^PUBLISHED AKD DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ho. 656) AUTHORIZED BY THE A.CT OF OCTOBER 1917, OH FILE AT THE POST OFFICE OT NEW YORK, H. Y. By Order of the Pres't, A. g. Burleson, P. M. Pert. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. VELIKA KRIZA V PRISELJEVANJU OBILNO PRIHAJANJE PRISELJENCEV SKORO ONEMOGOČA POSLOVANJE NA ELLIS IS LAND U. — NAVAL JE POSLEDICA NOVE POSTAVE. BEGUNCI PRAVIJO 0 SVOJEM BEGU VEČ KOT STO ZAJETIH V VLAKIH ZAVEZNIKI SO KRIVI ZMEŠNJAVE NA VZHODU OBSEG P0V00NJI POSTAJA VEDNO VEČJI Vspričo dejstva, da se nahaja na Ellis Islandu :iOO ljudi več kot jih more otok -prejeti nadaljnega dejstva, da bo Štiri tisoč Italijanov do>pc!o še tekom n«;slednjih par dni in du no do nedelje dospelo do ameriške obali skoro 10.000 pri.seljcn.-ev, se je pojavila na Ellis Islandu kri/a kot je se ni bilo rvpaziti izza dni Castle Gardena. Vspričo navadnih raz me rbi bil položaj težriven. a v spričo nove imigravijske postave, ki je bila uveljavljena v petek, so po»tale razmere še dosti slabše. Oni se, da bo preostali del Jfaljanov, ki bodo smeli priti v deželo tekom tekočega meseca, znašal 2500 oseb in od 3300, katere se zadržuje na otoku, obstajata dve tretini iz sinov in hčera Italije. Pred četrtkom tekočega tedna bo dospelo nadaljnih 4381, kar pomen..it da bo 4000 italjansk:h priseljencev zadržanih za preiskavo. Polejr tetfa pa je še nadaljnih več tisoče v na poti v Ameriko, katere bo tudi treba zadržati na otoku. Kadar posluje Ellis Island s polito paro in vspričo najbolj ugodnih pogojev, lahko opravi na dan približno Iri tisoč priseljencev. To je bilo v dnevih pred uveljavljen jem nove postave, ki omejuje skupno priseljevanje v vsakem mesecu na tri odstotke letnega prišel je« ja leta 1910. T'radniki EHis Islanda so v skrbeh trledi- zdravstvenih razmer, ko bo na tisoče priseljencev, možkih, žensk in rtrok prisiljenih preživeti cele ledne na ladjah v pristanišču, na \ renapolnjenem Ellis Islandu ali kakem začasnem detenrijskem taboriv'u. Glasi se tudi, da bodo parobrodne družbe prosile vlado če smejo privesti v teku šestih mesecev celo dovoljeno število priseljencev k«.jti dozdeva se jim, da bi se to boljše izplačalo kot če prevažajo s-mkaj potnike preko celega leta. Preživeli pripoveduj s jo o prizorih v železniških vlak h, ko je naraščajoče vodovje p res en til o potnike. Colorado Springs, Colo.. G. junija. — Frank Ducrar. šerif iz Mesa okraja, ki je doma v Grand Junction, je bil eden izmed maloštevilnih preživelih izmed dve->to potnikov na Denver in Rio Ji-ai:de/ vlaku številka 3. ki Je »'ospel preko Arkansas reke. kr vodni na Union postajo, je "bil u '.♦«•! vi jen — Tam smo ostal?. — jc rekel. — \'a drugih tračnicah je bil neki Missouri Paeifie vlak. Bili smo tam le malo časa. ko smo Culi gnuenje vode ter naraščanje valov. — Voda je kmalu pričela polniti karo. Nekateri nas smo hodili po vozovih ter mirili potnike, ki so kričali ali pa molili. — Neka mlada deklica Je sedela na svojem prostoru ter jokala. T-tavil ^em se pri njej, da ;i<> potolažim, a ona je neprestano kričala: — Moj oče! Moj oče! — Prihajala je i z Ohieaga. Rekel sem ji. da Ijo vse doliro. a km al j. jo je odnesla voda, ki Je prihajala skozi okna in vrata. _— Nel~a stara ženlea Je sedela na svojem mestu ter se smehljala. ko je prihajalo vodovje proti nam. Rekla je. da je pri-pravljenja, če je prišel njen čas, da odid? 4er se smehljala naprej. Mislim, da je umrla v s vojen ?cdežu. Veki mlad človek je se de pri svoji ni- eri na gorenj' postelji +er jo skuhal tolažiti. Ona je molila ter pr o kovala konca. — Ko smo prišl- iz vozov, smo se prijemali vsega mogočega, da se obdržimo nad vo lo. Veliki kosi lesa so prišli po vodi navzdol ter zdrobili več ljudi. