odsev
Komentar
3
Božična pravljica
/u/prelepi deželi, ki jo je narava boga-V to obdarila z obilo zelenja, dolinami in griči, planinami in vodami, z blagim podnebjem, je stisnjena pod hrib ždela vasica, ki je imela vse, kar si lahko želi človek.
Vasica je bila majhna, a bogato obdarjena z vsemi lepotami. Obkrožal jo je neokrnjen gozd, za katerega so vaščani še posebej skrbeli, da bi ga ne omadeževali. Tu si našel poleg mogočnih dreves tudi rastlinje, ki je drugod že izginilo, studenci s kristalno čisto vodo so rinili vsepovsod na površje in bogato namakali zelenje okrog sebe. Posebno redke rožice so krasile površje in vaščani so skrbno čuvali njihova najdišča, da jih nepridipravi ne bi odkrili in oropali. Še posebej jim je bil pri srcu lepi čeveljc in močvirska logarica, ki so jo vzeli kar za svoj simbol. Tudi sicer so zelo pazili na svoje okolje, da jim ga ne bi onesnažili z odvrženimi predmeti ali posekali najlepših dreves. Stezice so lepo vzdrževali in niso bile posejane kar vse počez. Tudi s kolesi ali drugimi, še hujšimi prevoznimi sredstvi niso dovolili poškodovanja njihovega skupnega imetja. Tudi za urejenost naselja so skrbeli, saj so najlepše cvetlične nasade nagrajevali, okolice hiš so lepo urejali, na ograje mostov so pritrdili cvetlične nosilce, parkirišča so omogočala, da je bil tudi na tem področju red, vse javne površine so urejali z zelenicami in posejali z ro-
žicami. Ni bilo področja, kjer ne bi poskrbeli za dobro počutje vaščanov. In taka vasica zasluži tudi dobro vodstvo; na demokratičnih izborih najboljših žena in mož so izvolili svet modrecev, ki jim je, po prepričanju večine, moral poveljevati najboljši med enakimi. Res so bili izvoljeni pravi, niso se med seboj brezplodno prepirali, nikoli ni prevladalo eno samo prepričanje, vse svoje odločitve so prijazno uskladili in obljube sovaščanom so spoštovali in izvrševali. Med seboj niso delali razlik glede na barvo las ali oči, tudi prepričevali se niso drugače kot z umirjeno modrostjo in prva skrb jim je bila dobrobit vseh vaščanov. Vodilnega modreca so spoštovali, tudi če ga niso imeli vsi radi, saj so se dobro zavedali, da jih predstavlja v drugih okoljih in da bi z blatenjem njega blatili tudi sami sebe. Takšno življenje pa je bilo včasih le preveč monotono, in je vzbujalo želje po še večji pestrosti, zato so organizirali veliko različnih prireditev, ki so bile vse dobro obiskane; in tu so se družili, modrovali vsemogoče in se dogovarjali, kako še izboljšati stvari. Mnogi sosedje so jim zavidali takšno idilično življenje, vaščani pa se niso ozirali na to in so živeli mirno naprej. Da, bilo je lepo, lepo kot v pravljici! Ob koncu leta želim vsem Trzinkam in Tr-zincem, pa še komu zraven, veliko zdravja, da bi se jim osebna pravljica v veliki meri uresničila in ... sreče in upanja!
Tone Ipavec
Prošnja
Gospod Ipavec je ob volitvah v komentarju v Odsevu napisal poleg svojega mnenja, do katerega ima seveda vso pravico, tudi nekaj ugotovitev. Mislim, da si bralci vsaj za nekatere zaslužijo utemeljitev, zato ga prosim za tri kratka pojasnila.
Ali lahko navede eno samo točko programa gibanja Za zeleni Trzin, ki ni uresničljiva niti v desetih letih? Po katerem načelu je ugotovil, da so Trzinci hkrati zmagovalci volitev in poraženci referenduma? Pa ne, da so z levico obkrožali referendum, z desnico pa volitve in je bila desnica razsvetljena, levica pa zavedena? Zakaj bo za zamudo pri gradnji pokopališča kriv pobudnik referenduma in ne tisti, ki vztrajnim opozorilom navkljub ni pravočasno ocenil, da Trzinci nočejo pokopališča sredi gozda?	Drago Kostevc
Novoletno voščilo
Naj bo novo leto uspešno, lahko malo grešno...
Naj bo očarljivo, iskrivo, igrivo...
Z malo bridkosti, veliko sladkosti in največ modrosti....
Naj bo mirno kot nebo večerno, minljivo in večno, preprosto SREČNO!
Zoran Jereb, urednik
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb
Tel.: 831 00 69, gsm: 040 835 356 zoran.jereb@siol.net
Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,
Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale
Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408 - 4902
Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13
Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
Odnos do okolja in narave
Odnos do okolja oziroma narave okrog nas ostaja ključno vprašanje, s katerim se je treba in se bo treba ukvarjati tako na ravni občine kakor tudi na ravni države in planeta v celoti. Vsak dan znova lahko slišimo alarmantna opozorila o hudih posledicah izpustov toplogrednih plinov in hkrati tudi poročila, da Slovenija in Slovenci še nismo storili tako rekoč nič, da bi se približali izpolnitvi obveznosti, ki smo jih sprejeli z ratifikacijo t.i. Kjotskega protokola. Tudi na področju ravnanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki, razen postopnega uvajanja ločevanja odpadkov po posameznih občinah, se ni v Sloveniji v osmih letih, kar se sam kot župan vključujem v te razprave (na primer v okviru konzorcija CERO (Celovito ravnanje z odpadki) za Gorenjsko ali v zvezi s projektom širitve odlagališča v Dobu) zgodilo nič bistvenega. Isto velja za prizadevanje, da bi se dogovorili za sodoben in učinkovit sistem mestnega in primestnega javnega prometa za območje Ljubljane in Osre-dnjeslovenske razvojne regije, uvajanje katerega bi poleg pomembnih učinkov na okolje in naravo na tem območju gotovo prineslo tudi velike pozitivne posledice na gospodarskem, zdravstvenem in socialnem področju. Vse to priča, da načeloma sicer že vemo, kaj se dogaja, da pa na ravni dejanskega ravnanja (kot politika, kot družba v celoti) in v veliki večini tudi na povsem osebni ravni še nismo pripravljeni nič bistvenega storiti. Ali to pomeni, da podobno kot prebivalci in politika v ZDA, ki niti ne želijo ratificirati Kjotskega protokola, še vedno gledamo na svet (planet) izrazito sebično, kot na stvar, ki nam je dana na razpolago in v izrabo, in ki jo potem lahko tako rekoč zavržemo, ker nas preprosto ne zanima niti to, kako bodo na tako opusto-šenem planetu živeli naši potomci? Odnos do okolja in narave je bil ena glavnih tem tudi pred nedavnimi lokalnimi volitvami, kot vemo, tudi v občini Trzin, in narobe bi bilo, če bi zdaj, ko smo kot volivci porazdelili glasove, kakor pač smo jih, na to pozabili. Med drugim je bilo ravno domnevno zavzemanje za ohranitev zdra-
vega okolja in čim bolj nedotaknjene narave tudi razlog, da so vsaj nekateri izvajali kampanjo proti lokaciji gozdno parkovnega pokopališča na območju med Mlakami in OIC Trzin, in da je bila na referendumu izglasovana odločitev, da pokopališča tam ne bo. Večina se je tako odločila ne glede na to, da je šlo za načrt gozdno - parkovnega pokopališča, torej v največji možni meri sonaravno oblikovanega in grajenega pokopališča, ki bi imelo veliko manj škodljive posledice za okolje in naravo, kot katerakoli druga oblika pokopališča, razen morda zgolj prostora za raztros pepela. Zapisal sem, da je bila skrb za okolje in naravo domnevni razlog za nasprotovanje lokaciji na Pajkovem gričku, pri čemer seveda verjamem, da so mnogi volivci res glasovali proti iz tega razloga. Slišati pa je, da so celo nekateri najbolj glasni nasprotniki, tako rekoč vodje gibanja proti pokopališču v gozdu, navajali druge razloge; med drugim, denimo, da bi jim bilo nelagodno hoditi s psom mimo ali celo čez pokopališče. Hočem reči, da pač med nami so ljudje, ki v gozdu med Mlakami in OIC Trzin vidijo zlasti svoj rekreativni prostor, ne glede na potrebe in morda tudi dobre ideje drugih (soobčanov). Seveda pa ne kaže prezreti tudi legitimnih interesov lastnikov zemljišč okrog zdaj že bivšega območja nesojenega pokopališča, ki morda še vedno upajo, da bodo njihova zemljišča nekoč postala zazidljiva in jih bo mogoče dobro prodati, kar se drugače gotovo ne bi zgodilo; vsaj ne z zemljišči v neposredni soseščini parcel, na katerih je bilo načrtovano pokopališče. Vse to omenjam samo zato, ker bi rad spet opozoril, da kot skupnost občanov po drugi strani s svojim ravnanjem ves čas demonstriramo precej nemaren odnos do tega istega okolja in do te narave. Vem, da odpadke odlagajo v tem gozdu zlasti nevestni posamezniki, a glede na količine odpadkov, jih ni malo. In to priča, da kljub vsej vnemi pred in ob referendumu v naši skupnosti v resnici to okolje in naravo sku-
pnost še vedno dojema predvsem kot nekaj, kar nam je dano v izrabljanje in izkoriščanje in ne kot vrednoto samo po sebi. Dokler je tako, pač ni mogoče govoriti o res ustreznem odnosu do okolja in narave. Kajti če dojemam okolje, recimo gozd onkraj svojega dvorišča, predvsem kot tovarno kisika za svoja pljuča ali zlasti ali celo samo kot stranišče za svojega psa, to pomeni, da na naravo še vedno gledam kot gospodar, ki mu je svet absolutno na voljo, in ki lahko z okoljem ravna kakor hoče; pač glede na svoje potrebe in kaprice. Vse tako pogosto leporečje v zvezi s tem nič ne spremeni. Dokler je okolje (narava) za nas pomembno samo kot okolje za nas in zaradi nas, nismo nič boljši od tovarnarja, ki ima sicer rad smučanje na čistem zraku kje v Alpah ali v ameriškem Skalnem gorovju, hkrati pa mu je povsem vseeno, koliko strupenega dima vsak dan spusti v zrak iz svoje tovarne. Zdaj, ko je odpadlo listje in se polega podrast, je v našem gozdu po odvrženih plastičnih odpadkih, odloženih gradbenih in pleskarskih odpadkih ter celo po posodah za motorno olje in še marsičem mogoče sklepati, da tudi med nami v Trzinu mnogi še vedno mislijo enako kot opisani tovarnar.
Novo leto
Spoštovani bralci, občanke in občani, naj se za zaključek opravičim, ker sem se kljub predprazničnemu času lotil te tegobne teme. Vendar je morda tudi ta ali celo prav ta čas primeren za premislek o tem. Že več let si prizadevamo, da bi to okolje očistili in zagotovili ustrezen odnos do narave v tem prostoru, vendar uspeh, čeprav je opazen, ni tolikšen, kot bi si želeli. Upajmo, da bo v naslednje letu malo bolje. Tudi s tem upanjem v mislih vam želim čim lepše praznike in veliko sreče v letu 2007. Želim vam, da bi vsakdo praznoval točno tako, kot si želi praznovati, in da bi se mu v letu 2007 zgodilo prav vse, kar si želi.
Tone Peršak
O sorazmernem volilnem sistemu v Trzinu
V zadnjem Odsevu gospod Peršak implicira, da je njegova lista po krivdi volilnega zakona dobila premajhno število svetnikov glede na dobljeno število glasov. Razmišljanje spodjeda zaupanje v volitve, zato si bralci zaslužijo pojasnilo.
Za razdelitev trzinskih glasov na svetnike ni kriv način preračunavanja glasov, temveč sorazmerni volilni sistem sam po sebi. Idealna sorazmerna delitev glasov bi trinajst mest razdelila takole: Slovenskim demokratom 2,25 svetnika, listi Za zeleni Trzin 3,40, Listi za trajnostni razvoj Trzina 4,16, Liberalnim demokratom 2,02 in Socialnim demokratom 1,17 svetnika. Očitno bi bilo nesporno dodeljenih dvanajst celih svetnikov, zadnjega pa bi bilo treba sorazmerno sestaviti iz ostankov. Ker to zaenkrat še ne gre, je najbrž najbolj primerno, da dobi celega tista lista, ki ji pripada največji delež tega svetnika iz ostankov.
Zakon v resnici deli mandate po d'Hondtovem postopku in jih včasih res ne razdeli proporcionalno, toda letos se to v Trzinu ni zgodilo. Primerjanje števila svetnikov z dobljenimi glasovi na letošnjih trzinskih volitvah ter hkratno omenjanje pomanjkljivosti volilnega zakona je torej povsem neumestno. Drago Kostevc
odsev
Redni pogovor z županom
5
Za nami je povprečno leto
Anton Peršak: »Vsem občankam in občanom želim čim lepše praznike, čim več veselja in čim bolj prijazno zimo.«
Najin zadnji letošnji pogovor sva z županom Antonom Peršakom posvetila oceni letošnjega leta. Župan pravi, da si bo letošnje leto najbolj zapomnil po nenavadno vroči predvolilni kampanji, za prihodnje leto pa si želi, da bi občini uspelo nevtralizirati učinke novega zakona o financiranju občin.
Ali ste se z župani sosednjih občin že srečali na kakšnem pogovoru?
Če izvzamem delovni sestanek medobčinskega inšpektorata, se novoizvoljeni župani doslej še nismo srečali, vendar upam, da se bomo do novega leta, saj se moramo pogovoriti o naših skupnih interesih, kot je na primer medobčinski inšpektorat, modernizacija centralne čistilne naprave v Domžalah ali pa sodelovanje v Podjetni regiji. Ta povezava osmih občin je pred leti nastala ravno na našo, trzinsko pobudo, vendar sodelovanje teh občin ni tako intenzivno, kot bi si vsi želeli. Sedaj, ko so občine dobile nove župane in so se oblikovali novi občinski sveti, imamo priložnost, da to sodelovanje nekoliko poživimo.
Kako pa ocenjujete dosedanje delovanje medobčinskega inšpektorata - katere težave spremljajo njegovo delovanje in kako bi težave rešili?
Ustanovitev medobčinskega organa za področje inšpekcije in redarstva je eden najpomembnejših letošnjih dosežkov Podjetne regije, vendar njegovo delovanje zaenkrat ovira še kar nekaj težav. Vse občine so namreč dolžne poskrbeti za občinsko inšpekcijo in redarstvo, vendar so - razen velikih občin, kot so, denimo, MO Ljubljana, Domžale ali Kamnik - občine premajhne, da bi lahko te službe organizirale in v celoti plačevale same. Zato se je naša občina tega lotila v sodelovanju s petimi drugimi občinami. Država to tudi finančno spodbuja, saj občinam iz svojega proračuna povrne polovico stroškov, ki so jih imele z delovanjem takšnih organov. Ampak kot že rečeno, imajo občine z delovanjem teh organov kar nekaj težav. Prva je v tem, da je zakonodaja, ki ureja to področje, zelo nedorečena, zato takšni organi zaenkrat dobro funkcionirajo samo tam, kjer je med občinami soustanoviteljicami tudi kakšna velika občina, ki lahko nase prevzame levji delež kadrovskih in finančnih obveznosti takšnega organa. Druga težava je v tem, da takšen organ nima statusa pravne osebe in zato tudi svojega bančnega računa ne more imeti, čeprav ga ponekod vseeno ima. Zaradi tega medobčinski inšpektorat zaenkrat funkcionira kot pridruženi organ trzinske občinske uprave,
ker ima v Trzinu tudi sedež. To za našo administracijo in računovodstvo predstavlja dodatno obremenitev. Tretjo težavo pa nam predstavljajo neskladja med zakonodajo, ki se zelo hitro spreminja, in občinskimi akti. Ker se zakon o prekrških spreminja praktično dvakrat na leto, mu s spremembami občinskih aktov zelo težko sledimo, to pa je velika težava za inšpektorje, ki se morajo pri svojem delu držati teh predpisov. Za nameček pa so tudi potrebe občin zelo različne, saj je v eni največji problem mirujoči promet, v drugi so to divja odlagališča odpadkov, v tretji pa umazanija, ki se z njiv in travnikov pripelje na lokalne ceste... In vsemu temu se morajo redarji in inšpektorji sproti prilagajati.
O teh problemih smo se sicer že pogovarjali z ministrstvom za javno upravo in vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kjer so nam zagotovili, da se bo status tovrstnih organov kmalu uredil. Čeprav smo se že ob ustanovitvi zavedali, da bo delovanje tega organa zahtevno, si nismo mislili, da bo zahtevalo toliko administracije. Administrativnega dela, pa naj gre za izvedbo javnih naročil, notranjo administracijo, evidentiranje pošte ali vse drugo, je toliko, da je inšpektorica polno zasedena že samo s tem delom. To je, žal, posledica razraščanja administracije, pri čemer je tudi vsa sodobna informacijska tehnologija brez moči. Predstavniki vlade so nam sicer obljubili pomoč, toda prej kot v pol leta ne pričakujem poenostavitve dela inšpektorata, saj
spremembe zakonodaje zahtevajo svoj čas. Ne glede na to pa bo - kot vse kaže -naš inšpektorat potreboval lastno administrativno in računovodsko podporo.
Kakšne spremembe pa prinaša novi zakon o redarstvu?
Predvsem daje redarjem več pooblastil, med njimi tudi takšna, ki segajo že tudi na področje policijskega dela. Naše redarske službe se pogosto primerja z lokalno policijo, kakršno imajo v nekaterih državah, vendar je problem v tem, da tam lokalna policija deluje na ravni regij ali velikih mest, teh pa pri nas ni. Zato si težko predstavljam, da bi pri nas vsaka občina imela svojo policijo.
Letos je naša regija (LUR) dobila nov organ. K kakšnimi vprašanji se je doslej ukvarjal svet LUR-a in ali ocenjujete njegovo dosedanje delo?
V regijah je že vse od njihovega nastanka problem ta, da gre za nedonošene tvorbe, ki nimajo politične subjektivitete, so brez lastnih sredstev in nimajo niti organov, ki bi odločali o uresničevanju razvojnih programov posamezne regije. V naši regiji pa je bil v preteklih letih problem tudi v tem, da Ljubljana ni kazala kakšne posebno velike vneme za delovanje regije, jasno pa je, da se v naši regiji brez Ljubljane ne more zgoditi praktično nič, saj Ljubljana s svojo velikostjo, številom prebivalcev in finančno močjo predstavlja dve tretjini regije. Naša občina je bila v delovanju regije, še zlasti pa pri projektu izboljšanja ljubljan-
6
Redni pogovor z županom
odsev
skega mestnega in primestnega potniškega prometa, ves čas zelo aktivna, saj smo ves čas pritiskali na vlado, da se s tem problemom končno začne ukvarjati tudi država, ne samo regija. Menimo namreč, da je promet v Ljubljani vseslovenski in ne zgolj regionalni problem, saj povzroča velike stroške celotni državi. Kljub temu vlada v preteklih letih ni kazala pretiranega zanimanja za ta problem, sedaj pa vendarle kaže, da se stvari obračajo na bolje, saj se vse več pozornosti namenja tudi železniškemu prometu, ne samo cestnemu. Pri tem je aktivna tudi naša občina, saj v sodelovanju z Agencijo za železniški promet na Kmetičevi ulici že urejamo varen prehod čez železniško progo, v Depali vasi pa se je to že zgodilo.
