^WWW »Ml ttUtrflwt«! J»«nn« No. 728) Bailor, if ■« Xd of Orfofcr S, 1917, o* HU fct Um Poat Offlc« of CUtoImmI, OHo. By order of tke President, A. 9. Bvluoa, Postmaster Gss. ceg« ONLY SLOVENIAN DAILY J ^ NEWjyORK AND CHICAGO SLrf1 MEDIUM T0 REACH 180.000 ^venians in u. s., canada south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND 0., PONDELJEK (MONDAY) MAY 22nd, 1922. ŠT. (NO.) lis. Oblika na bolgarskem? Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. iVA> i A* je01 « m g pS PREdseDNIK stambulinski je ba-h\I t miral republikansko vlado. m i-i boris beži v varno. - is wranglo- maj 2i ia Sj L- maja. — Semkaj prihajajo razna naspro-^ad 0 revo^uciji na Bolgarskem. Brzojavke je a Pravijo, da je kralj Boris pobeginil v Varno, M% alimistrs^i predsednik Stambulinski, ki zastopa fjhs^Y kmečko stranko, proglasil republiko. in ?oro&la javljajo, da je izbruhnila civilna Preje & n°Va odredila izgon 15 častnikov, služili v armadi generala Wrangla. el jz .Zagreba pa javljajo, da je včeraj popoldne 1 v § ? v Belgrad vlak, katerega potniki poroča-{L lji še precejšen red in mir, in da je ge-sandrov izdal proti-proklamacijo, v kateri po-ostane lojalno kralju. ' fgrebški list poroča, da sta Cičerin in Stambu- {fruisti en°vi Prišla do sporazuma, da bodo bolgarski \ Podpiraii Stambulinskijevo. vlad«, ako se izid. gel°Ve Privržence. k s0a{.^ojavka, ki jo je prejel list "Neue Freie Pres-Pravi, da je poskus, da se izžene Wranglov-* ^ .°Cl1 večje spopade. maj'a- ~ Tukajšnje bolgarsko poslanistvo je "lila k?0riČn° ZanikaT1Je Objavljenih vesti, daje W^pi'sano "H. M. Daugherty". Vrstična revolucija v Sofiji in da je kralj in je daUrano 30. aprila, 1913, m v Vorno. "Vesti iz Sofije, ki so dospele si- Demokrati z a h t e-vajo resignacijo Daughertyja. JE BIL ZAPLETEN V OPROSTITEV KAPITALISTA CH. W. MORSE-A, KI JE BIL ZA. PRT V ATLANTA JETNIŠ-NICI. Washington, 20, maja. — Danes so bile v senatni zbornici Ze-dinjenih držav podane 7.ahteve za resignacijo justičnega iajnika Daughertyja. Demokratični senator T. H. Caraway iz Arkansas je predložil fotografične kopije dveh leti nahajal v službi Charles W. Morse-a, da mu izposluje o-prostitev iz Atlanta jetnišnice. Senator Caraway je po predložitvi dokumentarnih dokazo\' zakli-cal na ves glas: "Justičnemu pravdniku nreosta-ja le ena reč, in to jef da. resigni-ra. Ako želi podati kako pojasnilo, to lahko ^tori. Ako tega ne stori, tedaj pridejo na dan še drugi podpisani dokumenti, katerim ne more oporekati niti justični tajnik niti njegovi prijatelji. Eno izmed pisem, katero je pVedložil senator Caraway, je 181 OSEB UT0N10HoO¥ersk^lkrfe- renco podjetnikov. FRANCOSKI TOVORNI PAR-NIK SE JE V GOSTI MEGLI ZALETEL V ANGLEŠKI POTNIŠKI PARNIK. Pariz, 21. maja. — Sinoči je zadel francoski tovornik parnik '"Seine" nedaleč od zapadne francoske obale pri Brestu v angleški parnik "Egypt", ki se je takoj potopil, pri čemur je utonilo skorto 100 potnikov in mornarjev na krovu "Fgypta". Ta nesreča je najresnejša, kar se jih je še primejilo ob francoski obali izza vojne. Megla ob francoski obali je bila izredno gosta za ta čas leta. Prva vest o nesreči je dospela v Pariz, ko se je iz Cherbourga javilo, da parnik Semenj S. N. Doma v Clevelandu. KONFERENCA NEUNJJSKIH OPERATORJEV SKLICANA ZA 31. MAJA. Washington, 21. maja. — Trgovski tajnik Hoover je dane3 izdal poziv na 150 premogovnih operatorjev, katerih rudniki obratujejo navzlic štrajku, da se 31. maja snidejo na skupini konferenci v Washingtonu. Kot se javlja, je ta konferenca sklicana, da se prepreči navijanje cen pramoga tekom štrajka. Na tej konferenci se ima izvesti načrt za ustanovitev posebnih odborov po vseh premogovnih okrajih, ki naj bi delovali na to, da bi premog ne prišel v roke špekulantom, ki bi nastavljali pretirane cene. Petdeset neunijskih podjetnikov, ki so se mudili na konferenci, ki jo je sklical Hoover pretekli teden, je obljubilo Hooverju, da bodo sodelovali z njegovim načrtom, in da se bodo V tevi Oznanilo, "kaže, da vlada sirom dežele po- J^;j\21' maja. — V tukajšnjih diplomatskih krogih Vn?t> da je v Sofiji izbruhnila komunistična £ Boris in njegova vlada se nahaja na begu ave ,Nad bolgarskim glavnim mestom vihrajo rdeče ' toU" so poulični boji. Nadaljni podatki o po- ^ Irskem. tfc^ora^ valera sta fl %>mela za ob-je» volitev v tu • — V irskem H efdan« prišlo med «!aCkciiama do 8po" katerega se bodo ««L Vržil« volitve, in 0 tllrl- K/i- . a< nov koalicijski P He 1 1 Collins, pred- iMk'X j ,aXC,ie' prišla do y ^kot P°tem, ko je iz-[N* fi1* Nižanje med o. ^»iama I Uro de Valere pa republikanske drugo pa je podpisano "Thomas B. Felder", kar je ime nekega od. vetnika v Atlanti, ki je bil v zve- nimi potniki na krovu. Glasom "Berengaria" ne more v pristan, |pri nastavljanju premogovnih cen ker vsled zaposlenosti brezžične posluževali v prvi vrsti cenika, postaje na suhem v -.sveži s klici na pomoč od potapljajoče ladje, ni mogel dobiti zveze za direkcije. Toda niti imena potopljene ladje niti števila žrtev se r: zvedelo do danes zjutraj, ko je parnik "Seine" priplul v Brest z 2rt reše. Za veliko socialistično kampanjo. New York, 21. maja. — Vrhovni eksekutivni odbor ameriške socijalistične stranke je danes po seji, ki se je vršila v Rand School of Social Science, podal načrte za najobsežnejšo kampanjo v zgodovini stranlke. Pričdlo se bo s pobiranjem volilnega fonda širom dežele, in postavilo se bo kandidate v vsakem kongresnem dis-triktu dežele, toda njeno besedilo se še ni podalo v javnost. Konferenca je obenem izabrala Morris Hillquita iz New Yorka^ Viktor L. Bergefrja iz Milwaukee in Algernon Lee-a iz New Yor-ka, da zastopajo ameriško soci-jalistično stranko na mednarodni socijalistični konferenci, ki se ima v juliju ali avgustu sniti v kakem evproskem mestu, najbrže j v Ha- gu. STRAŽNIK ŽGANJSKEGA SKLADIŠČA UBIT. *M ?dobrila PO- K ■ 2o. r. - JaPonska V 1 Uft aPorazum, ki je SJ ^ir^Shinet0nski kon- ?i> n na povrnitev na v r — Včeraj Wša avstrij-^ M V0 sicer v sprem-»o^r ie topila na "WPel)e v Madrid, kjer V Palači Pardo. zi z Daughertyjem. Obe pismi sta naslovljeni na Chas. W. Morse-a. Daugherty je danes zjutraj odpotoval v Baltimore in je bil odsoten, ko je izbruhnil vihar. V justičnem departmentu se je nocoj zvedelo, da se ne vrne v mesto pred večerom. Iz Bele hiše ni bilo podanega nikakega poTOČila. Daughertyjev tajnik javlja, da je govoril z Daughertvjem po tele-! fonu, da pa je ta izjavil," da nocoj [ne bo podal nikalke izjave. Grožnja sen. Caraway, da je pripravljen podati še nadaljne