ïzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII.
Ljubljani v saboto
decembra
1854.
Ust 90
Saj
bilo vendar prav
1
skušali več
živež
5
pleme
>
snažnost in vse drugo vtiče; v hlevu
živinske klaje (hrane) pridelovati
ni treba večkrat stradati in žeje terpeti
»
je ko

(Dalje.)
marji in drugi merćesi ne pikajo, ne pride s ptujo dostikrat bolno živino v dotiko itd. Zato po vsih
Rekli smo, da: i) si s sevo detelj in trav tistih krajih, kjer gospodarji niso ravno po za živinsko klajo zboljšujemo polje. In to je legi kraja hoté ali nehoté prisiljeni ži
zakaj za sevo klaje je treba njivo pridno vino na paši imeti, velja hlevna reja za cvet
resnicno
obdelavati, da se detelja ali trava dobro spo- popolnega kmetijstva.
nasa
uuoa « potem p u ut/iviju «i« iiuf t« p 1 v w u 1 jm« «ji f 1	— i——* —	j ^^ v w v v —»
zatiruje in delà senco zemlji,v in po vsem tem	vine rediti, napravlja tudi vec in boljega gnoja
se njiva scisti in zra hl ja. Cez vse to pa so	Ce je pa vec klaje
a 1 •»*• v	«	• i	«	1 1 1 •	•	1	1 • •	* /v „ yv X. __ _ ' . X ^ _
pa detelja in trava plevel na njivi
In poslednjič: si gospodar, če more več
v •
zi
je
več živine
ce vec živine
deteljša rodovitne, ker detelja in trava zemlji ie vec gnoja; ce vec gnoja, je več bolje obdela skor nič močí ne izpije, marveč zemljo po obilnih nega polja; če vec dobro obdelanega polja —
?
vec
koreninah in njenih izrastkih še le pognoji. Od tod pridelka; če pa več pridelka, je već dobička. Tako pride,
sta, rahla in moćna, se obnaša žito in vsak drug sad posebno dobro in so potem pridelki obilniši.
dana deteljših in seniših, kjer je zemljaci- -se mota eno iz druzega. (Konec sledi.)
Gospodarske skušnje
Ze zatega voljo ravna umen gospodar tako, uaťi.-	^tuuija xa Kureanoj. ueuuija ouvraca
dejo o pravém redu deteJja ali druge travné semena retini mnogotere bolezni in jih tudi ozdravlja.
da pri
(Cebulja za kuretinoCebulja odvraća ku
Na
na vsaki njivi na versto.
Angleškem pokladajo drobno sosekane čebulje ku
i • •	1	«	1 •	♦ v v 1	1	1 • i
Dosti manj delà je z njivo, kjer se detelja retini, posebno mladim piščetom, dva-ali trikrat na ali seno prideluje, smo tudi rekli. Tudi to je očitno teden, kolikor se ji je zobati poljubi; če se ji en
in nam ni treba bolj razloćno razlagati, ker vsak maio moke primeša, je pa še bolje.
gospodar vé, da je z žitom in drugimi sadeži od seve noter do zadnjega delà, več opraviti, kakor z živinsko klajo, in če bi ga tudi ravno toliko bilo,
ga saj ni več.
Gospodar, ki prideluje primerno mero klaje,
(Da koruzni sterxi silo veliki zrastejo)
9
se
9
zamore več živine imeti in jo bolje rediti. Da je živina naj večje bogastvo kmetovavca, je poter jena resnica, ker, naj živino molze ali pa pita. vse
9
se dobro splačuje, če ima doma prideJane klaje za dosti. Kmetovavec, ki si mora klaje kupovati,
priporoča v časnikih, naj se na stéblu le enemu storžu lasje pusté in vsim drugim pa naj že porežejo preden so še popolnoma zrastli; na to vižo — pra vijo — pridejo redivni sokovi, namest da bi se po dělali v lase, žernu v storžih na dobro. Za cvet se pa nek ni bati, ker je cvetni prah iz las enega storža zadosti, da opleni več storžev. Po tem potu so
bo
živino le slabo ředil, in pomnožil je ne bo lahko.
je to
storži že rastli 20 pavcov dolgi. kakor smo kupili. Naj se skusi!
Prodajamo
*
In kar je nadalje se poseben dobiček
5
9
da gospodar, preskerbljen z obilno klajo, živino tudi poleti lahko v hlevu redi. Res je in tajiti se ne dá, da živina se na paši naj bolje počuti, ker
, ampak
JI 1 KJ M	«, V« (A	I f Ili W	V Al	11 M-J	M VI J V^	V V
živina po svoji natori ni vstvarjena zahlev da naj živí na prostem; le clovek jo je vtaknil v hlev. ker on ne vpraša potem, kaj je živini ljubše
(Za presicjo rejo). Zdrobijenega oglja se osuje v kak kot svinjaka, da ga prešiči zobljejo, kolikor se jim ga poljubi, še bolje je pa, ako se v prah stolćenega oglja med navadno pičo većkrat pomeša. Po oglju (iz derv) se spitajo prešiči prav dobro.
(Zoper pol&e na polji) je med mnogimi pripo
iiicv . i\ci uii iic vpiaisa pu iciu , rva j ju íjiviuí	v —r f--------r	jv	~
ampak kaj je njemu bolj na dobiček. Če je pa ži- ročanimi pomocki žgano apno naj
•	.	. .	v.	j jj	----±---1----	-
vina tudi na paši bolj zdrava, njeno mléko po pasi «ubm j ut*	i^ curioi * ujím pusiupa, ucua
bolje in meso okusniše, vendar dobički hlevnereje je jo saj dvakrat postupati, in sicer v drugikrat
bolje
, pa ni
da se setev le enkrat ž njim poštupa, treba
presežejo pašno rejo veliko veliko. Zakaj? Zato,	«v	ou
ker: 1) si gospodar polovico zemljiša prihra- žlezo pervikrat poštupano apno pobrisali.
/
takrat
ko gospodar zapazi, da so polži s svojo
nu je
9
ako redi živino v hlevu. Kako to? Takole:
če odraseno govedo na navadnem pašniku potřebuje orale, da se preživi, bo izhajal gospodar s pol
Gospodarske novice