Po čem si boste najbolj zapomnili letošnje leto in kako ga ocenjujete? Je bilo za občino Trzin to uspešno leto?
Prav gotovo so dale letošnjemu letu najpomembnejši pečat volitve, ki so jih letos po vsej državi spremljale nenavadno vroče predvolilne kampanje. Kdo ve, kaj je temu botrovalo. Po drugi strani pa letošnje leto vidim kot običajno leto, v katerem smo si prizadevali za naše cilje. Brez težav tudi letos seveda ni šlo, spremljale pa so nas predvsem pri pripravi nekaterih investicij. Še posebej to velja za težave, ki so zavirale
Odgovor na »Škodljiva pogodba z Biringom II.«
Občinski svetnik Peter Kralj nadaljuje svojo zgodbo o domnevno škodljivi pogodbi z družbo Biring skupina d.o.o. ne glede na vsa pojasnila in popravke njegovih zmotnih navedb in izmišljenih podatkov in še naprej obtožuje podpisanega za tolikšne zlorabe pooblastil in prekrške, da bi si morda res zaslužil hudo kazen, če bi Kraljevi konstrukti imeli kaj stvarne podlage. Tako, recimo, še vedno piše, da so strokovnjaki ugotovili, da glede na velikost poslovne zgradbe, ob kateri bodo zgrajena sporna parkirišča, družba Biring potrebuje okrog 200 parkirišč, in ker bo na tistem delu parcele 1244/92 zgrajenih po sprejeti spremembi zazidalnega načrta 197 parkirišč, naj torej Občina Trzin ne bi imela več od te gradnje nobene koristi in zato tudi ne nobenega interesa zanjo. Pri tem pa svetnik Kralj enostavno zamolči dejstvo, da je ob omenjeni zgradbi na že najetem zemljišču ali zemljišču v njeni lasti družba Biring že zgradila 60 do 70 parkirišč z vstopom z ulice Špruha in nekaj dodatnih še na dvorišču zgradbe z vstopom z ulice Planjava, in da potemtakem dobršni del od nujnih 200 parkirišč Biring že ima. Nadalje svetnik Kralj vztrajno prikazuje domnevno sporne transakcije z zemljiščem, kot da bi Občina Trzin družbi Biring
začetek gradnje centra za starejše občane. Ponovno poudarjam, da nam težave povzroča le nekaj majhnih koščkov potrebnega zemljišča, velika večina zemljišča pa ni v ničemer problematična.
Ali te težave že kaj ogrožajo dokončanje centra v letu 2008?
Ne, zaenkrat še ne, ta cilj je še vedno realno dosegljiv.
Kaj pa pričakujete oziroma si želite v letu 2007?
Kot župan si želim, da bi te stvari stekle, in da bi znali v največji možni meri nevtralizirati učinke novega zakona o financiranju občin, ki je za našo občino res neugoden. Moji strahovi so se namreč uresničili, saj je ta zakon sprejet v takšni obliki, da je izrazito napisan po meri podeželskih občin in diskriminira bolj urbanizirane občine, pa tu ne mislim samo na našo. Ta zakon sedaj uvaja tudi nov način primerne porabe, to pa pomeni, da bodo zaradi tega prikrajšane tudi nekatere sosednje občine. Ta primanjkljaj bomo morali nadomestiti s še bolj zavzetim prijavljanjem na razne razpise, večjim opiranjem na javno - zasebno partnerstvo ter nenazadnje tudi z racionalizacijo tekoče porabe.
Kakšna bo letošnja novoletna okrasitev občine - bo kaj posebnega?
enostavno odstopila nekakšen svoj del domnevno toliko vrednega zemljišča, kot je vredno zazidljivo stavbno zemljišče v OIC Trzin, in enostavno zamolči dejstvo, da gre za parcelo, ki doslej sploh ni bila zazidljiva in katere solastnici sta potem, ko je družba Biring odkupila solastniški delež na parceli od denacionalizacijskih upravičencev, bili Občina Trzin in družba Biring v razmerju 1/3 : 2/3. Ker družba Biring potrebuje za gradnjo parkirišč, ki bodo dostopna javnosti (drugače glede na to, da čez parcelo teče manjši vodotok, sploh ne more biti!), manj kot dve tretjini parcele, je pač glede na vztrajanje občinskega sveta soglašala z delitvijo parcele na dva dela, ki bosta po velikosti enaka kot prej solastniška deleža na skupni parceli. Kar zadeva vrednost zemljišča, pa je seveda treba povedati, da ta vrednost ne v enem ne v drugem primeru ni primerljiva z vrednostjo zazidljivega stavbnega zemljišča, saj gre (po spremembi zazidalnega načrta) za funkcionalno zemljišče, ki pa mu nekoliko višjo vrednost od vrednosti zelenic daje ravno to, da bo družba Biring na njem zgradila parkirišča. Skratka, če bi si obe solastnici zemljišče razdelili in na njem ne bi nihče ničesar zgradil, bi ostala vrednost obeh delov še vedno povsem enaka. Lepo je, da zdaj svetnik Kralj prizna vsaj to, da je pogodba občinskim svetnikom bila predstavljena na seji občinskega sveta, na kateri je bila na dnevnem redu druga
Tako kot običajno se bomo mi tudi letos tega lotili malo kasneje kot v drugih občinah, pričeli bomo sredi decembra. Nekaj svetlobne opreme za okrasitev občine bomo tudi letos dokupili, posebnih učinkov pa - tudi zaradi že omenjene racionalizacije tekoče porabe - ne načrtujemo. Naša občina je namreč znana tudi po tem, da za tekočo porabo potroši več, kot nam predpisuje država, to pa zato, ker na nekaterih področjih (tak primer je delež otrok v vrtcih) močno presegamo državno povprečje, to pa seveda tudi nekaj stane.
Želite ob tej priložnosti povedati še kaj?
Morda samo to, da vsem občankam in občanom želim čim lepše praznike, čim več veselja in čim bolj prijazno zimo.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Obvestilo
Ker se je ta mesec trzinski občinski svet namesto običajnega drugega sestal šele tretji ponedeljek v mesecu, poročila z decembrske seje nismo mogli vključiti v tokratno številko Odseva. Poročilo z decembrske seje boste lahko prebrali v januarskem Odsevu. Vljudno prosim za razumevanje,
Zoran Jereb, urednik
obravnava odloka o spremembah ZN, ni pa lepo, da trdi, češ da se je to zgodilo šele na domnevno zahtevo svetnikov, ker to ni res. Na željo nekaterih svetnikov smo jim jo že po tej seji poslali še na domove, medtem ko še vedno drži, da bi svetniki, če bi to želeli, na seji lahko zahtevali odmor za pregled pogodbe, pa očitno tedaj niso ocenili, da bi bilo to potrebno. Res je tudi, da me je zatožil na vse mogoče organe, zadolžene za ugotavljanje korupcije in zlorab pooblastil ali nepravilnosti v delovanju županov. A res je tudi, da ti organi v glavnem niso reagirali. Morda zato, ker so si dobro ogledali predloženi material in ugotovili, da se še nič takega ni zgodilo, po čemer bi bila Občina Trzin kakorkoli oškodovana. Ni pa res, da nadzorni odbor Občine Trzin ni zaključil obravnave tega primera. Jo je zaključil in tudi sprejel zaključke, da ni mogoče sklepati, da bi šlo za kaj takega, za kar me obtožuje svetnik Kralj. To se je zgodilo že precej prej, preden je svetnik Kralj oddal svoje ponovne obtožbe za objavo v Odsevu, in vendar je očitno vztrajal pri objavi. Na takšnih podmenah torej temelji »robin-hudovstvo« občinskega svetnika Petra Kralja. In, ker pač vidi le tisto, kar želi videti, seveda lahko vztraja v nedogled. Pa naj! Če je to edini način, da vsaj malo zadovolji svoje politikantske interese, bo pač treba to prenašati.
Tone Peršak, župan
odsev
Veseli december
7
Bodi zvezda, ne meči petard!
Policija se vsako leto znova srečuje tudi s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim takšno početje neprijetno, vzbuja strah in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Zakon o eksplozivih določa, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je potrebno upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena kazen od 100.000 do 300.000 SIT, za kršitve mladoletnikov do 15. leta pa bodo kaznovani starši ali skrbniki, če bodo dovolili ali dopustili, da bodo mladoletniki uporabljali pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Previdno pri nakupu in uporabi
Kupci in uporabniki naj pirotehnične izdelke, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za proda-
Kdaj je uporaba pirotehničnih izdelkov kazniva?
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
•	uporablja pirotehnične izdelke kategorije I in II, katerih glavni učinek je pok, takrat, ko to ni dovoljeno (uporaba teh izdelkov je dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem);
•	uporablja prej navedene pirotehnične izdelke v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve;
•	uporablja pirotehnične izdelke v nasprotju z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanja učinka, jih uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi ali če pirotehnične izdelke preprodaja.
jo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve.
Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve iz tujine, da se na črnem trgu občasno pojavijo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni. Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar.
Užitek ne odtehta posledic
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni!
Dovolj imam pokanja!
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove.
Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi.
PU Ljubljana
8
Veseli december
odsev
Veseli december Študentskega kluba Domžale
Torej, spet smo na koncu še enega leta.
Tudi Domžale z okolico je preplavilo morje lučk, nakupovalna mrzlica pred prazniki se stopnjuje, tema »kje preživeti zadnje trenutke starega in začeti novo leto« se v decembru venomer znova odpira in o njej razpravlja... Kuhano vino, rdeča lička in tople rokavice letos še niso prišli čisto v navado, ampak zagotovo bo slej ko prej mrzlo, sneženo in predvsem veselo!
Novopečeni študenti domžalske občine so zakorakali v študentsko življenje in hkrati v veseli december, kot se šika. Brucovanje v Domžalah je namreč super uspelo. Bilo je veselo, zabavno, igrivo in tudi nagajivo! Slednje se nanaša predvsem na krst bru-cev, ki je bil prava preizkušnja, ampak moram reči, da smo Domžalčani kar iz pravega testa, tako da so vsi uspešno zaključili krst in zaprisego in se potem skupaj zabavali do konca in naprej! Glasbene skupine so zagrele in ogrele vse prisotne, »slamer boomi« so se vrstili en za drugim, srečelov je bil v dobrih dveh urah popolnoma »izro-pan«, animacije take in drugačne pa tudi niso pustile nikomur, da bi se dolgočasil! Bilo je super! Če te ni bilo, moraš drugo leto, ko bo brucovanje v Domžalah praznovalo okroglo petnajsto obletnico, nujno priti!
December je mesec zabave in žura, tega se zavedamo tudi v klubu, zato je decembra še dodatno poskrbljeno za skupna druže-
nja na toplem in ob zanimivih dogajanjih. Četrtki so v znamenju »Shetrtkanja« v AgroBaru, kjer je cena pijače prilagojena mesecu in sploh luknjastemu žepu študentov, poleg tega pa bo vsakič poskrbljeno za en super klubski večer v domačem vzdušju. Dva decembrska petka pa sta rezervi-
Klubovci ti v prihajajočem letu želimo veliko zdravja, uspehov, ljubezni, objemov in nasmehov! Uživaj vsak trenutek in se imej lepo!
rana za predizbore skupin, ki so se prijavile na razpis DNK - ŠTUNF 07, ki bo potekal januarja drugo leto v Domžalah. Dnevi kulture in Študentski kulturni festival sta letos združena v en festival, ki skuša mladim umetnikom vsaj malo olajšati pot na površje, da lahko svoje talente delijo tudi z ostalimi. Prijavilo se je kar 17 glasbenih skupin, predizbori pa bodo razdeljeni na dva petka v decembru (8. decembra - zmagovalca najdeš na spodaj napisani spletni strani - in 22. decembra) in dva (5. in 12.) v januarju. Tvoja vloga je nepogrešljiva, saj boš lahko glasoval/a za svojega favorita. In če zmaga, bo nastopil/a kot predskupina na mega koncertu ob zaključku festivala. Zato le pridi in uživaj, hkrati pa daj svoj glas in nekomu polepšaj dan in noči! Čas je ravno pravi! Poglej na www.stunf.org ali www.dnevikulture.net! Za vse tiste, ki še nimate najete kočice, kupljene karte za silvestrovanje v tujini ali ste sploh še čisto brez idej, kje bi praznovali, imamo na ŠKD-ju rešitev! Po zelo ugodni ceni imamo, v sodelovanju z agencijo Ten-Tours, organizirano potovanje z dvakratnim silvestrovanjem v Sofiji! Ponudba je cenovno tako ugodna, da boš težko našel/la boljšo, zato si le poglej v Mesečniku ali pa na spletni strani www.studentski-klub.com podrobnejši opis potovanja in ostalih informacij!
Torej, leto se res počasi zaključuje, zato ne pozabi razmišljati o novoletnih objubah... ali pa na veliko uživaj, saj si si zagotovo zaslužil/a!
Ana Strnad
Študentski klub Domžale
Silvestrovanje na prostem
Na silvestrovo vas ob 22. uri vabimo na ploščad ob Kulturnem domu Trzin, kjer bo potekalo že tradicionalno silvestrovanje na prostem in z ognjemetom ob prehodu iz starega v novo leto. Do 2. ure nas bo zabaval trzinski ansambel Replay.
Občina Trzin
Vsem svojim članicam in članom ter občankam in občanom
občine Trzin želimo prijetne praznike in vse dobro v letu 2007.
Društvo izgnancev Domžale
Spoštovani občani in cenjene občanke,
obveščamo vas, da v skladu z določili Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin, ki ga je občinski svet Občine Trzin sprejel lani aprila, pričenjamo s poskusnimi informativnimi oddajami samostojnega TV programa Občine Trzin preko pogodbenega partnerja ATV Signal Litija.
Trzinski tednik bo na sporedu vsak torek, s pričetkom ob 20.00 uri, s ponovitvijo naslednjega dne (v sredo) ob 21.00 uri. Televizijske antene naravnajte v smeri JV od Trzina na oddajnik Jevnica I in frekvenco 53 UHF, na kabelskem sistemu pa preklopite na programsko mesto na kanalu 48, kjer je imel sistemski operater Telekom rezervirano za interni madžarski program DUNA.
Skupaj z društvi in organizacijami v občini se bomo trudili za posredovanje kar največ raznovrstnih informacij.
Uprava občine Trzin
odsev
ABC podjetništva (8)
9
Načrtovanje stroškov je za uspešno poslovanje podjetnika izjemnega pomena
Tokratni članek v rubriki ABC podjetništva sva z Viktorijo Vehovec, izkušeno ocenjevalko vrednosti podjetij ter pooblaščeno revizorko iz trzinskega svetovalnega podjetja PIT d.o.o., namenila stroškom in pomenu njihovega načrtovanja. Sogovornica pravi, da stroški niso neobvladljivi, osnova vsega pa so dobre kalkulacije.
Stroški nastajajo pri vsakem poslovanju, po eni strani jih delimo na fiksne in variabilne, po drugi pa na poslovno potrebne in poslovno (v celoti ali delno) nepotrebne.
Fiksni in variabilni stroški
Fiksni stroški so tisti, ki nastanejo ne glede na to, ali podjetnik deluje ali ne. Tak primer so: stroški za plače, amortizacija, razni davki in prispevki in podobno. Variabilni stroški pa so odvisni od delovanja družbe oziroma podjetnika. Primer variabilnih stroškov so: stroški materiala, raznih storitev ali energije. »Pri načrtovanju stroškov poslovanja mora biti podjetnik pozoren na obe kategoriji stroškov. Načrtovanje stroškov s pomočjo kalkulacij je za podjetnika zelo pomembno, saj na ta način oblikuje lastno in v nadaljevanju tudi prodajno ceno svojih izdelkov oziroma storitev. Razlika med prodajno in lastno ceno je dodana vrednost, ki jo podjetnik ustvarja z izdelkom oziroma storitvijo, in v kolikor prodajna cena, ki jo določa trg, ne presega lastne cene, pomeni, da podjetnik ne ustvarja nobene dodane vrednosti oziroma dobička,« pravi Vehovčeva in dodaja, da je tudi stroške za plače treba skrbno načrtovati. Ali lahko podjetnik na svoje stroške tudi sam vpliva? Viktorija Vehovec zatrjuje, da lahko. »Na ceno energije podjetnik nima vpliva, lahko pa vpliva na porabo energije in na ta način načrtuje stroške energije. Tudi na cene materiala lahko podjetnik vpliva, in sicer s porabo materiala kot tudi z njegovo ceno, če se z dobavitelji materiala uspe dogovoriti za ugodnejšo ceno. Če se cene materiala ne spreminjajo veliko, se je smiselno z dobaviteljem dogovoriti za popust ob predčasnem plačilu ali pa za odloženo plačilo. V primeru, da se podjetnik z dobaviteljem materiala uspe dogovoriti za odloženo plačilo, medtem pa ta material že vgradi v izdelke, jih proda in dobi tudi plačane, pomeni, da se podjetnik financira s strani dobavitelja. Velja pa tudi obratno; če podjetnik izdelkov ne uspe pravočasno prodati, mora za plačilo materiala založiti kapital, ki si ga povrne šele ob prodaji izdelkov. V vsakem primeru pa mora podje-
Viktorija Vehovec: »Načrtovanje stroškov s pomočjo kalkulacij je za podjetnika zelo pomembno, saj na ta način oblikuje lastno in v nadaljevanju tudi prodajno ceno svojih izdelkov oziroma storitev.«
tnik pri kalkulaciji stroškov upoštevati tudi nihanje cen vhodnih surovin oziroma materiala ter temu prilagoditi tudi plačilne roke do dobaviteljev na eni ter kupcev na drugi strani,« pravi.