dokumente, katerim ne bo mogoče nikomur pobiti, se smatra v krogih senata jako važnim. Kot se javlja, je senator Caraway pripravljen dokazati, da je Daugherty dobil velike svote denarja za izposlovanje oprostitve Morse-a, "akoravno se je to obtožbo doslej dosledno zanikovalo. Daughertyja sta zagovarjala v senatu pred napadi Caraway-^ ohijski senator Willis in pa senator Watson iz Hlinoisa. Senator Watson je pred nekaj dnevi odločno izjavil, da ni Daugherty za svoj trud v zvezi s oprostitvijo Morse-a ničesar prejel, in je kot dokaz izjavi!, dp mu je Daugherty sam tako povedal Prvo pismo, katero je predložil sen. Caraway, je podpisano od Daughertyja s tinto, ter je bilo poslano na Morse-a potem, ko je že prišel iz ječe. Del istega se glasi: Vincennes, Ind., 20. maja. — "Kot razvidite, sem imel jaz Tatovi, ki bo poskušali oropati)prav, ko sem izjavil,' da ste mi skladišče žganja, s0 danes ustre- bili lili čuvaja Wilsona Roudenbu-sha. Njegovi truplo je predrlo dvajset krogel j. za spojitev železni- . Carjev. ob vaši oprostitvi dolžni še $25,000." V pismu se tudi govori o kopiji nekega pisma, katerega je Morse izročil Daughertyju še v zaporu. Del drugega pisma, katerega je Houston, Tex., 20. maja. — Pisal Daughertyjev tovariš Fel- Na Včerajšnji sfeji konvencije f'er• se g'asi: železniških kurjačev in strojni- "v »lučaju, da vam izposluje-kov se je ralzmtftrivalo »predlog va brezpogojno pomiloSčenje, za spojitev organizacije kurja-'»mava dobiti svoto $25,000. kar čev in strojnikov d bratovščino '^a služiti kot popolna kompen- izjave kapitana se pogreša 'okrog 10 oseb izrned moštva ter okrog 90 potnikov. Glasom izjav onih, ki so ostali pri življenj". sebo baš pri taistem poslu. No, on žejve, skušnje ima od prejšnj/ih let. Blagajnik Med-vesek ima iste lastnosti, pa opozori vsa dela, na katera se predsednik ne more momentalno spomniti. Tajnik Pauliin se pri vseh teh izvajanjih drži sklepov zadnjega zapisnika, da ne bi kdo izgubil delo, "katerega mu je uka-zafla ena izimed zadnjih sej. LetoSnji semenj bo imel zopet svoj značaj z ozirom na obraze, ki so sprejeli poglavitna dela. Kdor bo bote] dela, ta §e bc> moral obrniti na Frank Stapari5 ten do »uuja' m uciouajalec. Velika nalaga "ga čaka, toda tolaži naj se s tem, da jo bo lahko iz-vršil, če se bo priglasilo zadostno število deilavcev. Srečolov je prevzel Antton Abram, poznana stara korenina. Za delo za S. N. D. ga nikjer ne manjka, vedno je zaposlen. Tudi njegovo delo ni posejano z rožicami, ampak tolaži naj se, da bodo delale pod njegovim vodstvom večinoma le mlada dekleta. Kolo bo vrtil J. Babnik. Dobro je, da smo dobili njega, kajti upehal se ne bo; je precej močan in koščen, zakar garantiramo, da bo vtsak dolbil svojo srečo, kdor bo stavil na ko lo. Ža igro s pšicami ni bilo m\ goče dobiti prave oseibe. Tam je precej sitnosti, kadar frčijo te nesrečne pšice kot mušice okoli glave. Vsak izmed navtzočih se ie Čutil nezmožnega. Skoro da nismo pustili to igro, če se ne bi priglasil za ta posel Frank Vralbec, ko je dejal: "Bom pa jaz letal za njimi." Obročke je prevzel Fr. Jerina. Saj ga poznate. On že ve, zakaj je najboljše pri obročkih. Jaz tega ne povem, vprašajte ga samni, pa vam bo povedal. Andrej Tekavec ima svoje muhe, katerih še ni spustil izpod ifldbuka. Le pomislite: Sam se je priglasil, da vzame delo tam, kjer se prodaja pivo in druge pijače..Vso potrebno pomoč si bo presknbel sam, taka, da nič ne vemo, kdo bod0 njegovi poma gači. Tudi njego bo potreba obiskati za časa semnja. Kdor bo hotel videti ali jesti sladoled, ta se bo moral oglasiti pri delavkah Aignes Lunder in Mary Kolman. Da se ddbi sladoled, iso pogoji zelo lahki; namreč: Plača se ga, kolikor boste zahtevali. Upamo pa, da ne boste preveč viseki s svojo ceno, če bo vroč dan in dosti ljudi na semnju. — Seveda, tam pred pečjo, doli v kuhinji, kjer se kuha in peče, tam ni za nobenega drugega prostora, kakor za našo poznano kuharico Frances Hočevar in njego pomoč nico Frances Stojfa. Igrače bo prodajal J. Sajl. To so vodje posameznih del, kateri pa dobe vsak dan druige pomočnike, eni več, drugi manj. Teh prodajalcev bo veliko. Jaz bi vam rfa&tefl imena, toda vseh ne vem. Toda pričnejo se neka-fe--.:t.akole; Aysec, Svegejj. Pau> Filipič, Grom, Kovač, Močnik, Lunka, Pograjc, Geoheli, Eršte, Mak, Kačar, Budič, Povše, Ja-vornik, Kranjčič in še mnogo drnigih, kateri mi niso ostali v spominu. Pridite na semenj, pa jih boste videfli tam. Dekleta in žene, ki bodo prodajale listke ia srečolov, bo lahko pet izmed njih, ki bodo najbolj pridne in vspešne, toliko srečne, da dobijo eno izmed petih nagrad. .Torej, na delo. Tukaj je prilika, da se pokažete, da ste za idejo našega doma. Tako je s pripravami za semenj. Že tukaj prevladuje navdu šenje, kaj bo še le na semnju. Torej govorite ta teden le o našem narodnem prazniku, Eno pa mora biti gotovo, to je, da ste vsak dan na semnju. Za klub društev S. N. D. Janko N. Rogelj. KAMPANJA S. N. DOMA: T "Sprejemam zgornje kot vedeno, 4. avgusta^ 1911, — W. Morse." Kot znano je bil isti C. W. Mor-j nastavitev Leonida Krasir.a so-se pred kratkim skupno s svojimi i vjetskim poslanikom v Nemčiji, sinovi obtožen, da je v zvezi ZiKrasin je bil do sedaj sovjetski vladnimi naročili za ladje tekom trgovski zastopnik v Londonu. strojevodij. Kot se je izrazil zacija za najin trud v xvezi s | vojne ogoljufal vlado za več mi-i Dosedanji sovjetski poslanik v predsednik W. S. Carter iz Cle- prošnjo za pomilostitev." llijoncv dolarjev. Obtožbo proti Berlinu je bil M. KreStinski, ki se vellanida, je to eno izmed najvaž-l Na dnu te komunikacije se na-jnjemu in njegovim sinovom je,bo vrnil v Moskvo, da prevzame nejših vprašanj. ? hajajo naslednje besede: izrekla posebna velika porota. [finančno ministrstvo. toiHAkn.m« f»'i/r * A'Ulit »«*» tUu »t i Društvo "Delavec", št. 444 SNPJ. je plačalo na račun £600 00. Skupna vplačila $30,»506.00. 10262258 STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" ^ ^ "Snr* i—^ 1 m*4M iM m mm I I M ^L. ^ ) ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND. HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMA! NEDELJ IN PRAZNIKOvT" Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Plsce of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 8. mo. S3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 do. $2.00 Europe and Casada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka 3.__single copy 3c. Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. »418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino cglasov ni odgovorno ne nredntftvo. me nnrarniitvo. CLEVELAND O., PONDELJEK (MONDAY) MAY 22nd, 1922. 104 druge javne naprave, in da se mesta tudi avtorizira kupo- dinavsko ime Olson marsikje vati in prodajati premog in hrano. 8. Glede delavstva se bo delovalo za sprejem zakonov za minimalno žensko plačo, za odpravo otroškega dela, za protekcijo pravic svobodnega zborovanja, govora in pisanja, proti uporabi kaznjencev za kompeticijo z delavstvom, in pa proti zakonom za državno konstablersko silo. Jeklarski magnatje, ki so bili minuli teden povabljeni ru banket v Belo hišo, so sprejeli sugestijo predsednika Hard:nga za odpravo 12-urnega delovnika, toda samo "načeloma". To je ravno tako kot washingtonska razoro-žitvena konferenca, ki je '"'načeloma" sprejela program vazoroženja na morju. Ameriška imena. ZA PROGRESIVNO POLITIČNO AKCIJO. Odbor konference za progresivno politično akcijo, ki je bil izvoljen na konferenci delavskih, farmerskih in socialističnih zastopnikov, ki se je vršila pred nekaj meseci v Chicagi, je podal v javnost nekaj sugestij, ki naj bi vodile oni del ameriškega delovnega naroda, ki se je naveličal večnega slepomišenja starih strank, in ki se je odločil, da nastopi samostojno politično pot. Da se naši čita-telji seznanijo s programom te podvzete akcije, ki utegne postati ja'ko važna v ameriškem političnem življenju, navajamo tu nekaj važnejših točk programa, ki ga je izdelal glavni odbor, ki ima svoj sedež v Washingtonu: Zavezujemo se, da bomo delovali za sprejem naslednjih zakonov: 1. Da se dovoli organizovanje zadružnih organizacij, v katerih naj bi vladal princip omejenih dividend in enega glasu, z namenom, da producent dobi polno vrednost svojega produkta, konzumenta pa da se obvaruje izkoriščanja. 2. Da se dovoli organizovanje zadružnih bank s polnimi bančnimi močmi, da se oipogoči farmer jem in delavcem mobilizacija njih kreditnih virov, in uporaba za produktivne in koristne svrhe, kot se dela po drugih deželah in posebno v Evropi. 3. Da se ustanovi državni delavski zavarovalninski sklad za protekcijo delavcev, kakršnega imajo v Ohio. 4. Da se stanovanjska poslopja, farmar»ke hiše, far- sti davka" z^vne' ^oljšanja opro • 5. Da se zakonom za primarne in redne volitve sprejme dodatek, glasom katerega bi se mogel vdeležiti politič ne kampanje vsak, ki dobi podpise vsaj dveh procentov kvalificiranih volilcev svojega okrožja, in pa da se sprejme ustavni dodatek za inieijativo in referendum v državnih in lokalnih zadevah, in sicer z določbo, da je, za sprejem zadostna večina glasov, ne pa večina vseh glasov. 6. Da se napravi zakon, glasom katerega bi najvišje sodišče ne imelo moči proglasiti neustavnim nobenega zakona, ako se le en Član najvišjga sodišča ne strinja s tako odločitvijo. 7. Da se sprejme senatni dodatek, klasom katerega bo mestom dovoljeno kupiti, lastovati in voditi železnice, pli-novne naprave, elektrarne, telefone, tržnice, ledenice in ------ do pokazali imena iste vrste. Saj že vsaka telefonska knjiga nudi --polno dokazov, da vkljub nadalj- New York (Jugoslovanski od- ni politični in kulturni pretežno-delelk F. L. i. S.) Sloviti ameriš- sti izvirnega anglešlega plemena ki pisatelj H. L. Mencken je 1. ameriški narod je do dobra pre-1919 izdal knjigo pod naslovom nehal biti pristno angleški ali ce. "The American Language", ki lo pretežno angleški po krvi. Kri, je vzibudila nemalo zanimanje, ki s® pretaka po žilah ameriške-Ncdavno je Mr. Mencken izdal ga naroda, je neredna in neraz-novo popravljeno izdajo te knji- rešljiva mešanica, ki pa ni že ge. V isti pisatelj popisuje raz- zmešana zadosti, da bi tvorila vaj angleščine v Združenih Dr- jasno enoto. Nekaj tujinstva še žavah in prihaja do zaključka, vedno visi na miljonih Ameri-da bo ameriška panoga angles- kancev. Ravnotako kakor so Sko kega jezika postala sčasoma pc- ti in Velši preplavili Angleško in oularni svetovni jezik. Jako za- deloma izipodHnili pristne Angle-nimivo pisatelj popisuje, kako že, tako so Irci, Nemci, Italija-ieziik (priseljencev vpliva na a- ni, Škandinavci. Židje vzhodne meriško angleščino in ista na Evrope, Slovani, in nekje Fran-materirvščino priseljencev samih, cozi in španjolski mešanci i?,pa-Bden izmed najbolj zanimivih Idrinili potomce prvih kolonis-poglavij je ono, ki razipravlja o tov. družinkih imenih v Ameriki. Bržkone nič ne odseva tako jas- Črka 'Z" v newyorški telefon. no pravcate sestave ameriškega [ški knjigi je zlasti zanimiva: e-naroda kot proučevanje ameriš- dini anglosaksonski predimek je kih predimkov. Iz seznama članov 66. kongresa Mr. Mencken Zaeharias, in še ta je grškega iz. vira. Tu najdete nemška imena, jemlje za vzgled sledeča imena: slovanska, italijanska in židcv- Babka, Bacharach, Baer, Chind-b'lom, Crago, Duipre, Esch, Focht, GoWfoigel, Gocidykcontz, Hernan-lez, Hoch, Juul, Kahn, Keller, ruu vac j niti Anglež, niti Francoz, niti La1™" lorda Chdmsdorfa. r Re- ce_ y 8lužbovanje b^ ke mu je namreč, da znal Ld,nicam> da si blagega natma apj, s ^anje v t™ udarcem." John Ri-ssel rfj^o kot drhovniki M 1 18R1 v-. PalmovcMon 4». I . - i..,v.fltlJ. ■ tinec, niti Kelt, ampak po izviru nemški "Zimmerrfiann''. Bcsti-krst se dogaja, da le nekateri čla zabava •« urelistanjem kniUejCchpn je osmo in Levy deveto - ---------------^"|Disal 1 1851 iz Palmerstoni dr-1—------lučaj" "Who's Wh i in Amerha" (Kdojme T«ytor. ki "je jako «> isteiga rodu spremenijo avoje V«7„ L ,1.'mcž ljU'dstvU V S je kaj v Ameriki), v kateri knji- 'tipičn0 britansko' idie in ranžira na Angleškem in Velškem na četrtem mestu, je v New Yorku da ostanemo le pri črki "A", na-!