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se poton nafte banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bila nafte cene sledeče: JUGOSLAVIJA: RarpoAilja na zadnja post« in izplačuje *'Kr. poitni čekovni urad" in MJadranska binka" ▼ Ljubljani 300 kron ...... $ 2.55 1000 kron ...... $ 8.20 400 kron ...... $ 3.40 5000 kron ...... $41.00 500 kron ...... $ 4.26 10000 kron ....... $80.00 ITALIJA m ZA3EDEN0 OZEMLJI: Eacpoftilj« na aadnjs potte in izplačuje "Jadranska banka'* ▼ Trstu. 50 lir ......$ 3.00 500 -ir ...... $27.50 100 lir ...... $ 5.70 1000 lir ...... $54.00 300 lir ...... $16.00 NEMfiKA AVSTRIJA: Eaapoiilja na aadnja polu In izplačaj« " Adriatischs Bank" M Dunaja. 1,000 nemiko-s vstri j slan kron $ . 2.85 5,000 nemiko-avstrij ikih kron $ 13.0C 10.000 neraiko-antrijskih kron $ 26.00 M.000 nemiko-ivstrijtkih kron $120.00 ▼rednost d ena H n sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; Is iegs razloga nam ni mogoče podati natančna cene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe t roka Kol generalni sastopniki "Jadranska Banka" in njenih podrui ni« imamo zajamčene irranredno ugodne pogoj«, ki bodo valike ko nsti sa on«, ki s« is ali sa bodo posluževali naie bank«. Daljnega iztoka je podpisala z Japonsko dogovor, nakar je daTa slednja izraza svoji pripravljenosti. da umakne svoje armade iz dežele ter vrne ruskemu narodu na Daljnem iztoku njegovo prostost. Vlada republike Daljnega iztoka jo skušala zvesti dogovor z Japonska, a japonska vlada je sedaj odgovorila z napadom na prostost republike. — Najhujši sovražniki ruskega naroda so skrajni reakcijo-liarei, kojih cilj je polastiti se Sibirije s pomočjo japonskih bajonetov ter postati nato vazal Japonske. Japonska vlada je dala japonskim kapitalistom ribo-lovske pravice v vodovju Kam-čadke, katere pravice so bile do-sedaj izključno last naših državljanov ter kooperativnih družb. Japonci so uvedli svojo lastno kontrolo ter kolektirajo davke od ribovlova. POTNI USTI SE DOBIJO — Japonsko se dolži nadalje, da vzdržuje oborožene tolpe Se-menova in Kappella, ki so sedaj zasedle Kitajsko iztočno žclezuico in ki pošiljajo svoje agente v centralno Azijo v namenil, da pri-čno z novo kampanjo intervencije. Poslanica svari japonsko vlado. da je ruski narod v stanu voditi novo in zmagoslavno vojno, če potreba, da bodo oni, ki ga napadajo občutili njegovo moč. Poslanica pa pravi v nadalj-nem. da se krivde radi teh sovražnih dejanj ne more pripisovati izključno le japonski vladi. Najti je dokaze, da je francoska vlada eden izmed aktivnih pozvročite-ljev te nove intervencijske kampanje in da se vdeležujc japonskih načrtov glede zavojevanja Sibirije. Sovjetska vlada ne more drugega kot smatrati vse zavezniške sile kot moralno odgovorne za ta novi člen v verigi intervencijo-nistov, ki je delo zavezniških narodov. Konec poslanice daje izraza energičnemu protestu proti tem. dejanjem. Peter Zgaga, Danes smo odposlali vse naročen« knjige "PETER ZGAGA". Kdor jo želi imeti, naj jo naroČi takoj, ker je t zalogi le ie malo irvodov. Cena sa Jugoslavijo is m Ameriko je samo petdeset centov. Naroča se pry* Slovenic Publishing Oo., 82 Cortlandt StM