Fiksni stroški so glede načrtovanja nekoliko manj zahtevni, saj se višino plače da načrtovati, višino amortizacijo se določi že pred začetkom uporabe sredstva, neznani pa so samo davki (davek na plače, davek od dobička in DDV). »Plačevanje DDV pri podjetnikih s proizvodnjo ni tako velik problem, saj bodo izhodni DDV v večji meri lahko poračunali z vhodnim. Pri podjetnikih s storitveno dejavnostjo pa prevladuje plačevanje DDV, vendar je to predvsem likvidnostni
problem, saj mora podjetnik za ta namen zagotoviti dodatna likvidnostna sredstva.«
Poslovno potrebni in nepotrebni stroški
Poleg že omenjene delitve pa stroške delimo tudi na poslovno potrebne in poslovno nepotrebne. »Poslovno potrebni so tisti, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov, vsi ostali pa so (delno ali v celoti) poslovno nepotrebni. Poslovno potrebni stroški so: materialni stroški, stroški energije, plače. Stroški, ki podjetniku ali podjetju niso priznani, so na primer stroški za zabavo, oddih, rekreacijo in podobno. Stroški, ki so podjetniku delno priznani, pa so na primer stroški reprezentance (poslovna kosila, promocijski material...). Med priznane stroške sodi tudi amortizacija do najvišje davčno priznane stopnje, ne glede na obračunano življenjsko dobo sredstva,« poudarja Viktorija Vehovec. Zakon o davku na dohodek pravnih oseb podjetjem in podjetnikom sicer priznava nekaj davčnih olajšav, vendar je teh vsako leto manj. »Letos tako ni več mogoče uveljavljati olajšave za nakup nepremičnin, ostaja pa olajšava za nakup opreme, vendar to ne velja za nakup pisarniške opreme ali avtomobilov, ampak samo za nakup opreme, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. V naslednjem letu bodo veljale davčne olajšave za zaposlovanje oseb, ki so bile pred tem prijavljene na uradu za delo, donacije dobrodelnim organizacijam ter plačevanje premij v sklade za dodatno pokojninsko zavarovanje. Podjetja so obdavčena po zakonu o prihodku pravnih oseb in od dobička plačujejo 25 odstotkov davka, samostojni podjetniki pa so obdavčeni po zakonu o dohodnini in so zato (glede na višino ustvarjenega dobička) obdavčeni po različnih stopnjah.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Obvestilo trzinskim društvom
V preteklih mesecih smo imeli kar nekaj težav s pripravo napovednika dogodkov, saj so bili nekateri datumi prireditev napačni oziroma zastareli. Da v prihodnjem letu ne bi imeli več podobnih težav, se na vsa trzinska društva obračam s prošnjo, da po novem letu gospo Nušo Barlič, ki na Občini Trzin ureja napove-dnik dogodkov, redno in dosledno obveščajo o pravih datumih prireditev, ki jih pripravljajo. Društva zato vljudno prosim, da do prvega delovnega dne v vsakem mesecu gospo Barlič seznanjajo z datumom, uro in lokacijo vseh dogodkov, ki jih bodo organizirali v prihodnjih dveh mesecih.
Tako bo Napovednik postal natančen vodnik po vseh trzinskih dogodkih, čemur je pravzaprav tudi namenjen. Vsem društvom se za sodelovanje že vnaprej zahvaljujem.
Zoran Jereb, urednik
Z novimi zavarovanji je Zavarovalnica Triglav še bliže vašim željam in potrebam
Zavarovalnica Triglav, naša največja zavarovalnica, se navkljub vse močnejši konkurenci še vedno lahko pohvali z nekaj prednostmi. »Med temi je vsekakor treba omeniti njeno kapitalsko moč, dolgoletno tradicijo in s tem povezano prepoznavnost med ljudmi ter dobro razvito mrežo zavarovalnih zastopnikov,« pravi Tone Pančur, vodja domžalskega predstavništva Zavarovalnice Triglav, ki pokriva tudi občino Trzin.
Zastopniki Zavarovalnice Triglav, ki pokrivajo območje občine Trzin, so Igor Tušek, Andrej Lanišek, Matjaž Anžlovar in Peter Horjak, vsi
pa so trzinski javnosti že dobro znani, saj poleg svetovanja pri izbiri zavarovalnih produktov zavarovancem pomagajo tudi ob prijavi škodnih dogodkov in pri uveljavljanju zavarovalnine. »Poleg tega imamo v Trzinu center za prijavo avtomobilskih škod, tako da lahko občani občine Trzin v domači občini uredijo praktično vse, kar je povezano z življenjskimi in premoženjskimi zavarovanji.«
Tone Pančur: »Na področju osebnih zavarovanj so trenutno najbolj zanimiva naložbena življenjska zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, na področju avtomobilskih zavarovanj so kasko zavarovanja že dobro poznana, za podjetnike pa smo letos razvili nov, prav njim namenjen zavarovalni paket.«
Novosti na področju premoženjskih in osebnih zavarovanj
Zavarovalnica Triglav si ves čas prizadeva, da je z zavarovalnimi produkti čim bliže željam in potrebam zavarovancev. Tako je na področju premoženjskih zavarovanj letos pripravila nov, tako imenovan »podjetniški paket«, ki je namenjen samostojnim podjetnikom in manjšim pravnim osebam (podjetjem). »Posebnost tega paketa je v tem, da požarno zavarovanje nadgrajuje z zavarovanjem poklicne odgovornosti, civilne odgovornosti ter proizvajalčeve odgovornosti za izdelke. Sicer smo takšna zavarovanja sklepali že tudi doslej, vendar smo jih sedaj povezali v paket, ki zavarovancem prinaša dodatne popuste in ugodnosti,« poudarja Pančur. Druga novost med premoženjskimi zavarovanji so novi paketi avtomobilskih zavarovanj, ki s kombinacijami obveznega in kasko zavarovanja ter raznih dodatnih zavarovanj in storitev (kot je denimo asistenca oziroma pomoč na cesti) zavarovancem prinašajo tudi do 15 odstotkov popusta. »Pri tem je pomembno, da lahko zavarovanci vsebino paketa sestavijo po svojih željah,« pravi Pančur in dodaja, da se
triglav
največ zavarovancev odloča za zavarovanje pred škodo, ki nastane na parkiriščih, dodatno zavarovanje avtomobilskih stekel ter pomoč na cesti (tako imenovano asistenco plus), ki velja tudi v tujini.
Še hitreje kot premoženjska zavarovanja pa se v zadnjem času razvijajo osebna zavarovanja, ker so vse bolj zanimiva naložbena življenjska zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem. »Značilno za tovrstna zavarovanja je, da se del premije vplačuje v izbrani vzajemni sklad. Naša zavarovalnica ponuja zavarovancem kar nekaj različnih (delniških in obvezniških) skladov, ki se razlikujejo po stopnji tveganja in donosnosti. Letos smo zavarovancem ponudili tudi kombinacijo naložbenega življenjskega zavarovanja in zavarovanja proti boleznim, ki so posledica stresnega življenja. Tovrstna zavarovanja so še posebej priporočljiva za podjetnike in vse tiste, ki opravljajo zelo odgovorno delo ali so pri delu pod kakšnimi drugačnimi pritiski,« pravi Tone Pančur. Novost v ponudbi pa so tudi enkratna naložbena zavarovanja, ki so namenjena plemenitenju kapitala. »Do konca leta imamo v akciji takšno zavarovanje z imenom Triglav alfa, ki je še posebej zanimivo zaradi svoje naložbene strategije. Ta je namreč zasnovana tako, da tudi v času negativnih trendov na kapitalskih trgih njeni padci ne bodo pretirano veliki. Kot že rečeno, bomo vplačila v Triglav alfa sprejemali do konca letošnjega leta, najmanjši znesek vplačila je tisoč evrov, produkt pa smo razvili v sodelovanju z Deutsche bank,« je še povedal vodja domžalskega predstavništva Zavarovalnice Triglav Tone Pančur.
S
<
L
O O
odsev
Trzinska podjetja (17): Energo optima d.o.o
Z energijo bo v prihodnje treba ravnati bolj premišljeno
Podjetje Energo optima, upravljanje z energijo in investicijami d.o.o., sodi med mlajša trzinska podjetja, saj ga je Jurij Kovač ustanovil šele lani poleti. »Za ustanovitev podjetja sem se odločil zaradi želje po novih izzivih ter velikega podjetniškega potenciala na področju energetike. Sam sem izkušnje s področja projektiranja energetskih sistemov, vodenja energetskih investicij in energetskega menedžmenta nabiral v podjetju Lek. V letošnjem letu se je podjetju pridružil nov sodelavec - univerzitetni diplomirani inženir strojništva, uvajamo pa že tudi pripravnika, prav tako univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva, ki se bo v podjetju zaposlil v drugi polovici prihodnjega leta,« pravi direktor podjetja.
Dejavnost podjetja obsega širok spekter aktivnosti s področja energetike - vse od nakupa energije pa do racionalnejše porabe energije. Dejavnost podjetja je razdeljena na tri glavna področja:
*	Nakup energije: V Evropi, katere sestavni del je tudi Slovenija, se trg energije odpira. To pomeni, da je dobavitelje nekaterih energetskih virov pod določenimi pogoji mogoče že prosto izbirati. Na tem segmentu Energo optima zastopa podjetja pri dobaviteljih energije v Sloveniji ali tujini v pogojih odprtega trga energije in jim zagotavlja nakup energije pod najboljšimi možnimi pogoji.
*	Upravljanje porabe energije: Ko je energija kupljena in dobavljena, jo je treba čim bolj racionalno tudi porabiti. Ob ustreznih energetskih in tehnoloških sistemih so za optimalno rabo energije v podjetjih zelo pomembne vse tekoče aktivnosti podjetja, povezane z rabo energije - od planiranja porabe in stroškov za energijo, preko ciljnega spremljanja, poročanja in ustreznega reagiranja v primeru odstopov, pa vse do osveščanja zaposlenih o racionalni rabi energije.
*	Vodenje investicij s področja energetike: Za optimalno izrabo energije je treba določene sisteme tudi posodabljati oziroma jih pravilno načrtovati in izvesti. Podjetje Energo optima je sposobno izvesti celoten sklop investicijskih aktivnosti s področja energetike in racionalizacij v industrijskih, stanovanjskih, poslovnih, medicinskih in ostalih objektih javne rabe. V ta namen pripravljajo in obdelujejo ideje za racionalizacijo ali nove investicije, iz-
Jurij Kovač: »V našem podjetju smo trdno prepričani v veliko dodano vrednost ukrepov za racionalizacijo porabe energije, zato smo v to pripravljeni tudi investirati. Ker energija v prihodnje ne bo cenejša, kot je danes, bi morali o racionalnejši porabi energije razmišljati v vseh gospodinjstvih in podjetjih.«
delujejo študije ekonomike investicije, uredijo financiranje, izdelujejo celotno projektno dokumentacijo, izvedejo vse upravne postopke, projektirajo sistem in nadzorujejo njegovo izgradnjo, ga testirajo in končno predajo funkcionalni objekt uporabniku.
Naš odnos do ravnanja z energijo se počasi izboljšuje
Kovač pravi, da se pri nas odnos do racionalnejše rabe energije postopoma izboljšuje. »Predvsem v večjih uspešnejših podjetjih je že na zavidljivi in povsem primerljivi ravni z uspešnimi evropskimi podjetji, medtem ko je pri manjših podjetjih, kjer običajno tudi primanjkuje strokovnjakov s tega področja, odnos še zelo slab. Vodstvene strukture v podjetjih se sicer zavedajo, da so stroški za energijo visoki, vendar ne verjamejo v učinke določenih ukrepov in posegov s tega področja. Zato se tudi težko odločajo za investiranje in ukrepe v racionalno rabo energije,« pravi Jurij Kovač in dodaja, da je podobno tudi v gospodinjstvih. »Veliko ljudi je že osveščenih, in v svojih domovih že vlagajo v racionalne energetske sisteme, v mnogih gospodinjstvih pa energijo še vedno trošijo neracionalno in ne razmišljajo o tem, kako bi -navkljub enakemu ali še večjemu udobju -zmanjšali svoje stroške za energijo.« V gospodinjstvih je namreč mogoče
zmanjšati porabo energije (in posledično višino računa zanjo) s celo vrsto enostavnih ali tako imenovanih »hitrih ukrepov«, ki nič ne stanejo.
»Takšni ukrepi so denimo uporaba gospodinjskih strojev (pralnega, pomivalnega...) v času cenejše energije, popolno izklapla-nje naprav v času, ko jih ne uporabljamo, pravilna nastavitev temperature prostorov glede na namembnost, nočno zniževanje temperature dovodne ogrevne vode, kjer je to mogoče, zatesnitev oken in vrat in pravilno prezračevanje...,« svetuje Kovač. Cilj trzinskega podjetja Energo optima je ponuditi podjetjem vse potrebno s področja energetike in za svoje partnerje postati zunanja energetska služba. Podjetje ima prostore v IOC Trzin, kjer so z lokacijo zelo zadovoljni. »Edina slaba točka objekta, v katerem delujemo, je pomanjkanje parkirišč,« pravi Kovač.	Zoran Jereb
Silvestrovanje na prostem
Na silvestrovo vas ob 22. uri vabimo na ploščad ob Kulturnem domu Trzin, kjer bo potekalo že tradicionalno silvestrovanje na prostem in z ognjemetom ob prehodu iz starega v novo leto. Do 2. ure nas bo zabaval trzinski ansambel Replay.
Občina Trzin
12
Za življenje (2)
odsev
Oče je alkoholik - kaj bi razkril otrokov molk?
» glisto potiho grem mimo kavča, kjer je oče ^^po številnih popitih kozarcih končno zaspal. Z leti sem se naučila, da je to najbolje, če želim ohraniti mir. Ali naj ga pokrijem z odejo? Žalostno zrem vanj in vem, da mi želi dobro, ampak ga včasih razjezim, ga ne ubogam, zato gre v gostilno ... Pravi, da lahko neha, kadar hoče. Ker je moj oče, mu verjamem. Ampak, zakaj me je potem strah? Morda bom spet kriva za vse, tepena, odveč ... Saj bi ga samo pokrila, da mu bo toplo ...«
To je eden izmed neštetih žalostnih utrinkov iz zgodb otrok v družinah, kjer dnevno vlada alkoholizem, kjer so mame nemočne, prestrašene in na robu obupa, otroci nevidni in nesli-šani. Zgodbe, ki se te tako dotaknejo, da bi tega otroka vzel v naročje, ga potolažil in ga odnesel daleč, daleč stran ter ga vsak večer z ljubeznijo pokril, preden bi zaspal ... »Si ga že sprovocirala«, »Očetu ne bi smela ugovarjati«, »Molči in potrpi, pa bo bolje,« so nekateri od nasvetov mater, sosedov in znancev, ki otrokom nalagajo dodatno breme. So otroci res tako nemogoči, povrhu pa staršem, ki jim vse nudijo, še nehvaležni? So res tako obupni, da se mora oče vedno pogosteje napiti, mama pa iz same nemoči vsakič znova nad njimi razjeziti? Ne.
Prepogosto pozabljamo in niti ne pomislimo, da je v tovrstnih družinah ravno otrok v največji stiski, najbolj ranljiv, izgubljen in popolnoma nemočen. Redko se vprašamo, kako se ta otrok počuti v družini, kjer je oče zasvojen z
Center za družinsko terapijo kanih k
tel: 040 188 047
alkoholom in čustveno odsoten, mati pa se slepi in prikriva resnico pred drugimi ter igra svojo žrtveniško vlogo. »Saj otrok tako ali tako nič ne ve. Starši so tisti, ki vedo, kaj je v življenju prav,« najpogosteje razmišljajo starši. Drži. Še bolj pa je res, da otrok vse ve in vse čuti, pa če se starši še tako trudijo prikriti resnico. Družinsko vzdušje tako očeta, matere kot njunega medsebojnega odnosa se mišljenjsko in čutenjsko dobesedno preliva na otroka. V družini z alkoholikom je prisoten globok strah, bes, sram in ponižanje, predvsem pa močno zanikanje, prevara in globoka bolečina. In če bi otrok lahko brez strahu spregovoril o družini, kaj bi razkril njegov molk? Kaj bi povedal očetu, ki doma večkrat pijan zaspi pred televizorjem, ki na vsakem srečanju s sorodniki zvrne nekaj steklenic in ki vsakič, ko se oče vrača domov pijan, že vnaprej ve, da je spet pil ... Kaj bi povedal materi, ki sicer vse težje prenaša nezanesljivega moža, ki se pusti sramotiti in je v vsem tem tudi sama čisto nemočna, razvrednotena, zlasti pa jo spremlja občutek krivde, a vseeno vztraja v nemogočem? Cela družina je v stiski in zasvojena. Zasvojena s ponavljanjem zelo domačih in že znanih
vzorcev odnosov iz primarnih družin staršev. Tudi ti starši so bili nekoč ta otrok, ki je konflikte svojih staršev in vzdušje ob njih le srkal, prenašal in tiho trpel. Ampak, ali trpljenje staršev v njihovem otroštvu lahko opraviči to, da sedaj lastni otroci ob njih trpijo na enak način? Ne more. Potrebna je temeljna odločitev staršev, da sprejmejo odgovornost za svoje ravnanje ter da naredijo nov korak. Poiščejo pomoč in oporo od zunaj, kajti iz tega peklenskega začaranega kroga, ki se gotovo vrti že skozi številne generacije iste družine, je drugače skorajda nemogoče izstopiti. Ta korak pa ni lahek. Nasprotno, presneto težak je in zahteva ogromno moči, vztrajnosti in poguma.Toda, kjer je odločitev, tam je pot. Iz srca verjamem v vas, starši, in vas objemam, ker vem, da vaše življenje ni posuto s cvetjem. Tudi vi si zaslužite, da vam nekdo poda roko ter vas sliši in razume v vaši bolečini.
To pa je tudi korak bližje vašim otrokom, ki tako močno hrepenijo po vas in jih je neskončno strah, da bi vas izgubili. »Saj želim le pripadati, biti sprejet in ljubljen,« sporoča otrokov molk.
Otroke najbolj razbremeni dejstvo, da so se starši pripravljeni soočiti s svojimi globokimi ranami in bolečinami ter se o njih odkrito in, če je potrebno, neskončno dolgo pogovarjati. Verjamem, da bo letošnji božič v vaših družinah prižgal čisto nove iskrice upanja, sreče ter novega rojstva. To je moje voščilo.
Barbara Kutnar,
specialistka zakonske in družinske terapije
GASILCI OPOZARJAMO NA NEVARNOST PIROTEHNIČNIH SREDSTEV!
V božično-novoletnem času se v večjih količinah uporabljajo različna pirotehnična sredstva, zato naprošamo vse uporabnike pirotehničnih sredstev, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni.
Vsi pirotehnični izdelki so nevarni, ker vsebujejo eksploziv!
Nepravilna uporaba lahko povzroči hujše telesne poškodbe (opekline, izgubo vida, sluha ipd.), večjo materialno škodo in požar.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove!
Več informacij o dejavnosti pri preprečevanju negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov si lahko ogledate tudi na spletnih straneh slovenske policije http://www.policija.si.
