AMERIŠKA AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN ] ^ IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. «idbergh dolži Roosevelta, da z eno ^ naroda vsiljuje ostalim vojno e* »0 ■ e«f pear« \V»f jniy.I adiof inP'1 0 P' dWj °»eb je poslušalo Lindbergha v soboto v ^e8tnem avditoriju. Kongresnik Sweeney, ki j* ^edstavil Lindbergha, je hvalil republiškega senatorja Tafta, ker nasprotuje ^ooseveltovi vojni politiki. n£e Peve[°g ljudi je zasedlo v soboto večer mestni avditorij i8eVeunciu' da letalca Charles A. Lindbergha udrihati po tis* Lindbergh je dobil silen aplavz od navzočih, ko i2's.Wi je iz- !j0. »as predsednik Roosevelt pozivlje naj branimo demo-ijo1,11 sv°^°do v inozemstvu, pa v istem času ubijamo demo->jii0 >>n Sv°k°do doma, ker sili ena petina štiri petine naroda 1'list' Je nas acijc thsi|i2 v Washingtonu ajsladkej širni obljubami j u v teh sladkih oblju-. 'uPene kroglice vojne. ifi^k ec. (Ci? da ?-ato vojna stranka" ne naj ne, narod ne bi volil za Zed 4!' 5lasovan.ia. ali k d' ave v v°jno ali : voj ;nas skušajo pridobiti i j ^crt nasilnim potom. nistl .ndber&h udrihal po eležeaClj.i v Washingtonu, je nJ1 viharnega odobrava- ^dbe ^ zavpil na ^aleri- g |at'-eDergh za predsednika !" bo;, završelo po obšir- {•letanje1''U ploskan-ie' vPit-ie ^be,l;Znogami- H 4 je bs> >(lj)r. ;povedovalo, da je tre. ti naša dežela ostala iz- me 8ov0 80 prav 3thi! li 0r0J ' da moramo pro- md!r tnor.Je Za gotov denar in fri«T B da m &e ^ pa zahtevalo "o^l^je J10^®0 posoditi tu- jau'l o. £ zasiguramo "i ^ let. i°m SIno začeli daJati uK ^ ' ko j ne ladje in to- ne tie'f Pf,f e ,jnif !«a ' Je prišla obvezna o" Ji deiia Nato smo začeli r v milijonih. ntej se j^^glašal Lindbergh, lfi «o, daameriški narod zago-^a v°jakov ne bo po-Aiigjev? tropsko bojišče. bo^^1 nam že namiguje njem, da stojimo zdaj vojni nasproti. Tako smo delali z Japonsko, našo najboljšo odjemalko in tako smo napravili z Italijo, je trdil Clark. Clark je posebno poudarjal, da Anglije ne bije vojne radi nas, ker še nikdar v zgodovini se ni Anglija borila za koga drugega kot zase. Fara sv. Kristine je poceni kupila zemljišče Kot nam (poroča g. župnik Anton L. Bombach, je kupil na javni dražbi zadnji teden kompleks 10 akrov zemlje za borih $4,000. Zemljišče se nahaja na 222. cesti ravno čez cesto od cerkve. Kot pravi č. g. Bombach, je hotel s tem zasigurati fari možni razvoj v bodočnosti. Farani so bili naprošeni, da z izrednimi prispevki darujejo to vsoto. Fara si lahko čestita s to pridobitvijo, ker 10 akrov zemlje sredi naselbine po tako smešni nizki ceni ni pustiti iz rok. Fara, ki si hoče zasigurati bodočnost, mora imeti prostor, da se lahko razvija. To je tudi videl preudarni Father Bombach, zato je v sporazumu s cerkvenim odborom kupil to zemljišče, kar bodo gotovo tudi farani v sploš-šnem odobravali in pomagali uresničiti s posebnimi prispevki. Ali sta Roosevelt in Churchill skupaj Washington. — Dasi nihče ne ve kaj gotovega, pa tukaj stavijo 10 proti 1, da sta angleški premier Churchill in predsednik Roosevelt z drugimi diplomati na konferenci nekje na Atlanti- de .m°rali v vojno. An-ku. To sumnjo poraja tudi dej-daje^er je Še nedavno iz-'stvo, da je več ameriških admire v^merilia na robu voj- ralov in generalov nekom izgini. |Jf korakom pelje 'ial0U'ltVarni se nam je za-NG;Nlani' aa naši vojaki ne bo. ? dežele. Toda take-W Ho j Sedaj zastonj pri-m16sto I Washingtona. V a žla C bi administracija 4 58 2 proč °d vojne, 1) vv0 žCi-P°tem razkladal, :>, ki e ; V prijateljstvu z ■e 'lb*nih SVOje strani ni ■h nismn'1 naših pravic. To- tod kvarni JN smo nadaljevali Odprtija glavnega stana demokratov v 23. vardi V sredo zvečer bo odprt glavni stan demokratskega kluba 23. varde in sicer na 6724 St. Clair Ave. Urad bo vsak dan odprt do glavnih volitev v novembru. Tukaj boste odslej lahko dobili vse informacije glede volitev, ravno tako glede registracije in drugo. Prostore je dal za-j Rusi zadrževali Nemce, so vo-stonj na razpolago Mr. Anton' jaki videli slepega mladega člo-Prijatelj kot. svoj prispevek h [veka. Da je bil popolnoma slep kampanji za izvolitev sodnika | so sodili iz tega, ker v njegovih Lauscheta. Najlepša hvala, Mr. Prijatelj! Zemljiški davki Okrajni blagajnik je razposlal Moskva, 9. avg.—Poročilo se peča z slepim beračem, ki je posedoval ob potu v bližini ruske fronte. Igral je na svojo veliko harmoniko in dobival od vojakov kruh in tudi kako ko-pejko. V resnici je bil pa le preblečen nemški vohun. Vsak dan, ki so hodile ruske čete proti bojni liniji, kjer so račune za zemljiške davke za drugo polovico 1940. Od danes naprej že lahko plačate davke. Pobirali jih bodo pa do 11. septembra. Potem bo treba plačati in izziva-l pa kazen. očeh ni bilo punčic. Berač se je venomer križal, pel ruske pesmi in jih spremljal na harmoniko. Berač je postal nekaj vsak- . , . , ... J!L . , . , ga je tudi, kako mora obrniti danjega. Vojaki so mu metali , . .j , pa bolj nezaupljiv. Približal se je beraču za hrbet in ga nenadno vprašal: "Sprechen Sie Deutsch?" Berač je naglo odgovoril : "Ja," toda se je takoj znašel in nadaljeval: "Govorim ruski." "Ja" pomeni v ruščini "jaz," torej se je njegov odgovor popolnoma vezal. Toda major je ukazal berača aretirati in po natančni preiskavi so dognali, da ni bil slep. Njegovo ime je bilo George Lu-neff, tar 22 let in sin ruskega izseljenca. Nemška tajna policija ga je popolnoma izvežbala za vohunsko službo. Naučila spustili z letalom za rusko linijo. Tam je posedaval ob četah in pripovedoval vojakom, da ga je zapustil tovariš, ki ga je vodil okrog. Preiskali so njegovo harmoniko in našli v njej radijski aparat za oddajanje poročil Kaj so napravili potem s tem "slepcem," rusko poročilo ne pove. Toda časopisje trdi, da je dogodek absolutno resničen. skega