šele na 23. mestu. Pred njim ni- gi so navedene vse odlične osebe, živeče v Združenih Državah. In jdemo sledeča imena "odločilnih Amerikancev" z neangleškim i-menom: Aasgaard, Atbe, Aibt, Ackerman, Adler, Agassiz, Agee, Allaire, Alsberg, Alschuler, Alt-hoff, Althouse, Ament, Amweg, Andrus, Angellotti Anschutz, Anspacher, Anstadt, App, Arndt, Auer, Auerbach, Ault in Auman. "Skoraj vsi drrgi seznami A- so le Murphy. Meyer, Cohen in ime, dočim drugi pridržujejo sta ro obliko. Tako imamo v Penn-svlvaniji družine '"Carpenter" is "Zimmermann' stvu. Neki Francoz imenom Le Levy, marveč tudi Schmidt, Ry. Rcy (kar Pomenja: kralj', se je an O'Brien, Kelly, in Sullivan. V v 18- stolet.iu naselil v Mohawk Chicago ranžiraj: pred Jmenctn | Va'lley: (landanes se njegovi po- kot Schmidt, Meyer. Hansen. Taylor taka neangleška imena Larsen. V mnogih pokrajinah na JigozaDadu gta tipični španiski imeni Lopez in Gonzales veliko bclj običajna kot Smith. Brown merikancev," pravi pisatelj, "bc-in Jones; v Middle West je škan. tomci imenujejo: Leroy, Law-raway in King. Še par zanimivih imenskih sprememb: Grk Triantafyllo- žavnemu tajniku za zunanje za-jroki zdravnilka deve, da želi kraljica Viktorija i „ urad za zunanje zadeve, okamenine na ^ ki so si v sorod ;drul?i oselbi- Najnavadnejše pa j kamn'olcmov v J*^ le vsekakor, da je dotični minis- [ nici na Poh0rju k ter sam prosil za demisijo, ki seiC0 na p(Xstajo takoj snrejme. Ko so lordu Ran- "... ,-----.... s o dolfu Churchililu nastavili očivid-no zamjko, radi Balfour nista sa. movoljno demisirala. bil silno fz-nenaden, ko je Icrd Salisbury de. misijo tudi sprejel. Vojvoda Devonshire je nekoč paglašal. d^ nahaja še več EDMOND DE GONCOURT: DEKLE ELIZA Bil je to značaj, ki se ni dal ravnati, bitje brez vsakega reda, ki ni bilo mogoče pri njem prav ničesar doseči in se ga ni tudi nič prijelo. Obenem je bila to kapri-cijozna ii. spremenljiva narava- gotove dni se je Elizina odurnost nasproti materi izprevračald v prisrčno ljubeznivost, v obožujoče česčenje materine še dobro ohranjene lepote, v hčerinsko nežnost, izin/ajočo se v onem božanju malih deklic, ki se rado loteva razgaljenosti za ples olepotičene mamice. Nenadoma pa so se iiigtijenja teg?j srca Spreminjala v odvratnosti^ kakor so pričple besed«;, ki so uhajale ledni obiskovalki javnih plesov in siikale svidenja z njenimi plesalci kot najčešče nasproto-' valno bojevita srečanja, ko: razmevjn polna prepirov ?n udarcev Vrhunci in bre^dna- Elizinih razpoloženj se je zdelo, se zrcalijo tudi v fori njenih telesnih sil in v valovanju njene delavnosti. Li(M.;;a dne se je besno lotila dela, r.a veliko vse pomivala in ribala, viharno pometala celo stanovanje, da je kar odmevalo od zadevajoče metle; naslednje dni in cele tedne se je udajala otopelosti in mrtvilu, kakor bi ji roke in noge bile polomljene, in lenobi, ki je nobena človeška moč ni mogla razgibati. Med mnogimi predmeti, ki so v pomenkih babice in Elize bili pripravni, da sta si planili v lase, je zlasti eden povzročal dan za dnem prizore, v katerih je nemo rogajoči se hčerin upor zamogel, kakor se je izražala mati, spraviti celo "svetnika iz tečajev". Vkljub trdotam rokodelstva, ki je zahtevalo vedno pripravljenost, je bila b&bica vendar ponosna na svoj poklic. Čutila se je posebno počaščeno z vlogo, ki jo je s prijavami novih porodov igrala pri občinskem uradu. Visoko je cenila častno mesto, ki aa preprosto ljudstvo pri botrinjah nakazuje takim kakor ona. Slastno je uživala tudi priljubljenost na ulici, kjer so ji prodajalke, ki jim je pomagala pri porodu, hčere teh prodajalk, ki jih je prinesla na svet in iim pozneje samim pomagala v porodni postelji, otroci, matere in stare matere — trije rodovi so jo z domače spoštljivim ,nagovorom "mati Aleksandra" pozdravljali s pragov. Sanjala je o tem, da bi ji hči postala naslednica, da bi jo nadomestila in nadaljevala njen poklic. Hči pa je izjavila, kadar se je sploh povzpela do odgovora, da njena "butica" ni ustvarjena za učenje iz poneumje-valnih knjig. Prav nič "luštno" se ji tudi ni videlo, gledati vsak sleherni hip, kadar te ravno pokličejo, od porodnih krčev zvite prste, ki mikastijo blazine. Eliza je navsezadnje kazala trden sklep, da se da raje ubiti, nego da bi si izbrala stan svoje matere. IV. 1 ako se je dekletce že skoro od zibeli uvajalo v svet ljubezni, ki otfokom je nepoznan. Pozneje, ko je Eliza bila tri leta pri saint-ouenskih sestrah, je morala večkrat ko je v prostih dneh prišla pqzimi zjutraj domov, ob vznožju materine postelje izbrskati svoj p'ascek izpod hNč ceikvfnega pCvt-, iz Kapel* Malcnnatva — temu sta emu razmerju ie babica, bivša učenka zavoda, ostali vedno zvesta. Še pozneje je imela mladenka podnevi in ponoči pred očmi vzglede, ki jih ji je nudilo njeno življenje služabnice in bolniške strežnice pri vseh teh poročenih materah. pouls (kar pomenja: roža) do-Ritchie in Balfour nista samo-stikrat postane: Ross, Gianny- voljno demisionirala, amnak "sta bi poulos pestane Johnson in Deme morala iti.' Iz vsega tega je raz- za to najdišče Pri kopanju Prc,'e ^{i šli med skalami k^-^ffj ohrančno okamenek1^ tero obdaja plast, l'1 11 ^ , ga. Dolžina debla no 8 metro-v, prt«"6* " timetrov. V bližini te? ,;|i1 £ ' ne- V. "Da bi'se dobro počutila in bi vse leto bila lepa"? je vsako pomlad prihajala neka ženska, da ji je mali Aleksandra puščala. Ali je bilo to staro zdravstveno sporočilo, ohranjeno pri teh preprostih ženskih na deželi, pomešano s trohico pobožnega praznoverja? Ženska je prišla namreč vsako leto štirinajstega svečana na praznik svetega Valentina in je prinesla svojo roko pod puščalo. Ta ženska je bila iz neke javne hiše v provin-ciji in j e svoje dni o priliki kratkega službovanja v prestolnici pri babici na skrivnem povila otroka. O vsakem prihodu v Pariz je lotrinško dekle ostalo po osem dni radi naročil in različnih opravkov za svojo hišo in je osem dni stanovalo pri materi Aleksandri, kakor da bi prebivalo v gostišču. Preveč zdrava deželanka, ki je že do i po svojem puščanju bila spet na nogah in se je od brezdelja dolgočasila, je vse dolge dni, ki jih ni prebila zunaj. pomagala Elizi, naprtila si je dobro polovico njenega bremena in se je brez obotavljanja lotila vsakega dela. Zvečer je včasih odvedla Elizo v gledališči. Smejalo se je vedno^ to lotarinško dekle, in njene besede z narahlo zategujočim naglasom njenega kraja so lovile človeško zaupljivost kakor na Iim. Nikoli ni odpotovala, ne da bi se z malim darilom spomnila F.lize, ki se je z njo docela sprijateljila in je vsako leto z nekakim zadoščenjem pričakovala dan svetega Valentina. Na večer nekega takega puščanja, koncem strašnega nastopa z materjo, se je Eliza približala postelji lo-tarinškega dekleta in je v kratkih, pretrganih stavkih izdala tajno in nepreklicno odločitev, ki si jo je v mislih skovala že pj-ed več nego šestimi meseci. 