NA POMOČ! Varno tudi v letu 2007 DAN IN NOČ!
odsev
Predstavljamo vam trzinska društva (3)
13
Športno društvo Trzin - ŠD Trzin
Matjaža Erčulja smo tokrat povabili k pogovoru z namenom, da nam celostno predstavi Športno društvo Trzin. Na vprašanje, do katere letnice »segajo korenine« Športnega društva Trzin, katerega aktivna članica sem že vrsto let tudi sama, je povedal, da je bilo ustanovljeno leta 1967 na pobudo Boštjana Hočevarja in desetih podpisnikov. Od takrat so se izvajale spremembe statuta, imena društva in seveda predsedujočih članov društva. »Med dosedanjimi predsedniki naj omenim Igorja Kralja, ki je vodenje društva prevzel leta 1997, pa njegovega naslednika Janeza Marjana Lenarčiča. Pred tremi leti je bilo predsedovanje društvu zaupano meni,« pravi Matjaž Erčulj.
Katera področja oziroma dejavnosti pokriva športno društvo Trzin?
Ukvarjamo se s športno vzgojo otrok, organiziramo redno vadbo in rekreacijo za občane, treniramo kolektivne tekmovalne športe (košarko in nogomet) ter organiziramo športno - rekreativne prireditve.
Udejstvovanje na področju športne vzgoje otrok pomeni tudi sodelovanje s šolo Trzin. Imam prav?
Ja, točno tako je. S šolo sodelujemo zelo dobro. To potrjuje tudi dejstvo, da z našimi člani pokrivamo mentorstvo treh športnih interesnih aktivnosti: košarke za fante, košarke za dekleta in nogomet. Vse tri skupine so tako po številu članstva kot tudi vsebinsko med uspešnejšimi. Poleg tega smo v letošnjem letu začeli izvajati tudi šolo košarke UTRIP (urjenje telesa in prijateljstva) za učence od drugega do petega razreda, skozi katero želimo najmlajše pripeljati v svojo klubsko selekcijo.
Katera so tista področja, ki so namenjena rekreativnim aktivnostim?
Neprekinjeno, petindvajsetletno tradicijo ima rekreativna vadba za ženske, katerih število se iz leta v leto povečuje. Poleg tega uspešno delujemo tudi na področju košarke, nogometa, odbojke, namiznega tenisa, v zadnjem času pa tudi badmintona, joge in plesa. Tako številčno kot vsebinsko lahko govorimo o vsestranski uspešnosti društva, kar je nenazadnje pogojeno z najemom telovadnice po nižji ceni in posledično z minimalno ceno za ure rekreativne vadbe naših članov. Ob tem pa moram poudariti, da je predpogoj pri uresničevanju programa kvaliteta dela.
Kaj pa tekmovalni šport?
Z ekipo UTRIP Trzin že tretje leto sodelujemo v tretji slovenski košarkarski ligi. V tem kratkem obdobju smo dosegli že kar
Matjaž Erčulj in Mundi (foto: arhiv Matjaža Erčulja)
lepe rezultate - peto in drugo mesto, letos (liga še ni zaključena) pa smo trenutno na četrtem mestu. Za cilj smo si zastavili napredovanje v višjo ligo, in to v obdobju petih let. Do takrat pa bomo intenzivno trenirali z mladimi in imeli klubske selekcije do kategorije mladincev. Vedeti moramo, da je v Trzinu majhna selekcija, košarka pa v neposrednem okolišu zelo popularna. Obstaja veliko število klubov z dolgoletno tradicijo. Pri naših prizadevanjih so nam v oporo podjetja UTRIP TRZIN d.o.o. , Skupina BIRING in KALCER d.o.o. V okviru našega društva tekmujemo tudi v malem nogometu. Imamo dve ekipi in obe trenutno tekmujeta v zimski ligi GRADI-ANT, ki velja za najmočnejšo. Prvo sestavljajo igralci, ki vodijo nogometno sekcijo in se imenujejo Malo nogometno društvo z imenom sponzorja FET BAR TRZIN in so trenutno uvrščeni na prvo mesto. Druga ekipa PEKOS PUB TRZIN pa že vrsto let uspešno nastopa na najrazličnejših tekmova-
njih. Finančno jih podpira ZAVAROVALNICA TRIGLAV. Pomembno se mi zdi poudariti, da imamo tekme vsak teden, kar pomeni, da je taka oblika aktivnosti ena od najbolj učinkovitih oblik treninga.
Katere prireditve v organizaciji Športnega društva Trzin ocenjuješ kot najodmevnejše in zakaj?
Težko bi presodil, katera izmed prireditev je naj...Okusi so različni, prav tako udeleženci. Glede na odzivnost pa moram povedati, da so se »prijele« skoraj vse: Valentinov nogometni turnir, košarkarski turnir trojk v telovadnici, Tek Petra Levca, Otroška olimpijada, Športne igre (turnir v košarki, nogometu, tenisu in namiznem tenisu), Košarkarski maraton ZELE, Nogometni turnir trojk, Dan košarke. Organizacija vseh teh prireditev zahteva veliko časa in prizadevnosti naših članov, ki jih je približno dvesto. Kar vsi moramo poprijeti za delo. Po finančni plati moramo društvo voditi kot podjetje, po izvajalski pa kot skupino prijateljev. Zato se ob tej priliki vsem najbolj požrtvovalnim ponovno in iskreno zahvaljujem, kateri so to, pa ve vsak sam .Uspeh društva je odvisen od vsakega posameznika, skupnih interesov in seveda od prepoznavanja želja.
Kako ocenjuješ pogoje za delovanje društva?
Niso najboljši, so pa zadovoljivi, predvsem v smislu medsebojnih odnosov na relaciji društvo - občina - sponzorji. Zal je napredek društva omejen predvsem na telovadnico, ki pa glede na zahteve Košarkarske zveze Slovenije (ustrezna kvadratura, pravi odmik od igralne površine, ustrezno število sedežev za gledalce...) ne dopušča igranja tekem v višji košarkarski ligi. Prav tako se zaradi premajhne igralne površine ne morejo vključiti v slovensko ligo naši malo-nogometaši.
Ob zaključku še tvoj pogled na vizijo razvoja športnega društva Trzin?
Ključnega pomena bi bila za nas pridobitev športne dvorane. Veliko truda bomo morali vlagati tudi v take motivacijske pristope, ki bodo vabljivi za mlade, seveda z namenom, da bodo čutili pripadnost našemu društvu tudi potem, ko bodo nadaljevali šolanje in študij izven domačega kraja. Še naprej bomo uresničevali zastavljeni cilj po čim hitrejšem napredovanju v tekmovalnih športih, profesionalizaciji športnega kadra ter navezovanju dolgotrajnih odnosov s sponzorji
Veliko uspehov pri doseganju ciljev vam želim in hvala za izčrpen pogovor.
Meta Železnik
14
Harmonija - središče ugodja
odsev
Sprostitev, rekreacija in dobra hrana
Dnevi so vse krajši, vreme hladno in deževno, pogoji za vsakodnevno rekreacijo v naravi pa s tem vse slabši. Da pa se ne bi čez zimo povsem zasedeli in polenili, smo preverili, kakšne so možnosti za zimsko rekreacijo. Tokrat smo se ozrli čez občinsko mejo, v sosednji Mengeš, kjer prav v tem obdobju svojim uporabnikom vrata na široko odpira wellness center in posodobljen športni center Harmonija. Da bi ga pobliže spoznali tudi Trzinci, smo se pogovarjali z Milošem Junkarjem, Klavdijo Polajžer in Liljo Povšin, ekipo, ki se je svojega obsežnega projekta lotila zelo ambiciozno in za-nesenjaško.
Center Harmonija se je preoblikoval iz nekdanjega športnega središča Fit Top, ki je pod Gobavico športne navdušence privabljal celih osemnajst let, a ponudba se je v zadnjem času precej dopolnila. »Podoba objekta se ni spremenila, saj za to ni bilo nobene potrebe. 2500 kvadratnih metrov pokritih površin igrišč za tenis in badminton tako ostaja nespremenjenih, razen nujnih posodobitev, prav tako odbojkarsko igrišče na mivki v zunanjem delu športnega parka in seveda restavracija z nadgradnjo ponudbe hrane zdravih okusov. Središče ugodja Harmonija, kot se po novem imenuje športnorekreacijski park in wel-lness središče pod Gobavico, pa razširja ponudbo tako v športni kot tudi sprostitve-ni smeri. Wellness, kot doseganje človekove celovitosti, je zajel tudi staro celino in prav temu segmentu se Harmonija še posebej posveča. Med povsem novo ponudbo sodijo fitnes center, večnamenska dvorana za skupinske vadbe in predavanja, wellness center s petimi različnimi savnami, masa-žnim bazenom, zimskim vrtom in zunanjo teraso, dva VIP prostora za manjše skupine, pet masažnih sob za nego telesa, kozmetični del, prostor za pedikuro in mani-kuro. Za potrebe kongresnega turizma, intenzivnih treningov klubov in večdnevnih aranžmajev smo uredili šest dvoposteljnih sob in šest galerijskih sob, na potovanja po svetu ali na počitnice v neposredni bližini pa se lahko gostje odpravijo kar z našo lastno turistično agencijo,« je novo ponudbo predstavil direktor podjetja Miloš Junkar, ki je svojo ekipo sestavil iz samih usposobljenih ljudi. »Ekipa usposobljeni strokovnjakov za športni del ponudbe, wellness program, restavracijo in za ostale potrebe združuje dvajset sodelavcev. Seveda se bomo kadrovsko v bodoče še širili, ker se tudi ponudbi obeta permanentna nadgradnja in spremembe, glede na povpraševanje uporabnikov naših storitev,« pravi Klavdija Po-lajžer, Lilja Povšin pa je poudarila pred-
Recepci WeUne:
d V id
SûLarij masaža nega ot> rn tetesa
hammarr-
Recepcí
/ fitnes f ■
ï vadbe
agencija OEUkan
Klavdija Polajžer, Miloš Junkar in Lilja Povšin (Foto: arhiv podjetja Harmonija)
►
vsem individualen pristop delovanja. »Individualni pristop naših osebnih trenerjev in svetovalcev za hujšanje in anticelulitne programe je tako rekoč nujen. Vsak posameznik ima svojo zgodbo, ki ji je potrebno prisluhniti, oblikovati individualni program in s tem omogočiti čim večjo učinkovitost. Seveda pa je pomembna tudi družabna plat naše ponudbe, ki jo zapolnjujemo s skupinskimi vadbami v popoldanskih in večernih urah in z individualnimi in skupinskimi plesnimi tečaji, saj je po njih veliko povpraševanje.«
Center je velik kar 4500 m2, obiskovalci, ki so že preizkusili njihovo ponudbo, pa so doslej prišli iz Mengša, Kamnika, Trzina, Komende, Ljubljane in drugod. Glede na
veliko povpraševanje po celostni ponudbi, ki je v Sloveniji praktično ni, v prihodnje pričakujejo veliko obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. In kako ocenjuje delo v zadnjih mesecih? »Z dvema besedama - trdo delo! O rezultatih bomo govorili, ko bo čas za to. Tale hip so na prvem mestu zaključna dela, zadovoljstvo gostov, ki nas že poznajo, in privabitev tistih, za katere je Harmonija ustvarjena. Moram priznati, da vzporedno potiho že razmišljamo o razširitvi dejavnosti, ki bo v prihodnosti gostom ponudila tudi plavanje. A o tem raje ob naslednji priložnosti,« je zaključil Miloš Jun-kar, ki v svoje prostore vabi tudi čim več Trzincev.
Jasna Paladin
Zbornik društva Lipa ustvarjale tudi Trzinke
Sredi novembra je izšel že deveti ustvarjalni zbornik literarnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki je hkrati tudi sedmi zbornik članov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije, pri njem pa so tudi letos sodelovale tri Trzinke - Helena Ogorelec, Bernarda Zajec in Iva Rejc.
Vse tri že nekaj let obiskujejo literarni krožek društva, kjer pod vodstvom mentorja ustvarjajo različno prozo in poezijo. Za Heleno Ogorelec je to že sedmi društveni zbornik, pri katerem je sodelovala, doslej pa je svojo kratko prozo, kratke pesmi in haikuje objavljala v mnogih revijah, zbornikih in tudi na radiu, objavila pa je tudi pesniško zbirko Utripanja. V zborniku društva Lipa z naslovom Besede v vetru je objavljenih šest njenih pesmi. Poezija - lirične pesmi in haikuji - so blizu tudi slikarki Bernardi Zajec, ki je letos sodelovala že petič. Tudi ona je doslej že izdala zbirko otroških pesmic Žabon. Med enainpetdesetimi avtorji pa najdemo tudi Ivo Rejc in deset njenih pesmi. Tudi gospa Iva je že izdala svojo pesniško zbirko z naslovom Otožna polja. Vse tri so vesele, da se društvo vsako leto odloči izdati zbornik in tako njihovo ustvarjanje, ki iz leta v leto napreduje, iztrgati pozabi.
Jasna Paladin
odsev
Pogovor z Antonom in Frido Švagan
15
Ko zadiši po solati, svežem sadju in oreščkih
»Vse je v glavi, le odločiti se je treba,« pravita Anton in Frida Švagan.
Anton in Frida Švagan sta živela povsem običajno življenje, a hude zdravstvene težave so ju pred nekaj leti opozorile, da njune življenjske navade le niso takšne, kot bi morale biti. Počutje se je slabšalo, zdravil sta imela vse več, energije pa vedno manj, zato sta se odločila za veliko spremembo. Svoj pester jedilnik sta zamenjala le za presno hrano in tako vztrajata že poldrugo leto. O svojih težavah, ki so ju spremljale pred tem, in neverjetno dobrih izkušnjah, ki so sledile, sta spregovorila predvsem zato, ker sta prepričana, da lahko njune izkušnje pomagajo marsikomu.
Začelo se je z zdravstvenimi težavami, ki so se z leti le še kopičile. Pogosto sta obiskovala zdravnike, na dan sta morala pojesti vse polno zdravil za holesterol, pritisk in za vrsto drugih težav, tudi resnih obolenj, a nič ni pomagalo. »Vse slabše je bilo, sam niti avta nisem mogel več voziti, tako vrtoglavico sem imel, in stanje je postalo tako porazno, da sva se preprosto odločila, da tako ne gre več naprej. Začela sva iskati rešitev, kako bi prenehala jesti vsa ta zdravila in si izboljšati počutje, in takrat nama je povsem po naključju prišel pod roke članek, v katerem je pisalo prav o tem. Ko je učenec pripravljen, takrat pride učitelj, pravijo,« razloži Anton in pokaže članek in knjigo, s katero se je začela njuna preobrazba. V eni od slovenskih revij je bil pred dvema letoma namreč objavljen pogovor s Pavlo Draksler, ki je opisala svoje zdravstvene težave in rešitve, ki jih je našla v surovi hrani. V tistem članku sta prepoznala svoje težave, ko pa sta prebrala še knjigo »Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!«, se je njuno življenje začelo naglo spreminjati. »Že po dvajsetih straneh te knjige sva videla, da je v tem prava rešitev, in tisti dan sva pojedla zadnjo zelenjavno juho, ki je že bila kuhana.«
Najprej je treba spremeniti mišljenje
A preskok na presno hrano še zdaleč ni bil preprost. »Najprej je treba preklopiti v glavi in razčistiti cel kup stvari. Rekla sva si, da bova presno hrano jedla tri mesece; res sva preklopila kar čez noč, brez vsake priprave. Imela sva nekaj težav s čiščenjem telesa, a že čez dva tedna sva se počutila bolje,« pravita zakonca, ki sta po treh mesecih ponovno začela jesti takšne jedi kot prej in težave so se vrnile, tako da na stara pota zdaj ne nameravata več. Včasih se sicer kdaj pregrešita s kakšnim piškotom, kašo ali kavo, mesa sploh ne pogrešata, najtežje pa je brez kruha, priznava gospa Frida, a rezultati kažejo, da sta se odločila pravilno. V vsem tem obdobju namreč nista bila pri zdravniku, prav tako nista bila niti en dan bolna, še prehlajena ne,
občutno izboljšanje zdravstvenega stanja pa so pokazale tudi laboratorijske raziskave. »Ko človek prebere takšno knjigo, dobi povsem drugačna obzorja. Vse je stvar duha in našega razmišljanja - vprašajmo se samo, koliko se imamo radi, in odločitev je lažja. Nama je lažje tudi zato, ker sva začela brati duhovne knjige, ki so nama pomagale najti smisel, čeprav o takšnih knjigah še pred dobrim letom niti slišati nisem hotel,« priznava Anton in nadaljuje, da je prehranjevanje s presno hrano gotovo lažje za starejše, ki so doma, kot pa za mlajše, ki so zaposleni in zdravi, in da se onadva za takšno spremembo ne bi odločila, če jima ne bi nagajalo zdravje. Pomaga jima tudi to, da sta dva, da se bodrita, ko pride kakšna kriza. In kako zdaj gledata na hrano? »Hrana ni zdravilo. Hrana je potrebna zato, da omogoči telesu, da se samo zdravi, saj se je vsako telo sposobno zdraviti samo. Jesti seveda moramo, saj drugače ne bi preživeli, pomembna pa je, da dajemo telesu tako hrano, ki mu pomaga, da se lahko zdravi, ne pa da ga z njo zastrupljamo,« pravita in priznavata, da sta na različne načine grešila 60 let. Še danes imata včasih željo po kuhani hrani, saj sta z njo živela toliko let, a treba se je preprosto odločiti.
Jabolko za zdravje, moč in energijo
»Če bi se ljudje zavedali, kaj vse jejo, bi pogosto precej bolje razmislili, kaj bodo vključili na svoj jedilnik. Ne gre le za maščobe in sladkor. Gre tudi za encime, ki jih s kuhanjem uničimo, in hrana izgubi neko energijo,
postane mrtva hrana. Presna hrana pa je naravna in zato živa,« povesta in predstavita svoj vsakodnevni jedilnik. Dan navadno začneta z enim ali dvema jabolkoma, nato pojesta še kakšen sadež, za kosilo sledi velika skleda solate, ki ji izjemoma dodata kuhano lečo ali kaj podobnega, pa spet sadje, vmes pa oreščki, semena in suho sadje ter doma stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi. Telo se s takšno prehrano začne čistiti že po dveh tednih, za celovito čiščenje vseh strupov, ki so se v telesu nalagali daljše obdobje, pa je potrebnih od nekaj mesecev do nekaj let takšnega prehranjevanja. Sadje se prebavi v petnajstih minutah in da telesu energijo takoj. Za njegovo prebavo rabimo le deset odstotkov energije, kar pomeni, da je kar 90 odstotkov dobi telo. Pri mesu so odstotki ravno obrnjeni.
