œspeh kalci. ni bilo tako. Iz Idrije so bili na shodu trije krčmarji, a priznati se mora, da bi se bil tečaj javno ne omogočil v i ki niso liberalci, ali so se ga vendar udeležili, ker so da niso dobili podpore in sicer odi dež. odbora kranj-ravno tako boje svoje kože, kakor liberalci, in trgovca skega 100 gld., od trgovske in obrtne zbornice 100 gld. Golita tudi ne omenijo i ki si nico za shod, in do časa dal pregovoriti. seveda, ker je mož naročil ustop- od tovarne Maily & Gblken 30 gld.. (brlanzmann à: ©ass prvi značajen, se je tudi ner 10 gld. Toliko na znanje dopisnikom raznih listov, s prida za dovoljenje vas ne bodemo nikdar prosili, dttft ÉBïifc iti iti iti fH itliti r&tisti Acfctfc^K iCt «t* íťiítfc & »fe&rl« & & iltfti&fc A A !ti SlBSt stavkom, kadar se bodemo hoteli kakega shoda udeležiti svetujemo, da nas pustite v miru, drugače se vam utegne m vam «I Kmetijstvo. \ kaj enacega pripetiti, kakor se je bilo nekemu gospodu Križi in težave soseda Antona z živinskimi v Ljubljani. Posebno pa pazi Lovre klobučarjev, da ne bodeš več obrtnikom nagajal. Čevljarski strokovni tečaj v Trzicu. Kakor smo že svoj čas poročali, boleznimi» Rjava kobila stori. Štiri tedne pozneje je prišel čas, da rjava kobila stori. Anton se je že mislil, da postavi kobilo v žrebič / njak, sicer pa se niso brigali za njo. se bil dne 11 » Lahko delo ji ne škodi" reče sosed. „Ker pa je aprila otvoril v Tržiču strokovni tečaj za čevljarje, bilo vreme lepo in gorko, bila je rjavka skoraj celi dan Ta tečaj je trajal do 20. maja. Po zaključenju tečaja rabljena na polju. priredila se je 21. in 22. maja v lepih prostorih tržiške Bila živahna, in jed je dobro teknila i isto ljudske šole razstava, v kateri so bili razpostavljeni na tako ni bilo videti obsežnih zateklin na zadnjih bedrih y ogled izdelki obiskovalcev rečenega strokovnega tečaja, na trebuhu in na vimenu kakor prej pri sivi kobili. Čas Predno izpregovorimo o tej razstavi, naj omenimo, da je nosnosti že prešel. Kmet je izračunil, da je rjavka strokovni tečaj trajal vsak dan od ure popoldne do ravno 338 dni breja, peljal jo je namreč dne 21. maja ure zvečer, in da so ga nadzirali vodja obrtne šole lanskega leta k žrebcu. Morala je kakega 25. aprila sto gospod Josip Kragl, dalje član trgovinske zbornice gospod riti, in danes je bil že 23. april. Ta račun se je izkazal Andrej Gassner, in tovarnar gospod Karol . Maily. obiskovanje tega tečaja se je oglasilo 26 udeležnikov jih je 25 vztrajalo do konca. Za pravilnim. Za kobilo so napravili prostor, kjer je lahko tekala sem in tje. Mesto so zaprli z oboji. Če prišla kobila domov, postavili so jo vedno v Razstavljeni so bili ali popolnoma ali deloma izgo- žrebičnjak. tovljeni čevlji, mej njipai prav izborni izdelki, kakor tudi Dne 25. aprila je postala kobila nekoliko nemirna. modeli od mavca in posnetki nog, dalje urezani vzorci, Stopicala je po hlevu plašljivo sem pa tje. Tudi je legla iz barvastega kartona urezani čevlji, kakor zgornji deli enkrat mej jedjo. Sosed bil po naklučbi v hlevu in čevljev ter risarije. Razen teh izdelkov so bili rastavljeni tudi učni pripomočki in pa petero pomožnih strojev, ki so se pri pouku rabili. Tri stroje je poslal c. kr. tehnologični dva stroja pa] zaloga firme Linger Comp. je to tudi opazil. Menil y dolgo časa ne bo prešlo y da kobila stori. Na noben način se ne sme več kobilo od straniti od hiše. Rjavka je pojedla z veliko slastjo svoje omelce hrane y obrtni muzej i v Ljubljani. nedeljo dne 21. maja je tržiški župan, tovarnar Karol