Hew York CHtg. (Advertisement) er ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" VAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ SDR. DRŽAVAH. ŠTEVILO MRTVIH NARAŠČA NEPRESTANO, KO JE DOSPELO [VODOVJE DO LA JUNTA, T.AMAR IN DRUGIH MEST. — REKA PLATTE NARAŠČA. — REZIDENČNI OKRAJ DENVERJA | JE PREPLAVLJEN. — POLOŽAJ VZNEMRLJIV. Povodenj v Coloradu se je tekom preteklega dneva razširila v • smeri proti iztoku, soglasno z najnovejšimi poročili, ki prihajajo iz [prizadetega ozemlja. | Položaj v La Junta, Lamar in drugih ter manjših krajih v iztočnem Coloradu je zelo vznemirljiv. i V La Junta je naraslo vodovje za tri čevlje nad ozemljem, ki je široko tri milje. Delo oskrbe za one, ki so brez douia in za bolne jc bilo včeraj pospešeno preko eelegd prizadetega ozemlja. Rdeči križ in drage pomožne organizacije so zelo ovirane v svojem delovanju vsled po- IManjkanja transportnih sredstev. Tudi reka Platte je stopila preko bregov ter preplavila rezidenč-ni okraj Penvcrja. Mestni uradfriki v Pueblo so pozvali goveruerja Sproula naj raprosi zvezno vlado za pomoč v znesku petih milijonov dolarjev. Objavilo se jeT da so v Pueblo našli trupla stotih žrtev povod-rji. Za enkrat pa še ni mogoče oceniti skupnega ali popotnega števila mrtvih. Pneblo, Colo.. 6. junija. — Položaj v centralnem Coloradu nudi prizor največje zmešnjave ter najbolj usodepolne povodnji, kar jih je zaznamovati v zgodovini zapada. Natančna ocena števila izgubljenih življenj ter povzročene škode je za eukrat nemogoča. Vse mrtvašnice so prenapolnjene in bolniee pošiljajo bolnike na improvizira 'ne postaje. Na tisoče ljudi je brez doma in vsi trpe vsled tega, ker | so izpostavljeni vremenskim nezgodam. Včeraj se je vprizorilo vse mogoče napade, da se olajša trpljcuje ljudi in pospeši delo rešitve. Potekli bodo celi tedni, predno bo zadobilo mesto približno tako lice kot ga je imelo pred katastrofo. Treba po popraviti v-e nasipe, predno bo mogoče trgovski tlel mesta izčistiti vse vode. Včeraj zjutraj je izgledalo kot da je minula vsaka nevarnost, da bi se povodenj ponovila, seveda z izjemo možnosti, da bi se še enkrat odtrgal oblak. Slelirni nasip v Arkansas in Fountain reki, k; bi mojrel povzročiti tako katastrofo, je že izginil. Poročilo,,ki se jc pojavilo na juini strani Puebla, da je namreč Arkansas reka za štiri čevlje višja kot Swallows in da je vsled tega pričakovati nove povodnji, se je izkazalo kot brez vsake podlage. Zgodaj včeraj zjutraj je vodovje precej padlo. Krajevni Rtioii -križ ccni število žrte«»na sto ter utemeljuje svoje ugotovilo s poročili ki so prišla iz opustošenega ozemlja. Število oseb, ki se nahajajo v začasnih bolnicah, se ceni na 500. Med temi bolniki je bilo najti slučaje legarja, pljučnice in difterijo iu tudi dva slučaja blaznosti. O povodnjih manjšega obsega se je poročalo tudi včeraj iz številnih mest v Kansasu Vsi ti kraji se nahajajo ob teku Arkansas reke, ki je stopila tukaj preko bregov. Mesta Syracuse in Gardner, v Kansasu sta sporočila o povodnji in vsa mesta v Arkansas dolini so bila posvarjena pred možnostjo povodnji. Dvesto prebivalcev v Las Animas je presenetilo vodovje, ki je naraslo za tri čevlje. Prebivalci so zbežali v javna poslopja ter na višja mesta, ker so se bali, da bo rezidenčni okraj preplavljen. Reka Platte je stopila preko svojih bregov malo po polnoči, preplavila več blokov na zapadni strani rezidenčnega mestnega dela ter pognala ljudi iz domov. Zadnja