(Cena žita po svetu).— Mikavnobomno
drugim oralom, ako na tem prostoru prideluje klajo. gim zvediti: kakošna je sedanja pšenična in re (To kaže, kako pametno je, občinskepašnike raz- žena cena v nekterih poglavnih mestih druzih de
deliti.)
hlevu
pravi pregovor
je
živina
le z enim gobcom, na paši pa jé s sedme
•	#	1	ill*	It t	V»#	%
zel zunaj našega cesarstva.
rimi, ker zraven te klaje
ki
.m*,*.	WW	5	J" r	J 9 J^ F"	* I uoat/ui
tepta veliko več in ognjusi z blatom in scavnico. (16. dan 2) Živina v hlevu pusa gospodarju vès gnoj
„Austria" naznanja takole: v Ber o li nu na jo povžije, je po- Pruskem je veljal vagan pšenice v našem dnarji
57 kr. do 6fl. 35 kr., réží
na
m.)
20 kr. do
fl. 46 kr.
^ F JJIf 1UU v M IltTU JJl IOM» ^UOJJVUUIJU ▼ vO ^ U U J j 11U	JL lié. /^V I\ 1 • UU T XI* "TV IY1 • ^ - V
paši gré vès v zgubo. 3) Če ima gospodar živino na Parskem (11. t. m.) pšenice
v Monakovem
. 11 kr.
celi čas v hlevu
9
jo ima v vsem v svoji roci, kar
y v f
rezi o
59 kr.
>
5
v A m ster dami v Holandii
(13.
do
m.) pšenice 7 fl. 36 kr., řeží 4fl. 5 kr.
v Parizu na Francoskem (11.
** íl# 43 kr. ^ - v JL a i i /i u na jl* jl aui/uoai
m.) pšenice 5 11. 54 kr. do 611. 39 kr.
Starozgodovinski pomenki

/v
59 kr. do
fl.
5
rezi
imenih rek Save
i
Sore
5
I >rave, Mure, Anasa

kr.
v Londonu na
Razloiil Davoriti Terstenjak.
(Dalje.)
Še bolj se pa bodemo čudili prebíraje sledeči rim-
v pervi polovici tega mesca naj bolji kup v Si- Bki napi«: S. D. M. S A VIM VS. Valentinu». Mil. Le*. X.
Angleškem (13. t. m.} pšenice 6 fl. 47 kr. do
50 kr. — V našem cesarstvu je bilo žito
bin ju (Hermanstadt) na Erdeljskem
ljala pšenica 4 fl. 48 kr., rèz 2 fl. i fl. 48 kr., turšica 2 fl. 56 kr., —
y
kjer je ve
48 kr. « tursica
fl. 56 kr.
3
oves
54 kr. naj dražja
bila pšenica v Salcburgu, kjer je veljala
fl.
kr.
Gem. Opt. Vix. ann. XXX. mil. ann. XIII. natus Car-nunto itd. (glej Gruter MXXXII. 2.)
Tukaj nahajamo ime roj enega Karnuščana ktero je spet čistoslovensko, namreč Savi ni us
y
y
naj dražja rèz v Bocnu na Tiroljskem s a vin sek. Kako to? Tako les
po 6 fl. 58 kr., naj dražji oves v Lvovu v Ga
licii po 3 fl. 37 kr, naj dražja tursica v Bocnu
Besede, ktere izrazujejo pomene
t
y
dít
po
18 kr.
gen
>
gen) pomenajajo tudi
do kakor pervo
snovo roditve. in bik
Kratko premišljevanje o novem redu ka
vimo
h
y
niss
y
h
?
kakor njeno znamenje. Posta rasti, roditi, s h a va s, rojeno, dasErzeug
sevu
*
sebu