kluba Slovenskega doma v Girardu, O., ki ga je poslala tajnica Mary Gabrovšek, kar je dar vrlih girardskih Slovenk za Lauschetovo kampanjo. Iskrena zahvala zavednim Girardčanom, ki ne ploskajo svojim rojakom samo z rokami, ampak tudi s čeki, kar nekaj zaleže. Bog vas živi, Girard-čani! Nadalje je prispeval za Lauschetovo kampanjo $5.00 John Tavčar iz 903 E. 73rd St. Dobro se je odrezala tudi Mrs. Ana Rode iz 6310 Carl Ave., ki je prinesla še $1.00 za kampanjo, obenem je pa nabrala za g. Lauscheta 8 polnih peticij podpisov. Vsa čast, Mrs. Rode! Hitijo s porokami V soboto je zaprosilo 181 oseb za poročno dovoljenje, kar je rekordno število. Nekateri mislijo, da hite s porokami zato, da se bodo izognili novi postavi, ki stopi v veljavo 18. avgusta, po kateri mora vsak prosilec predložiti zdravniško spričevalo, da je zdrav. Tylicki Sweeneyev tajnik Kongresnik Martin L. Sweeney je vzel za svojega tajnika A, Na bolniški postelji Poznani rojak Joe Russ iz 43. ceste se nahaja že en teden na bolniški postelji. Upamo, da se mu bo kmalu obrnilo na bolje. Sedmina Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim John Klančarjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Starši škrjančkov, pozor! Nocoj ob pol osmih bo seja staršev škrjančkov. Seja je va- kopejke in kose kruha. Kadar so počivali v bližini, so kramljali ž njim in mu radi odgovarjali na njegova vprašanja. Toda nek ruski major je bil očesi, da ne bo videl punčic Znal se je spuščati s padalom na tla in bil je popolnoma vešč ruskega jezika. Kot se je dokazalo, so vohuna MNOGO SRN UBITIH NA CESTI Newberry, Mich. — Državni konzervacijski urad naznanja, da je bilo na michiganskih cestah ubitih v enem mesecu 160 srn od avtomobilov. Samo v enem slučaju je bil ubit tudi motorist, ki se je z avtom zaletel v srno. Clarence M. Tylickija, ki je bil I žna radi prihodnjega piknika, glavni deputij šerifa O'Donnel- j zato se prosi, da se vsi udeležijo, la. Sweeney misli s tem dobiti j Jz bolnišnice na svojo stran Poljake pri žu-j Mary Debelak se je vrnila iz panski kampanji. Toda Polja-bolnišnice. Prijateljice so pro-ki bodo šli, kot zatrjujejo, po šene, da jo obiščejo na 1309 E. veliki večini za sodnika Lau- 55th St. scheta. Dež obljubujejo V bolnišnico Vremenski urad obljubuje za Mrs. Mary Primožnik, 928 E. | torek ali sredo dež, ki ga nismo 209. St. se je podala v svrho videli od 30. junija. Farmarji operacije v Mount Sinai bolniš- so že v skrbeh radi letine, če ne nico. I kmalu kaj moče. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER IT 17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: iC& Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.Q0 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._ No. 186 Mon., Aug. 11, 1941 Slovenska ženska zveza na prosvetnem polju Slovenska ženska zveza v Ameriki, ki obhaja letos 15 letnico ustanovitve, se je v teh kratkih letih tako bohotno razvila, kot se ni v enaki časovni dobi pred njo še nobena slovenska organizacija. Organizacija, kateri ni močnejši spol mogel ob rojstvu privoščiti nobene bodočnosti, je pokazala, da nas ženske, kadar so popolnoma na svoji njivi, daleč prekašajo. Dolgi lasje pa kratka pamet je že davno v stari šari. Saj imamo okrog sebe vedno dovolj izkušenj, da kadar ženskam nekaj poverimo in popolnoma prepustimo v izpeljavo, je vedno uspeh. Ženska je iznajdljiva, neizmerno pridna, požrtvovalna in pogumna. Česar bi se moški ne lotil, ali bi okleval nad uspehom, ženski uspe z vihrajočo zastavo. In to je slovensko ženstvo v Ameriki v vsej meri dokazalo pri svoji edini in njih lastni organizaciji, Slovenski ženski zvezi. Na koliko raznih polj so se spustile, kjer je bila prej dremavost in vedno pokazale uspeh! Poglejmo nekoliko prosvetno delo, ki ga je izvedla dozdaj SŽZ in videli bomo, da je slovensko ženstvo vršilo in še vrši gigantsko delo za slovensko ime, za čast in slavo naroda, pa za naše bodoče slovenske matere. Naj posnamemo v dokaz gornjih trditev članek iz zadnje Zarje, glasila Slovenske ženske zveze v Ameriki, katerega je spretno orisala vrla predsednica te organizacije, ga. Marie Frisland iz Sheboygana. Ona je bila, ki je prva videla potrebo slovenske ženske organizacije, pa je vsadila to idejo v srca slovenskega ženstva. To se je krepko odzvalo in danes je tukaj impozantno drevo, katerega korenine so se zarasle v slovensko-ameriško zemljo od Tihega oceana pa do Atlantika, gor od zelene Minnesote pa daleč dol na jug. Tako spleta svoje misli predsednica Marie Prisland ob koncu petnajstletnega delovanja: Ker letos, ko Zveza praznuje petnajstletnico svojega obstanka, jemljemo nekak "inventar" zvezinega napredka in razmaha, je prav, da se pomudimo pri naših klubih in krožkih, katerih imamo vet vrst in ki vršijo tako velik del programa in cilja, za katerega je bila Zveza ustanovljena. Šivalni klubi. — Prvi šivalni klub je bil ustanovljen koncem leta 1927 pri podružnici št. 1 v Sheboyganu. Ta klub je 16. maja 1928 priredil prvo razstavo slovenskih ženskih ročnih del ne le v Sheboyganu, pač pa najbrž v Ameriki sploh. Razstavo je kljub slabemu vremenu — lilo je ves dan kot iz škafa— obiskalo nad 300 ljudi, največ Amerikan-cev. Prišli so, kot knjiga v katero so se obiskovalci podpisali, spričuje, na daljo 50 milj. Zanimanje za ročna dela in kuharsko umetnost je bilo velikansko. Vplivne Amerikanke so se čudile, kako da je narod, ki ima take umetnice, tako malo poznan. (To je bilo leta 1928. Sedaj kaj takega ne rečejo, ker je Zveza poskrbela, da smo poznane povsod.) Drugi šivalni klub je bil ustanovljen pri podružnici št. 5 v Indianapolisu, ki je tudi leta 1928 priredil razstavo ročnih del. Na razstavi so mlade članice podružnice izvajale slovenske narodne plese, kar je posebno Amerikancem ugajalo. Ta razstava