B. Maily na slovesen način otvoril razstavo y na in nekaj ur po jedi ni bilo ničesar povod, da bi kobila kmalu storila. Vreme je bilo prijazno, mirno, kakor pred nevihto. opaziti y kar dalo solnce sijalo 9 bilo je kar so si jo pod vodstvom strokovnega učitelja gospoda Jakoba Hulke navzočniki ogledali. y Razstavo je obiskovalo mnogo odličnih oseb. Dne Zategadelj upreže Anton zopet svojo kobilo je opravljala delo z veseljem kakor prej. Anton je bil osebno prisoten zunaj pri delu katera Pazil 22. maja obiskoval jo je tudi g. ces. svetnik Murnik. hvalila, je bila tisti je se strogim očesom na rjavko, je-li ne Razstava, ki se je v obče jako dan zaključena. Po zaključenju zbrali so se obiskovalci tečaja v go postala nemirna, ali pa se ne bi pokazali kaki popadki. Pri prvem znamenju peljal bi jo v bližnji hlev. Mgfigjl Hyi 'liib v^jh n L j kVBj bWI nI >JM E j ^TBBBI tj ï hi IHjBH BBS? H . HL ji"juJ ^ j Po nekih urah je bilo delo končano; kmet je peljal Josipa Kavčiča, kamor je prišel tudi ces stilni svet. Murnik, da se poslove od strokovnega učitelja g. bil vsem priljubil. Izročili so mu svoje konje v hlev. Kobila je snedla svojo hrano se slastjo. skrbi so pa zmanjšali hrano za dobro tretjino. Hulke kateri se Ob 8. uri bil je Anton še v hlevu. Mislil je y da jako lično izdelano priznanja se zahvalno diplomo y za kateri izraz danes zvečer gotovo ne bo nič. Hulka toplo zahvalil, vzpodbujajoč Šel zopet ob deveti uri v hlev s svojim sesedom y svoje učence, naj ostanejo vedno na potu napredka ki ga pošetil Bilo precej temno, le mala petrolejka < 209 brlela na stropu hleva. Kobila je ležala. Že pri vstopu enkrat v hlev slišala sta moža tiho ječanje. Zdaj pa zdaj je ko- bil končan. Sosed je držal v svojih rokah jako žrebe kobila močno zaječala, in porod je ki Zdaj bo storila" bilo malo živo, ko je bilo postavljeno na slamo; da se pospeši dihanje, udari sosed žrebe parkrat s plošč- bila tiščala, tudi je zaječala vmes. , reče sosed. Ko Anton to sliši, se je močno razburil. Hotel je nato roko po oprsju. To je pomagalo. Žrebe je počelo živah à teči iz hleva in ljudi sklicati, da prineso vrvi in užgejo neje dihati. Poskušalo je glavo držati po koncu in z no po celem hlevu luči. Zagotovo gami brcati. Anton stekel iz hleva zglasil in vzbegal vse ljudi, ako ga bi ne prijel njegov premeten To ni bil prav lahen porod.u večjih slučajih sosed za rokav. malih minutah se bi rinili vsi pre pridejo žrebeta na svet, ne da se razpoči vodeni bivalci dvorišča v hlevu sem ter tje, meneč, da bi kaj pomagali, kjer pa ni bilo prav nič pomagati. Nastala bi v hlevu brezbožna razdraženost in velikanski šunder, kar puhor, in more se požuriti, da se istega hitro raztrga. imelo za porodno kobilo najnesrečnejši upliv. Sosed Večkrat se žrebeta zaduše, če ni noben prisoten, ki bi odprl puhor, ako se porode žrebeta z neoškodovanim vodenim puhorjem. Zategadelj ne smejo biti kobile same » to dobro slutil. « » i prigovarjal mu ) » Ostani tukaj in ne delaj hrupa luči ni potreba. Kobile store najraje in najsrečneje v poltemi in v miru. Presvetla luč, šunder in hrup, sem in tje tekanje mnogih oseb motijo kobilo! Potem se trudi, da popadke zataji in prikrije, kar ravno škodi, ker potem se ustavi ves porod ki imajo storiti. (Konec sledi.) ^Jft^ftcfsafttf« Aifeift ^^^^ítlufc řfc ňh iti ífc dfeAítijtJíti ítl^^rtijttitidkífe «ft áfe «i"................""""'""i......................................................................... C: «I Novice. » i» pa W WWW W W WW W WWW WW W u Razburjeni Anton se ni