der Backelochs
y
in
ženske pravde

po Benferju (Glossar. sub voce shava)
d

ih po
(Dalje).
vaški savec,
ka po Kollaru
Staroitalii) b i k
y
Pravdo zavolj prestopkov oskerbujejo okrajne uradnije (kantonske gosposke) kot okrajne sodnije, in jo ravnajo po predpisih v XX. poglavju danih. Ravnava zavolj prestopkov je, kar je mogoče, okrajsana, in ob-
kra v
vas S
Zato poleg Vitj
in Ter bet
nahajamo
sega le pozvedbo tistih bistvenih okoljšin, na ktere se ©pira razsodba, torej ni treba ne pravega (formalnega)
Kamuškega Savinia častitelj Karantovega savca dal Savin.
Savinseka oče je bil torej
zato je sinu ime
tora
5
Dalje pomenja v indiškem jeziku sham comiscere
preiskovanja
y
ne
zatožnega sklepa. Sodnik odločivsi
ustmeno obravnavo pokliče obdolženca, priče in zve-
dence kakor tudi poškodovanega, in sme tudi poslušavce
zato Som stari že r<
»
d
der Mond, in pa Mondstier, kteremu so
eno moč připisovali; odtod izvira slovenski
m
in
m
Mann und Weib
(vendar le osebe v 2. odstavku §. 223 imenovane) pri-pušati. Zaštran pravne moči dokazov pri prestopkih so posebni predpisi dani, po kterih ni treba za previžanje toliko dokazov kakor pri hudodelstvih in pregreskih. Raz-sodbo mora sodnik praviloma prec po obravnavi storiti m oznanití; če se pa sodba ne more pri ti priči skleniti, se mora saj v treh dnevih storiti, in se po tem le pismeno vročuje. Zoper razsodbo okrajnih sodnij o pre-
, prav za prav ge-, ou.a, iu stajersko-slovenski
moriti, kar se od bika pravi, kadar po ple-
nitor, genitrix, ne pa solus glagol so menu gré
sola
V/
Tadi pri Gerkih se je sval m

vol siod
?
in mladi m str. Í68.)
R o d i vn o
lA0(j%0cr tele (glej: Proclus ad Ha
moč pa tudi ima
1
indiški s û n i s
in
y a, zato so ze indiški slovnićarji te besedi
Ijevali iz glagolov su in sur, kar pomenja
dit
pe
er
stopkih
se
sme tudi prošnja za presojo nadsodnii
zeugen zor iti

Primeri z indiskim sur slovenski zor
y
predložiti.

zora*
To so bietvene dolocbe novega reda kazenske
Zavolj
duha tudi
pravde ob kratkem razlozene. Njih vredba se opira na mo v inientt <
divne moči se tedaj veli krava kam bh i, slovenski šora, sors: tedaj ima
s
postavo pravično, človečno, prirnerjeno duhu casa in različnim stopnjam omike, na kteri se dan današnji znaj-dejo mnogoverstni narodi austrijanskega cesarstva.
Zraven teh vesoljnih pravil kazenake ravnave je višja postavodaja pri osnovanji te postave naj bolj pravico
V « f
žive
y
spet nov dokaz, da
• v
t
imena, in da je narod
t ostal starim
porocilom, ker stare imena varno ohranjaje menja ro
S
po
diti, zato se v indiskem basnoslovju boginj
vina veli S u r a d
pred očmi imela, je zares kriv, ne terja,
to je
i
obsodi naj se vselej Ie taki, ki nedolžni pa, ako tega tudi sam
Kdor je pa v stanu
iz dosta znanega vzroka
diti, ta je m
y
go s pod
zato
pet nahajamo
ke poznamljenja za pomene bik
naj
se iz službine dolžnosti, kakor hitro
solnee in gospod, na priliko
bh
taurus in
je mogoče, resi vsakega zlega in vsake nadležbe, kdor pa je kakega početja sumljiv
princepSo usra, bik
?
jâ krava, in usra, solnčni
zar
ostal, to je
da ni
y
dalje
h
gotovo dokazano, da je kriv
>
tak naj se sicer ne ka znuje, vendar naj svet zvé, da ni popolnoma brez ma-deža rokam pravice odšel.
Zraven tega skozi in skozi stanovitnega pravila da naj se vsakemu pravica skazuje, pa se je pri osnovi te nove postave tudi skerbelo, da naj se, kar naj bolj
solnee in gospod
y
zeugen, primeri še
m
h

