a lekarne v Konjioak. stanovanje a 2 sobama, tudi s 3 sobami in kopalno sobo, iače za takoj ali za maj zakonski par brez otrok. 606 2 Ponudbe takoj pod „at. 606" na npravniStvo „Siov. Naroda". Pfljetnomill — okus — vrlo preizkušenega, zdravniško toplo priporočenega, kašelj bUžečega in uničujočega, težko sapo odstranjujočega in nje pogostost zmanisujočega sredstva S Thjmoniel Scillae Zastonj se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna srtdstva kakor kopeli, masaže, vri- banja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč asalravljrnje potom elektrik«, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpo*eva in to le radi tega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samoozdravljenja 620 Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo ner^oznotit, nevrastrnt-n rrvma-flznn, ho trzni v križa In trlavl, želodčne In rrfTfine elonoetl, onemofloit irea, ohromelosti In v m«-ti « rMt wlrtho-H, d« »j c mzue ženske ho 'ez.nl. da pošlje spoduji kupon na naš naslov, in mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajoče* omogočuje porabo tudi pri majnih otrokih. *jr Prosim, vprašajte zdravnika. Tts Steklenica 2*20 K, po pošti frako, če te pošlje denar naprej 2*90 K. 3 s tek i , (-m se pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, če se pošlje denar napre 20 K. i«d«lovanje is glavjna zaloga B. FRAGNERJEVA LEKARNA 539 c. m kr dvorni dobaritelj. 19 Pm*H III., štev. SOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na late Izdelka, Izdelovalce la var* mm srveno znamko. brezplačno knjigo zastonj in poštnine prosto EleRtroterapeutKka ordinacija, pili » §ehwangssse t naditr. £ J(upon za brezplačno knjigo. «•/«• »». S Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju I., Sclmangasse 1, ,/21., Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni V elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto, b ^ Naslov: ------------------------------------------- Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi PIANO - ORCHESTRIONI z godbo na lok« zvonllotn, = mandolino ln kailolonom = s težo da se zamorejo postaviti pov-sodi. Krasna godba in strokov n jaška izvršba jamčita za gotov do-bček Električno -pnevmatični orhe-strioni Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo na lok Govorila z zve kim odmevom za gostilničarje in zasebnike. f^lZnsiuka Tlon-TIoii. Ceniki brezplačno In posla, prosto. Prv« ofi t lit o tarnaj*. 59J—1 Zalege pr»I Josipu Drollu ▼ LJubljani, 8odnl|ake nUoo. i Provizljskl zastopnik za dalno firmo, zmožen sl< vendčine in nemščine, 80 išče za takoj za Kranjsko. ■ Ponudbe pod „Gunstige Bedingungen 110" na naslov: Rudolf Mosse. ■ Dunai L, Seilerstatte 2. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvaril v Spodnji Šiški štev. 88 stavbno in umetno ključavničarsko obrt in popravljanje voznih koles (bicikljev) in se priporočam v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del in popravil. ^ velespoštovanjem 5gj ^ Leopold Grošelj stavbni ln nmetnl ključavničar v Spodnji Šiški it 88. oTo6m.a zavaro Assicurnzioni Generali v Trstu ustanovljena leta 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kr 0 625 -1 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. Vložilo se je ponndb . . za zavarovano vsoto . [zgotovljenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene Škode znašajo . meseca jannar. 1909 1693 K 17,312 346 69 1394 K 12 911.28153 K 670 420 05 pozor! pozor! Prednaznanilo. Kakor vsako lato, ao prirodi 62: v restavraciji na južnem kolodvoru a-aau popelnico slonikovo pojedino kjer st nastavi pravo salvatorsko pivo V hotelu pri Maliču se oddajo v najem sobe za pisarne in aa event. tudi krasno veliko stanovanje na vogalu ▼ n. nadatr., obstoječe g Sjofef najlepša in najprometnejsa lega mesta. 