mogel vzdržati, da ne sklical ljudi, vsejedno je ubogal svojega prijatelja. Kobila se ni zmenila za pričujoča mirna moža. Stiskala zopet mirna. vedno močneje. Tudi bila nekoliko časa Osebne vesti. Pri politični upravi na Kranjskem so imenovani : okrajni tajnik Fr. Grebene, vladnim ofici-jalom v Ljubljani, kancelist Anton D roi eni k, okrajnim tajnikom v Postojini, sodni kancelist Ivan Ma j eršič in narednik domobranskega celistoma. polka št. 4 g Anton Janša vladnima kan- Odvetnik v Laškem se preseli v Sevnico , trgu dr. Josip Kolšek Nadučiteljsko mesto na Vidmu pri Kak četrt ure je trajalo, na kar skoči kobila po Krškem je dobil g. Jakob K opič, nadučitelj v Novi cerkvi pri konci. Stopicala je sem pa tje, dala je od sebe gnoj in Ptuiu' vodo, ječala in stiskala zopet močno na zadnji de) života. À m Danko je stalno nameščena na šoli v Ptuju. Poštno odpraviteljstvo službo pri dekliški poštnem Prešlo je 5 minut. Nemirnost, tiščanje, ječanje in jav-kanje je postalo hujše. Glavo je podprla z zobmi na tla. uradu v Moravčah je dobila gospdč Ema Lederer iz Ljubljane. Evidenčni geometri druge vrste Josip Kori c k y , Roger B a s s i n in Henrik S walla so imenovani evidenčnimi strahu meni Anton, naj jo pregleda njegov sosed, geometri prve vrste. Računski svetnik v Tr3tu g. Štetan je-li se vrši porod v redu? med tem ko pokliče on ljudi. Sosed pravi: „To bom jaz ukazal", sedaj je vse v redu. Kmalu se prikaže vodeni puhor, ki pa rabi časa, da raztegne maternico." Bilo je tudi tako. Baje imenovan višjim računskim svetnikom in predstoj- nikom računskega oddelka finančnega ravnateljstva v Trstu. Kanonik g. dr. Fran Sedej v Gorici je imenovan členom goriškega dež. šolskega sveta. Odlikovanje. Nadučitelj Ant. Ozimek v Dolenji nadaljnih 5 minut je prešlo. Nakrat se prikaže službovanje. vasi pri Ribnici je dobil častno svetinjo za 40letno zvesto ob času močnih popadkov rudečkast, v velikosti glave, z tekočino napolnjen mehur. Pri drugih popadkih je isti razpoknil, noge žrebeta so se prikazale v razkolu legla. Po razpoknenju mehurja je kobila vstala s skokom. dr. Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prost Valentin Miiller Po dolgi 16 mesečni mučni ■ w bolezni je preminul v Celovcu dne junija t inf prost tamošnjega stolnega predsednik naše dicne družbe sv. Mohorja. kapitelina, preč. g. dr. Valentin Miiller, Pokojnik se je porodil v Glinjali, v slovenskem Rožu, dne 16. dec. 1816. Med tem se sosed slekel suknjo in zavihal Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu srajčni rokav. Šel je se svojo roko v porodne prostore in kmalu žrebetovo glavo. Vlekel je za glavo in bil je v mašnika posvečen dne 29 jul 1840. Služboval našel za nogi, a ^žrebe se najprej za kaplana v Št. Juriju ob Žili in se od tam podal v višji duh. zavod n počasi pomikalo. „Sedaj vzemi doktor bogoslovja Frintaneum" na Dunaj, kjer je postal 1847.) Za tem služboval je v Logivasi vrv in potegni", reče sosed, kateri je po storjenem za- Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju in kot župnik v ukazu prijel z desno roko za glavo in jo držal pri po- Kotmarivasi. L 1859. je prišel za stolnega korarja v Celovec, mikanju v pravi legi. Anton je lahno vlekel za vrv. Zopet je legla kobila. preje kot v jedni minuti bilo žrebe izvlečeno do bedra. Kobila je pomagala možema s popadki. Ko je bil mladič že toliko ven izvlečen i da bilo videti popek, zagrabil je sosed žrebe za telo, da se izogne pri nakratnemu izpahnjenju žrebeta silnemu odtrganju popka. Kotmarivasi. L kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ua dež. šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel je vodstvo duh. semenišča, 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prošta in vodio bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovega reda in reda železne krone III. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protono- L. 1873. hotel ga je cesar a dr. Miiller je visoko čast L. 1860. je stopil na čelo Mohorjevi družbi in tarija in častnega komornika. imenovati ljubljanskim škofom, odklonil. 21© jej bil do smrti predsednik, branil ob temeljitega znanja, Bodi mu časten spomin ! Mnogo je storil za njo, jo uspešno strstvu a v javnosti ni nastopil nikdar, vlada zavzela staliSèe. da posredoval, da bi se odpravila, a brez Za družbo sv. Cirila I žira ti samo na ta način prostitucij in Metoda v Istri so Prostitucija. Žup da se je vsled te hiše odredba vspeha, ker je uspešno nad- zatrla poulična zagrebški visokošolci zasnovali velikansko akcijo. Nabirati ho- koDflikta. A bilo bi napačno misliti dala povod, da je prišlo do čejo zanjo po vseh hrvatskih potom prodaj nabrati leto pokrajinah prispevke in sicer stvar količkaj obnese, upajo, vsaj 10 000 gld. Kar bi bila jako znatna pod blokov Ako zavzel za to hišo hiša zapre, prostitucij panu da se je obč svet morda Ne, obč. svet nima nič proti temu, če se pa kako drugače uredi. Uprl se žu vsled tega, ker je župan dotično odredbo izdal, ne da pora velevažni družbi, ki prav vsled pomanjkanja sredstev ni bil vP^šal obč. svet, dasi je kot župan izvršilni mogla za rešitev hrvatskega prebivalstva še dosti storiti sveta Kardinal Missia. Papež kongregacije za cerkvene zadeve, Cellija, za apostolskega odposlanca pri izročitvi kardinalskega klobuka goriškemu je imenoval pottajnika Stvar se dožene danes organ obč. se mu je pred zopetno izvolitvijo izrečno naročilo, da mora v vseh važnejših zadevah prej dogovoriti z obč. svetom. kluba obč. svetnikov, a vse kaže zoškofu dr. Missii. kne- ia se ne doseže poravnava, ker neče odnehati ne župan niti klub Odstop žup Hribarj resnično obžalovati ker izredoa delavna moč ker v Štajerska odvetniška zbornica ie sklenila mož inicijative podjetnosti. Za s katero zahteva izključno nemških obravnav pri graškem nad sodišču Na to predrznost bi morali Slovenci da način da bi s pod silo zahtevali reagirati na ta ravnopravnosti, Vzlic znani razsodbi popolnega zvedenja briški slučaj da odstopi župan Hribar, so se obč. svetniki dogovoril " jo županom dr. Tavčarja Letošnji cesarski manevri se bodo vršili v Bi dolini na Tirolskem vedno nismo dosegli. Slovenskim strankam in odvetnikom se najvišjega sodišča je še Štajerske, Koroške, Kranjske Udeleži se jih vse vojaštvo Primorja, Gorenje Avstrije pač dopušča slovensko govoriti njih tudi slovensko protokolirajo, vse drugo pa je še vedno nemško, skrajno poniževalno. Kako da se nihče ne gane shoda slovenskih odvetnikov in notarjev že pozdravlj ker je za nas želnostrelskih Solnograške ter tirolske in sicer 35 infanterijskih, 13 cesar-skolovskih 5 lovskih 3 bosniški, 14 domobranskih in 10 de- So sklepi batalij kup 80 batalij Konjeništvo bo neznatno zastopano. Manevrov se bode udeležil tudi nemški cesar. t, m svoj Odvetniška zbornica kranjska je imela dne redni občni zbor Predsednikom zopet dr. A. M o sche , v odbor dr. Kri s pe r in dr. ř bil izvoljen Istrski dež zbor so Lahi v zadnjih sejah počenjal zaključil svoje zasedanje v discipli svet dr. M un d in dr. Papež kot dr. M kot predsednik, dr Suy P kot pravdnik dr kot njega