dominus
hebrejsko s or, vol
ina,
m
y
sur principem esse, semitiško b
b
sol in domi
nus. V starodavnih
h
kteri je imel
d
takega pripušali za p
y
testiculi in test in to od
55
m
5
t
a
5
moč, zato enake poznamljenj slovenski priča, od „pričam počátek, ne pa od prioc
a
y
beseda
55
moc, povsod clovecno (human) ravna. To je ocitno iz mnozih zaukazov, ki so vradnijam dane, posebno pa iz tistega zaukaza, da imajo dotične vradnije iz službine dolžnosti skerbeti, da se zatoženim zagovornik daje in da deržavni pravdnik, ako se mu razsodba zoper-@tavna dozdeva, ima oblast, prositi za presojo pri višji sodnii tudi takrat, ako bi imela presoja na dobro priti ^orc fora zatožencu.
kakor so nekteri mislili. Tadi besedi „pričati" enaka
docit
rimskih kamnih vad
Ante st i a) in s va du čit i ima svoj tema v indiškem s h
Černi bik se v indiškem veli M
y
venski. Shi vi venski Munda in pa Darma be
y
tako je tudi sio
je imel tri bike: Nundi ali Mundi

slo
y
in ta je bil p

M
černka
55
Stuja belc
Zoabiti plavc
y
da
V
se
y
y
mun

za tega voljo Po
(Dalje sledi.)
rêci
Poslednjič se mora ti novi postavi še tudi to v hvalo
5
da veleva vse le bolj na kratko obravnavati
?
opu
šati mnogotere dolgočasne ravnila, in da tudi v pismih Ima vladati jasnost, določnost in popolnost.
; ,	(Konec sledi.)
Lastne imena na noriških rimskih kamnih S a m m u s pomeli j aj o torej. kar Samo, Samo vit, S e mo vit, to kar Derva in Torinus. ktero se tudi na štajerskih kamnih najde. To-
rini
V
se
živijo v celski okolici.

*#) Glej : Unad II. 25. Vedaiški pesniki (Vedadichter) imenujejo
solnee pogostoma rodico, die Erzeugerin.
Pi
383
Slovstvine reči

Od glagolov doversivnih.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
(će hoćeš priti) pošteno oblečen, po vab i m te (povabiti
te hoćem), dru ači
daj
bi m tebe io ženo tvojo
pa ne. Pri dem (prise! bom)
Ciga
Jaz ga kupim (hoćem kupiti). Koliko ga ceniš?
Te
je ta konj?
110
kroo
Glej
to ti dajem (pravi sed. ć.) mošnjo, v kteri
je ravno 100 kron; ali ga daš za toliko? Za toliko ga
Kedaj smemo pa rabiti doloćni nakl. sedanjega ćasa ne dam. Pa ga ne kupim (ooćem k.). Prodaj
glagolov doveršivnih?
Odgovor: Ondaj, kedar ni pravi sed. čas.;
Kdo kup
kupiti) tega konja? Mart. Ali ga še
nobeden ne kupuje (pr. sed
2
Molči

ali te uda
tedaj 1.
rim (te bom); zadavim te (zadavi! te bom), če ne boa
ako hoćemo reći
d
ar »
odilo)
>
da se bo kako djanje še le pri hod nj i čas —;
molcal
Jaz
ga kupujem