'Življenja z materjo je bila do grla sita...... delo v tej hiši, polni hrupa, je bilo preveč 'ubijajoče'...... ona že ne postane, 'donasalka otrok'...... že več tednov jo je željno pričakovala...... in zdaj je konec, odločila se je, da pojde po krivih potih'...... ona odpotuje z njo...... Ce je pa ne bi marala odvesti...... vstopi v kako pariško hišo, v prvo brez izbire;......Sporazumeti se z njeno materjo bi se reklo mrtveca ožjvljati...... Njena glava se ji zdi včasih kakor 'izhlapela'...... res da pozna mladeniča, ki nekaj čuti za njo ..... toda .njene prijateljice, ki so se po- ročile s svojimi Ijuhčftki, se ji zdiio pre Ona ostare raje kakor lotarinško dekle...1 se že videla kje na deželi...... tam bo vsaj spala." —M-da! je dejalo lotarinško d^kle eleno, globoko v duši pa jo je predlog n®*9^:' ral — takih dorastkov ni bila vajena v svoj1 je uverila, da je Eliza prekoračila šestnajst ^ priznala, da bi jo grozno rada vzela s seb0'1 matere, ki hi znala dvigniti trušč pri ko^1. j-ro — Nič se ne bojte: moja mama! — ta svojih zadev izročala policiji, že ve zakaj da sem s katerim svojih plesalcev iz "Črne -bo vse............^ Nato je Eliza zatrjevala lotarinškemu _ ^ j'*] je na tihem balo izgubiti svojo "puščalk® • ^ti j stvar prav lahko tako uredi, da ne bo nje"3 . j„ifT nje prav nič na sumu. Eliza bi pobegnila ^ njenim odhodom. Lotaiinško dekle naj bi ljati od babice do muehlhausenske železn,c<; na prihodnji postaji bi našlo svojo sopotnic0- ^ Ženski sta določili dan odhoda in £,rll?' mladenka izginila iz materine hiše. i VI. Na koncu vožnje po železnici je E''za j p" j i v nmnikiio ti in i. .L X__:L LiaaK VO*1 ,i(l r : sedla v omnibus, ki jo je ob črnih hišah , , končnih ulicah. Končno se je omnibus izneb' ^ nikov in je zavozii v zoakroženo uličico, ^ £ ^ opuščeni krožni proti podoba krivulja vila0 ^iiK ograji majhnega, zamrzlega vodotoka ■ ril naprej sredi zimskega neurja, ki je sk"2 |Zvc''' , razločno za hipec opazila. velikega le3®"6^^«' s krvavečimi ranami, bičanega od ivja po'ne je v mrzlem metežu čulo njegovo ječanje- (Dalje prih.) Ravnokar je izšla ani Habsburžani ta ero Je izdala Ameriško-Jugo-a'°vanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, lv®a dvorna dama na Dunaju. ^ knjigi opisuje vse podrobnosti padajoče babsburske klike, ka-"tudi smrt cesarjeviča Rudol- je jako interesantna in ^Poročamo rojakom, da pi jo takoj naročijo. ^ena knjige je samo 60c ifimtfbdffi 3 Vaše bodoče zdravje, mogoče v aše življenje odvisi od koraka, W^y katerega storite sedaj. ---—;— ..... _ _ Moj ugled je zgrajen na 22 letnih rezultatih, katere sem dosegel v tisočih slučajih, potam ko so se vsi drugi načini zdravljenja izkazali neuspešnim. Moje metode so drugačne. Jaz rabim vedno najkasnejše znanstvene aparate in zdravila, kar se jih dobi. Jaz zdravim vsakega bolnika za vzrok kateraga trpijo. Jaz se ne oziram, koliko ste se že zdravili ali kaj je vaša bolezen, če je vaš slučaj ozdravljiv, vam bo to povedal, in če ni. vas ne bom sprejel za svojega pacijenta. Moj močen X-ray pove mnogokrat natančno »tanje vaše bolezni. Nikako 11-gibanje, jaz vam preiščem vaš seč in kri ter vam lahko povem, če ste pri pravem zdravju, da se o-ženite. Jaz zdravim kronično zastrupljenje krvi z f>06 in 914 in z drugimi najnovejšimi zdravili. Jaz imam svoj lasten kompleten laboratorij, kjer dobijo moji bolniki potrebna zdravila, brez da bi hodili v lekarno. Jaz ho.čfem. da veste, da je moje zdravljenje najboljše, rr.ojs metode najnovejše, moje preiskave najbolj natančne ter da ste prepričani, da jaz razumem vaš slučaj. Jaz ne bom računal ničesar za preiskave, posvetovanja in nasvete in tudi ne z.i X-ray, kadar se zdravite pri meni. Pridite k rrteni z zaupanjem, povejte mi vašo nadlogo v vašem lastnem jeziku in pokazal vam bom, kaj mi je mogoče storiti za vas in ker imam na tisoče ljudi, sejn vam pripravljen dati zaželjen rezultat po ceni, katero zamorete plačati. Mi govorimo slovensko. 5511 EUCLID AVE. soba 222, drugo nadstropje. Uradne ure 9.30 dop. do 8 zveč., ob nedeljah od 10 do 1 pop. CLEVELAND, OHIO. g^^&MtiBMgft&MJW ■*>3i(iiiiiiiiMC3tMiiiiiuiir^iiiif uiunc3iu:niisiiicaiu[riiMu:cT'K» i[fni:icai-iru-vijuitu:iiiini.itit aiititii i] i jcittmin: i-ri i.cjinfiitiontr-tt*,^. Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ZATO ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod kov za vaš list — ZATO ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ZATO ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov — ZATO Vpoštevajte najptvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku ZATO in naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Piinccton 551 6418 ST. CLAIR AVE, ♦iHiiiiBiuHiwiiiiuiiiiHiiiiiKJiiiismii!1; 3i;ii!i)iiuitiu:iiunuiC3i:nH(iii:iC2iii«;JiitfNtit;ttitiiiMitjiii!iH»in(«in)ii-jiiair » •Y 22nd, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3, -vsky; M)ozne Osel. leč od tam pa sta se pogovarjali je zadela taka kazen! Ne smeš no so isti nezmisel učili kakor misli. Nv a' 8em vedno za_ Tat Ce, "a našem pokopa-° 8'adko ^ spijo! d* ?m/'UQK0 tam L,:* lliz!{em griču, ob hrast°v, brez in boro- Sozdni ♦ Nerl ■ " tlS'ni so 4» ,V Posteljo- °d s-DO-C-en'Pa jim P°iei° 81 "» dn S; ru«! ptički svoje 9pet °o U!crat' kadar se pn-°v najemnik, razlega- N Pesmi in glasno 'am vedno la- dve žatbi. Stara žaba je poučevala pozabiti, da smit ni še konec vse- mlado: "Vidiš, kako je tu vse krasno! Bog nebeški je ustvaril vse to, kar tu krog in krog vidiš — drevesa, ptiče, travcij rože; lo lužo, muhe in komarje pa je ustvaiil za nas, da bi mi imele vedno zadosti hrane in zabave. Moramo torej biti Bogu hvaležni in za to ga tudi z našim petjem vsako noč hvalimo, Njega, Stvarnika vsega dobrega, ki nam radodarno daje vsega, česar mi potrebujemo." "Ampak,»mama" — se je oglasila mlada žabka — samo tistih štorkelj in kač bi ne smel Bog _ _____ ustvariti! To je grozne! Se vče- ko je solncejraj seni na lastne oči videla, kako pritJekalo, sem do i je gad požiral mojo sestrico — p0Maval Pod brezami kako je revica jokala!" nesrečni učenjak. w 'n nekoč 3em ^ Jna Pri« poseb- plotu se je ''Draga moja" — je rekla stara žaba — "vse na svetu gre po božji volji, proti kateri nihče ne sme godrnjati, kajti, kar Bog sto- ^to J6"' m grizel zado-' ri, dobro stori. Tvoja sestrica se Snnič^evje. Neda-Jje gotovo nekaj pregrešila, da jo pjeiije L. E. SIEGELSTEIN Peru,., ^^ »n kroničnih bolezni je nasa specijaliteta. io le r 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. "^er 6 V pisarni: od z.iutra.i do 4. popol. od 7. ure ' nedeljah od 10. do 12. opoldne. 