namestnik. Občni zbor je sklenil poslati pra čenjanje da se dopustiti je bilo tako presega vse meje To Kar po škandalozno in poniževaleo za državo ne moremo prečuditi, kako se je rnogl kaj tacega vosodnemu ministru resolucijo, s katero zahteva da se bodo pri višji dež. sodniji v Grradcu naj poskrbi tisti slučaji, v Goriški dež zbor. Časniki poročajo, da so se mej laškimi in mej slovenskimi poslanci zopet začela pogajanja, da katerih se je v prvi instanci slovensko obravnavalo tudi v se om°g°ci «borovanje dež. zbora istem korake ku obravnavalo. Sklenilo se je tudi, stori da bode konec postopanj dež V tem oziru so bile zavladale jako čudne razmere :i primerne sodišča pri konkurzib. Jezus Kristus pravi Bog knj katero je višji gimnaziji v Ljublj " X-----Jw ""JJB'» pisal g dr. Ivan Svetina, katehet in profesor na c. kr Vsebina kaj Važnost re~ Petdesetletnica pisemskih znamk. Dne 1. ju- 8nice'. da Jezus KristU3 Prř^i Bog, in kako jo hočemo do nija je minulo 50 let, odkar so se uvedle namesto franko- vanja v gotovini pisemske znamke Kako se je s tem olajšal promet, tega pač ni treba šele razlagati Vsiljevanje nemščine. „Slovenec" poroča, da raz- župnim uradom samonemške pozive v prošnjo, kazati. Prerokbe Jezu V pričanje o samem sebi. III. Čude Jezusov nebeški nauk svetost. VII Čudovita dovito razširjanje in VI si. IV. vzorna Jezusova osebe. VIII. Ču vedni obstanek krščanske vere in cerkve vzvišenost Jezu pošilj vlada IX Krščanski muČenci Čanstvu čudovita prenoviter sveta po pomagati pripraviti gradivo za ljudsko štetje dne 31 de Knjižica se dobiva v „Katoliški bukvarniM in cembra 1900. Kakor ti pozivi so tudi priloženi obrazci samo Ivanu Bonaču v Ljublj pri nemški ji Slovenec poziv župnike naj tudi na te pozive od kamo poročila o korakih, poslanci. uradujej^ sploh Čisti dohodek je namenjen v prid notranji Stane 40 kr. Po pošti 3 kr več samoslovensko katere mi pa ča Aloj so v zadevi storili naši ljani. v novem poslopj opravi za kapelico kr. višje gimnazije v Ljub Politična shoda. Minolo nedeljo je katoliško-narodoa Porotne obravnave se začele dne stranka priredila dva shoda v Štepanji vasi in v Sostrem Na vrsto so prišli nastopni obtoženci: 211etni Fr. Srebotnjak, 351etni in Vencaj junija Na tem poslednje imenovanem shodu sta govorila poslanca Kalan Štefan Mikuž tovariš iz Šmihel radi uboja A. Milavca 301etna Marija Kaligaric radi detomora ; 251etni Josip iz Loke pri Kamniku Janez Črne iz Zadvor radi rad uboj Jos Berle Plahutnika : 251etni Dne 1 Olika celjskih Nemcev t. m Žalca se nam piše teške telesne poškodbe; 231etni Peter Stele iz Podboršta radi uboja J. Križelja; Andrej Slejko in tovariši radi goljufije; 281etni Jan. bilo bila je procesija po našem trgu. Ravnokar je blagoslovlj pri altarj uprav pri hiši in so v Urbas 261etni Anton 3 kolesarji si udeleženci procesije bili pokleknili, pridrvijo Prvi Kukeca iz Celji » bil celjski mestni zdravnik dr. Gfo 11 itsch Nemgar iz Loža radi uboja Jerneja Vidriha ; 231etna Mari Ne da bi odstopil, ne da bi svojo puhlo glavo odkril, dirjal jana Blažun iz Olševka radi detomora: 4lletni nikar Jernej Praš je na kolesu naprej, in ker so nekateri iz procesije, razljuteni Berneka pri Litiji radi umora Jos. Dobravca ; 591etni nad tem početjem klicati kapo dol « « n abdecken" zatulil Jakob Smodel in 131etna Terezija Klanjšek radi požiga je přišedši do altarja, kjer je ravnokar bil blagoslov na vse Županska kriza v Ljubljani. Minoli grlo svoj n heil ter dirjal s pokrito glavo naprej Za m ljubljanski župan Hribar odredil, naj