sto kron mu dajem

2. če
Kaj delaš
hoćemo povedati, da se bo kaj zgodilo, ako bo poprej
kako drugo djanje d
pretek
p r i h
pa ga ne dá (noće d.). Pa ga naj ima. Martin (na pošti nekaj oddajaje): Bratu po šil ja m novo suknjo; će mu je danes ne pošljem (ne bom po-
d nj
S a)
cas,
ima v sebi preteklega in prihodnj
>
3) namesto glagolov ponavljavnih
nam pravijo taki glagoli djanje, ki se j
ze
zato ker rečkrat
slal) bo
?
hud bo
me. Ako se pa suknja izgubi (ako
izgubila)? Druge ne dob ne pošljem (ne bom poslal)
(ne bo dobil), druge mu
Cakaj
5
da to
P
zgodilo in ki se bo menda še (večkrat) zgod
ne
m
bom
gledé te
»
ali se zdaj godi ali ne; postavimo
bo potier
pravil)
diti
Učenik
U
Glej
.	~ w	' •	win • c v v u i A « uiçjj uojpiçj vaauicB ^uupv&ui, uai
„Koliko staviš, da ta kamen dvignem", t. j. da vzemi) celo pero tako le med tri perste, potier ga
1 «	«I /'»r	• i	4 1 •	_ i. ; », - /l i rti ^ X	v v . ,	.	.	,	« . v
Ce se strel iš (prih. č.), kaj Kako pa (je) treba to nare-najprej vzameš (bos vzel, namesto
od-
ga bom dvignil (Kopitar^)
Ali ga ti
moreš vzdigniti
lahko \ morem pa že 1 vz dig
dig
vV »t.
i vzdignil Jaz ga ne
b
dig
š vzdignil
dignem (ne
rez es tako le na koncu, na to ga režeš tako le ost
kolj
9
P
Du
5
pa je pero
Mat. 4.10
vzdigniti

digujem (pravi sed
ne bi (ne bom) vzdignil). Jaz ga lein dieuen. (Vulg. adorabis
Ce (kedar) ga ti klonišise
1st den Herrn deinen Gott anbeten und ihm al
servies, Oštrom.: po
?
poslušiši
t. j
5
če (kedar) ga bos ti vzdignil, wenn služil).
?

t. j
i
ti bos rnolil in poslušni ali
du ihn aufgehoben haben wirst, elevaveris
Ali ostanete (bote ostali, hoćete, mislite

m ga tudi jaz dignes.
vto ie > Cakaj,
vzdignil ga bom. Tezko,daga
dig- ostati) še dolgo na Dunaju? Do jutri ostanem na Du
» ««i^uii ^h	j.v«nu j ««	UajU, ju ti i p uj u c ui pa v ujuuijauu. - v/iuvuiv uuiota,
da ga pokličem, povabim, Bog pa oberne (bo obernil). Ako jutri ne pride (ne
jutri pojde m pa v Ljubljano.
Člověk obraća
priporočim, pošljem, odpravim, da mu povém, bo přišel); potier ga ne bo
več.
Kar ae odloži, to
da se mu z ah v a 1 im (po pameti sami prihodnji casi; se ne opustí (kar seje ali bo odložilo, to se ni ali z&kaj zgodilo se še ni, zdaj se tudi ne godi, tedaj se ne bo opustilo). — Mat. 4. 9.: Diess allés will ich dir
bo se le
zg
odilo)
Ant
Mart
Vabim vas na gostje (p
sed
g eben, wenn du niederfàllst und mich anbetest (Trub.: hočo dati, (doli) padeš;
Koga vab
Ant. Soseda. tebe
ako tebe povabim (ako bi povabil tebe) , — ne priue y^u^vr,^, v. j.,
(ne bo přišel) noben gost. Če me po vabiš (hoćeš po- boš poklonil
ne prid
bim; dám, ôoiaco ; pad
7	0
padši TISGCQV
?
me moli s; Oštrom. : p o k I o n i š i mi se
nQoçxvvrfînç
t. j
vse to ti bom dal
5
ako
5
padši
5
se
9
ako boš padel in me mol il.
biti)
»
mérnik pšenice ti dám (hoćem dati, bom dal). Lak. 23. 42.: Spomni (na) me, kedar priđeš (sta
povabim te za nič (nočem te povabiti). Tadaj ti rosi. Oštrom.: prid es i, prihodn. c., veneris Vulg.
ne dám (nočem dati) tudi pšenice. Naj bo, če prid
Ravno tako bi bil rekel tudi Staroslovenec:
dvi
u
gna" (izr. nosljaje: doverš.
„dvignon", „dvignuti"); , kakor naš „vzdigniti" (dvigniti); ker je bil pa dolocn.
„dvígnu to je pa glag.
gekommen sein wirst, blâijg) v kraljestvo svoje. — Trub.:
aku iest kiakai ne ^rem, taku ta Troštar kuom (k
»
nakl. sed. 6. glagolov doverš. Staroslovencom príhodnji čas, zato je tudi dvignu in tedaj tudi naš „dvignem" tukaj
Ostal
vam) ne pride". (Oštrom.: ne pridet, ne bo priseî,
êXevGstcu), Jan. 16. 7.
brat
(kommt) ?
Kedaj pride (bo přišel) Saj že gré (er kommt (geht) ja schoo.
pravi sed. c., tedaj tukaj ne: pride).
Glej
?
glej