'k J, «0 ^ "raSuJe po dnevi v svoj! pdvetni&ki pisarni t, 8 QUARDIAN O LI D G. I 2ve6er od 0:30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVE. ga. Na sodni dan zopet vstanemo k novemu življenju, v katerem bodo pravični uživali večno blaženost. Zapomni si, da je naša duša nesmrtna." "Oj ti klepetulja, ti nesramna" —se je vmes oglasil osel — — "ti da imaš nesmrtno dušo? Kar tiho bodi in izgubi se, da ti ne stopim na glavo, tako, da ti tista tvoja nesmrtna duša odleti. Navsezadnje imajo po tvojem tudi muhe, katere požiraš, nesmrtno dušo? Zapomni si, čenča ti neumna: Nesmrtno dušo imajo samo dovršenejša in iteligentnej- drijan AristoteIos ša bitja, kakor sem jaz. konj, slon in najbrže tudi človek. Ali so taki nestvorovi, kakor ste vi žabe, vredni, da jim Gospod Bog vdihne nesmrtno dušo? Sodrga zabita." "Ali mi ne greš domov!" je zavpil hlapec in udaril z bišem po oslovem hrbtu. Zal mi je bilo, da je bil zanimivi pogovor na ta način pretrgaj kajti poslušal sem z živim zanimanjem. In mrtvi so spali mirno dalje, ne da Ki se zanimali za razgovor osla in žabe, ker oslov so v svojem življenju med ljudmi dosti slišali. Malo 2327 OKUSEN! TEČEN! k°sitrastih posodah "---V štrucah VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA! Čudež. O skoro neverjetnem čudežu mi je pripovedoval gozdni čuvaj Hulava. In res bi v to storijo ne verjel, če bi mi tega ne povedal človek, o katerega verodostojnosti sem popolnoma prepričan — siv starček je že. Kakor 3err kupil, tako prodam- "Ali ste bili že v bozdu tam. kjei stoji sv Janez Nepomuk?" — me je nekoč vprašal Hulava. ''Je tam mreža, ki se lahko odpre. Pobožni kristjan mečejo noter denar; tudi steklenice z oljem puščajo tam. Ne vem, kdo vpdno to olje naliva, ker luč nikdar ne ugasne. Nekoč — bilo je zelo vroče —1 sem bil žejen in v žepu niti ficka. Da pa naš gostilničar ne da rad na kredo, itak veste. No, pa sem šel prosit sv. Janeza — imel je precejšnjo množino krajoarev. Ti? sv. Janez, ti si imel ved no za reveže odprte roke, vedno si bil radodaren. Ali bi mi dal za steklenico piva? Strašno sem žejen — 3em prosil svetnika. — In olja, da bi čevlje namazal, bi tudi potreboval. Učen spor. V gostilni se rešujejo včasih vprašanja kakor na kakem vseučilišču. "Kaj, da se bolhe ne izležejo iz nesnage? Le poskusite to! Dajte v zaboj nekaj žaganja in poškropite z neko vodo in videli boste, koliko bolh se zaredi tekom par dni. Vse bo mrgolelo." "To vendar ni mogoče" — rečem jaz — "potlej pa se morajo nahajati v žaganju jajčka. Iz nič ne more biti nič! Ze grški moje pred Kristo-vim rojstvom učil( da omne vi-vum ex ovo, to je: vsako bitje se rodi iz jajca." "Da ne? Postavimo! Jaz vam takoj dokažem, da je to možno, Liter vina — vdlja?" "Velja", sem rekel brez premišljevanja, dobro vedoč, da imam prav. "No, in devica Marija? Ni li spočela brez moža? He?" Izgubil sem — seveda, če imamo neke §§........! --o---- SA ZABAVO IN POUK — čitajte — močvirju velemesta" življenja priseljenke v Ameriki CENA 500. Naročite pri *riŠko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. OLAIR AVE. ' No, no, le vzemi" — dobrohotno rekel sv. Janez — "saj jaz tega denarja ne potrebujem. Stanovanja ne plačujem, ne jem pa tudi nič — in s tem oljem mi itak vedno smradijo pod nos......" Od tega časa sem blagajnik sv. Janeza", je dodal Hulava. Nezgode. Josip Privšck, dijak, stanujoč na Žabjatku , v Ljubljani, je pri šolski telovadbi padel in si zlomil levo roko. _ Ivan Drobnič, Žagar v Salki vasi pri Kočevju, se je pri delu tak0 r" srečno vžagal v desno roko, da je moral v ^bolnico. _ Marija Ju. g:vic, mestna ubofea iz Škofje Loke, je na ulici padla in si zlomila lavo, nogo. — Marija Bizo-vr'car, žena postnega peduradni-ka iz Votdma,ta, se je pri sekanju mesa s tako silo vsekala po palcu, da si ga je skoro odsekala. na Obiskovalcev obstoja iz Nemcev, za katerimi pridejo na vrsto Rusi in Poljaki. — Le malo pa se vidi Amerikancev, Angležev in Francozov. — V dokaz, kakšne velika svote denarja najdejo svejo pot v blagajno kazina, navaja slučaj nemškega grofa, ki je iz'gubil pred kratkim dva milijone mark. Neki nadaljni človek Pa je' bil izročen skrajnemu pomanjkanju, kajti v teku treh tednov je izgulbil pet milijonov, mark. — Neki Berliričan je pri-gral en milijon mark, a se vrnil v kgfzino in jih zopet izigubil, pole? vtenga svojega premoženja. Zakladnica, države Gdansk dobiva velike svo'te od lastnikov kazina in delničarji podjetja dobivajo baje velikanske dividende. Kabino dobiva svoje žrtve1 predvsem u vrst tekom vojne oiboga. telih, katerim se ?di niih navzoč nefet v Zcrcfootu višek elrgance. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo razprodajah različno modno blago po SILNO ZNIŽANIH CENAH. Razprodaja je v teku sedaj in vabljeni ste, da pridete ter si nakupite vaega potrebnega za celo družino. Se vam priporočam Naročajte dnevnik ANTON GUBANO 16717 Waterloo M OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI Alijagič in Markač. V Zagrebu je bil pretekli petek aretiran bančni uradnik Ivan Markaš, ker je po Zagretou razpečaval razglednice s pedotoo obešenega a-tentatorja Ali je Ali jamica z napisom "Narodni mučenik". V Marka-ševfim stanovanju je našla policija več tisoč takih razglednic. Krvava gostija. Dne 13. febru arja je bila pri premožnem posestniku Mai:ku Grahovniku v Sv. Petru pri Mariboru gostija, ki sta j0 Klavil.i sin in hčerka. 0-polnoči se je kuharirj. pritožila, da ne mors dati nobene stvari v^č na mizo, ker sc prežarji (nepovabljeni gostje) že vse pokrad li. Stari Grahovnik je zaradi tega prosil v veži prež ar je, naj gredo domov, ker c t-1,o ena. Proti temu ar je dvigni! sevedf. takoj ves t-irn', svet, in kako bi ne bil, saj se je temu — naravno - ljudski razurn upiral! Disputa-cije in učeni spori so končali s tem, da so n?s-i -'f^J učenjaka sežgali. — Nedolgo nato, so prišli na A-rabsko krščanski misiortarji, odposlanci nekih pobožnih oblast nikov, z jezuiti. Le-ti so začeli naglašati enega "pravega" Boga. "Kako pa se zove tisti vaš Bog?" so vprašali neverni Arabci. "Bog Oče, Sin in Sv. Duh", se je glasil odgovor. ''Toda — to je vendar troje bogov, pa ne eden," so ugovarjali Arabci. "Ne, to je eden Bog v treh osebah. Vsi trije pa so zopet sa-rpo eden!" No, in misijonarji, ne' samo, da niso bili zato sežgani, še pridobili vrednostne predmete, če so jih so pristašev in vernikov, dasirav-'že preje pri ruletti OSUŠili. Veči- )(*)%%+&&%%&%+*#%$'*%'(%($%#%*'%%%(*)+$*')%$&+%$&%)$)($&)% STRAN 4, "ENAKOPRAVNOST" MAY 22nd, 18Jl Clevelandske novice. I zavesten. Eno uro kasneje je že I umrl v Lakewood b'olnisnici. Col-[burnov oče je 'bivSi okrajni pro-sekutor, Williamov pa je trgovec z premogom v pokoju. Oba dečka sta pohajala v Lincoln šolo. — Policija je našla včeraj kmalu pc južini Mrs. Louisa Knesenbach in dva njena vnuka, v nezavesti, v njih stanovanju na 6910 Kinsman Rd. Domneva se, da je bilo meso, katero je pripravila žena za južino, zastrupljeno. Uvedlo se bo še preiskav'o. Policijo so poklican sosedje, ki so čuli v stanovanju stokanje, a