se zapre hiša, v kateri so kasernirane prostitutke. Zaradi te hiše so bili že veliki ponedeljek pridrvil drugi kolesar, čegar ime nam še ni znano, ter dirjal ravno tako s čepico na glavi mimo. Ko je pridrjal tretji ko lesar, prepiri, in je prevz. kardinal Missia celo direktno pri mini- motenj stopil mu župnik Koren nasproti rekoč to je vere u 1 kar je bil slednji, bil je državnega pravnika A namestnik dr. Bayer, korektno odstopil in se odkril Zaradi Poboj Pri nekem ženitovanju v Gor. Šiški so se postopanja prvih dveh vlada občno razburjenje. Če hočejo Ce- sprli pri plesu kmetski fantie. Jakoba Skodlarja sta napadla nemarnosti uganjati, naj to store doma v Celju : Janez in Mat. Burger z nožem in ga tako ranila, da so ga Ijani svoje nikakor pa ne bomo trpeli, da bi se drvili po naših slovenskih morali pripeljati v ljubljansko bolnico. trgih ter se obnašali nedostojno, grje kakor vsak neverec, in zasramovali naše cerkvene obrede. — čuje se, da se bo vložila zoper dr. Gollitscha in njegovega tovariša kazenska odvedba na državno pravdništvo, zaradi nespodobnega vedenja med očitnim bogoslužnim opravilom. Umetniško društvo. Zadnji čas so se v Ljubljani delale priprave, da se ustanovi slovensko umetniško dru- Nezgoda. Pri strelj dne 1. t. m. se je v Stari Loki ponesrečil Peter Ojstrc Pri nabij w vnel smodnik in Ojsticu osmodil obraz možnarja se je Ponesrečil ie v Krestted Bute Colorado Jožef» šWo. potrebi tacega društva pač ni treba šele govoriti, saj Držaj iz Boldraja pri Radovici, 23 let star. Kopal se je v jami kjer se je nanj zrušil premog in ga ubil. Umrli V Banjaloki v Beli Krajini je umrl učitelj mora tudi slepec uvideti, da bi bila taka organizacija na korist g- Tomaž Jelen ec V Gradcu je umrl vpokojeni policijski umetnikom samim (obrazilnim umetnikom in pisateljem) ter ravnatelj Valentin pl Jenko, rodóm iz Škofje Loke. da znatno podprla in povzdignila slovensko umetnost i in torej pospeševala narodno kulturo. Zal, da strankarski fanatizem tudi temu eminentno nepolitičnemu društvu ni prizanesel. Govori se, da so dobili nekateri slikarji in podobarji pisma, v katerih se jim je naznanilo, da se jim nikdar več ne izroči gorel Troje hlev otrok zgorelo. Na Sp. Jezerskem je po- posestnika Blaža Štularj a. Zažgali so otroci. ognju so ponesrečili tudi trije otroci v starosti in let. Tatvina. V noči od do 2. junija so neznani ta- nobeno cerkveno delo, če pristopijo k društvu. Cerkvene vesti. Semeniški duhovnik v Ljubljani g. Anton A b r a m je imenovan za kapelana v Košani. tovi (najbrž cigani) na Juršičah pri Sv. Petru posestniku A. Kalistru ukradli kobilo in 21/2 mesečnega žrebeta. župnijo Belocerkev je prezentiran župnik Za Mihael Barbo s Trebelnega Semeniški duhovnik g. Janez Petri č je ime- Kuga v Aleksandriji. Zadnji Čas se je v Egiptu novan kapelanom v Škofji Loki, g. Jožef Potokar pa kape- pojavila kuga, in je že več oseb umrlo. V Trstu so z ozirom lanom v Tržiču. to, odredili potrebne sanitarne priprave, da se ta grozna bo- Slovenska šola v Gorici. Tržaško namestništvo je lani v poravnavo najemščine za slovensko mestno ljudsko Proti domu", lezen tudi k nam ne utihotapi šolo sekvestriralo jeden del dohodkov mesta goriškega. s podvoj Delavsko gibanje je prav v zadnjem času močjo odredbi, da je mestno šolo nastaniti v Šolskem haj naraščati in z vseh koncev in kraj začelo ív do- vesti o delavskih štrajkih Tudi v naši državi štrajkajo ker prostori, ki jih je izbrala občina v stari Catinellijevi vojašnici, niso primerni, se je občina pritožila