kaj
mi nese (ne: prinese), ali: glej kaj mi je prinesel. Kako
pravi staroslovenski prih. čas glagola doverš.
nam je zlasti v takih (po g oj nih) stavkih, kakoršnih je v bom vesela, če mi prinesejo (bodo přinesli! mati ju zgornjih izgledih še več. Ponavljam, da ni bistroglavega Ko- tri tudi novo pe£0 eeboj. Prosim te, da mi přineseš
, — prineai mi). Kogar kača
pitarja menda nič drugega zapeljalo, kot tišti naši glagoli doveršivni za pravi sedanji čas, da je rekel prenaglo
nož
s (da bi mi prinesel
V # /■	» i	t V ,
Ci
kako bi se čudil Slovenec, ako bi slišal, da pomenjajo
picí je k. picla), ta se zvíte vervi bojí. Rusinski
Rusom, Cehom in drugim bratom slovanskiin glag.: stre- Koho had (gad) ukusiv (ukusil), toj i hlisti (gliste)
lim,
imamo ga še precej veliko tudi mi, kakor nam pričaj o zgornji
skočim, vzdignem itd. prihodnji čas. Imamo tíe bojit. Trub.: Luk. XIV. 2.—4.1 In J. odgovori ÍU
Oni pak o molčé. In on njega prime in ga
izgledi, čeravno ga nismo obranili tako
citavega kakor
Slo
• • *
vani severní.
Tištim častitljivim bravcom, ki znajo le slovenski pa nemški, kterim se toraj čudno ali celo never-	m.ov«.»^.*«» ,	——--
jetno zdi. da bi mogel kazati kak glagol sam na sebi pri- danji Č. glagolov (doverš. in nedoverš.j rabiti.
pravi
ozdravi (namesto: J. je odgovori! in pravil ire kel) itd. „Praes. hístoricum", za kteri čas smemo se
hodnji cas, povedam, da so imeli tudi drugi stari jeziki : gerški, latinski itd. prihodnji čas brez pomožnega gla-
Spominjam jih na gerški prihodn. čas: n8[i\p(o(heri:
pempso), latinski: mittam, poslal bom.
gola.
V sledečih izgledih stoji glagol d overs, namesto ponavljanega: Zrelo jabelko samo pade (uam.: pada, pflegt).Met. (Primérjaj temu: Solza pobožnému ne pada
•*) Kakor h oče m, nočc
ne mórem, mogoče kakim drugim glagolo pomenja, še le zgodilo
v prihod
m, tako nam kažejo: mórem (lahko) (moč) mi je, ni mi moč, v
i
druscini s
na tla, v věčnost puhti. Met.) rep krati (rog odbija). Met.

da se bo djanje. ktero ta
(Srb.: Ruka ruku umiva.
Bog ževé? kteri kozi Roka roko umije. Vuk: pere). — Kdor
pa
toraj se mora tako dj
tako
pogoj(iv)ni nakl. sed. č. po pameti pridje (préd) dolazi (prihaja j.
ali nedji mestuje
(pogojivni) prihod perli ga M (bodo). Tudi velivni
pameti prihodnji čas; kedar je taka, ondaj smemo včasih s
poćasi hodi, (lahko) daieč pride. (Srb. Vuk: Ko lasted. Ravno tako nam nado- gano ide, dalje če otiči (bo přišel ali pa: ko lakše ide,
Konj ima štiri noge,
cas
5
P
kdor bi (bo) to storil, za
kl
nam pi
po
pa se vendar (rad) spo tak ne. Poljski: Kon ma cztery
sie u tkni e (utyka); rus.: Konj na
Í10£I y ca pi V/l W « OIW utnul V ^UIJ riM j y m WU. . «
četyreh nogah, i tot spotikajetše (navadno
a przecie
sed. časom dol. n. gla< demo brali pozneje več.
doverš
gov
Izgledov bo
Pis.
navadi
?
pflegt
P»
Po tem takem bi smeli govoriti
384
Majhen piskric hitro skiplja. Kar se odlaga (od- nabéra prosto voljco v iz armade (10 mož iz vsake
tadi :
klada, odlaša), to se De odpušca
(Dalje sledi.)
Novičar iz mnogih krajev