je tamošnji podružnici prinesla mnogo reklame. Najbolj impozantno razstavo ženskih ročnih del, so pa letos priredili šivalni klubi skupnih podružnic v Clevelan-du. Kakor smo čitale, je bil uspeh razstave "kolosalen" kot poroča naša urednica, ki je bila voditeljica razstave. Rade verjamemo, da so naše članice razstavile res umetnine in da je razstava imela mnogo obiskovalcev, saj vemo iz skušnje, kako rade pogledamo ročno delo. Iz obiska v domovini mi je še v spominu, kako smo na našem potovanju vsakikrat ob-stopile stojnice, kjer je bilo razloženo žensko ročno delo, ga občudovale in kupovale spominčke za naše domače, v veliko nejevoljo našega potovalnega zastopnika Mr. Leo Za-krajška, ki bi rad šel naprej, da se držimo določenega časa in ne pridemo povsod prepozno. Če smo se le predolgo zamudile, je pričel godrnjati, češ: "Ja, kaj še niste dovolj nakupile?" — Moški pač ne razumejo naše slabosti, kadar se gre za ročno delo. Da je razstava v Clevelandu bila v veliko reklamo ta-mošnjih podružnic, kakor tudi organizaciji, se razume. Voditeljica te lepe misli, sestra Albina Novak pravi, da bodo drugo leto skušale najeti kako veliko dvorano v sredini me; sta, da bo razstava privedla tudi Amerikance. Izvrstna ideja! Le ponesite našo lepo slovensko kulturo med tujce in jim pokažite, kaj premorejo gibčne roke slovenske žene. Šivalne klube imajo točasno sledeče podružnice: št. 8, 10,14,20,25,52,57,71,85. /! Gospodinjski klub. — Nobena tajnica ni poročala o kakem gospodinjskem klubu, ki bi ga imela katera izmed naših podružnic. Klub te vrste je posloval pri podružnici v Sheboyganu v letih 1928-29-30. Prirejal je razne zabave ter serviral večerje največkrat v prid domače slovenske fare, pa tudi v korist svoje podružnice. Točasno ima podružnica v Sheboyganu gospodinjski pouk pred vsako sejo, le poletni meseci so izvzeti. Pevski klubi. — Ti klubi se nahajajo pri podružnici št. 1, 3, in št. 20. Podružnica št. 2 se pa ravno pripravlja, da ga organizira. Dramatični klubi. — Iz poročil tajnic razvidim, da ima edino le podružnica št. 25 svoj redni dramatični klub, ki več- krat na leto priredi kakšno predstavo. Da tudi ostale podružnice gojijo dramatiko, četudi nimajo svojih stalnih dramatičnih klubov, je razvidno iz vsakoletnih predstav in programov za Materin dan. Družabni klubi. — Ta klub obstoji pri podružnici št. 1 in št. 10. Tajnica podružnice št. 10 poroča, da za veselost tega kluba skrbijo vsak mesec vse tiste članice, ki imajo rojstni dan v tistem mesecu. Športnih klubov — imamo precej, kakor ste razvidele iz poročil v Zarji. Po največ se goji kegljanje. To sezono je tekmovalo 62 skupin, namreč 35 v srednjem zapadu, 14 v državi Ohio, in 13 v državi Pennsylvania. Predavanja. — Poleg raznovrstnih klubov, ki služijo članicam v pouk in razvedrilo, imajo mnoge podružnice tudi koristna in zanimiva predavanja na svojih sejah. , Lastno knjižnico, — ki vsebuje okrog 60 slovenskih knjig, ima podružnica v Sheboyganu. Članice si knjige brezplačno izposodijo; poleg teh se pa na vsaki seji dobijo najnovejše poučne ameriške magazine. — Pa naj kdo reče, da Zveza ne vrši kulturnega dela! V zadnji številki Zarje, je bil priobčen seznam naših — Vežbalnih krožkov. — Sledeče podružnice se postavijo z njimi: št. 6, 10, 14, 15, 20, 21, 23, 25, 26, 28, 32, 38, 40, 41, 47, 49„ 50, 55-57, 87. Skupno torej 19 krožkov. Prvi krožek je bil ustanovljen leta 1933 pri podružnici št. 50 v Clevelandu. Precej časa je bil edini pri Zvezi. Po dolgem presledku so pričeli prihajati drugi, tako da imamo danes nad 400 uniformiranih deklet. Ta dekleta so ponos Zveze, kjer se pokažejo. V ponos so pa tudi slovenskemu narodu iz katerega izhajajo in katerega reklamirajo z vsakim svojim nastopom. Bodimo naklonjene našim krožkom, ki so dika organizacije! "Vera, upanje, ljubezen," tvori znak vežbalnih krožkov. Ta krasni in pomenljivi simbol, ki znači vse, kar je lepega in plemenitega na tem svetu, je povzet iz zvezinega Carterja, katerega ta znak krasi v beli, zlati in modri barvi. Glavni odbor bi ne mogel dekletom prisoditi lepšega simbola, kot ga je s tem znakom, v katerega veruje ves človeški rod. Mladinski krožki. — Dasi je mladinski oddelek komaj dve leti star, imamo že 11 mladinskih uniformiranih krožkov. Podružnica št. 23 v Ely, Minn., je pa imela svoj mladinski krožek že davno poprej. Obstoja že nad 4 leta in ima popolnoma svojo lastno upravo. Sledeče podružnice imajo mladinske krožke: št. 10, 14, 15, 19, 20, 23, 25, 32, 40, 41, 87. Pogled na mladinske krožke je, kot dih pomladi. Kjerkoli nastopijo, si na mah osvojijo vsa srca. Smo pač taki, da ljubimo malčke najbolj. Človek pa tudi ne more ostati hladen, ko gleda te deklice, nekatere komaj pedenj visoke, kako se trudijo, da bi napravile dober vtis in kako hočejo posnemati svoje starejše sestrice. Ni lepšega prizora, kot je nastop naše mladine. * Tu je torej kratek pregled aktivnosti naših podružnic, naših poučnih, družabnih in uniformiranih krožkov. Nemogoče pa je opisati velikansko korist, katero ima članstvo, organizacija in neposredno tudi slovenski narod od naših aktivnosti. Da je treba za tako obširen program žrtvovati v delu, trudu pa tudi gmotno, se razume. Kjer je navdušenje, tam se lahko vse doseže. Program, ki ga vršimo v okvirju Zveze,v ponos nam, bo v ponos našim hčerkam in v priznanje našemu slovenskemu narodu v Ameriki..