poročila iz Denverja pravijo, da voda še vedno narašča. Uradniki Rdečega križa_ so dognali, da zadostujejo živilske zaloge v Puebli komaj za tri dni. Ceste, vodeče v mesto, so neporabne na milje naokrog. Tekom cele pretekle n6ei je padal močan dež. Vojaške patrule so bile ovirane v svojem delu vsled slabe komunikacije, velikega deževja ter teme, kajti električna naprava mesta ne dela že od petka naprej. Noben človek ui smel na cesto od sobote naprej. Plenjenje je bilo omejeno na minimum. Vstop v mesto je dovoljen le vojaštvu, delavcem Rdečega križa ter državnim in zveznim uralnikom. Zaloga odej svetilk in sveč je dospela včeraj od Rdečega križa v Colorado Springs. Polkovnik Pierce, ki naeeluje tej organizaciji, je rekel, da je bil dosedaj v stanu nuditi vsakemu pomoč, katero je potreboval. Na stotine oseb se je tekom sobote in nedeije obrnilo na Rdeči križ za pomoč ter dobilo živila, obleko in zdravila. Denver, Kansas City, St. Louis in druga večja mesta v bližini preplavljenega ozemlja so ponudila takoj materijalno pomoč, a niso bila v stanu udejstvovati te pomoči radi prekinjenih transportnih zvez. Kleti slehrnega poslopja v dolenjem delu mesta so napolnjene z vodo in blatom. Okna v pritličjih so vsa ubita in vojaštvo je mnenja, da bo pozneje mogoče dobiti nadaljna trupla, ko bodo izpustili vodo ter odstranili blato. Štirinajst zdravnikov in 25 bolniških strežnic je dospelo iz Denverja iz šestnajst iz Colorada Springs. ZNAČILNA FRANCOSKA ODREDBA. Pariz, Francija 6. junija. — Minister za Javna dela je storil korake, da napravi ceste v Franciji varne za avtomobiliste. Prepovedal je namree uporabo javnih cest za črede ova.?, teh krotkih živali, kaicre se smatra za največje so-vražmke avtomobila. Minister je rekel, da niso francoske ceste ovčje staje, in tudi ne svinjaki ali kurniki, temveč javne cesie, namenjene prometu hf da je vsled tega treba spoditi z r.jih živali. Problem pa je težaven, ker je najti v Franciji le malo plptov. Le v redkih lučajih loču- jejo ograje pašnike od cest, o katerih so francoski kmetje prepri-čni, da so r3s?rviranc izključno le za njih porabo. OROPANI MESAR SE JE DESET UR HLADIL V LEDENICI. V mesnico Nathana Wuenscha, ort Richmond, S. L sta prišla dva maskirana bandita, mu odvzela sedemsto, dolarjev ter ga zaprla v ledenico. Šele včeraj dopoldne, to-rej po deseturnem neprostovoljnem zaporu, ga je rešil pomočnik Wm. Warren. Mesar je bil že čisto trd ter skoraj nezavesten. Zdravniki trdijo, da bo mesar vedzrt* čutil po&ledice tega; zapora. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 132. — ŠTEV. 132. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 7, 1921. — TOREK, 7. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PASTOR OŽIGOSAL POSLANIKA HARVEY A. " Aplavz, ki jr trajal vč minut, je prekinil (rovui Rev. Fosdieka pa-*forja. presbntrijatiske cerkve na Peti Ave. in osmi cesli v New Yorku, ko je paKtur ožigosal govor ameriškega poslanika Har-' vpj-a v Lun lcitn, ki j«1 rekel, da smo šli v vu.»j.o iz sebičnih nagi-l»t v. Iiilo j<* t« prvikrat, du je bil jrovor kak« pastorja prekinjen <-d odobravanja. ! —• X svojem tumnlnein živi je-1 nju hi svoji vladi — je rekel pasi ur. imamo dve struji, ki »ta| i:r delu. Prve predstavlja Mr. i llanev, n a & poslanik. — nočem reči tih predstavite!j. — v Londo-j p.n. k vsem svojim omejenim naci-jonalizmom le i/ sebičnih name-ttv in tla morajo sebični motivi ■;< nadalje oh\ladovati našo m*>d-narodno politiko. — Na rlrupi strani pa je najti j ino'c kot so IJuphes in Hooker s .