niso mogli odpreti vrat. \ — Za letno policijsko parado, ki se bo vršila prihodnji petek, je že vse pripravljeno. Na čeiu parade bosta župan Kohler in varnosti direktor Martinec. katero je nosil, ko je bil nekaj l 1 v _- — Naš rojak Ferdo Stemiša se je pravkar vrnil iz Columbusa kjer je napravil zdravniški izpit z odliko. Priporočamo ga vsem roja-kohi prav toplo. Uradoval bo s 1. junijem v svojem uradu na 6906 St. Clair Ave. Uradne ure objavimo kasneje. Mlademu doktorju iskreno čestitamo in želimo dobrih uspehov. — Mr. Frank Hudovernik, tajnik Slov. Sokola, je daroval krasno zbirko razglednic iz starega kraja kot dobitek za semenj Slov. Nar. Doma. Prelepa hvala! Rojaki in rojakinje, prinesite tudi vi kak dar za ta zadnji in največji semenj, kar jih je še pomnila naša naselbina. Sedaj, ko se je z delom pričelo, bi morala navdušiti samo misel na novo stavbo vsakega izmed nas, da nekaj žrtvujemo na ta ali oni način. Nosimo skupaj sedaj ko je čas za to, da nas kasneje, ko bo Dom dodelan ne bo sram, češ jaz pa nisem ničesar pripomogel za dosego tega krasnega ftarodnega hrama. Vsak dobitek je dobrodošel, čim različnej-ša bodo darila tem zanimivejši bo semenj. — Mr. John Ivančič je daroval $1.00 za naš tiskarski stroj. Hvala. — Včeraj zjutraj ob sedmi uri je umrla družini Petan dve letna hčerka Mary. Pogreb bo jutri ob 9. uri dopoldne. Starišem naše sožalje! — V račun Slovenskega Narodnega Doma, ki je bil priobčen v izdaji od 1 2. maja je urinil tislkar-ski Škrat malo pomoto. Mesto $238.00, katere je plačalo članstvo na račun delnic tekom mese- Ossing, N. Y., 19. maja. — ca aprila je bila priobčena svota1 Ruthger Warder, ki je obsojen Um se je omračil 50ietni Mariji Kariišin, ženi progov.nega čuvaja Ferdinanda Karišin na Ver. du, čuvajnica 680. Pred par dnevi je čiitala v časopisu o obsodbi petero hajdukov. Naenkrat se je začela domišljevati, da je ona šesti hajduk in ,da jo zasledujejo orožniki. Zato je pred dvema dne voma neopažen0 izginila od doma in se od slej ni več vrnila. Doma je pustila 3 otrbke, stare 5 do 11 let. Kdor hi jo kje opazil, naj javi to takoj njenemu možu pod gori navedenim naslovom. Pijanec umoril orožnika. V PUllbrdu se je izvršil te dni težak zločin. Delavec Tomaž Trpin Iz Trtnika se je v pijanosti začel v Munihovi gostilni prepirati. Dva orožnika sta posredovala. Ko sta odšla, je pijanec stopiI za njima ter je orožniškaja narednika Kohler bo imel na sebi uniformo, ^ • ^^ y ^^ dfuge_ ga pa lahko ranil. Scano so pre- let nazaj policijski načehiik Pa-| a]. y lbolnic0j kjer je rada se bo vila od 40 St. inlEuc- ^ ^ ^ ; go lid Ave. d0 sredine -mesta. -o----- POLICIJA STRAŽI DOMOVE CIKAŠKIH BOGATINOV. Chicago, 21. maja. — Nocoj se je nedelo, da je na domeh več st0 čika'ških bogatinov nastavljena posebna policijska straža, ki je oborožena s puškami in velikimi revolverji. To se je odredilo na poskušeno vdretje na dom H. A. Blair-a, pri čemur je bil neki neznanec ubit. Blair je dobil grozilnih pisem, nakar «e je obrnil na policijo za protek-cijo. --o-- JUSTIČNA IRONIJA. li pod ključ. Staro sovraštvo. Glinišek Fra^c in brata' PaznaT, posestnikovi sinovi iz Želimelj, so živeli že dol-:go v hudem medsebojnem sovraštvu. Pred par dnevi sta brata Paznar zalotila Glinška ponoči samega na cesti, se zakadila takoj v njega in ga ©suvala z noži po vsem životu. Osip Šest: REŽISER. $268.10, kar pa ni prava številka. Toliko v pojasnilo. — Tukajšnja bančna ustanova The Union Trust Co. bo zgradila na vogalu E. 9 St. in Euclid Ave., kjer stoji sedaj Lennox Bldg.', velikansko poslopje. Zavzemalo bo ves prostor od Euclid Ave. pa do Chester Ave. torej bo podrto tudi Euclid gledališče s premikajočimi slikami, ki je bilo zgrajeno šele par let nazaj. Poslopje bo največje v Clevelandu ter drugo na celem svetu. Edino Equitable poslopje v New Yorku bo nadkriljevalo to strukturo po velikosti. na smrt vsled umora, je bil da nes prepeljan iz Sing Sing jet-nišnice v [bolnišnico, kjer so ga operirali na slepiču. Zdravniki izjavljajo, da je operacija srečno prestana, in da bo na 'smrt obsojeni do časa, ko se ima izvršiti smrtna obsodlba, že popolnoma o kreval« -o - AMERIKANCI SO SEDELI. New York, 20. maja. — Ko je te dni prišel v new-yorško luko parnik severo-nemskega Lloyda, Seydlitz', se je /vedelo, da je par ogromno dni pred dohodom v parnikovem Zgradba ,salonu prišlo do neprijetnega in-bo delana po povsem novemu na- cidenta med Nemci in nekateri- mi Amerikanci, ki so se tudi nahajali na krovu parnika. Ko so nemški potniki namere pričeli v salonu peti "Deutsschland ueber alles", n\vzoči Amerikanci niso vstali s sedežev. Kapitan Falken-hayn, sin nemškega generala is- Že dolgo se deli delo režiserja v takozvano zunanjo režijo (tehnično) in v notranjo (doživetje dela) režijo. Neki anamenit režiser, imena se trenotno ne domislim, deli nalogo režiserja celo v tri dele, in sicer se mi zdi ta deltev zelo jasna: namreč: v režijo proistornOsti, v režijo oseb in v režijo duševnosti. Vpliv režiserja na igralce, na živi material, naziva oni režiser režijo o-seb. — (Dalje prih.) tega imena, jih je vtprašal, zakaj nis'o vstali 0b petju nemške him- enostavnejša so sredstva v dose- ne. Eden izmed Amerikancev je odvrnil, da tega niso smaitrali po trebnim, nakar je kapitan zagnal proti Amerikancem kozarec z vinom vrerj, ki se je razbil Ob steni takoj , poleg Amerikancev činu. Navadno imajo banke v ospredju visoke stebre, katerih to novo poslopje ne bo imelo. Krog in krog bodo prostori za male trgovine. — Delegatje na konvenciji železniških sprevodnikov so ponovno izvolili L. E. SheppartJa iz Cedar Rapids, Ia., za organizacijskega predsednika. Mr. Sheppard je predsednik že zadnjih osem let. Več drugih uradnikov je bilo tudi ponovno izvoljenih. Konvencija je sedaj zaključena. — Usodapolna igra. Včeraj, ko se je šla družina Fred W. Greena, 1289 Belle Ave., vozit z avtomobilom, ipustivši njih e-najstletnega sina Goto urna doma, se je pripetila doma po o-tročji neprevidnosti strašna nesreča. Deček) je~ namreč povabil isosedovega dečka William Ro-Ibinsona iz 1308 Belle Ave. na sVoj dom, da se igrasta roparja in poflicaja. Colburn je iztaknn v kuhinjlski omari revolver ter rekel, da bo .on policaj, William pa naj ,bo ropar. To razburljivem tekanju po hiši, je končno ''policaj" zajel roparja v jedilni isob'i ter mu dal (povelje, naj dvigne rdke, ker drugače sproži. Vedel pa ni, da je revolver nabasan. Ko sproži prvič proti vratom, ni bilo nič, ko pa sproži 'drugič, merivši na Williama, za-doni po hiši silen pok, deček