Zakonca Švagan sta v poldrugem letu dni izgubila trinajst oziroma osemnajst kilogramov svoje teže, a se še zdaleč ne počutita šibka ali utrujena. »Veliko več energije imava kot prej, že po enem samem jabolku, in nikdar nisva utrujena, kar je res neverjetno. Veliko hodiva na sprehode, do Črnuč, na Rašico in še kam, pa tudi višje v hribe. To, da sva tako hudo zbolela, je bila v končni fazi za naju pravzaprav velika sreča, saj naju je le to prisililo v drugačno, bolj zdravo prehranjevanje.« Kot razloži gospod Anton, je vsaka bolezen opozorilo telesa, da preveč grešimo s hrano -takrat torej še ni prepozno in žal se šele takrat zavedamo, da nekaj delamo narobe. Znaki, ki nas opozarjajo na nepravilno pre-
hrano, so tudi prekomerna teža, slab vid ali sluh, nerodnost, pomanjkanje energije ipd. Kaj pa prepričanje, da ljudje danes dosežemo višjo starost prav zaradi boljše hrane? »Danes živimo dlje zaradi medicine, ki nam umetno podaljšuje življenje, ampak življenje okoli zdravnikov in na berglah gotovo ni tisto, kar si želimo,« sta prepričana. »Pravo življenje je vitalno življenje, s počutjem, ki nam omogoča gibanje in aktivnosti, ne pa težave, ob katerih se 70 let stari ljudje komaj premikajo. Smisel življenja je v tem, da si poln energije tudi v starosti, da si zdrav!«
Nikoli ni prepozno!
Na njuno prehranjevanje so se navadili tudi sorodniki in prijatelji, zato na družinskih slavjih nista več čudaka. Medtem ko drugi jedo pečenke, se onadva sladkata s sadjem, in medtem ko se drugi pri plesu zelo potijo, onadva teh težav nimata. Držita se reka - če hočeš biti zdrav, jej presno, če hočeš dolgo živeti, jej mrzlo - zato ne uživata nič toplega, tudi čaja ne. Pa ni dobro vsaj enkrat dnevno zaužiti topel obrok? »Naši predniki so vse od prazgodovine naprej jedli surovo in mrzlo hrano, kuhamo šele kakšnih deset tisoč let. In ko smo začeli ku-
hati, so se začele bolezni. Kuharske knjige, reklame za hrano, oddaje s kuharskimi mojstri in podobno so samo zato, da prepričujejo ljudi, da kupujejo. Ampak to mora vsak razčistiti sam pri sebi.« Svojo izkušnjo rada delita z vsemi, ki jih to zanima, a prepričevati ne moreta -za tovrstno spremembo se mora odločiti vsak pri sebi. Pravita, da lahko le svetujeta in da sta vse, o čemer sta govorila, preizkusila na lastnem telesu. In za koncu še nasvet za vse, ki imajo zdravstvene težave in razmišljajo o spremembah: nikoli ni prepozno!
Besedilo in foto: Jasna Paladin
Tone Škrlep na cilju letošnjega triatlona na Havajih (Foto: arhiv Toneta Škrlepa)
Tone Škrlep deseti na Havajih
Trzinski triatlonec Tone Škrlep se je konec oktobra udeležil slovitega ironmana na Havajih, najmočnejše tekme za triatlonce na svetu, na kateri je prostora le za 1.500 najboljših športnikov, ki se jim uspe kvalificirati na eni od 27 tekem po svetu.
Tone je na Havaje v ta namen letos odpotoval že petič. Vse leto je trdno in vztrajno treniral in si zato postavil tudi zelo visoke cilje. Za njim je uspešna tekma, a povsem po načrtih le ni šlo: »Tekma je bila lepa, a s svojim rezultatom, 11 ur in 53 minut, le nisem najbolj zadovoljen, saj sem staknil virozo in zato imel med tekmo težave z želodcem. Sposoben sem namreč veliko več kot to. Bilo je zelo naporno, a na odstop kljub težavam nisem pomislil. Dal sem vse od sebe in v cilju končal kot deseti v svoji konkurenci, v kateri je sicer tekmovalo več kot petdeset triatloncev,« je svoje vtise strnil Tone Škrlep, ki bi bil ob normalnem počutju verjetno kje okoli četrtega mesta.
Da letos ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, je povedal tudi potres, ki je Havaje z močjo 6,6 stopenj po Richterjevi lestvici stresel le pet dni pred veliko tekmo. Tone je svoj rezultat dosegel tudi ob finančni pomoči Občine in nekaterih podjetij, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje in upa na sodelovanje tudi v prihodnje. Energije in športnih načrtov mu namreč še zdaleč ni zmanjkalo in kljub zimi že pridno trenira in se pripravlja na velike tekme, ki ga čakajo tudi v prihodnjem letu.	Jasna Paladin
Novičke Turističnega društva Trzin
Predpraznične delavnice
Turistično društvo Trzin je v novembru in decembru ob ponedeljkih popoldne organiziralo predpraznične delavnice, ki so bile dobro obiskane. Pod mentorstvom gospe Majde Šilar smo izdelovali adventne venčke, pripravljali vrečke za Miklavževa darila ter oblikovali voščilnice in okraske za božično oziroma novoletno drevo. Skupaj bomo praznično okrasili tudi naš delovni prostor, avlo v Centru Ivana Hribarja.
Ali še znamo praznovati?
Zadnji teden v novembru je bil pravšnji za predavanje in pogovor o prihajajočih praznikih. Dr. Bogdan Dolenc se je prijazno odvzal povabilu turističnega društva Trzin in nam predstavil kulturno in krščansko bogastvo adventa in božiča.
Pogovor po predavanju je potrdil, da smo ujeti v pasti sodobnega, s potrošniško mrzlico napolnjega časa, ki praznikom jemlje nekdanji pomen. Zato skušajmo vsak zase in vsi skupaj z razmišljanjem, vedenjem in zgledom v svoje domove in našo okolico vplesti vsaj delček prazničnega vzdušja. Večer sta s svojim nastopom pe-pestrila violinistka Eva Oblak in harmonikar Rok Šinkovec, ki je zapel ljudski »Kaj ti je deklica« in »Marko skače«.
Razstava jaslic v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani V četrtek, 7. decembra, so v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani odprli razstavo »Z jaslicami v božični čas«.
Ob otvoritvi je skupina ljubiteljev
Novoletno voščilo
Turistično društvo Trzin želi vsem Trzinkam in Trzincem, bralkam in bralcem Odseva, da kar najlepše preživijo božične in novoletne praznike, da bi jim novo leto 2007 prineslo osebnega zadovoljstva, uspehov in trdnega zdravja. Želimo tudi, da bi bil naš kraj v prihodnjem letu že prijetnejši
za bivanje ter še lepši in zanimivejši za obiskovalce. Obenem vam čestitamo tudi ob letošnjem dnevu samostojnosti.
jaslic iz Ligojne uprizorila žive jaslice. Na razstavi sodeluje blizu sedemdeset avtorjev iz vse Slovenije s prav toliko jaslicami iz različnih materialov. Med njimi tudi rezbarji rezbarske skupine turističnega društva Trzin: Marijan Vodnik, Rozi in Milan Kosec, Luka Zupan, Žan Jarc, Miha Kern, Franc Kubelj, Franjo Srnel, Fani Smole in Drago Milosavljevič. Razstava bo na ogled še ves december.
Razstava in predstavitev monografije Marijan Vodnik in njegovih 66 V petek, 8. decembra, je Galerija Beseda v Domžalah odprla razstavo in predstavitev monografije »Marijan Vodnik - izpovedi v lesu in besedi«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2007 vsak dan od 9. do 19. ure.
Na tokratno razstavo je avtor gospod Marjan Vodnik postavil skulpture, ki jih obiskovalci Galerije Beseda še niso videli (prvo razstavo je imel v Domžalah že leta 2000). V monografiji je zapisal: »Moje izpolnitve nalog muz in idej v lesu so odraz doživljanja življenj družinskih članov in lastnega življenja«. Vsaka skulptura, ki nastaja izpod njegovega dleta, nastaja ob zaznavi sporočil iz življenjske dobe dreves. Sporočila v obliki akrostiha tudi zapiše in tokrat jih je strnil
v monografiji »66 mojih razmišljanj v lesu« in jih nevsiljivo ponuja gledalcem. Avtor skulptur v lesu in monografije gospod Marijan Vodnik je tudi nam dobro poznan kot mentor rezbarske skupine turističnega društva Trzin, ki se predstavlja z deli in ustvarjanjem »pred očmi gledalcev« na številnih prireditvah v Trzinu in drugod po Sloveniji.	Td Trzin
odsev
Jedilnik za najdaljšo noč leta
17
Pripravite si slavnostno gostijo!
Bliža se najdaljša noč v letu, ko mnogi od nas pripravimo praznično večerjo za družino ali širši krog prijateljev. Ste morda letos ostali brez idej, kaj pripraviti, ali boste letos silvestrsko večerjo pripravljali prvič, pa ne veste, kaj vse sodi na praznično obloženo mizo? Da vam vsaj nekoliko olajšamo priprave in ponudimo kakšno novo zamisel, smo za pomoč povprašali kuharja in sestavil nam je silvestrski jedilnik -s sestavinami, ki jih lahko najdemo v vsaki trgovini, s pripravo, ki ne bo prezahtevna, in z jedmi, ki jih v teh dneh še posebej radi pripravimo in nam bodo jedilnik pestrile še kakšen dan po praznovanju, ko za kuhanje ne bomo več pri volji. Pa dober tek!
Mozzarela s pršutom in francosko solato
Za mozzarelo s pršutom potrebujemo: 1 vrečko mozzarele, 4 rezine pršuta na osebo Za francosko solato potrebujemo: 5 srednje velike krompirje, 3 korenčke, skodelico graha, 3 kisle kumarice, 4 trdo kuhana jajca, žlico limoninega soka, 5 žlic majoneze, sol, poper in žličko gorčice Priprava: Najprej se lotimo francoske solate. Zelenjavo očistimo, narežemo na kockice in vsako posebej skuhamo v rahlo osoljeni vodi, pri čemer pazimo, da je ne raz-kuhamo. Kuhano zelenjavo damo v solatno skledo, dodamo narezana kuhana jajca, majonezo, gorčico, limonin sok, sol in poper ter vse dobro premešamo. Francosko solato okrasimo z vejico peteršilja, kot predjed pa na istem krožniku postrežemo še nekaj kroglic mozzarele, ki jo prej narežemo na rezinice, poleg njih pa dekorativno zložimo še rezine pršuta. K predjedi postrežemo nekaj rezin kruha in belo suho vino (npr. sivi pinot).
Koruzna juha s kislo smetano Potrebujemo: žlico masla, pol sesekljane čebule, 2 majhna korenčka, steblo zelene, 20 dag koruze (najboljša je zamrznjene, lahko pa tudi taka v slanici), 3 - 5 žlic koruznega zdroba (polente), 8 dl vode, pest drobno sesekljanega peteršilja, sol, poper, po želji tudi druge začimbe in kislo smetano Priprava: Na maslu prepražimo pol sesekljane čebule, dodamo na kolobarčke narezana korenčka in narezano steblo zelene. Vse skupaj malo prepražimo, dodamo koruzo in še malo prepražimo, potem pa posujemo z nekaj žlicami koruznega zdroba in zalijemo z vodo, začinimo in kuhamo 15 minut. Ko je juha že kuhana, ji tik pred serviranjem dodamo nekaj žlic kisle smetane in ščep drobno sesekljanega pe-teršilja.
SILVESTRSKI JEDILNIK
(za 4 osebe)
Mozzarela s pršutom in francosko solato
•kick
Koruzna juha s kislo smetano
•kick
Goveji medaljoni v omaki iz suhih sliv Krompirjevi njoki Brstični ohrovt s sezamom
•kick
Bananini kolački z vanilijevo omako
•kick
Novoletne sarmice
•kick
Pecivo
Goveji medaljoni v omaki iz suhih sliv
Potrebujemo: 12 medaljonov (izgovejega fi-leja ali hrbta)po 60 g, 100 g suhih sliv brez koščic, 1 dcl rdečega vina, 2 dcl jušne osnove ali vode, olje, žlico moke, sol, poper, kislo smetano in sesekljan peteršilj Priprava: Medaljone najprej solimo in po-pramo ter jih na vročem olju z obeh strani opečemo, posujemo s suhimi slivami, ki smo jih narezali na koščke, in zalijemo z jušno osnovo ali vodo. Po 10 minutah dušenja prilijemo vino, dušimo še nekaj minuti, nato pa zgostimo z moko, ki smo jo zamešali v pol dcl hladne vode. Ko se omaka zgosti, ji dodamo še nekaj žlic kisle smetane in ščep sesekljanega peteršilja.
Krompirjevi njoki
Potrebujemo: 1 kg krompirja, 50 dag ostre moke, jajce, sol, malo muškatnega oreščka Priprava: Krompir skuhamo, ga olupimo in pretlačimo. Pustimo, da se nekoliko ohladi. Dodamo moko, jajce, muškatni orešček in ščep soli. Vse skupaj dobro pre-gnetemo, da dobimo gosto testo. Iz testa oblikujemo tanke klobasice in jih z nožem zrežemo na dva centimetra dolge njoke. Pri rezanju in valjanju delovno površino potresemo z moko, da se nam ne bo pacalo. Narejene njoke kuhamo v slanem kropu. Kuhani so, ko priplavajo na površje.
Brstični ohrovt s sezamom Potrebujemo: 300 g brstičnega ohrovta, sol, žlico masla in 2 žlici sezamovih semen Priprava: Brstični ohrovt očistimo in operemo, ter skuhamo v slani vodi, kjer naj vre le od 5 do 7 minut. V ponvici stopimo maslo in na najem na hitro prepražimo se-zamova semena. Dodamo odcejeni ohrovt in dobro premešamo.
Glavno jed postrežemo skupaj z rdečim vinom (npr. refošk).
Bananini kolački z vanilijevo omako
Potrebujemo: 1 banano, 125 g zmehčanega surovega masla, 1 jajce, 1 vanilijev sladkor, 20 dag bele moke, 10 dag rjavega ali belega sladkorja, vrečko pecilnega praška, pol žličke soli, 8 do 10 dag grobo sesekljane temne čokolade
Bananini kolački z vanilijevo omako
Priprava: V eni skledi zmešamo jajce, sladkor, mleko, maslo in sol, v drugi pa moko in pecilni prašek. Vsebini obeh skled nato zmešano tako, da mokre sestavine dodamo suhim. Testo mešamo, dokler se ne sprime, ter mu nato dodamo sesekljano čokolado in zmečkano banano. Testo z žlico nadevamo v modele za kolačke (namesto tega lahko uporabimo tudi papirnate podstavke). Modele enakomerno napolnimo nekako do polovice in jih v pečici, segreti na 180 do 190 stopinj, pečemo 22 do 25 minut. Pečice med pečenjem ne odpiramo! Pečene kolačke iz modelov vzamemo šele po nekaj minutah in jih prelijemo z vanili-jevo kremo, ki jo lahko nadomestimo tudi z vanilijevim pudingom. Po glavni jedi in sladici nazdravimo s peni-no, proti jutru pa nam bo želodec gotovo hvaležen še za kakšno kislo jed.
Novoletne sarmice Potrebujemo: 1 glavo kislega zelja in še 1 kg naribanega kislega zelja Za nadev: 1 kg mletega mesa, 2 dcl surovega riža, 2 jajci, sol, poper, 2 stroka česna, sesekljan peteršilj
Za omako: 1 dcl olja, 1 čebulo, 2 žlici moke, žlico sladke rdeče paprike, lovorov list, poper, 2 stroka česna, ščep kumine in ščep majarona Priprava: Zeljnate liste speremo pod hladno vodo in pazimo, da se ne strgajo. Kdor ima rad zelo kislo sarmo, naj listov ne spla-kuje. V skledi pripravimo nadev iz naštetih

sestavin, z njim nadevamo liste in jih lepo zavijemo v sarmice. V lonec v plasteh naložimo naribano zelje in sarmice ter vse skupaj zalijemo s toliko vode, da bo vsa vsebina lonca v tekočini. Na zmerni temperaturi dušimo 45 minut. V ponvi na olju prepraži-mo čebulo, dodamo moko, sladko rdečo papriko in vse ostale začimbe ter zalijemo s pol litra vode, dobro premešamo, da se ne naredijo grudice, in vse skupaj zlijemo k sarmam ter dušimo še 25 minut. K vsakemu praznovanju pa sodijo tudi različna peciva.
Orehovi srčki Potrebujemo:
Za testo: 150 g masla, 125 g sladkorja, 1 rumenjak, 250 g moke, 50 g orehov Za preliv: 100 g bele glazure, 100 g temne glazure (obe lahko nadomestimo z belo ali črno čokolado)
Za nadev: 50 g marcipana, 100 g marelične marmelade
Priprava: Za testo najprej penasto umeša-mo maslo, sladkor in rumenjak. Nato pre-sejemo moko in ji orehe ter vse skupaj zmešamo z maso iz masla, dokler ne nastane gladko testo. Zavijemo ga v folijo in postavimo za eno uro v hladilnik. Testo ra-zvaljamo na približno štiri mm debelo in izrežemo piškote ter jih na 160 stopinj pečemo deset minut. Ko so pečeni, jih ohladimo.
V ločenih lončkih stopimo belo in temno glazuro, pri čemer pazimo, da se ne prime na dno. Z belo glazuro premažemo polovico piškotov, drugo polovico pa s črno, na vrh pa položimo polovico orehovega jedrca. Nato zmešamo še marcipan in mareli-čno marmelado, s tem po vsej površini namažemo preostale piškote in nanje položimo tiste, ki smo jih premazali z glazuro.
Samostanski rogljički Potrebujemo: 250 g moke, 100 g mletih lešnikov, dve žlici kakava v prahu, 125 g sladkorja v prahu, eno celo jajce in en rumenjak Za preliv: 150 g temne čokolade ali čokoladne glazure, 30 - 50 g surovega masla Priprava: Moko presejemo in zmešamo z lešniki, kakavom in sladkorjem v prahu. V sredino zmesi dodamo jajce in rumenjak, naokoli pa koščke hladnega surovega masla. Hitro zgnetemo v testo in za vsaj dve uri postavimo v hladilnik. Iz testa oblikujemo svaljke, iz teh pa rogljičke. Položimo jih na pekač, obložen s peki papirjem, in 10 do 15 minut pečemo na 200 stopinjah. Zložimo jih na kuhinjsko rešetko in pustimo, da se ohladijo.
Ohlajene rogljičke do polovice pomočimo v stopljeno čokolado, ki smo ji dodali nekaj masla, in pustimo, da se obliv strdi. Besedilo in foto: Aleš Leben in Jasna Paladin
Šah: Domžalsko -
Pred časom sem obljubil poročilo o rezultatih letošnje Domžalsko - kamniške lige, v kateri smo trzinski šahisti nastopali s tremi ekipami. Tekmovanje se je končalo v začetku meseca novembra z odigranim devetim kolom. Pa si poglejmo, kaj smo dosegli.