22. dan t. m. je bila prek lica d a prepoved,da iz našega cesarstva ne smé ne orožje ne streljivo v Moldavo in Valahijo; za vse drage dežele Tarčije pa in Rusije ostane se veljavna. — Dohodki vsih cesarskih železnic so v leta 1853 zneslil3mil. 791 041 fl, stroški pa 8 mil. 712.000 fl., tedaj so bili čisti dohodki mil. 79.040 fl. — Na Danaji so začeli zlo govoriti ali je kaj resnice na ti govorici ali ne, se ne vé
kompanije), ki bojo v Krim poslani (6000 jih bo); tadi za Moldavo in Valahijo ste določene dve divizije (20—22.000 mož), ki se bojo združile z armado Omer-pašovo in nad rusovsko v B esa ra b i j o šle. Potrebnega dnarja za vojsko pa si omisliti, bote nek angleška io francoska vlada 1000 milijooov frankov na pósodo
vzele. — Casnik „Journ. de Frankf." zagotovlja, da zadnjič omenjeni dostavek, po kterim ste ss pruska
in aastrijanska vlada zedinile, se glasi takole: „Prasija
se zavezuje, Austrii tudi na pomoč biti, ako
bi
utegnili Rusi
z
vojsko zoper Turke v
da
kakor je nehalo ministerstvo vojske in kmetijstva, imajo nehati tudi ministerstva pravosodja, dnarstva, kupči jstva in nauka, in na mesto razpušenih ministerstev imajo stopiti sredinske oblastnije (Centralstellen); vse te oblastnije bojo podredjene ministerstvu notrajnih oprav tako ima vprihodnje le ministerstvo notranjih in mi
Moldavo in Valahijo priti
a
Predsednik španj
skega ministerstva Espartero je stopil iz ministerstva Ta izstop je prestrašil zmerno stranko, ker ž njim mo rajo odstopiti tadi vsi dragi ministri, on pa si je gotov

*
da ga bo kraljica spet za predsednika izvolila, potem možé po svoji glavi za ministre izvoli).
si bo
nisterstvo v u nan jih oprav biti.
V Peštu na Oger
skem ni kolera huda. Hujša pa je zima, tako da se je že dosto volkov priteplo do peštanske županije. — Novi deželni poglavar v Tersta fml. baron Mer tens je
Zastavica