— Zato, mnogo napredka in najlepšega obstanka našim klubom in krožkom! BESEDA IZ NARODA J Iskrenost Hrvata i proslava Hrvatskega dana U broju 176 "Enakopravnosti" od ponedeljka 28. julija pita gospod Šabec koliko je bilo iskrenosti u resoluciji i odsudi Hitlerja, Mussolinija in Paveliča te njihove nezavisne Hrvatske. Ako je gospod sam iskren, on-da ne bi usvom dopisu o iskrenosti nič spominjal jer ako je bil tukaj u Clevelandu o prvi svetovni vojni, more se čisto lahko spomniti s kakovom su iskreno-šču elevelandski Hrvatje pomagali ustvarati Jugoslavijo, tako u domovini i svagdje, gdje su se nalazili, a to zato, jer su iskreno mislili in u iskreno Jugoslavijo polagali svoje upanje. In zdaj ako je monsignor dr. Firis dal izjavo ameriškim časopisom, kaj on misli o bodočnosti hrvatskega naroda in njegove suelbine, in nije govoril u imenu 5,000 elevelandskih Hrvatov, ki so letos slavili dvojno slavo, namreč 1300 letnico krščenja in 9ti Hrvatski dan. Gospod Šabec bi tudi moral znati, da je monsignor prišel iz starega kraja samo pred kratkim časom pak j oš morti ima kakšne lepe uspo-mene kako se ljubeznivo postopalo sa Hrvatima, ne od strane srbskega naroda, jer je i taj narod kakor i slovenski dosti pretrpel u 20 letih, nego od tistih, kateri so upravljali z njima sod-bino za svojo korist a na škodo vsega troimenega naroda. Zato zdaj nije čas da odpiramo stare rane i da nastojimo podžigati mržnjo med nami, am pak da vsi skupaj nastojimo da se prošlost zaraste, da pomaže-mo koliko nam je mogoče ovo našo novo domovino, da ji uspije zatrti sovražnike ne samo Slovanov, ampak vsih demokratskih in civilizovanih narodov na svetu. In ko ta čas pride, biti če oslobodjeni ne samo bratje Srbi in Slovenci uz druge narode, nego če biti oslobodjeni i Hrvatje, zakaj tim Hrvatom se je posrečilo da 13 sto let noben sovražnik jim ni mogel zatrti njih vero u Boga, ne njihove narodnosti. Zato je neumno od svake-ga Slovenca ali Srba če on odsudi sve elevelandske Hrvate po-radi jedne osebe, a još je veča neumnost ako si dandanes kakšni ljudje mislijo in upajo da bodo jedni narodi,robovi pod drugima, ko se dokonča tista žrtev, katero žrtvujejo vsi slobo-de ljubeči narodi, a največ se žrtvuje naša Amerika. In pri koncu g. šabec zato kaj so Hrvatje iskreni bili zmerom in zato kaj so iskreni danes. Oni vero imajo u Boga in današnje vodstvo Amerike, da če onda kad sine solnce slobode in sreče pred vrata svih narodov, da če sijati i Hrvatom. Joseph Erdelac, predsed. Središnjice Hrvatskih Društev. tere poučuje v petju Mr. Louis Šeme. Dolžnost nas vseh Slovencev in sploh prijateljev naše slovenske pesmi* je da se vsak po svoji možnosti udeležimo tega mladinskega piknika. Pa ne samo to, da se sami udeležimo, ampak naša dolžnost je, da tudi prijatelje povabimo. Kajti le na ta način, če bomo vsi delovali v ta namen, nam je uspeh zagotovljen. Pri vsaki enaki prireditvi starši te naše mladine vrnejo poset. Vljudno je vabljeno vse cenjeno občinstvo iz širnega Cleve-landa in okolice, da žrtvuje to nedeljo mladinskim pevskim zborom. Na tem pikniku pa bodo nekateri dobili tudi nagrade in teh bo več, kdo bo kaj dobil, bomo pa videli v nedeljo. Polega tega pa se bomo lahko" zatekli tudi v tisto stran, kjer bodo naši požrtvovalni odborniki in odbornice delili razne telesne dobrote, da ja ne bo noben žalosten. Ta dan bo tudi kronana kraljica ali kralj, kakor bo že naneslo in kateri bo prodal več kontest-nih listkov. Poleg tako častnega naslova pa bo kronani deležen tudi lepe nagrade. Torej, kateri teh mladih pevcev vam ponudi take listke v nakup, ne odrecite mu desetice in poleg tega se pa lahko zgodi, da boste deležni kakšne nagrade. Za vse tiste, ki nimate svojih vozil, bo na razpolago truk. Kdaj bo vozil, bo že še sporočano v lokalnih listih. Samo odločite si to nedeljo in pridite med našo mladino prihodnjo nedeljo. Za mladinske pevske zbore, John Terlep, predsednik Vrtna veselica V nedeljo, 17. avgusta, se obeta na farmi društev SNPJ prav prijetna zabava, ko priredijo svoj vrtni piknik Združeni mladinski zbori na omenjeni farmi. Ti združeni mladinski zbori, so zbori naših malih pevcev, ka- Lepo je bilo v metropoli Za časa našega bivanja v Clevelandu smo se prav imenitno zabavali in zato se prav iskreno zahvaljujemo mojemu bratrancu Martin Rosich in soprogi, ki sta nam tako lepo razkazala po mestu Clevelandu in nam preskrbela izvrstno prenočišče pri Mrs. Pušner na 21800 Ivan Ave. Najlepša hvala pa gre Mr. in Mrs. Kožar, lastnikoma "Glen Park Cafe" na 1049 E. 185 St., kajti tam so pa postregli našim lačnim in žejnim želodcem prav prvovrstno in podomače in tudi prav imenitno smo se zabavali pri njih. Meni se je kar nekam čudno videlo, kako to, da je bilo vsega toliko pripravljenega. To mojo radovednost pa mi je potolažila Mrs. Skul, ko mi je povedala, da je bil omenjeni dan god sv. Ane in ker je moji soprogi tudi ime Ana, zato je bila tudi ona deležna tega godova-n j a. Prav lepa vam hvala Mr. in Mrs. Kožar, obenem pa priporočam vsem našim rojakom, če se kdaj mudite v Clevelandu, da se oglasite pri Mr. Kožarju v "Glen Park Cafe" in se sami prepričate o dobrotah, ki se dobe iz njihove kuhinje, ker vem, da boste vsi zadovoljni z njihovo postrežbo. Na tem mestu pa tudi prosim vse moje stare znance in prijatelje, posebno Mr. Lorbar, Joe in Mike Rosich, ker mi je bilo nemogoče jih obiskati. Primanjkovalo nam je časa, ker smo bili namenjeni še v Youngstown, Ohio, kjer je imel Mr. Skul nekaj opravka. Mr. in Mrs. Skul se tudi prav lepo zahvaljujeta svojemu bratrancu Mr. in Mrs, Turk in Mr. Persa in družini v Youngstow-nu za vso prijaznost. Končno pa naj velja še enkrat naša iskrena zahvala vam vsem, ki ste nas povsod tako prijazno sprejeli in nam izkazovali svojo gostoljubnost. Mr. in Mrs. Rosich, 631 Adams St. Ayrora, 111. Mr. in Mrs. Skul, 9733 Ave. L, So. Chicago, 111. Slike za sedmo predstavo Za dneva 13. in 14. avgusta so na programu sledeče slike: Najprvo pride znani Charlie Chaplin, da razveseli mladino. Potem pa gremo v znani Žužemberk, da tam prisostvujemo pri slovesni birmi, kjer je bilo navzočih več kot 500 birmancev in toliko boter in botrov. Ta slika nam prinese v spomin na mladostna leta. Fina