na upravno so- delavci v več mestih Zlasti velik je štrajk tekstilnih delavcev er je 12000 oseb ostavilo delo. Zunai naše države dišče To je razveljavilo odredbo glede sekvestracije, v ostalem pa pritožbo odbilo. v Brnu so nastali še večj štrajki v Belgij štrajka nad 30.000 pre mogarjev in sicer iz političnih nagibov, v saskoturniških pre toča Toča na otoku Visu na Kranjskem prouzročila Zadnj mogokopih pa se pripravlj iz nevihta, o kateri je stavka Priznati materialnih uzrokov generalna silno nevihto otok V strašno zadela. Zrna so bila debela kakor kurja jajca, a nekateri vinogradi so bili meter debelo pokriti z ledom. Škodo cenijo na 700.000 gld res kruto izkoriščani čestokrat mora. da so delavci v nekaterih industrijah na drugi strani pa so tudi njih zahteve Sreča v nesreči Na Gori nad Idrij so se na sv. Rešnjega Telesa dan, ravno ko je mislil župnik dati zadnji pretirane in radi konkurenčnih razmer neizpolnjive. Učitelji za kaznjence. Pravosodno ministrstvo je se pri vsakem sodišču vpelje poučevanje kaznjencev. To je veselo pozdravljati. V ta namen je vlada odredila večjo blagoslo vnele pke na altarj v župnišcu, in je bil ves altar takoj v ognju Vnelo se je tudi v lum in koretelj župniku in zgorel je venec na monštranci. Plamen je obliznil župniku in cerkovniku celo lase, na srečo pa so navzočni možje ogenj še pravočasno potolkli. svoto, tako da bodo dobivali ne več kakor 50 gld. na leto Dreyfus in Zola učitelj 20 do 30 kr za uro a List Emila Zole Aurore" objavi j članek Mlad ubijalec do revizije Dreyfu svoje sodno zasledovanj je, kakor znano, največ pripomogel, da pride pravde. Zola pravi: „Ko sem provociral mi pastir Simon Vidović na paši pretepel 51efcno Katrico Klinšek z bičem, tako da je otrok umrl Vidu pri Ptuju je lOletni Oboje je danes doseženo Moj bilo pravda do pravice in resnice. danes ne more imeti nobene koristi ter me več ne zanima. Justica Utonil je dne je zločin, ako se hoče resnico u Ali oni naj odloči ce o Dreyfusu dru neki natakar. Ker je bila voda premrzla kre, vsled česar se je potopil. J ------1--- ~ ~ — . ili i VLllj JVJL V J-/ICJ1UOU U1 U • m. v Savi pri Zidanem mostu gače mislijo, nego Zola, trde istotako, da sti pravica in re- ) da moža prijel snica na njih strani Dvojen uboj. Dijaški nemiri na Ruskem V Trstu je neki delavec, ko se je Petrograda, niso še iz vseh porov Kakor javljajo iz udeležencev na tamošnjih dijaških kakih 50 slušalcev rudarskih pretepal z dvema tovarišema, Mahničem in Slavcem, slednja nemirov izpustili oba z nožem zabodel, da sta hipoma umrla, potem pa še ne- in tehničnih zavodov in nekaj slušateljic višjih ženskih šol cega tretjega delavca nevarno ranil. ^ - t . v T ' > Umor in Samomor. Sluga princa Windischgrátza zaprtih Ivan Strauss, svetovnoznani v Konjicah Fran Adamčič šel je pred kratkim s svojo lju- Dunaju, je umrl minolo soboto v ( letu kralj aljckov bimko Alojzijo Teršnicovo na Dunaj. Tam je iz neznanih na- niti skladatelj na dobe. Zname ie dne 23 gibov ustrelil najprej svojo ljubimko potem pa samega Škof j i Samomori. Dne junija se je v sebe. Loki gledališču sam dirigiral onverturo maja t. 1. v dvornem opernem svoje operete Netopir u usmrtil bivši hišnik v ljubljanski Tonhalle Anton Slabina za- pustivši vdovo in petero otrok stavec Frid. Kolman iz Radovljice. Bil je največji mojster v specifično dunajskem valjčku Za hrvatski gimnazij v Pazinu je vlada vendar V Celju se je ustrelil črko- konečno razpisala 2 učiteljski mesti Mislili smo v „Osservatore Triestino j da se sploh ne oglasi več