že
Čudna stvar sem jatlica! Dobro duhtaj , meni.
to ti že naprej povem, prijatel in pri
, najdeš pri
da me uganeš ! Kar koli išceš
nastopil svoje opravila in 27. in 28. t. m. je prejemal po- rêci, da celi svět. Vendar pri vsi ti obilnosti je vse v naj lepšem
V moji hiši stanuje silo veliko gostov, in skor bi smet
V Krimu počiva
klone ondašnjih višjih oblastnij. vojska in potibnili so topovi na obéh stranéh. Bitva 5. dan tega mesca je vse tako izdelala, da obojna stran
redu, ker red je
vseskoz poglavitno vodilo mojega gospodarstva. Pri vsi ti redoljubnosti pa sem vendar velik prekuciin, ki me bi ga bili že davnej ob glavo djali, ce bi mogli, zakaj hudobija gré pri meni pred poštenostjo, laž pred resnico, neumnost pred pa-
začasno miruje; zedinjena armada pričakuje nove pripo- metjo, napuh pred ponižnostjo itd. Od druge strani pa vendar
9
. »
moči
od 60.000 vojakov, in potem
V
se
le bo napredovala nisem prijatel prekucunov, ker meni gré mir veliko veliko pred
vojsko. V tem pa, ko je na snhem mir bil, je strašen
vihár med 14. in 15. t. m. razsajal po cernem morji, ki je po novicah iz Carigrada od 22. še le potihnil 19.
t. m. tako, da SO mogle barke Z armado proti Krimu ceravno sem učen, da vsaki dan me hodijo tudi učeni možje za
vojsko. Tudi na posvetno cast in imenitnost jez ne gledam; pri meni je o tem vse narobe: berač hodi pred bogatinom, kmet pred kraljem, mežnar pred papežem itd. Ceravno sem nezmerno bogat, ker pri meni najdeš milijon tako lahko kakor krajcar pri sebi, in
jadrati. Škoda, ki jo je veter angleškim in francoskim svet popraševat, sem vendar pohleven. da se pecam z vsakim cio
barkam napravil, je sila velika
po nekterih novicah, ktere pravijo, da se jim je potopilo 60 bark, in med temi tadi nektere vojne barke, „Presse" pa piše, da škoda ni tako
velika, kakor se je izperva mislilo kakor v vsih vojskinih homatijah
9
se
vekom, kdor se le z menoj hoće. Le to pa moram, ker sem od kritoserčna stvar, sam od sebe reci, da me marsikdo zna za pra vega zarobljenca imeti, ker tište priliznjenosti se nikakor ne mo rem privaditi, da bi ženstvu prednost dajal pred možtvom in da gospéj in gospodični, če še tako zali in ljubeznjivi, bi sedež po-
Čez več Časa nujal pred babo , će je tudi stara in gerda. Kar je pa pri meni
resnica se bo
zvedila. — V Parizu so s strelom, v Londonu pa z zvonenjem po vsih cerkvah 23. t. m. prazDovali zmago pred Sevastopolj em; al med te vesele glasove me-šajo angleški časniki britko milovanje in ojstro tožbo, da ta zmaga je predrago plaćana s kervjo tolikih junakov,
, ker
doživel do-
se naj bolj ćudno. je to, da dete je pred materjo prišlo na svet
in
da ti z eno besedo povém
pri meni je vès narobe svet:
konec je pred začetkom ; zato me skušajo ljudje zmiraj zboljšati,
pa popolnoma me ne bojo nikoli, sem že take natore.
Povej
mi, prijatel zdej: kdo sem?
Prest. J. Dernac.
ki so ondi smert storili. Strasna je mogla res biti
angleški vojskovodja sam pravi
9
da je
y
ze
Milodari.
@ta kervavih vojsk, pa ta ko sne se nikdar; zemlja je
Za pogorelce Podkošćane:
bila vsa polna mertvih.
5?
Soldatenfr." popisuje gan
Neimenovan duhovnik 1 fl.
ljivo zadnje ure rusovskega admirala Kornilova je 17. okt. v vojski na Aim i junaško smert storil
9
>
ki ker
se ni dal nikakor braniti, da bi se ne bil podal v tako očitno nevarnost življenja. „Branite Sevastopolj!" je kri-čal že umirajoč, in ko so idu novíco přinesli, da sovraž-nik le še z dvojími topovi střela, je poslednjikrat izd'h-nil „hurrah 1" — in je umerl. — Cesar Napoleon napenja vse žile za vojsko zoper Rose; oklicana je že posebna
v. 3.
u
2 fl.
Iz Dol en skega „Mat. p. 6
Z a pogorelce na Bločicah:
Iz Dolenskega „Mat. p. 6. v. 3." 2 fl.
Stan kursa na Dunaji 30. novembra 1854
Obligacije deržavnega dolga
5
4
3
27
O
Z
o
2 99
99
99
2 99
82 72 •/ 64
49 y4
y4
93
2
fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl
Pregovori so modroznanstvo narodovo po skušnjah
i • f	m -m	am	m . *	v	—
čas
Da
;ki
/
99
v r>
r> 99
v
Windišgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini
99 99
v 20„ 20
87 V4 fl
30
99
99
V
99 1°„
stoji v mnogih pregovorih prihod doveršivnih glag., namesto tako imenovanega sed. c. glagolov ponavlja v nih ali namesto přetekl, č., to je menda zato, ker skušnja učí, da se bo to, kar se je o enakih okol-
Oblig. 5% od leta 1851 B Oblig, zemljiš. odkupa 5% 74 /2 „ Zájem od leta 1834 . . . 229 ý2 „
w
99
r>
1839
# •
129

z loterijo od leta 1854 | Angležki
293/4 « H'/,»
. 5 fl. 50 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 50
Suverendor.......17fl. 20
Ruski imperiál.....10 fl. 14
Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 30
12 fl. 30
erendor
ščinah zgodilo še
scmah koli i(
vzletela še tako visoko
zgodilo tudi priliodnjič o enakih okolni nog okrat, p.: vsaka ptiea, kedar
99
97
národní od leta 1854
86 V
fl.
Nadavk (agio) srebra
8 99
100 fl. 27 7 4 fl
tedaj
koli
de, t. j. bo sedla
, ali
poslednj
• • v
sedla nizko
tudi prihod
• • V
9
kedar
Loterijne srečke : V Terstu 25. novembra 1854: 42. 29. 74. 80. 24
že zdaj visoko letí (léta). Ker nam pa
dno ali vsaj „zaporedoma ponav-
: Kdor
visoko léta, nizko pada. Prim. Vuk. posl. (namesto pad e).
pravijo glagoli ponavlj ljanou djanje vsega troj eg
Prihodnje srečkanj
v
T
zato je tudi prav
na Dunaj' v Gradcu
29. novembra 1854
Prihodnje sreckanje bo na Dunaj
bo 6. decembra.
«4. 49. 71. 82. 42. 86. 41. 33. 77. 5.
Gradcu 13. decembra 1854
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.