459—5 [Sprejema zavarovanja 'človeškega življenja po najrasnoTntnejSih kombinacijah pod tako agodaimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti Js agsdas »varovanje na doživele in emrt s manj Kaj očimi m vplačili. Vsak Slan ma po protoka potih pravioo do dividende. let SLAVI JH" 12-14 • - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Roi. fondi: 41,335.041-01 K. Izplačana odškodnino in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države L** * m fes sat-v* atfa: aaaanwn». sVjaMjaal, šigar aiaaroa so v laitnej baninej hiši sMavav« Zavarnje poslopja in premičnine prt" polarnim Škodam po najnižjih een*M Škode cen j nje takoj in liaJknlantBOJH Uživa najboljši slovet, koder po*W DoToljnje ia čiatega dobička ia^'l podpore v narodne in občnokorilt*] W fallfanaka feiedltaia banka v St| Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu, atrltarlovo aUoo itov. 2 aprejema olagt MM tajUlCt in U ttkoči raCnt ter jih obrestuje od stat VlOgt po ČUtlb II O" 14-1* 4 jCyjwjo_hMirojoj««^ po oBtomrn karza. 640516674508 3123 4215 SVETOVMOSLAVNI 491—« BRANCA tvrdite FRA*. XI BRANC EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČiCA NA SVETU ' Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staouiu; slaiftlčarnl Jak, Zalaznlka. Ž1HSEA EOCTA D1LA vsakovrstni materijal, pr eduskar'ja, tamburiranje, plisirenje, montiranje itd. ZALOGA TELOVADNIH «1 M. DRENIK. KONGRESNI TRG. LJUBLJANA. Trajno sluibo knjigovodje, * * * * *** korespoitfenta, tudi občinskega tajnika v Ljubljani ali pa na deželi išče uradnik, 36 let star, oženjen, večstra isko Izobražen, vešč slovenskega in nemškega jezika. Govori tudi laško in zna urediti kakor tudi sestaviti vsako bilanco Prevzame tudi za slučaj po ti. ž no službo za več mesecev Vstop lahko takoj. M>9 -2 Cenjene ponudbe pod „0. P." na uprav. »Slovenskega Naroda" Lep, poln stas prattO ¥OdO, ki se raDJsamuu* J\ in k ■ Zraven spadajoče milo .l.d«tno svetost do visoke starosti. Lonček stane KI- * ' F I Sr«Mh Puder škatla KI — Po poletju poš.l.a ga Mtlie BtoBMl, \ IgffSI Tlff M«tohUler«tr«m.e 120, H- °»ditr »rmt« 38-0. 403 pozor! Slovenske dame! pozor! Elegantne klobuke 2321 35 za dame in za otroke priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke, plialka v Kranju, Glavni trg. v .. ||| I Na debelo In drobno po nizkih mm ! /aanoVi rnnnnrn^Rm SVOIO bogato ■ ■ oenah priporočam svoj« ■ založeno trsovlno z galanterijskim In oseh orst kramarskim Masom 354 In pleteninami. « Devocionalije in vse vrste blago za boija pota. Tvorniška zalogo kroni, glavnikov. ^inton Škof .'. Ernett Jevnlkariev naslednik .». Dunajska c v hiši gostilne M 6' Ateliie »Viktor" fotoarnflčnl umetni zavod ao Jeethovenove ulice štev. 7. Sjv* *5v* 4p H 858-99 A. KUNC Ljubljana, Dvorski trg sto/. 3. Velika zaloga in izdelovanje oblek za gospode in dečke. Stroga, solidna in strokovnjaška postrežba. Otvoritev trgovine- P- n. novnliniem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke „Franc Xav. Souvan" kjer sem om^ofcUvW*e* UE, ^ Fra"ca Ksa- S-™a trg°V8k° '""^ " ' 8Cm bl1 P0™'6 V<5Č let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 BD v svojih lastnih prostorih. Mestni trg iteu. 22 in 23 m as KI KI Tranc Soiivan, sin" pa se nahaja Že 1. ionuorio 1909 otvorjenl oddeleli no debelo začasno do preselitve v hiši pred Škofijo štev. 1 v U. nadstropju. - . • .______•_____J_____1 — nnKfarom -------J v Ker se nahajam v jako dobrih kupČijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „Franc Xav. Souvan" izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor aem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na zakupil sem samo najnovejše in najlepše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem — j drobno. ^Nakupil Franc Ksav. Souvan mlajši, lastnik tvrdke „Franc Souvan sin" 437—4 5 I Zaloge skoro v. vseh lekarnicahl stotim iT Ze 39 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je Izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Pristen samo s spodnjo varstveno I aromatiška esenca Že 34 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo za vdrnene Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. p| Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. 