pa pade po tleh zadet v desno stran prs. Coliburn je takoj hitel po pomoč in ko so prišli Robinsonovi domači iz njih hiše, so videli njih sina omahovaje prihajati iz j etiki. Bil je vrl somišljenik de Greenove hiše. Preko ceste je še j mclkratske stranke. Blag mu spo prišel, nato pa se je zgrudil ne-'min! Igralci sami resnično ne ■ustvarijo vsega. Oni, ki gddejo prvo violino, tufli ne. Stati mora nekdo ob pultu. Alfred Kerr. Nekako dvakrat deset let se govori pri teatru tudi o režiserju. Kronist ga imenuje in registrira. In že v tem mladem življenju so mu napovedali boj. in lomijo sulice nad njim. Pogostokrat opravičeno — pogostokrat po krivici. "Gledališki list" je prinesel v zadnjih dveh številkah v prevodu zanimiv članek dunajskega feljtonilsta Feliksa Saltna "Igralec". Članek je zanimiv — zanimivost pa tiči v tem, da kaže igralcem, kako naji dvignejo zopet svoj prapor, kako naj zatrobijo v lastni rok. Parola glasi: proč z režiserjem! Tudi jaz pravim: proč ž njim!, Anatema režiserji! Taki režilserji, kakršne slika imenovani gospod. Kaj pa je torej režiser? Čemu je režiser? Kaj je režija? Kaj j% režija kot umetnost? — Najti za ono, kar je pisatelj doživel in čemur je dal obliko v svojem tiskanem ali pisanem delu, pravi scenični in igralski izraz. Čim go tega izraza, tem večja je u-metnost režije. fPral sto leti še niso poz.nali režiserja. Tisti, ki je bil najime-nitnejiši igralec družb?, — tisti . ,., , ■ . . i je bil nekak nadzornik pri skuš Sledilo je veliko m J __ J je m ta p0. prišlo bi bilo goMo do nasdnj ^ ^ ^ ^ _ dejanj, da kapitana niso tr zh * ^^ & nazaj njegovi prijatelji. Di-ugo • jutro je kapitan pri Amerikan- cih Rjrosil oproščenja. --o- -- Koliko ima Italija prebivalcev. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Italija 40,070.161 prebivalcev. Gostota na sel j en j a v I-talijlt ki je glede površine le malo večja kakor Jugoslavija, je torej zelo velika. Odtod izvira tudi njena beda ih naravno tudi ekspanzija, ki povzroča imperi-jaliistične težnje. Iz ruskega ujetništva je prispel v Maribor večji transport u-jetnikov, večjim delom Slovenci in Hrvati, mnogi z ženami in o-troci. Sedaj se nahajajo v kva-ranteni; čez. nekaj dni pa odide-j'o na svoje domove. s.mrtna kosa. V Šoštanju je u-mrl tamošnji .poštar g. Ivan Ver-dnik. Bolehal je že dalj časa na ke po uglajenosti celotnega dela, po izpopolnitvi zunanjega okvirja odra, po enotnosti igre ansam bla, mas, — tedaj je stopil režiser iz svojega anonimnega kotič. ka, in postaj duša celotne vprizo ritve: postal je zastopnik auto-rja. Danes je še vedno isto, morda celo malo več: on je vodja in dirigent predstave, ki je spoznal najiskritejši namen autorja in pa posredovalec med autorjem in j-gralcem. Pesnik je gledališču predpogoj, igralec uresničenje, med njimi pa stoji kot vladar in sluga obenem — režiser. Ne bom govoril o razmerju režiserja napram onim neštetim faktorjem, ki žive pri gledališču in ki se režiserjevega dela tesno dotikajo, to.je o razmerju napram živemu in mrtvemu mate-rijalu, napram odgovornosti avtorju napram vodstvu gledališča temveč samo o enem delu njego ve prakse, to je: o njegovem raz mer ju napram igralcu. NAŠI ZASTOPNIKL Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinj — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newlburg: Vincent Butonič.—Za Nothingharn, Euclid, Nobel: Vin cent Koller in Jim Robich. Hrvatski zastopnik za Cleveland in ok'olico: Ludvik Deliši-monovič. Gaspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Česnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O, Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo: Joe Merše, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa5 Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan. Debel j ak John, Aurora, Minn. Krall Joseph, Pueblo, Coloj -John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N, Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111, Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik ''Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. Prinesite yase zavesa (firnike), preproge (carpets) in plahte čistiti sedaj! Čudili se boste kaKo fino se prinas sčistijo. Računamo tako malo, da se vam sploh ne splača imeti teških in nezadovoljnih trudov doma' i F. H. MERVAR, lastnik in vodja. Tovarna: E. 60 in BONNA. Podružnice: 6511 ST. CLAIR 12404 ST. CLAIR. Telephone: Central in Randolph 5694. MALI OGLASI thi V££ :be sio POHIŠTVO NAPRODAJ. Skoro novo pohištvo se proda takoj. Vprašajte na 1196 Norwood Rd. (118) IŠČE SE inteligentno sloven, sko dekle za prodajalko v modni trgovini. Vprašati je v Reimer's Department Store, 3423 St. Clair Ave. (118) "TŽVEŽBAN PRODAJALEC za modno trgovino dobi takoj stalno službo. Znati mora slovensko in nemško. Dobra prilika za pravega človeka. Vprašajte pri Reimer's Department Store, 3423 St. Clair Ave. (118) ODDA SE SOBA Z VSO OPRAVO. PROST UHOD. 1007 E. 64th ST. ________(118) IŠČE SE STANOVANJE obstoječe iz 3 sob, za malo mirno družino. Ponudbe je oddati v upravništvu tega lista do 1. junija. (118) DRUŠTVO JUGOSLAV of >>* »»M št. 293 Woodmen sprejema novop od 16. do 52. leta. P1 proste vsake vstopni^ treh mesecev, t. j- za m junij. Kdor hoče P disi Slovenec ali H . i na)1" izmed največjih in organizacij v Zdruzen lih ^ ctu- k? posluje po celemu sv j obrne za natančnejši- ,, člane ali pa k dru5f7 »i' children. Keep ^Zitf^ , use. 35 and 65 cents > hospital s{zt, $3. ^/j BETTER THAN A MU TAJNIKI DRUŠTEV POZOR! Ker se bliža semenj, so prošeni tajniki dn taiinScaii društev, vrnejo kupone srečk za Ford avtomobil tajniku Kluba društev S. N. D. Uradne ure so od 7 3o 8 ure vsak večer.^ BORIS PAULIN, tajnik. MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Hiše naprodaj: I Hiša, skoro nova, 8 sob, za 2 družini; vse moderne naprave; lot 40x140 cena samo $5,700, gotovine $1,500. Hiša 12 sob. za dve družini, ob tlakovani cesti, vse moderno urejeno, lot 40x140; cena $10,500, gotovine $2,000. Hiša, 11 sob, v bližini tlakovane ceste in'šole; za 2 družini. Ta hiša je moderno urejena in cena je samo $8,300. gotovine $800.00. Oglasite se takoj na Collinwood Realty Co 15813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST AVTorggJ - ■ |iiiiiiiiniiimoiiimiiiiiiiiioniiiiiimiiiiiH SLOVENSKA NIČA Mi varimo vrat železne I" mete. Zaloga olJa' " jfP, mijevlh obročev J ^ trebBčln. Ako r«b fonU' kllfilte nas po te,e CETON 1372. ^ Odprto tudi ELYRIA AUTO 6512 St. repair* ci»ir I ŽICA ki spaja odjemalca s Oglas v našem " dospe na s»oJ (e„. ceno mesto gram.