Naša ekipa, ki nosi ime po sponzorju Pecos baru (sestavljali so jo: D. Jukan, G. Banfi, M. Tunjič, I. Rojs, N. Jukan in M. Mihelič), je tekmovala v prvi (močnejši) ligi skupaj z devetimi drugimi ekipami. Ob koncu so bili z naskokom najboljši igralci Vele Domžale, ki so osvojili 25 točk. Za njimi so se uvrstili šahisti ŠK Komenda Popotnik in Višnje Gore s po 21 točkami. Prav na repu tabele z vsega 10 in pol točke so ostali naši igralci, in tako se bodo prihodnje leto zopet znašli v drugi ligi. Delno opravičilo za ta slab rezultat lahko iščemo v nepopolni sestavi ekipe, saj sta le N. Jukan in M. Mihelič odigrala vse partije in osvojila vsak po 5 točk, torej praktično vse. To priča o njuni šahovski moči, in če povem še, da sta skupaj za nasprotnike imela kar deset mojstrskih kandidatov in eno mojstrico, je jasno, da sta naredila presenetljivo veliko. Toda brez soigralcev, ki bi doprinesli vsaj nekaj dodatnih točk, se ekipa pač ne more uvrstiti višje.
Ob tem trenutku moram povedati, da smo v društvu že večkrat razmišljali in se opredeljevali o dilemi, ali sestavljati ekipe po jakosti igralcev ali pa naš »potencial« porazdeliti in pri sestavi bolj upoštevati poznanstva, medsebojno prilagodljivost in še kaj. Doslej je prevladovalo slednje razmišljanje, kajti v primeru odločitve za prvo možnost bi morali »boljši« igralci občasno tudi počivati. Iz izkušenj namreč vemo, da je najbolje, če ekipo tvori vsaj šest igralcev, saj sicer lahko zaidemo v težave, ki so letos pestile ekipo Bar Pecos. In kako je šlo drugima dvema ekipama? Hiter odgovor pravi: bolj slabo. S tem mnenjem se večinoma strinjamo tudi igralci, ki smo nastopali bodisi pod imenom Buscotrade bodisi pod imenom tretjega sponzorja, to je DOM - IN, Agencija za nepremičnine. Prvoi-menovana ekipa je vseskozi kandidirala za visoko uvrstitev in še pred zadnjim kolom smo imeli povsem realne možnosti za uvrstitev med prve tri. V zadnjem kolu smo za nasprotnika dobili ekipo Črni graben in z njimi v stilu tradicije odigrali slabše kot zmoremo. Zapravili smo dobljeno partijo na zadnji deski (B. Bajec) in boljši položaj na tretji deski (A. Grum) ter tako izgubili vsaj točko in pol. Zaradi tega točkovnega primanjkljaja (na prvi oz. drugi deski sta M. Oberč in V. Urbanc remizirala z mojstrskima kandidatoma) smo izgubili tretje mesto in pokal, zato osvojeno četrto mesto štejemo za neuspeh. Drugoimenovana ekipa je v isti (dvajsetčlanski) ligi osvojila 18. mesto z enajstimi točkami, kar prav tako ni moč
kamniška liga 2006
Zaključni turnir D-K lige: F. Banko (levo) in I. Varga med igro
obravnavati kot dober dosežek. Kratek povzetek naših nastopov pravi, da smo ostali dolžniki (najmanj samemu sebi) in priložnost za popravni izpit bomo dobili v kratkem, saj se takoj po novem letu začenja novo tekmovanje, to je Ljubljanska delavska šahovska liga. Ob zaključku ligaškega tekmovanja je bil na sporedu še tradicionalni turnir vseh moštev v pospešenem šahu. V prostorih OŠ Komenda se je dne 23. 11. zbralo dvaindvajset ekip in po švicarskem načinu določanja nasprotnikov odigralo pet kol. Zmagala je ekipa Vele Domžale, ki je tako kot v ligi, tudi tokrat za sabo »pustila« vse nasprotnike. Drugo in tretje mesto so si priborili igralci iz Komende (Popotnik in DU). Trzinci smo iz večih vzrokov uspeli sestaviti le eno moštvo (F. Banko, I. Varga, S. Mlakar in J. Andlovic) ter ob koncu turnirja zbrali 7,5 točke in pristali na 19. mestu. Igralci obeh močnejših ekip v navedenem terminu nismo našli časa za nastop!? Še nekaj naj omenim kot novico, ki bo morda zanimala tiste, ki še niso zbrali volje (ali poguma), da bi se nam pridružili v prijetnih prostorih, kjer se dobivamo vsak ponedeljek ob 19. uri (to je na Mengeški 9, nad lokalom Pecos bar). Ves mesec november nas je ob navedenem terminu obiskoval mojstrski kandidat Bogdan Oso-lin, šahist iz Domžal, in z njegovo pomočjo smo analizirali zanimivejše lastne partije ter spoznavali nekatere globlje skrivnosti šahovske igre. Takšna pomoč izkušenega igralca (bil je tudi trener Luke Leniča) je zelo koristna, in januarja, ko bo ponovno med nami, bomo s tem načinom »šolanja« nadaljevali. Vabljeni torej vsi, ki želite igrati boljši šah.	Andrej Grum
Pestra mednarodna udeležba na Jesenskem orientacijskem srečanju
Letošnjega tradicionalnega tekmovanja v orientacijskem teku se je udeležilo 61 tekmovalcev iz šestih držav in še več kot deset otrok, starih od dveh do desetih let. Poleg Slovencev so nastopili tudi tekmovalci iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Litve in Švedske.
Jesensko orientacijsko srečanje je tradicionalno tekmovanje v orientacijskem teku, ki ga že drugo leto zapored organizira Orientacijski klub Trzin. To tekmovanje je bilo organizirano v soboto, 4. novembra 2006, v obrtno-industrijski coni Trzin in okoliškem gozdu. Tokrat je tekmovanje potekalo v disciplini srednjih razdalj, kar pomeni da so najboljši tekmovalci za progo potrebovali približno 45 minut. Tekmovanje je namenjeno družabnemu srečanju ob koncu tekmovalne sezone, ki je namenjeno tako začetnikom, otrokom, rekreativcem, kakor tudi izkušenim tekmovalcem. To doslej ni štelo še za nobeno prvenstvo ali državno orientacijsko ligo, čeprav je bilo vedno organizirano na visokem nivoju. Ker ne gre za dolgo tradicijo, saj je bil Orientacijski klub Trzin ustanovljen šele leta 2004, je namen tekmovanja predvsem promocija orientacijskega teka v novem okolju ob podpori številnih podjetij v obrtno-industrijski coni Trzin, kjer je tudi sedež kluba. Zato so se tudi tekmovanja pričela prav na območju cone. Lansko leto je tekmovanje potekalo v disciplini sprint, v sami obrtno-industrijski coni Trzin. To je bila prva karta, ki je bila namenjena orientacijskemu teku na območju občine Trzin. Izdelal jo je Krešo Keresteš, predsednik kluba, ki se je letos skupaj s češkimi kolegi potrudil pri izdelavi nove razširjene karte, ki pokriva kar dobro četrtino občine Trzin in tudi okoliški gozd. Del te karte je bil uporabljen tudi za letošnje tekmovanje Jesenskega orientacijskega srečanja. Kaj je pravzaprav orientacijski tek? To je športna panoga, pri kateri mora tekmovalec le s pomočjo karte in kompasa čim hitreje priti od starta do cilja in pri tem najti vse kontrolne točke, ki so na karti vrisane v točno določenem vrstnem redu. Gre za šport, ki izvira iz Skandinavije, kjer ima že dolgo tradicijo. Pri tem sta enakovredno pomembna tako fizična kot tudi psihična aktivnost. Tekmovalec mora med samim tekom misliti. Razmišljati mora, kje se nahaja, na kakšen način bo našel kontrolne točke na terenu, po kateri poti bo najhitreje prišel do naslednje kontrolne točke in do cilja, kako hitro naj gre po progi, da ne bo pri tem naredil napake itd. Zato je potrebno kar nekaj znanja, ki si ga je mogoče pridobiti s posebnimi treningi posameznih veščin.
Orientacija v labirintu zahteva veliko spretnosti.
Ker orientacijski tek od tekmovalca zahteva vrline, kot so orientacija v prostoru, dobra koncentracija od starta do cilja, samo-zaupanje na neznanem terenu, odločnost pri izbiri poti, iznajdljivost pri izbiri različnih tehnik orientiranja, fair play med tekmovanjem itd., in ker je z orientacijskim tekom mogoče povezati mnoge šolske predmete, predvsem športno vzgojo, matematiko in geografijo, ga v mnogih državah uvajajo tudi v šolski učni program. Jesensko orientacijsko srečanje je zanimivo tudi zato, ker kategorije niso porazdeljene po vseh starostnih skupinah in ločeno po spolu, kot je to običaj na preostalih tekmovanjih. Vsak, ki se prijavi na tekmovanje, si poljubno izbere kategorijo, ki mu ustreza glede na lastne sposobnosti. Najmlajši, stari približno od dveh do desetih let, so se na progo podali skupaj s svojimi starši. S pomočjo karte in trakov, ki so označevali progo, so prav vsi našli vse kontrolne točke. Te so bile poleg kontrolne zastavice označene tudi z liki iz otroških risank, ki so mlade tekmovalce sproti spodbujali, da so se potrudili prehoditi progo, dolgo cel kilometer. Prav vsak je na cilju dobil praktično nagrado naših sponzorjev. Tekmovalne kategorije so bile štiri: D je bila namenjena začetnikom in najmlajšim, C tistim, ki so se nekaterih osnov orientacijskega teka že naučili, B je bila namenjena orientacistom rekreativcem in A izkušenim orientacistom in vsem, ki so se z njimi želeli pomeriti. Proge so od tekmovalcev zahtevale prav vse, od zahtevnega teka po strmem terenu, ki mu je prehodnost in vidljivost zniževala visoka praprot, kompaso-
vega teka, izbire poti med mnogimi različnimi možnostmi, spreminjanja terena od strmega in ravnega močvirnatega terena, do orientacije po naselju, kjer je nekaj kontrol bilo postavljenih v sami obrtno-indu-strijski coni Trzin.
V	A kategoriji je na 4,4 kilometra dolgi progi in s 165 metri vzpona ter z 20 kontrolnimi točkami zmagal Andraž Hribar iz Brežic, trenutno najboljši slovenski orientacist in 268. na svetovni rang lestvici. Upoštevati je treba, da gre pri dolžinah prog za tako imenovano zračno razdaljo med vsemi posameznimi kontrolami in ne dejansko najhitrejšo pot. Pri vzponu pa se podaja skupen vzpon, ki bi ga tekmovalec opravil pri idealni izbiri poti. Drugo mesto je osvojil Jure Zmrzlikar iz Komende in tretje Janez Pretnar iz Tržiča, sicer član Škofjeloškega orientacijskega kluba. Med ženskami je bila najboljša Eneja Osterman iz Ljubljane, druga Andreja Anžur iz Komende in tretja Jerica Bernik tudi iz Škofje Loke.
V	B kategoriji je na 3,7 kilometra dolgi progi zmagal Andraž Ravnikar iz Domžal, pred Italijanom Fulviom Pacorjem iz Rima in Jako Pišljarjem iz Komende. Med puncami je bila najhitrejša Katarina Bremšak iz Komende, druga Urša Tomažin iz Idrije in tretja Anja Jenko iz Komende.
V	C Kategoriji je na 2,5 kilometra dolgi progi zmagala Ana Jesenko pred Barbaro Kli-nec, obe iz Poljan nad Škofjo Loko, ter Ano Bricelj iz Komende. Vse tri so bile boljše od najboljših dveh fantov, Domna Hafnerja in Simona Drlinka iz Poljan nad Škofjo Loko.
V	kategoriji D je na 1,1 kilometra dolgi progi _ zmagal Blaž Petrovič iz Domžal, pred Lju- 7
bljančanoma Lanom Balažicem in Petrom Zupanom. Med puncami sta bili najboljši Pia Ocvirk in Marija Tišljar iz Zagreba.
Dodatno tekmovanje
Vendar to ni vse. Medtem ko je tekmovalce na progi ovirala visoka praprot in strm teren z globokimi jarki, je drugi del tekmovanja potekal na travniku, kjer je bil cilj. Jesensko orientacijsko srečanje organizator vedno popestri še z dodatnim tekmovanjem. Letos je bilo to tekmovanje v labirintu, kjer so se najboljši iz posameznih kategorij pomerili med seboj. Tekmovanje se je odvijalo v labirintu, sestavljenem iz količkov in trakov dimenzije 6 x 6 metrov. V vsakem krogu so se med seboj pomerili po štirje tekmovalci na simetričnih progah. Najboljši so se uvrščali v nadaljnje tekmovanje, slabši pa so izpadli. Iz kroga v krog je bilo na progi več kontrolnih točk in napake posameznikov so bile za mnoge usodne. Tako je mlada Pia Ocvirk iz Zagreba uspela priti celo v polfinale tekmovanja, enako tudi Blaž Petrovič iz Domžal. Vendar se od fantov zaradi napak ni nihče uvrstil v finale
Triletni Vid na poti do cilja.
tekmovanja. Tako se je v finalu bil dvoboj med Tanjo Pretnar iz Tržiča in Enejo Oster-man iz Ljubljane, ki je tudi zmagala. Da je vladalo med tekmovalci dobro vzdušje, se organizatorji zahvaljujejo tudi spon-
Nagradna igra OK Trzin
Orientacijski klub Trzin vabi vse bralce Odseva k sodelovanju v nagradni igri. Namen igre je, da bi Trzincem približali orientacijo v naravi, predstavili orientacijske karte in hkrati promovirali naše sponzorje.
Naloga nagradne igre je, da s pomočjo priloženega izseka iz karte za orientacijski tek na terenu najdete orientacijsko zastavico z geslom. Karto v originalnih barvah najdete tudi na spletni strani kluba, www.oktrzin-klub.si. Geslo, ki ga najdete ob zastavici, si zapomnite ali prepišite in ga pošljite po elektronski pošti na naslov kreso.kerestes@siol.net ali po pošti na naslov OK Trzin, Motnica 15, Trzin. Oranžno-bela orientacijska zastavica, velikosti 15 x 15 centimetrov, bo postavljena od 20. do zadnjega dne v mesecu. Mesto postavitve je na karti označeno z dvojnim krogcem in se nahaja nekje v občini Trzin. Da bi kraj lažje našli, je začetek poti označen na karti s trikotnikom. Glede na želje sponzorjev bomo nagradili vse uspešne udeležence nagradne igre s praktičnimi nagradami ali pa med njimi izžrebali srečne nagrajence.
Decembrska nagradna igra OK Trzin
Tudi tokrat bomo za nagrado poskrbeli v Orientacijskem klubu Trzin. Med tistimi, ki boste našli zastavico z geslom, bomo izžrebali srečnega dobitnika. Trikotnik, ki predstavlja začetek poti, smo določili na parkirišču pri gostilni Trzin-ka. Do zastavice, ki se bo nahajala ob jami, vodi več poti, vendar je označena le najkrajša pot. Jama se nahaja le 30 metrov od trim steze, vendar prav do nje ne vodi nobena pot. Zastavica bo postavljena med 20. in 31. decembrom 2006. Srečno!
zorjem, ki so omogočili, da je bilo tekmovanje lahko organizirano na tako visokem nivoju, kakor tudi temu, da so najboljši odšli domov zelo zadovoljni z lepimi praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali: Franc Mazovec in podjetja IPL, Grundfos, Tiskarna Ozimek, AS Domžale, MAKRA International, G7, General Commerce, Pikat, Elba avto, SKB banka, Lestroj, Skupina BIRING, Turistično društvo Trzin in Občina Trzin. Vsem lepa hvala.
Zaključek szzzezone v Benetkah
Letošnjo orientacijsko sezono smo zaključili teden kasneje na velikem mestnem orientacijskem tekmovanju v Benetkah, ki se ga je udeležilo več kot tri tisoč tekmovalcev, med njimi tudi člani OK Trzin ter Ula Dremel in Klemen Verbovšek iz OŠ Trzin, ki sta si udeležbo prislužila z zmagama na letošnjem Šolskem državnem prvenstvu v šolskem orientacijskem teku v Trzinu. Upamo, da se bosta članom kluba kmalu pridružila, kakor tudi ostali Trzinci, za katere bomo spomladi prihodnje leto organizirali orientacijsko šolo. O tem več v enem izmed prihodnjih Odsevov. Tudi prihodnje leto bo OK Trzin organiziral kar nekaj tekmovanj v orientacijskem teku in precizni orientaciji. Tudi tokrat bo jesensko orientacijsko srečanje potekalo v Trzinu, in to bo tudi eno izmed tekmovanj, ki bodo štela za slovensko orientacijsko ligo 2007. Besedilo in foto: Krešo Keresteš
Novoletna čestitka
Orientacisti Orientacijskega kluba Trzin želimo v prihajajočem novem letu 2007 vsem bralcem Odseva in občanom Trzina veliko zdravja, osebnega zadovoljstva ter uspešnih poti.
Orientacijski klub Trzin
Stari grad, škofjeloški kruhki, taborniške pesmi in še in še!
V soboto, 18. novembra, smo se taborniki Čete trzinskih skerc skupaj z drugimi medvedki in čebelicami (otroci, stari med 6 in 10 let) iz Rodu skalnih taborov Domžale odpravili na izlet v Škofjo Loko. Vožnja z avtobusom do enega najstarejših ohranjenih srednjeveških mest je kot blisk minila ob smehu, obujanju spominov in učenju novih taborniških pesmi, pri čemer nam je pomagala stalna spremljevalka tabornikov - kitara! Ko smo prispeli, smo se pogumno povzpeli do ostankov obzidja Starega gradu. Pot je bila, še posebej za naše najmlajše, kar velik zalogaj, ampak smo zmogli - z dobro voljo se namreč vse da! Pa še malico smo si zaslužili na vrhu. Nato smo se - vsak vod posebej - sprehodili skozi staro mestno jedro, se igrali na trgu in pokazali mimoidočim, kako dobro se lahko imamo. Naša zadnja naloga, ki je bila MČ-jem tudi najbolj všeč, je bila izdelava škofjeloških kruhkov po receptu iz starih časov. Sami smo jih oblikovali iz medenega testa, ker pa nas je že malo preganjal čas, so jih kasneje doma spekle mame. Na poti nazaj smo prav tako uživali, prijetno utrujeni, ampak odločeni, da se na naslednjem izletu zagotovo spet srečamo!
Nina Savič, vodnica
Veselo martinovanje »Žerjavčkov«
V mesecu novembru sodi martinovanja med najodmevnejše dogodke. Tudi žerjavčki smo se ga udeležili, in sicer v sredo, 8.novembra, že četrto leto zapored, na Štajerskem, na kmetiji Kro-šljevih, v vasici Kraberg. Vasica je raztresena po gričih in dolinah in ravno Krošljeva kmetija stoji na samem vrhu griča, od koder je prečudovit razgled.
Sončno vreme nas je po prihodu na kmetijo zadržalo zunaj, na prostem. Nekateri med nami so se podali celo v vinograd in zobali grozdje, ki je po trgatvi še vedno ostalo na trti - domačini pravijo, da za ptice.