je ta slika in vsak naj se potrudi, da jo vidi. Obenem gremo tudi v semenj v žužemberku, ki je res prava podoba sejmarjev, ki udarjajo na roke za prodane ali kupljene vole in krave. Potem se bomo ustavili tudi v Velikih Laščah, da bomo prisostvovali pri procesiji in potem gremo tudi tam v semenj in na polje za razna kmečka dela. Potem smo povabljeni tudi da gremo malo v Sušje kjer dekle napajajo pri koritu. V zgod-nem jutru molzne krave, potem pa gredo z orodjem na polje. Mimogrede' se bomo pa oglasili tudi pri Novi Štifti v tem času, ko se tam pripravljajo za na božjo pot za dan Marijnega Vnebovzetja. Vrtovi: Nov vrt bo to pot družine Vr-bičeve na 5107 Luther Ave., kjer bomo videli veliko družino na krasnem domačem vrtu. Zatem bomo videli del Zakraj-škovega vrta na 1083 Addison Rd., Mahne Martinčičev vrt in sinov pogreb, Lepotičev vrt, Epa. vecov, Zefredov, Pograjčev in Stefančičev vrt. Te, lei so odšli Pionirji: Joseph Kuhar, Frank Opalek, ter Paul Kogov-šek. Za tem sledi krasna slika S. Ž. Z. podružnice 55 in 57 iz Gi-rarda od parade. Vesele poroke Zakrajšek in Baraga iz 58. in 62. St. Medved in Kramar-šič, Minnesota in Cleveland. Mahne in Martinčič ter dvojna Terčkova poroka naknadno še Jerman Anžlovarjeva. Naš kulturni vrt Odkritje spomenikov: Cankar in Gregorčič. Sijajna parada, kjer smo imeli slavne goste iz stare domovine v osebi Dr. Trdana in očeta, učitelja v pokoju, Slapšaka, ki sta prisostovala odkritju v navzočnosti ogromne udeležbe naroda in slikovite parade. Končno bo pa sledila slika gigantskega ribolova, kakoršnega si noben niti ne more domišljati. Kdor hoče videti, kako se lovi morske some in pa na tisoče vsakojakih morskih plavajočih živali naj pride da vidi. Rečem da se vam bo tudi ponoči sanjalo o temu lovu, ki je podoben pravi vojski ogromnim tankom. Tu se vidi, da je človek le gospodar vsemu stvarstvu, ko mu je pokorna najbolj čudovita in strašna žival, ki je tako rekoč kraljica morja. Vsa predstava bo kakor so bile vse druge zopet zanimiva. Pridite ob času, sedaj je dan krajši in se predstave pri-čno bolj zgodaj. V imenu naših podjetij vas vabi, A. Grdina, st. sko opisovanje Slovence1 velandu); "Dom in ' (nasveti za zdravje; stvo, itd.); "Za smeh Jos. Premrov; "/vestfg, VVV<*X (roman). 'Novi Svet' 'izhaja sec točno okrog 15. dneC' naJ Zi secu. V vsaki številk'st ^ zanimivi članki, zgodov>! j !i je pred v$ j® PoSten-bi te, da si, družinski opisi ^ 6 družin v Ameriki, zaI1'toa^ i r 1 ljenjepisi odličnih S'1 ravi ' 11 kulturnih delavcev ^ 0rCa itd. V tej avgustovi # ^t nekaj posebnega člane!" P« resnice," ki bi ga m°ra|fe Sm ti vsak Slovenec in Si«"1 mi, J11* ljubitelje lepih romanov ^^a s, sti "Zvesta Srca" in P >iSe"Jesal jagar." Samo te dve f vredni več, kakor nar"1 i; J18 list. Naročite si ta %gijiv aze nik in čitajte ga. St(*# za inozemstvo $3.00. ^ [jg sprejema UPRAV' sji" SVET, 1849 W. CerK ; Chicago, Illinois. )a."' o--- če is!V da Svom Šest tekmie za grfi?Pismi ne de! ženina %anjev a za Boljši gospod, Wf bo 8e tjj 000 lir kapitala, si£uf ?°Va Seve dek, z rahlo telesu" 1 i2pi,ed išče zvesto življenjsk0 °®H>, ^ Ta ženitni oglas j«' laže ti v milanskih dnevn'f°i%a k ftiii 81 PC ali manj lepe, bolj stare Milančanke P*, av .. priliki ne morejo ta e 1ičeSa) prezreti "lahke tele«? * naj ne§ ali pa bi morala biti ^ R^ko bolj pozlačena, kajtjj ^ Zaloti 200,000 lir v Italiji da' Nega leč nisi kakšen kreZ' Ja lahka družina" si z obresti1 Pača, p glavnice ne more Prl), ) f6' Saj velikih skokov. Naj e]'atiju. ' hoče, dejstvo je, &'J^ 3eJist&{, Pat, 1 ga ni fc oglas "boljšega go6P°|^ H: samo šest možitvi datk. Gospod, "z rahlo pako" je menda sl»" " na v kavarno. Sedla f ne 8nimi -u« OJJW zai Pii t« ki jm la«- r° PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Avgustova številka "Novega Sveta" Te dni je izšla osma ali avgustova številka slovenskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino: "Sila resnice" (uvodni članek) ; "Pregled" (raznih dogodkov v svetu); "Sv. Jurij ob Taboru" (zgodovinski opis); "Ku-bed" (sličica iz Istre); E. Ter-pin: "Kozaki gredo!" (pesem); "Rev. Joseph ,F. čelesnik" (življenjepis); V. Taufer: "Sreča" (pesem); J. M. Trunk: Tihe Ure — "Jezus Kristus" (premišljevanje) ; "Iz južnih ameriških divjin" (črtica); C. K.: "Grofov Jagar" (zanimiva povest); "Slovenski pijonir" (zgbdovin- svoj kot in vzela ca' Prav tako točno naš "boljši gospod-prilično prileten i'1 ^ hla telesna napaka zala za—mogočno : da je izzvalo to ranje. Prišlo je Pa šega. Grbavec je » --opazuj očim pog'e , K vseh kandidatk, potjj naravnost in sedel in še najlepši med ''j To je bilo več, ^ ' gle prenesti ostale ke. Kakor na pflV^ kvišku in planile 2 čanjem proti g*^ , vi izvoljenki. RaZ J sedam so sledila 11 Jf nja, morala je inte X^dek licija. Stvar bo i"1 jj _ log še na sodniji avii Počil. jfj ob h h. : biPostenjaka se je delal, pri-dnev- ^ naj za njega, če bi bilo Ikis« 'UaJe pravi Hunter—, ■dovfc j ,, ^'edel bo," se e raz-i sit .uvedel bo, zelo jasno in zaniC bo zvedel, za kaj ga sl>avi ZVedel bo tudi> ka;> m«1 angleškega gantlemana rt $ ] J'»leti! land „e dve Pismi seveda obdrži-ior4e SloV milStJemo. Pogrešal bi ju, an°! kis \8mo mu JU ukradli> ti Pa >i mešal račune, še izmuz. ■e P«(L nam — " • * Pismi sta za nas zelo relji bi imeli v rokah> Ve dokaze za njegovo nar<* ji i lsf Lan« % 0. M CerU )a.> jsk« j« Ju še že dobimo lo; Povom vred?" ce • ■islw ,mi prej uniči?" ah ' da iu ne bo. Skrbno a 2a nj<$v*l do sedaj, goto U b0 njega važni, shranje- j2 ec,a ne smemo S> k oči- Za Petami t^orkoli se bo genil. 