širokimi mednarodnimi interesi, ter odkrito žtijo, da m* skrči oboroževanje. KUera teh dveh strank bo prišla na površje, bo odvisno /•<1 javnega mnenja, kateremu se bo dalo izraza tekom naslednjih par tednov. 5 MILJONOV BREZPOSELNIH V ANGLIJI ' London, Anglija, 5. junija. — V Angliji je crmada brezposelnih ua rasla na šest miljonov oseb. — Srjjkujočim se je pridružilo še Š< >tstotisoč tkalcev, ki se niso ho-Ireli zadovoljili s 25 odstotnim zni-[žaiijfm plače. M.iner.ji št raj ka jo sedaj že G6 ,. ne popuste pri svojih zahtevah ter ustrajajo kljub velikemu pomanjkanju. Po v/hod n i strani mesta se plazi pošast lak- te, dočim se zapadni del mesta vd'.ja velikem razkošju. ( BAVARCI BODO RAZPUSITLI DRŽAVLJANSKO GARDO. Monakovo, Bavarska, 6. junija. Bavarska deželna bramba bo H0. Junija razpuščena. To se bo zgodilo soplas.no z določbami, ki so vsebovane v zavezniškem ultimatu. Dmmr im j« podati atjbtfj po Domače Monty Order, ill pi po Now Tork Bank Draft. | Fr»k Saksar Stats Bun u cmuin strm im y*i Le malo čolnov na razpolago v Pneblo, da pomagajo pri reševanju, ko je voda odnašala hiše. Colorado Springs, Colo.. 6. ju ni. C. 1$. Adams, zastopnik Mark-seheffel Motor Company, ki je prišel iz Puebla, pr poveduje o svojem begii na i.asleunji način: —- Misl m si. da sem videl na stotine ljudi, ki so se vtop li. a v resnici jih je bilo mogoče par dueatev, kajti nekatera poslopja so bila odvedena po vodi navzdol ter so se najbrž srečno kje ustavila. Bilo jc tema in vse je b lo nerazločno. — Čolnov ni bilo dosti na razpolago. Povpraševanje po čolnih je bilo laku veliko, da sploh ni bilo videti kot tla je v mestu kak čoln. Neki policijski kapitan s svojimi Ijndmi in prostovoljci jc bil v čolnu, ki me je pobral iz vode. Pristal sem varno na višjem < 11' 1 it uiest-a. I»:lo je to v re-zidenT-nem okraja na jngoiztoku mesta. Ko smo prišli mimo velikih trgovskih h's. se ml ni zdelo. da bi b lo ziduvjc oslabljeno od vode. | Charles Bradman, begunce, ki je ravno prišel iz Puebla. op:suje svoje doživljaje na naslednji način: j — Ilil sem v nekem hotelu v preplavljenem okraju. Bili smo pravočasno posvarjeni. a jaz se nisem brigal za svarilo. Žiti vode, visok več črevljev. je zadel poslopje ter j*a odnesel s temelja. Voda je kmalu segla do drugega nadstropja. Več gostov je izgubilo življenje, a mene je rešil I neki čoln s strehe. Videl sem več i poreAenfli hiš in po mojem mnenju je izgubilo kakih petdeset J ljudi življenje. Bil sem vesel, da I sem ušel s svojim življenjem, kajti vse drugo sem izgubil. Mrs. K. Marsh in Mrs. Mvron Collins iz Colorado Springs sta! dospeli semkaj iz Pneblo po stra-! snih doživjajih v preplavljenem ozemlju. Bili sta v Pneblo v pe- j tek zvečer, a se jima posrečilo pripeljati se z avtomobilom do Fountain, deset milj južno od tega mesta, nakar sta peš prehodili ostalo pot. Raymond Chapman ter Stanley Robinson, tudi iz Colo. Springs, in Iver Daily iz Denverja, so dospeli semkaj z avtomobilu. Vozili so se preko obdelanega polja. Chapman je imel značilni do-, življaj. .da je prišel po Arkansas! reki navzdol pred povodnijo, da | jc videl preplavljenje Pneblo ta-j koj, ko je dospel tjakaj in da jej dospel nato domov. Vozil se je z i avtomobilom. Rekel jc naslednje: — Mesto je bilo temno, z izjemo nekaterih sveč v hišah, ki niso bile preplavljene in svetilk, katere so nosili reševalci. Požari, strašni kot so bHi. so