Po dobrem kosilu nas je naš D.J. Franci z izbrano glasbo spodbudil, da smo v trenutku napolnili plesišče in tako se je pričelo pravo rajanje. Počastitev svetega Martina pa ni bil edini »praznik«, ki
smo ga pri Krošljevih praznovali. Tudi nekaterim našim članom smo čestitali in jim zaželeli vse najlepše. Gospa Juvanova je ravno na ta dan praznovala svojo sedemdesetletnico, zakonca Danica in Maks Pirc pa pred nekaj dnevi petdeseto obletnico skupnega zakonskega življenja. Po nekajurnem rajanju smo se veselo razpoloženi in s pesmijo napotili proti zidanici, da s svojo prisotnostjo mošt spremenimo v vino. Seveda nam je uspelo! Ker pa je vsega lepega in prijetnega enkrat konec, smo se v poznih večernih urah poslovili od naših gostiteljev in se prijetno utrujeni odpeljali proti domu.
Besedilo in foto: Franc Pavlič
Zanimivosti iz trzinske knjižnice
Ste vedeli?
•	da so v mesecu decembru otroci iz vrtca skupine ŽABICE z vzgojiteljico Lidijo in STONOGE z vzgojiteljico Tino izdelali novoletne okraske in z njimi pričarali v naši knjižnici pravljično novoletno vzdušje,
•	da je kar 44 predšolskih otrok iz Trzina in bližnje okolice v knjižnici vsako sredo med 16.30 in 17.30 zbere na pravljičnih uricah, ki jih vodi gospa Mili Radmelič,
•	da so bile v naši knjižnici letos najbolj brane knjige Bro-wnovi romani,
•	da gospe in dekleta privlačijo dela avtorice Nore Roberts,
•	da so najstniki navdušeni nad zbirko Šola za zvezdnike, zgodbami o Loli in romani avtorja Pullmana,
•	da je najbolj bran slovenski pisatelj Ivan Sivec in
•	da je najbolj priljubljena slovenska otroška pisateljica Desa Muck?	Meta Železnik
Slovenska pesem in ples ter podelitev priznanj za urejen in lep izgled našega kraja v letu 2006
Turistično društvo Trzin je letos že petič podelilo pohvale in priznanja za prispevek k urejenosti kraja na lokalni ravni v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije in ob podpori nekaterih ministrstev Slovenija - moja dežela lepa in gostoljubna za leto 2006. To slovesnost so na prireditvi 24. novembra v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu kulturno obogatili nastopajoči s programom, ki ga je povezoval član TD Tone Ipavec, fotografije je prispeval Jože Seljak, cvetlični aranžmaji v prostoru so bili delo Boštjana Žni-daršiča in Vrtnega centra Gašperlin.
Predsednica komisije TD Dunja Špendal, ki je poročala o delu komisije in podeljevala pohvale in priznanja, je povedala: »Leto je naokoli in sedemčlanska komisija TD si je ogledovala urejenost našega kraja skozi vse leto, in to od zimske okrasitve, preko pomladi, v cvetočem poletju, pa vse do dolge tople jeseni. Od 26 objektov, ki so bili v ožjem izboru, je bilo sedem izbranih za letošnja najvišja priznanja. Prvič je med njimi tudi ocena za najlepši balkon v bloku in najbolj pravljično zimska okrasitev hiše. Priznanje gre tudi urejeni arhitekturno zanimivi vaški hiši in trem podjetjem oziroma lokalom za urejen poslovni prostor in njegovo okolico. Pohvale pa si ponovno zaslužijo tudi vsi tisti, ki so v preteklih štirih letih že prejeli najvišja priznanja za urejenost svojih domov. Lani je imela komisija kar nekaj pripomb na urejenost kraja, saj so bile ceste razkopa-ne, obljubljena parkirišča še niso bila zgrajena, vsepovsod pa je bilo tudi polno kupčkov od hišnih ljubljencev. Da je letos marsikaj bolje urejeno, je potrdila tudi regijska komisija TZS, ki je Trzin med manjšimi mesti ocenila dobro in predlagala v ogled in oceno še na državnem nivoju. Med ocenjevani-mi slovenskimi manjšimi mesti smo zasedli šesto mesto (lani sedmo). Kot vsako leto pa je tudi letos omenjena komisija opravila nenapovedan ogled, ki je pokazal nekatere pomanjkljivosti, in sicer zaprt TIC, ki pač obratuje po določenem dnevnem redu, nekaj slabo vzdrževanih hiš in slabih fasad. Pri ogledu kulturne dediščine je imela komisija pripombo glede fasade na cerkvi in spomeniku, ki pa je zdaj že v obnavljanju. Dobro je ocenila: urejene ceste po naselju, z rožami okrašene mostove, lepa postajališča, ekološke otoke, lične ulične table, Kulturni center Ivana Hribarja in Vinsko klet Uršič. V skupni oceni je zapisala, da je Trzin vidno razvijajoče se mesto ob glavni cesti z večjo obrtniško cono.
Nam je mnenje komisije TZS v ponos in obvezo, da se bomo v prihodnje še bolj trudili za lep izgled kraja. Dunja Špendal
Z glasbenimi in plesnimi nastopi so podelitev pohval in priznanj dopolnili pevska skupina »Raglje« iz Trebnjega (na sliki), folklorna skupina KD Svoboda iz Mengša, pevski kvartet »Spomin« iz okolice Janč, plesni par plesne šole Urška iz Ljubljane ter trzinska harmonikarja Miha Pančur in Jure Pestotnik. (foto: Zoran Jereb)
Letošnji prejemniki pohval in priznanj
Letos so pohvale prejeli štirje zmagovalci iz preteklih let: družine Vertič, Močnik, Šlebir in Testen. Pohvalo za urejen dom, okolico in prispevek k urejenosti kraja sta prejela Zvonka in Janez Žnidaršič, ki urejata tudi lokal Vinska klet. Zato ni naključje, da je gospa Zvonka letos sprejela tudi občinsko bronasto priznanje. Priznanje za urejeno arhitekturno zanimivo vaško hišo je bilo podeljeno družini Savič z Ulice Pod gozdom 21.
V kategoriji urejenih poslovnih prostorov in njihove okolice so priznanja prejeli: g. Robert Pančur, Avtokleparstvo Pančur z Jemčeve 48, g. Matjaž Einspieler, Špagetari-ja in pizzeria Da Mattia s Kidričeve 10a in g. Živko Savič, direktor podjetja Simps'S d.o.o. iz Motnice 3.
Najvišja priznanja za leto 2006 za izjemno urejen in ocvetličen dom so prejeli:
•	družina Zakrajšek z Ljubljanske 13d
•	g. Tine Marolt z Ulice Rašiške čete 11
•	družina Zebič s Kidričeve 13d
•	g. župnik Pavle Krt s Habatove 15
•	družina Testen z Mengeške 75
•	družina Babnik z Jemčeve 21b in
•	družina Dimnik z Jemčeve 49a
Priznanje Občini Trzin za izredno skrb za urejeno okolje in za izboljšanje kakovosti življenja je županu občine Trzin g. Tonetu Peršaku izročila predsednica TD Jožica Valenčak.
Ob tem je čestitala vsem prejemnikom pohval in priznanj. Omenila je tudi vse tiste, ki pomembno prispevajo z urejenim domom in okolico k lepemu kraju, tiste, ki sodelujejo s TD za urejeno okolje in prispevajo cvetje (to so Marjan Habat s.p., cvetličarni Ciklama in Grmes, Vrtnarstvo Hubat, Vrtni center Gašperlin in številni posamezniki...), ter tiste, ki obnavljajo pročelja hiš, sakralno dediščino in nenazadnje opozarjajo na varovanje naših skupnih objektov in naprav.
KK Utrip Trzin
Kot je bilo že predstavljeno v prvem poročilu o letošnji sezoni, smo letos v skupini III. sKl Center. V tej skupini nasprotnikov nismo poznali, po osmih odigranih kolih pa je slika jasna. Najbolje kaže Krka mladim, ki so sestavljeni iz lanskoletno drugo uvrščenih v mladinski ligi, Pakmanu Celje, ravno tako mladi ekipi, ki je do sedaj edina premagala Krko, in pa Stražišču, ki si je za letošnjo sezono zadal cilj uvrstitev v višjo ligo in se zato močno okrepil. Utrip Trzin se tako bori za uvrstitev med prestižno trojico, kar pa bo zelo težko.
Vse ljubitelje košarke vabimo na ogled in navijanje na domačih tekmah, hkrati pa vsem želimo srečno novo leto, polno uspehov v poslovnem in zasebnem življenju, nenazadnje pa veliko prijetne rekreacije in veselja s športom.
Letošnjo sezono žal prihajamo v formo šele sedaj oziroma od tekme s Stražiščem naprej. Pa pojdimo od tekme do tekme. Prvo uradno tekmo smo odigrali proti izredno hitri in taktično dobro podkovani, čeprav mladi ekipi iz Celja. Presenečali so nas z menjavami obramb in, žal, kljub dobri obrambi napad ni stekel. Na koncu smo morali priznati premoč Celjanom, a smo bili nad porazom izredno razočarani, temu bi lahko rekli slab začetek. Teden kasneje je v goste prišla ekipa iz Bistrice, ki je bila visoka in močna, lahko bi rekli popolno nasprotje Celjanov. Odigrali smo solidnih 40 minut, tekma je bila napeta in izenačena in počasi smo si nabirali prednost in tekmo uspešno pripeljali do konca. Kalvarija in padec forme, predvsem pa slaba psihična pripravljenost, se je poznala že na tekmi proti Podbočju. Tekmo smo odlično začeli, z nekaj uspešno izpeljanimi akcijami povedli in v polčasu vodili za 10 točk, a se nasprotniki niso predali. Igrali so izredno agresivno in grobo, ob pomoči sodnikov pa so na igrišču izgledali kot enakovreden nasprotnik. Tekmo smo sicer rutinirano pripeljali do konca, na koncu povečali vodstvo in kljub sorazmerno slabi igri zmagali za 19 točk. Tako smo nestrpno pričakovali obračun s Kranjsko Goro. Nad sestavo nasprotne ekipe smo bili precej presenečeni, saj so bili nabrani iz vseh vetrov - Jesenice, Ljubljana z okolico, bolj malo torej iz Kranjske Gore, vendar se je poznalo, da odlični posamezniki ne naredijo odlične ekipe. Z borbeno in disciplinirano igro v obrambi smo jih uspeli premagati, a vse prej kot lahko, v napadu pač ni steklo. Šok tekma za vse pa je bila tekma proti Krvavcu, a žal ne zaradi premoči nasprotnikov, ampak zaradi nenormalno slabega sojenja, proti kateremu se ni dalo igrati. Krvavec je bil malo boljši nasprotnik v prvem polčasu, v katerem je bila igra izenačena in so napake Trzincev omogočale Krvavcu lahke koše, po drugi strani pa kljub lepim akcijam ni bilo natančnega zaključka. Polčas smo začeli borbeno in v petih minutah igre nismo prejeli niti ene točke, rezultat izena-
čili, takrat pa kot odrezano, sodniki zapiskajo dve nešportni zapored, nasprotniku še podarijo nekaj žog, dosodijo še kakšno osebno napako, ki je ni, in psiha Trzincev se podre. Tekmo smo izgubili za ogromnih 19 točk, in to je letos gotovo najbolj boleč poraz, ob vedenju, da smo na lestvici skupaj. V naslednjem kolu je v goste prišla ekipa iz Stražišča, proti kateri ni bilo dobre igre ne v obrambi ne v napadu in po 40-ih minutah smo izgubili za 14 točk. Seveda je sledil sestanek in zasuk na bolje, predvsem v igri. Tako smo teden kasneje gostili Gore-njo vas in odigrali kot prenovljeni. Odlično sodelovanje v obrambi in napadu, borbenost skozi celo tekmo, požrtvovalni meti za žogo so nam prinesli visoko zmago. Veselili smo se tekme proti Krki, saj smo vedeli, da so odlična ekipa in nismo se zmotili. Krka je imela sicer ves čas pobudo, Trzinci smo jih lovili in večkrat tudi ujeli, tako da smo gledali hitro in atraktivno košarko po izenačeni tekmi in odlični predstavi na obeh straneh pa smo na koncu morali priznati poraz. Po osmih krogih smo tako na četrtem mestu.
Pri naših prizadevanjih nas podpirajo podjetja UTRIP TRZIN d.o.o., Skupina BIRING in KALCER d.o.o. Matjaž Erčulj, ŠD Trzin
Lestvica po osmih krogih 3. SKL za moške 3 SKL center (www.kzs-zveza.si)
Mesto Ekipa	Št. Zmage Porazi Dane : Prejete Razlika Točke
		tekem			točke		
1	Krka mladi	8	7	1	668:547	121	15
2	Pakman Celje	8	7	1	695:587	108	15
3	Stražišče	7	6	1	600:513	87	13
4	Utrip Trzin	8	4	4	588:585	3	12
5	Krvavec	8	3	5	605:674	-69	11
6	Gorenja vas	7	3	4	562:512	50	10
7	Podbočje	8	2	6	579:656	-77	10
8	Kranjska Gora	8	2	6	576:679	-103	10
9	Bistrica	6	3	3	500:417	83	9
10	TCG-						
	Loka kava 06	8	1	7	526:729	-203	9
Rezultati posameznih tekem
Utrip Trzin : Pakman Celje	65-74 (14:18, 14:16, 17:22,20:18)
Utrip Trzin : Bistrica_84-80 (25:24, 14:13, 20:20, 25:23)
Podbočje : Utrip Trzin_61-77 (16:21, 14:19, 14:19, 17:18)
Utrip Trzin : Kranjska Gora_77-65 (22:13, 21:14, 14:15, 20:26)
Krvavec : Utrip Trzin_90-71 (24:19, 16:15, 21:13, 29:24)
Utrip Trzin : Stražišče_71-85 (17:25, 14:14, 21:16, 19:23)
Utrip Trzin : Gorenja vas_74-57 (20:4, 18:20, 8:19, 28:14)
Utrip Trzin : Krka mladi_69-73 (22:29, 16:14, 15:13, 16:17)
Trzinci vam pokažejo, kako se goli mažejo!
Resnični ljubitelji okroglega usnja zagotovo veste, da poleg »Pekosov«, ki so bili podrobneje predstavljeni že v prejšnji številki, barve naše občine v ljubljanski zimski malonogometni ligi skupine A (odvija se v pokritem tomačevskem športnem parku) brani tudi ekipa »Fet Bar Trzin«, v kateri so zbrani pravi, izkušeni ter simpatični »brusi trzinskih skirc«. Zavoljo iskrene želje skromnih mladcev, da se dokažejo najprej na igrišču, bo krajši pogovor z njimi (zanimivosti, všečne fotografije, kdo je kdo, skromni cilji, rezultati natečaja za moštveno himno, obvezno nagradno vprašanje in še kaj se bo našlo) prišel na vrsto v eni izmed naslednjih številk
Odseva, tokrat pa imamo za vas le nekaj bolj ali manj suhoparnih statističnih podatkov, ki pa so po svoje vendarle zgovor-
»Klic obupanega«
Za konec pa še klic obupanega, ki je namenjen vsem, ki želite na kakršenkoli način pomagati ekipi Fet bar Trzin. Kot je v navadi v slovenskem športu, je tudi naša klubska blagajna prazna, zato pozivamo vse, ki ste pripravljeni pomagati, da se nam javite. Kontakt: 031/504-223 (Borut).
Ekipa Fet bar Trzin
ni: po odigranih štirih kolih so naši fantje v konkurenci sedemnajstih ekip z desetimi zbranimi točkami trenutno prvi in še edini neporaženi (tri zmage in remi, razlika v golih 7:3), z nestrpnostjo pa že pričakujejo nove izzive ter težke tekme (lahkih in naivnih nasprotnikov v tem tekmovanju namreč ni), na katerih so »sedmi igralec« in dodatna motivacija zagotovo njihove zveste »bodrilke« in glasni navijači. Upajmo torej, da nas bosta obe zasedbi žo-gobrcarjev še naprej dostojno zastopali in polnili mreže nasprotnikov, vam, dragi bralci, pa želimo tudi v 2007 obilo prijetnih trenutkov, osebnega zadovoljstva ter športne sreče!	Gašper Ogorelec
Izmeri daljo in nebeško stran
Za merjenje časa človeku služijo ponavljajoči se naravni pojavi, recimo položaj Sonca, lunine mene in menjava dneva in noči. Takemu grobemu merjenju časa rečemo koledar in njegova uporaba sega daleč v zgodovino. Med dvema sončnima vzhodoma mine en dan, med luninima menama en teden, med dvema polnima lunama en mesec, ko pride Sonce preko vseh ozvezdij in znova nastopi pomlad, mine eno leto. Za malo bolj fino merjenje časa pa lahko uporabimo sončno uro, to je palico, katere senca služi kot urni kazalec.
Sončna ura sicer ni preveč natančna in tudi ponoči ne kaže, vendar ljudje včasih bolj natančnih ur niso potrebovali in jih tudi še niso znali narediti, ponoči so pa tako ali tako spali. Zato se do novega veka v merjenju časa ni zgodilo nič posebno učinkovitega in Galileo Galilei (1564-1642) je pri svojih poskusih za merjenje časa uporabljal še bitje srca. Toda porajajoča se znanost s takim merjenjem časa pač ni mogla napredovati, in je kot naročena prišla ura na nihalo nizozemskega fizika Christiaana Huygensa (1629-1695). Od takrat je srce vsake ure nihalo in ure merijo čas tako, da štejejo nihaje nihala in jih pretvarjajo v lego kazalcev. Utež ali vzmet nihalo le poganjata, podobno kot otrok poganja gugalnico, ki ni nič drugega kot veliko nihalo. V večini sodobnih ur za pogon skrbi baterija, niha pa droben kremenov kristal, ki se mu s tujko reče kvarc, zato tem uram pogovorno rečemo kvarčne ure. In v najbolj natančnih atomskih urah nihajo elektroni.