2 __ _ Pred ponaredbaml se svari. 1—1 EdlOO IzdelOvallŠCe W\\ mm ■ ■ - a a___^ ^ _^ a m . mmm n - in glav. razpećevališće: U T. M B 11111 B IIII 3 I^KarillC^ ..ZUT D 3 I* 111 h G I" Z I H k f» 11*' na Dunaju VII1 rfm_ _ " «-at|Biua a. Kaiserstr. 73—75. Herbabnvjev Zaloge pri gg. lekarnarjih w iy-|«*w naslednik) JnbMaril On IVQ1r tj jtizke cene, točna postrežba! Usokovrstne slamnike priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi in flrugemu si. občinstvu tvornica slamnikov v Sfobu, posta in zeleznična postaja Domžale. ]Ya zahtevo se izgotovi vsakovrstna zaželjena oblika. J. KORENČAN Ijubijana, Stari trg št. 5. Kontoristinjo (Slovenko) za takojšnji nastop, z mesečno plačo 90 K, s povrnjena vožnjo do Prage sprejme Vvdrova tovarna hranil, Praga VIII. 539-3 s* I i 3jC X X X X X X Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. 1 : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. ;; ;; 3558 11 55? Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke j M. Kristofič-BuČar v Ljubljani, Stari trg- st. 38 priporoča 3927—16 krasno T ■ "U" 33 v tcSM svili, volni in drugem modnem blagu najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevrotno perilo in druga oblačila. Najfmejš otročje kapice, klobučke, plašeke, pariške modrce, nogavice, . V rokavice, jopice ln drage pletenine. — Fine savratnlce, s \. naramnice, ovratnike, srajce in drago perilo za gospode. >^ ^^^»V Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. J^^m\\^^ Cene radi male režije brez konkurence. Častitim damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa 3da Škoj-Vanek t« pod Jrančo. Žalni klobuki veBno pri* pravljeni, ako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma .zgotovljene, n *—* *—* _m m^m mm l^a - ■ aPl m*** ~u m**m wWm m**m > o s s s a ca t ■a a 6» m o s o n 362—6" a ? X m W 1 ti 8 a 8 % 9 i I Fotosrafslii umetni zavod I A«n Berthold vg. Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih ■ predmetov, interijerjev itd. = Vsa dela se izvršujejo točno tndi v največji množini. ____________ "A* Češko (ne aemSko) budjeviško svetlo pivo prodaji v korist družbi sv. Cirila in Metoda v fjublja* Slovna zolosa za Kranjsko v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26, kjer amo ustanovili tndi Češko budjeviško pivnico kakor le pred već leti jako renomirano * Zagrebu. »71-» ► Delniški kapital: 120,000.000 kron. Rezervni zaklad: 64,000.000 kron. IPo đjrvLŽriica, eter. pri-v. Avstrijskega kreditnega zavoda zzcl trgoino in obrt v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9. Sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu« na giro-račun in proti hranilnim knjižicam; izdaja obrestujoče se blagajniške liste; dovoljuje posolila na tekočI račun, dalje stavbna posolila, htpotečna posojila, carinska posojila, davčna Jamstveno posolila itd. eskomptdra menice in devize in preskrbuje njih iakaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuaemska in inozemska tržišča, kupuje m prodala tu in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestna navodila za nalaganje kapitala. priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za u«eležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostno papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečko in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valuto pri svoji blagajni, daje predujme na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, 589 1 priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu- in inozemstvu itd. itd. Centrala na Dunaju. Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari. Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnsdorf. Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto Pnstoslemšek. Lastnina ln tisk »Narodne tiskarne.