1z- [%4 'ojega 2e> ker me je izbral Mi |as,m„Zaupnika- Ko Pride i» l'av rflie hi; P°vedal! Zaenkrat » sumiti.. Winne- !lese Pismo nazaj v De I, bo opravil, da ga 1je» Pri delu' t0 bila S? zadeva!" AHaca p naloga' ki ie ča" j.jv#8pe o a upali smo, da 3 Kr les»{ iti jti i ,ti| el iSP1 ive"" Pat, h* ot tS e ,o e a l t» nI se d." in 0 pa S Ž«1 O¥ i i n«! le t ^ zd'* pu5' mu si Pismo vzamemo. je bil smo, mojster v Je ^tnjco i in se splazil iz bilo več nazaj, m bilo ničesar, legla i Jutrr\ 'aži.ij iiama je poročal, ter trdno spal in mu je laži-So-Stth-v vtaknil k]iuč na. hK" Prii an iebil Jonatan - laL^jal z nami, ničesar pa sem čakal, pogovor na rad0vV°- Najbrž se je bal sit, sti in da bi ga s S])^1!^ vprašanji kje je Vl1 v zadrego. Rinila "apoči! mirno, tretji bližali smo se lli sm0 'Va, £ °b °bali tunizijske- ^ašal- pri®el k meni in Nu 6 v da[- 0 prispeli —. 1tii8a.3avi se vidijo že utr- 'Sar ste 0 •>■. °dločili?" e tisto radi kol agasi- a." »k, b0 kaki or sem oblju- l,tav Pomagali?" °dete Vam ustreženi." že v J0l2vedeli, ali je kol unisu?" F detp c mi poročat v Zag-Vas smem pričakova- 'ofpof 2e kmalu popoldne." !neCeSa u- 1 (X 1 Vas ProsiL Pot > V nidmarta do Zagwana serv!Ce me ne sme vide" ? Vam Že pravil, peš ^Oj kovčeg s se- '^ai ^ »e? i T ^ mite ga ^rSalVZročite najbližnje- In popoldne s seboj v p'TXTiT"^ '"■I naj nosaču — m i4a Prinese h konj »Hi i š nif^va t> toVc ' sl0vif- popolnoma v ltl se moram! Na m ■ in na-konj--rami v Zag- še to uslugo?" svidenje popoldan!" Dal mi je roko in odšel v kabino. Mignil sem Apaču. Stopil je za njim. Ker sta skupaj stanovala, ni bilo prav nič sumljivo. Črez nekaj časa mi je prišel poročat, da je vzel laži-Hunter listnico iz kovčega in si jo vtaknil v žep. To je bilo tisto, kar sem moral vedeti. Pri Ras Chamartu se je par-nik ustavil, Jonatan Melton se je prepeljal v čolnu na suho, mi pa smo pluli dalje in se izkrcali v pristanišču. Kovčeg sem nemudoma oddal zanesljivemu hammalu. II. Gospod vojnih trum. Nastanili smo se v hotelu in sedli k posvetovanju. "Zločincema smo za petami," je začel Emery. "Dokaze imamo in njune načrte tudi poznamo. Kaj pa sedaj?" "Prijeti ju moramo." "Takoj?" "Ne. Za sebe sicer vemo, da sta sleparja in da pripravljata zločin, dokazov pa v rokah nimamo. Pisma hrani zaenkrat še Jonatan. Razen tega bi morali prijeti oba hkrati. Tega pa ne moremo. Eden je v Tunisu, drugi pa je šel na jug v puščavo in kdo ve, ali se je že vrnil." "Poizvedeti moramo —." "Bomo. Saj moram tudi Jo-natana obvestiti, ali je njegov oče že prispel." "In če je, — ju zgrabimo! Ampak brez pomoči tunizij-skih oblasti ne pojde! Thomas Melton je tunizijski častnik, kapitan —! Vojaška oblast bo morala poseči vmes —!" "Oblast mi bo rada pomagala, če jo bom naprosil za pomoč." Nasmehnil se je. "Tako —? Najbrž si pil po-bratimstvo z Mohammed es-Sa-dok pašo, tunizijskim zapoved-nikom, kaj —?" "Tisto ne. Pa še boljše zveze imam." "Še boljše zveze —? Še višje ko tunizijskega pašo?" "Gospoda vojnih trum." Neumno me je gledal. "Gospoda vojnih trum —? Komu pa je spet tako ime?" "Mojemu prijatelju Kruger beju." "In kaj je tisti človek?" "Važna osebnost je, za pašo najvažnejši človek v vsem Tunisu. Poveljnik pašine telesne straže je." "Kruger —? Ime je vendar pristno nemško —. Ali je morebiti res Nemec?" "Po rojstvu je Nemec." "Kako more biti Nemec poveljnik pašine telesne straže —?" "Pa je. Naj ti pripovedujem o njem. Saj ga boš itak morebiti osebno spoznal. Njegova preteklost je burna in romantična, kakršne si noben pisatelj ne more izmisliti, Je pač tako, kakor sem vedno trdil in še trdim, — življenje je najrodovitnejši romanopisec in noben pisatelj ga ne prekosi. O svoji preteklosti mi ni mnogo pripovedoval. Le toliko sem zvedel, da je doma iz okolice Brandenburga. Menda je bil kmetski sin ali kaj podobnega. Šel je na potovanje, prišel na Francosko in se vpisal v tujsko legijo, kakor žal storijo nmogi naši mladi ljudje. Pa pobegnil je iz Alžerije črez mejo v Tunizijo, prijeli so ga in naredil za sužnja. Sposoben človek je, vtaknili so ga med vojake, vzdržal je, napredoval, prišel k telesni straži pašini in se prikopal do polkovnika. Zaupnik je Mohammed es-Sadok paše." "Dober vojak?" (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 17.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ima piknik na Pintarjevi farmi. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. 6.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani. 7.—D r u š t v o Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost. 14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D. 20.—Druga redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O. 20.—Lucky Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Demokratski klub 23. varde priredi ples v avditoriju SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta. 27.—Frances Susel Cadets imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 28. — Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 18. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni ve- čer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Garniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2.—Sedemletnica Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. 