V novem veku pa so ljudje poleg znanosti začeli odkrivati in osvajati tudi nove svetove. Zato so kapitani morali vedeti, kje so njihove ladje, kralji pa, kje so meje njihovih novih posesti. Takrat se je izkazalo, da igra najvažnejšo vlogo pri določanju položaja na Zemlji prav merjenje časa. In točno merjenje časa je postalo eden največjih znanstvenih problemov tiste dobe. Položaj na Zemlji je določen z zemljepisno dolžino in širino. Trzin denimo leži približno na 45 stopinj severne širine in 15 stopinj vzhodne dolžine od Londona, pravzaprav od Greenwicha. Širina se meri od ekvatorja in ljudje jo znamo meriti že zelo dolgo. Povezana je namreč z višino Sonca opoldne, bližje smo ekvatorju, višje je Sonce opoldne. S pomočjo tablic, v katerih je izračunana najvišja višina Sonca za vsak dan, lahko na tak način natančno določimo zemljepisno širino svojega položaja, tako na kopnem kot na morju. Pri določanju zemljepisne dolžine pa si pomagamo s tem, da Sonce na različnih dolžinah vzhaja ob različnem času. Ko gre torej prijatelj na izlet v London, se dogovoriva, da me ob
sončnem vzhodu pokliče po mobiju. Ob sončnem vzhodu pogledam na uro in nato čakam na klic. Ko čez eno uro pozvoni, vem da se nahajam eno uro ali 15 stopinj (360 stopinj polnega kroga deljeno s 24 urami enega dneva je 15 stopinj na uro) vzhodno od Londona. Postopek je zelo natančen, le eno hibo ima - pred nekaj stoletji še ni bilo mobijev. Za določanje dolžine glede na londonski poldnevnik so zato potrebovali uro, ki je kazala londonski čas. Sonce je najvišje ob dvanajstih, torej moram opazovati Sonce, in ko je najvišje, pogledati na londonsko uro. V Trzinu ta takrat kaže enajsto uro, torej za eno uro zaostaja za mojim časom. Vendar mora ura kazati londonski čas zelo točno, napaka ene same minute pomeni na naši zemljepisni širini napako približno dvajset kilometrov. In resnici na ljubo je
vse skupaj še malo bolj zapleteno, saj sončna ura ne teče enakomerno in Sonce ni najvišje točno ob dvanajstih, zato tudi pri tem postopku potrebujemo tablice.
Toda Huygensove točne ure na nihalo so bile za ladje popolnoma neprimerne, zato se je mnogo ladij razbilo na čereh. Pač pa je mnogo točnih ur na nebu, ena izmed njih so Jupitrove lune. Jupiter ima mnogo lun z različnimi kratkimi obhodnimi dobami in njihov položaj predstavlja kazalce zelo točne ure. Tablice za to nebesno uro je izračunal italijanski astronom Giovanni Domenico Cassini (1625-1712), dvorni astronom sončnega kralja Luja XIV. S pomočjo teh tablic so natančno premerili Francijo in v zgodovino je prišla kraljeva ugotovitev, da mu je lastni astronom odvzel več ozemlja kot vsi sovražniki skupaj!
Ker so bile izračunane za pariški čas, so takrat po vsem svetu merili zemljepisno dolžino po pariškem poldnevniku. Za določanje položaja ladij pa metoda ni bila primerna. Kar predstavljajte si kapitana na razburkanem morju, ki z daljnogledom išče Jupitrove lune! Zato se je leta 1714 britanski parlament odločil razpisati bajnih 20.000 funtov nagrade za »odkritje metode za natančno določanje položaja ladij na odprtem morju«, za predsednika komisije pa imenoval samega Isaaca Newtona (1642-1727), kar nedvomno kaže na to, kakšno težo so pripisovali problemu. Tekma za nagrado je trajala več kot štiri desetletja in prav vsi udeleženci so odgovor iskali v natančnem merjenju časa, le da je večina iskala uro na nebu. Stranski proizvod tekme je bil, da so astronomi še dolgo po njej računali tablice, kdaj po green-wiškem času se posamezne zvezde dotaknejo Lune, zato se zemljepisna širina od takrat meri od Greenwicha. Le en osamljen genij, škotski tesar John Harris-son ( 1693-1776), seje odločil, da bo čas meril z zemeljsko uro. Njegova prva ladijska ura iz leta 1730 je bila pošast, velika kot omara, kije tehtala čez trideset kilogramov, njegova zadnja iz leta 1759 pa je bila »žepna« ura premera 12 cm, ki je tehtala poldrugi kilogram, za nihalo ji je služila nemirika, za pogon pa vzmet. Med tekmo se je takih ur prijelo ime kro-nometer; noben izmed Harrissonovih kronome-trov v mesecu dni na morju ni zgrešil več kot za dve minuti. Kapitan James Cook ( 1728 -1779) je imel štiri, in imel jih je za »zanesljive prijatelje« vseh pomorščakov. Edina hiba njegovih ur je bila, da je vsaka stala celo premoženje, zato so revni kapitani še dolgo računali položaj z luninimi tablicami.
Problem prenosnega merjenja časa in s tem položaja na morju je bil tako rešen za nekaj stoletij in Britanci so mogli zavladati oceanom in svetu. Harrisson pa je umrl zagrenjen, kajti člani komisije, ljubosumni astronomi, ki nikakor niso hoteli priznati, da bi mogel neuk tesar z mehansko napravo meriti čas enako točno, kakor ga merijo nebesa, mu niso za njegovo življenjsko delo dali niti moralnega zadoščenja niti nagrade. Še danes pa sta natančen čas in položaj na Zemlji tesno povezana, le da nam ju ne meri več Harrissonov kronometer, temveč satelitski sistem GPS.
Drago Kostevc
Pšata - nekdaj otroški raj (3)
Sredi sedemdesetih let je ribje bogastvo Pšate vse bolj opazno usihalo, temu primerno pa se je zmanjševal tudi naš interes za lovljenje rib v njej. Verjetno je minilo že celo leto od našega zadnjega ribolova v zgornjem delu Trzina, ko smo se sredi poletja zopet odpravili tja lovit ribe. Zlasti nas je mikal Mačkov kotel, ki nam je skoraj vedno postregel z obiljem rib.
Napotili smo se do Martinčenkovega kotla, kjer naj bi začeli z ribolovom. Pogled na ta kotel je bil nenavaden. Res, da je bil sredi poletja majhen pretok vode, toda voda je bila tako sivkasto motna, da takšne Pšate še nisem videl. Vodo v potoku so sicer kopalci velikokrat skalili, toda ta je imela barvo rumeno rjave ilovice. Prav tako me je neprijetno presenetila skoraj prepolovljena globina Martin-čenkovega kotla. Ko smo iz njega brodili proti Mačkovemu kotlu in stikali za ribami, so se neprijetni občutki stopnjevali. Sprva sem se tolažil, da rib ne opazimo zaradi motne vode, toda tudi pri bregu, kjer je bila voda plitvejša in čistejša, so se le sem ter tja dvignili oblački kalne vode za kakšnim majhnim klenom. Ko smo brodili po vodi, smo dvigovali neobičajne svetlo sive goste oblake kalne vode. Tega v Pšati še nismo doživeli. Ko sem stopil na dolgo vejo, potopljeno v motni vodi, se je z nje po vsej dolžini usula kot pepel drobna belkasta usedlina, kot da bi debel sloj prahu stresli na tla, le da je v vodi dogajanje bolj počasno, zato pa toliko bolj moreče. Tako se je dogajalo z vsako potopljeno vejo, če je ni otresel že kdo pred mano. Bil sem zmeden, nisem vedel, kaj se dogaja. Hotel sem odmisliti nenavadno stanje in se posvetiti ribolovu, toda saj rib sploh ni bilo. Samo mehanično sem še sledil prijateljem, ki so brodili pred menoj.
Prišli smo do Mačkovega kotla, ki ga zaradi plitvine skoraj nismo prepoznali. Le star štor z močnim koreninjem se je še vedno bočil skoraj do sredine struge Pšate, pod njim pa se je še vedno zajedala voda vsaj meter in pol v breg. To je bil včasih raj za ribe in seveda tudi za ribiče. Treba se je bilo potopiti pod štor in že so se roke znašle v gosti jati rib, ki si jih potem lahko izbiral po velikosti. Tokrat pa je vladala prazna žalost. Po Mačkovem kotlu smo gazili motno vodo, pod nogami se nam je ugrezalo sipko blato, za nami pa so se dvigovali sivkasti oblaki umazane vode. Čeprav še ni minila ura od začetka ribolova, sem tiho upal, da se bo kot običajno ribičija tudi tega dne zaključila v Mačkovem kotlu. Pred tistim dnem se mi še ni zgodilo, da bi si želel, da bi se ribolov čimprej končal. Ker pa mojih pri-
jateljev še ni zapustila ribiška strast, smo se odpravili proti Loki. Spotoma smo se srečali z znanci, ki pa so se že vračali z ribolova od tam, kamor smo bili namenjeni mi. Kar malo nerodno jim je bilo pokazati rogovilasto palico, na kateri se je srebrno svetlikalo nekaj majhnih klenov. Potolažili smo jih, da mi še toliko nismo ujeli. V Loki se je ponovila situacija z motno vodo in pepe-lastimi usedlinami na potopljenem vejevju in seveda tudi na dnu struge. Nisem se mogel več predati ribolovu ali se vsaj delati, da lovim ribe in stikam za njimi v obrežnih skrivališčih, čeprav so nas z brega nagajivo spodbujali fantje, ki smo jih srečali. Očitno se jim nikamor ni mudilo, pa so nas spremljali. Želel sem si, da bi se ta ribolov čimprej končal in da se ne bi nikdar več ponovil v taki vodi. Mojo otopelost je presekal glas prijatelja, ki je zagledal veliko potočno postrv, sanje vsakega ribiča. Obstali smo kot vkopani, da ne bi preplašili ribe. V hipu se je vrnila prijetna vznemirjenost, ki je sicer redna spremljevalka dobrega ribolova. Ker postrv ni bila v kakšnem skrivališču, ampak je mirovala na odprtem, kjer je imela dober pregled nad okolico, ni bilo nikakršne možnosti ribolova z rokami. Dobra možnost bi bil samo ribolov s »štrakljo« (velikimi vilicami, nasajenimi na palico). Mi je nismo imeli s seboj, imeli pa so jo fantje na bregu. Toda preden smo jo dobili v vodo, je riba verjetno že zaslutila nevarnost in urno zapustila vznemirljivo prizorišče. Poživljena ribiška žilica nas je vzpodbudila k iskanju pobegle postrvi, čeprav nismo imeli v tako motni vodi skoraj nobene možnosti za uspeh, že to je bil čudež, da jo je prijatelj sploh opazil.Vznemirjenost in naša zagnanost sta se kmalu unesli in meni se je zopet vsiljevala želja po končanju ribolova, ki se je kmalu uresničila. Pri večjem pretoku Pšate se je stanje izboljšalo, vedno bolj pa je postajalo jasno, da je rib v Pšati vedno manj, zlasti v zgornjem toku.Tudi pred tem so se občasno pojavljali pogini rib v Pšati, ki se jih je običajno pripisovalo neodgovornim izpustom gnojnice v Pšato, vendar so se ribe vedno zelo hitro vrnile. Ko pa sem morda kakšno leto kasneje doživel more-čo motno vodo in pepelaste usedline na mojih občudovanih koreninastih zavesah na delu Pšate v travnikih, se mi je končno posvetilo, da to ne more biti nič drugega kot posledica kanalizacijskih odplak, ki so jih zdrobljene bruhale v Pšato tako imenovane čistilne naprave. Bolj ustrezno ime za te naprave bi bilo drobil-ne naprave. Posledica takih čistilnih naprav je bilo med drugim tudi sipko blato,
ki je zasipavalo tolmun za tolmunom in »betoniralo« strugo Pšate v odplakovalni kanal. Že precej let pred tem smo slišali, da bo v Mengšu zgrajena kanalizacija, ki se bo stekala v Pšato. Nekateri so nam govorili, da potem ne bo več kopanja v Pšati. Ker tega nismo hoteli, o tem tudi nismo razmišljali, v Pšati se to ni kmalu zelo opazno poznalo. Očitno so odplake kanalizacij ubijale Pšato počasi, pa toliko bolj zanesljivo.
Danes se onesnaženje Pšate v Trzinu zmanjšuje, ker je že kar precej let mengeška kanalizacija speljana v centralno čistilno napravo v Študi, ne dolgo tega pa je bila tja speljana tudi kanalizacija iz Most. Seveda smo še daleč od zadovoljivih razmer v Pšati, saj je še vedno zelo obremenjena s kanalizacijami v zgornjem delu sotočja, kjer je sedaj največji onesnaževalec kanalizacija iz Cerkelj. Alge v Pšati še vedno najbolj spominjajo na kosmato blato, račja zel pa vendarle ne izgleda več kot raztrgana blatna vreče-vina, ampak že dobiva svojo prepoznavno obliko, le rjave barve se še ne more znebiti. Tudi odpornejše ribje vrste nas že prepričujejo, da se v Pšato vrača življenje.
Slišati je razne govorice lokalnih političnih vodij, da naj bi se sotočje Pšate v celoti razbremenilo s povezavo vseh kanalizacij v centralno čistilno napravo v Študi. V ta namen naj bi se celo pridobila evropska sredstva. Če se bo to uresničilo, se Pšati in prebivalcem ob njej obetajo boljši časi. Pšato bo okrasilo zelenje vodnih rastlin, naše poglede bo razveseljevalo ribje vrvenje. Pšata bo spet pridobila nekaj nekdanje čarobne privlačnosti, ki se ji otroci ne bodo mogli upreti, in na bregovih Pšate se bo v poletnih mesecih zopet razlegalo otroško veselje. Zaradi takih stvari je življenje lepše. S praktičnega stališča pa je še bolj pomembno, da bodo manj onesnaženi površinski vodotoki, manj onesnažena podtalnica, ki jo pijemo. Seveda pa nas do teh časov deli še veliko če-jev.	Peter Kralj
Obvestilo o izobešanju žalne zastave
Občane in občanke obveščamo, da je še vedno v veljavi določilo, sprejeto še v času nekdanje krajevne skupnosti, da se žalna zastava na objektu na Mengeški c. 9 za pokojne občane in občanke izobeša le v primeru, če svojci s tem soglašajo in to sporočijo na Občino.
Občina Trzin
ZAKAJ BI ROJEVALE
Slovenci bomo izumrli,
dan za dnem nam v glavo ubijajo možaki vrli.
Prekinjajo legalno neželeni plod,
pri nas, pri nas pa tudi drugod.
Zdravniki takšni so morilci,
namesto da bili bi nosečnicam zdravilci.
Prepovejmo splav! Samo tako bo prav!
Učijo kateheti - otroci biti morajo spočeti.
Babico še dandanes slišim,
za današnji svet trditev novo,
da vsak otrok na svet prinese žlico svojo!
Vendar vse tisto, kar pozabljajo, vedo dekleta, da bitja, ko so enkrat spočeta in rojena, rabijo primerno stanovanje, zdravo prehrano, mamica pa redno službo, da bo služila novce, vendar ne takšno, da bo le podpirala trgovce. Seveda tudi partner igra pri tem pomembno vlogo, a življenje je okrogla žoga, ki nas le redko kdaj uboga.
Naj razloži dekle vam vsaka kar po domače, saj zato ni potrebna fakulteta, ko kupi mlada mati za dojenčka hlače, ki komaj shodi, še ne skače, stanejo toliko kot za odraslega človeka, seveda, da računica je takšna čista beda. Enako se dogaja s čeveljci, pajacki in kaj vem s čim še,
da ne odmislimo še prehrano, res, prav res, mamici resnično prav malo ali slabo od države je postlano.
Delodajalci lahko kar tako brez vzroka odpuste dekleta.
Ko zraste in opazi se trebušček,
nekatere pod prisilo zato podpišejo le listek,
da ne bodo zanosile, da ne bodo več rodile,
dokler doprinašale bodo novce lastnikom - podpirale še bolj bogate
in trgovce.
Skoraj smo že blizu časa,
ko nosečnost bo prekletstvo - dekle tedaj zapustil bo še ljubi Bog, in dogaja se in se dogajalo bo često, da še ta jo pahnil bo na prašno cesto, o, ljubi Bog, in ostala bo sirota lačna in za povrh še bosih nog.
In zato so nekatere deklice sklenile, da ne bodo revežev rodile. Ne more se živeti od obljub in lepe le besede, vse preveč na ta račun je nove bede,
saj človeku mora ostati dostojanstvo, čeprav rojevanje, baje, »božje je poslanstvo.« A nekateri so trdno sklenili,
da kot Butalci hiše svoje od vrha pa navzdol bodejo gradili. Državo našo novo v bodoče naj bi gradili povečini starčki in ne mladina - mali malčki. In so modro sklenili kot Butalci,
le kdo bi se sekiral - zadevo človek bi lahko prodal v tujino
in jo tam zagotovo patentiral.
A vendar vse tisto, kar pozabljajo, vedo dekleta,
v sebi čutijo, zato ni potrebna fakulteta.
Ko zmanjkalo bo pridnih mravljic
in ko ne bo večina sita,
ne bo več tudi toliko profita
in tudi skleda bo bolj prazna - parazita.
A jaz verjamem, da država zlahka rešila bi težave, z zakoni ali dekreti uzakonila bi problem ter prepustila rojevanje možem.
Saj v glavnem moški sprejemajo zakone,
zdaj te in drugič zopet one,
a kar bomo sejali, bomo tudi želi,
in kdor prepozno zrnje ajde seje,
prekasno zacveti in zagotovo jeseni jo slana pomori.
Zato naš rod lahko je že kot sonce,
ki na predvečer zahaja,
le-ta nima več moči, da pomorjeno zrnje obudi.
Emil Milan Kuferšin
Prûdâja in lastna proizvodnja
I r^^i III;'
,fGO J A.
tf B.O.
T^-n^irl na:
K DTLJj DDJLEnjl, TDPLDTMC CBPAI.KE, nai A n M i KOLEKTDBJI. KLIMATSKE NA uuflvb
Umen pi-aiAunrtn|jt no JL r PLJtř g FIF l.tMl K I uOLît
ChSVE.nrjL:, rNUK U u M/■-. J L U1MNC CEVI
www. loc^oja
LAŮCXrA d,o,a.
NA QWJN
LGKA rVK MFU3SU TF Đ 1 TEMC- dO I-* Ù1 ''H^LTJ)^
FEl THE1DVINA LAOOJA
5-LT'.'EN5KA C. 57, fW^JtTJ=i
TEI. 739-1 1 =e rAH: ai 730 1 1 =7 E MAM-i IiMC.il	noc
NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU V DECEMBRU 2006 IN JANUARJU 2007
20. 12. 2006 19:00	Občina Trzin, župan	Kulturni večer, dvorana Marjance Ručigaj, CIH
20. 12. 2006 17:00	Društvo prijateljev mladine	Novoletni koncert, avla osnovne šole Trzin
21. 12. 2006 16:30-17:00	Knjižnica Trzin	Pravljične urice z obiskom Božička, dvorana Marjance Ručigaj, CIH
21. in 22. 12. 2006	Center za razvoj Litije	Ulična galerija jaslic in drugih prazničnih izdelkov. Dodatne informacije v Občinskem informacijskem središču.
22. 12. 2006 19:00	Občina Trzin, Kulturno društvo	Občinska proslava ob dnevu samostojnosti, KUD Franca Kotar
31. 12. 2006 22.00-02.00	Občina Trzin, KUD Franca Kotarja	Silvestrovanje na prostem
17. 01. 2007 19:00	Občina Trzin, župan	Kulturni večer, dvorana Marjance Ručigaj, CIH
Vsak ponedeljek od 17:00-19:00 ustvarjalne delavnice v avli CIH (november in december), Turistično društvo sodelovanje s KD Loka, »obisk kolednikov na domovih« od 26.12.06 do 5.1.07, Turistično društvo		
Opombe: Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30. Več informacij o prireditvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobite na spletni strani www.onger.org.