8l—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Na Bledu Prince Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. Končno poročilo o prispevkih za pobijanje otroške paralize, v kateri sklad prispevajo državljani na- dan predsednikovega rojst nega dne, presega, vse rekorde. Od letošnjih proslav Rooseveltovega rojstnega dne je ost do za ta sklad $2,10^,^60.53, kar je največja vsota, ki je bila še nabrana v ta namen. Gornja slika nam predstavlja štiri ameriške bolniške strežnice, ki so preživele 12 dni v rešilnem' čolnu, ko je bila torpedirmw ladja, na kateri so se vozile. Od leve na desno so: Victoria. M. Pele, iz Auburn, N. Y,; Mv.rim Blissett iz Detroita; Lillian Peshicak iz Albany, N. Y. in Rachael St. Pierre iz Bostona. V jezeru done valovi, čolni zibljejo se v trstju. Na otoku vabijo zvonovi v cerkvici, v zelenem brstju. Bled, biser vseh jugoslovanskih letovišč, kopališč in zdravilišč, je tako čarobno lep, ljubek in veličasten, da so ga opevali še vsi pesniki, ki so kaj časa ob njem bivali. Naravno, da si je Prešeren, največji genij slovenski, za pozorišče svoje neumrljive visoke pesmi ljubezni izbral poleg Savice in Bohinjskega jezera tudi Blejsko. In tudi njegov rojak in učenec Anastazij Gruen je izlil čustva ki so ga obhajala ob krasnem jezeru, ob pogledu na "Otok bleški, kinč nebeški," ob milem zvonenju, v mično pesem, koje ena kitica je tu zapisana v slovenskem prevodu. Tujec, ki prvič v svojem življenju uzre pred sabo to v globoko globel. Južnih apneniških alp položeno sanjavo jezero z visokim okroglim otokom, z njegovimi po-gozdenimi, s promenadami in vilami okrašenimi bregovi, z njegovo zeleno, veselo hribovito okolico, ki nad njo kipe proti ažurnemu nebu v snegu se bleščeči vrhovi Julijskih alp s Triglavom (2863), osupljen os-trmi ob toliki zemeljski lepoti. V mikavnost in milino lepega gorskega jezera in pokrajine okoli njega pa gleda s strme skalnate stene tik jezera stari sivi grad, prinašajoč nam zadnje, pojemajoče pozdrave iz srednjega veka, iz dobe, ki sta tudi v tem krasnem božjem kotičku se merili poganstvo in krščanstvo. Kar sta tu ustvarila človek in priroda, narava in kultura, mikavnosti pokrajine, radi bližine Jadranskega morja ugodno umerjeno subalpinsko podnebje, komfortne naprave modernega kopališča in zdravilišča, ki so postavile Bled na prvo mesto vseh jugoslovanskih tujskoprometnih mest, yse to je tu tako harmonično združeno, da izvanredno učinkovito upliva na srce, dušo in telo vsakega gosta, pa naj pride semkaj na oddih in daljše bivanje v katerem koli letnem času. Neumorno delovanje zdraviliške komisije, katere delo že leta in leta spretno vodi ravnatelj Rene Lettis, si sproti stav-lja vedno nove naloge, ki jih zna tudi dovršiti. Vsaka nova kopalna doba — Bled ima najdaljše trajajočo v Vzhodnih al-pah — privablja vedno nove goste poleg starih, zlasti z nemškega severa, z angleškega in francoskega. Vedno enako pa je in ostane tajinstveno šumljanje in igranje jezerskih voda in valov, ki se ubrano spaja z milim zvone-njem zvončka v visokem zvoniku Marijine romarske cerkvice vrh otoka; kajti prošnje in želje vernih romarjev ne poznajo ne konca ne kraja, kakor ga ne poznajo šepetajoči valovi v jezeru. Čudoviti zvok v zvonenju! Kot da biva čustvo v bronu. Do srca gre v hrepenenju. Bije res srce v tem zvonu? V hladno kopel k veseli vožnji po jezeru, ki po njem "čol-nič plava," vabijo v vročem poletju jezerski valovi, V njih se zrcalijo krasne moderne stavbe Grand hotela "Toplice," depan-dansa v "Pavilion," diplomatski hotel "Belvedere" in depan-dansa vila "Adrija." Zeleni nasadi z gozdnim vzduhom šušti-jo okoli mične jedilne terase ob obali. Od zgodnjega jutra, ko je vi-h Triglava ogrnjen s škrlatnim plaščem, do večernega mrsjka. ko se grebeni visokih Karavank svetijo v večernem žarenju, se Grand hotel "Toplice" koplje v soncu in svetlobi. Cela pokrajina pomlaja in poživlja-človeka. Omamljivi pogled na jezero, na otok z Marijino cerkvico, na sivi grad vrh visoke stene in na visoke skalnate gore v ozadju! "Toplice" upravičeno nosijo to ime. Iz zemlje vre tu radioaktiven vrelec s stalno toploto 23 stop. C. Kopeli v termalnem plavalnem bazenu nudijo prijatelju belega športa pozimi poseben užitek. Lastno, domače kopališče omogoča gostu neposreden dostop in dohod iz sobe k jezeru, h kopališču, k čolnu. Zelene lope, tihi, mirni kotički v vonja-jočih nasadih vabijo k počiva-nju in nudijo Čaroben pogled in razgled na jezero, otok, grad in na visoke gore. V tem turističnem gozdnem in gorskem kraju, ki omogoča hkrati prijetne izprehode, vožnje z avtom in visokogorske ture, nudijo vodni šport, lov, tenis, golf, smučanje, sankanje, drsanje, najboljše prilike za oddih v dnevih daljšega dopusta. (Dr. F. M.) HALI OGLASI Nottingham Coal Co. GABRIEL & TEKAVEC, lastnika. IVanhoe 0753 Ker smo slovensko podjetje, se vam priporoča, da nas najprvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog. Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postrežbo. 18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd. __(Aug. 11, 18, 25) Išče se stanovanje Radi bi dobili stanovanje 5 sob, hišo samo zase, med 30. in 105. cesto, od jezera čez Superior Ave. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče po telefonu HEnderson 7015. (188) Sobo išče Moški bi rad dobil sobo v najem; naj bo med 71. in 79. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (187) Posebno! En zaboj pive 6%, Michigan Beer, samo $1.65, če prinesete ta oglas s seboj. Pridite ponj k Emery's 961 Addison Rd. (186) Popravljamo furneze vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplaila. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487. (186) Stanovanje se išče Radi bi dobili stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči na 3546 E. 80. St. (186) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) Hiša naprodaj Cena je $4,750. Nahaja se na 976 E. 250. St. Je zidana hiša, 7 sob, kopalnica, parna gorko-ta; na lotu sadno drevje; garaža za 3 avte. Prodaja jo lastnik. Pokličite KEnmore 4927-J (Jul. 19, 25, Aug. 11) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pristavi, ko je živela še mama. In vsako leto boste prišli na počitnice sem, da pogledate in po-moj grob." Obema se je topilo srce v bridkomilem čustvu. Potem sta zopet hiteli z delom, da bi jima ostalo kaj časa, ko bo Vladimir doma; posvetovali sta se, katere jedi ima najrajši in s čim bi ga razveselili najbolj. Helena mu je spletla prostira-čo za pred posteljo, mati naredila spalno suknjo. Med takim delom je bežal čas radostnega pričakovanja. Na dan prihoda sta pribili nad hišna vrata s smrečjem ovit napis: Dobrodošel ! in mati in hči sta hiteli s pripravljanjem kosila, da bi mu šli tem prej naproti. Da-si sta vedeli, kdaj se pripelje, sta čakali \dolgo poprej sredi klanca in gledali in poslušali in se povpraševali, če se mu ni pripetila kaka nezgoda. Naposled je zavil pravi voz na pravo pot in mati in hči sta mahali v pozdrav z robcema. Ko ju je zagledal Vladimir, ki se je bil pripeljal v častniški obleki, je skočil z voza, jima hitel naproti in kmalu so se objemali v rečni ljubezni. "Ogorel si," je dejala sestra. "Koliko časa pa otaneš zdaj vendar doma?" je povpraševala mati in se ga držala za roko. "Kakih štirinajst dni, potem pa v službo. — Mama zdrava? Helena tudi? — Na Pristavi vse pri starem? — Boja-nec je postal graščak; kako pa se nosi v novem dostojanstvu?" "Od začetka je nekoliko norel, ko sta ga bila dobila v pest baron Berger in Majerjev Edvard ; zdaj pa se vede prav pametno. Na Pristavo pride pogosto; mislim, da gleda za Anico." "Tako, tako. Dekleti sta pametni in sta se gotovo lepo razvili." "Prav ljubki sta obe," je zatrjevala mati, "in kar je več vredno, dobri in pridni. Po Milici ne vprašaš nič?" "No, kaj pa je z Milico?" "Včasih si jo vendar rad imel." "Saj jo imam še." "Milica je kakor nalašč zate." "Mama, mama," se je smejal Vladimir, "vi me hočete hitro preskrbeti z ženico? S čim jo bom pa živil? Saj nimam še ne najmanjše službie, ne najmanjše plačice. Dokler nisem adjunkt, še misliti ni na ženi-tev. Počakajte malo! Kaj ste se me že tako naveličali? Najprej moram zvedeti, kam me bodo poslali. Ko se vgnezdim, prideta vedve k meni, da bomo živeli skupaj. Čez zimo, bi mislil, ne otaneta več na Pristavi." "Oh, Vladimir, sedaj, ko govorimo o tem, se mi zdi, da bi se težko ločila od tod. Petnajst let je minilo, odkar smo tukaj, in večkrat mi je bilo prišlo na misel, da bi bilo bolje v mestu, kjer bi si prislužila več in imela Vladimirja pri sebi. A Sto-janovi so nam taka dobri, da sem se vselej premislila. Le poglej, kako prijazna je naša hišica!" "In kako je okrašena! Pre-srčna hvala, mama! Toliko truda je vendar zame preveč." "Ker te imam malokdaj pri sebi, te moram nekoliko tesneje privezati." "A zdaj ločitev ne bo več dolga, potem pa bomo vedno skupaj. Vedve se bosta vendar nekoliko odpočili." "Vidiš znamenje v gozdu? Kako je vse v cvetlicah! Stopimo malo tja! Mamka božja ve najbolje, kako je materi, če nima sina pri sebi. Zahvaliti se ji moram, da si se srečno vrnil." Komaj se je bil sin doma okrepčal, že ga je silila mati, naj se oglasi takoj pri Stojanovih. "Nič se ne mudi," se je ustavljal sin: "povejta mi rajši, kaj je še novega. Ali je Cuk doma?" "Da," se je smejala sestra, "ponižal se je v naše kraje. In premisli! V rokavicah hodi po Gorenji vasi in s cilindrom. Včasih ima črne naočnike." "Da ne škoduje sonce očem, ki so tolikanj trpele pri učenju." "Pri Majerju je kuhan in pečen. Baron ga j ako grdo gle da, ker se boji za nevesto." "Torej vendar nekaj resni ce?" "Oh, nič! Jaz mislim, da vodi Irma za nos oba z eno samo roko, eno ima pa še prosto. Najsmešneje pa je, da je očetu Čuku všeč to početje njego- vega sina. Celo ponosen je in nobene reči ne sliši rajši, nego če mu pravijo ljudje, nekateri nalašč, drugi zares, da bo Radi-voj, doktor Radivoj, Majerjev zet. Nekateri mu pravijo doktor, drugi doktorand in mislijo, da je to še več. Oče pa pravi : Branil ne bom." "Radivoj je pravi sin svojega očeta," je dejal Vladimir in stopil k oknu. "A letje, ko govorimo o njem, pa prihaja. Zdaj grem hitro v grad, da nas ne bo nadlegoval tukaj." Mati je skrbno povprašala, če ima prišite gumbe na rokavicah; s ščetjo v rokah ga je ogledala, če se ne drži obleke kak prašek, in mu naročila, naj dobro opravi. "Ne grem še snubit, mama," je dejal Vladimir in odšel. Ra-divoju pa ni bilo učenje še toliko pokvarilo oči, da ga ne bi bil od daleč poznal. "Servus, doktor!" je kričal in pospešil korak, kolikor se je spodobilo taki osebnosti, in mu tresel roko. "Zdrav naf tleh, steber/narodnegaj Vesela te bo nevesta." "Nevesta? Radivoj,| liš. Moja nevesta se s punčkami igra. Ne te ostavljam. Oglasltl| ram pri Stojanovih." "Jaz te počakam, 4 menim po dolgem kaj pametnega. Ne_v. a555s55:==. predolgo!" —A Radi% i8? ral dolgo čakati in ^ se je, ker njegov duh varjen za samoto. Je2' tudi, da mu Vladi«? kriva naravnost srčn'"' sti; zakaj da ne bi ta| Milico, to se mu je noma neverjetno. 80 p Naposled je priSel^ j*J»nc govoru Jgradu P»r« za 6( Na gornji sliki vidimo mlade Filipince, ki se javljajo za vojaško službo. Krog mize vidimo zastopnike treh najjrrominentnejših plemen na Filipinih. To so zastopniki Irro-gotes, M or os in Tagalogs plemena. "All tht tu n 1« tht world" la 700» at Cedar Pofnt, the largest vacation resort on the Great Laket. Seven miles of sandy beach extend* ont into the bine waters of Lake Erie. Every popular outdoor and Indoor sport and amusement await you, Including fiahlng, boating, siding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beaudM summer ballroom. Endless fun for aH the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate sates ... excellent cuisine. j.I j^a^AtttleetOUitaUi^iMwCMWW Ttltdt. MMSmuhukf. Stmmtn fim ClmUmlmlDHntl Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKB BRIE, SANDUSKY, 0. , Hi PMTffl"f»!tro W IMS BTOT 1 im 1t ffW" v živahnem razs Stojanovo, za njima r beneficiat Valentin $ ». svetnik Urban, ki st»fr0NCl \ važne jezikovne reči. » gjg (Dalje prihod«1 PM0sk ^ --m an* nr, * konje z silo JUJe, d; , Polk v %*> 2. Hota g jih"161" N( „ PO dv v8emu Pa trdijc >red0 ' 60 mi PHŠli r°žaj0 S b okl fij^te: „' lMi ojj* „ J&S V ladjedelnici v Quincy, Mass. je bila• splovlft''.'l0 ameriška križarka "San Diego," ki je obenem