razsvetljevali mesto ter olajševali delo reševalcev. — Videl sem dvonadstropno leseno liišo, ki je plavala po vodi navzdol na vogalu Main in tretja i ccsta. — Železniški vozovi in hi-! še, vse je plavalo in krog Union' postaje jc bilo vse polno podrtij. Pravijo, da jc bila voda na tem mestu sedem črevj jev globoka. Policija jc vprizorila vse mogoče napore, c(a pregovori TJudi. naj zapuste svoje domove v mestnih delih, o katerih se je domnevalo da bodo kmalu preplavljeni. Ljudi pa ui bjlo mogoče pregovoriti in malo časa pozneje jih je presenetila povodenj. Številni teh ljudi so bili rešeni skozi okna drugega nadstropja. Nekatere se je rešilo z dreves, telefonskih drogov iu streh hiš. — Neki deček je rešil že dve ženski ter skušal spraviti v čoln še uekega' starega moža. ko je postala ena izmed žensk histerična, nakar se je čoln prevrnil. Deček je prijel eno izmed žensk ter jo skušal spraviti na varno mesto, a njegove moči niso zadostovale in valovje je odneslo vse i Jugoslovanski konzul je zopet pričel Izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list. domovinski ali krstni list. vojaško ali delavsko knjižieco, naj jo prinese s seboj. / Glede odhoda in cene parnikov se obrnite na tvrdko rim mim state bank 83 CovUaadt Strwt !•« Tork (Advertisement) j — Na obeh straneh so plavale j po vodi navzdol cele hiše, sked-ii j i in druga poslopja. Xa neki (strehi sem videl sedeti dve žen-Jski. Ko je prišla hiša do mostu. s.4 je razbila kot jajčja lupina. 7a trenutek sem videl nad Aodo bele roke, ki so nato Izginile. — Prišlo je jutro in vodovje je pričelo padati. Kar nas je ostalo. — mislim da šestnajst, smo stopili na tla ter brodili po A-odi, ki je segala do kolen. - - Ne morem reči. kako velika je bila izguba človeških življenj, j a vem, da je bilo izgubljenih nad ! »to življenj. J 9*0 ! m.__________ skupaj. To se je zgodilo na sedmi cesti in Elizabeth St. Valley Forge, Pa., 6.. junija. — Predsednik Harding je poslal danes governerju iz Colorado brzojavko, v kateri je dal Izraza svojemu obžalovanju ter ponudil pomoč zvezne vlade. Brzojavka se je glasila: — Zelo wem vzžalošeen. ko či-tam o veliki nesreč, ki je zadela prebivalce Pueblo ter doline Arkansas reke. Če vam zvezna vlada lahko kaj pomaga, prosim, nc obotavljajte se svetovati mi, kajti celi narod Združenih držav je prevzet vspričo žalosti in nesreče, ki je zadela prebivalstvo Colora-do. Rusija protestirala pri zaveznikih proti podp ranji revolucije v Sibiriji. — Zevezn'ki vsega krivi. Riira. Latvija, 6. junija. — Jurij Cičerm, ruski komisar za zu-1 nanje zadeve, je poslal vladam Francije, Anglije iu Italije di-plomatično poslanico, tikajočo se položaja na Daljnem iztoku. On pravi, da so se ruski delavci in kmetje uspešno branili proti napadom proti-revolueijonarjev in intervcncijonistov in (fa upa, da bodo imeli sedaj priliko posvetiti se popolnoma ekonomskemu pregrajenju države. Na nesrečo, — se glasi v poslanici. — pa se je to upanje izjalovilo vsled dogovorjenega napada od strani proti-re vol n e i j o n a r j e v ter inozemskih vlad. — Revolueijonarji. ki predstavljajo le majhno peščico ljudi, so se pod zaščito japon. bajonetov naenkrat polastili vlade v Vladi-vostokn. — se glasi v poslanici. — Slični preobrat so se završfli tudi v drugih krajih, ki so zasedeni od Japoncev. Ruski delavci in kmetje na Daljnem iztoku so storili vse, kar je bilo v njih moč L da sklenejo z Japon. sprejemljiv mir. Neodvisna republika GLAS .VBODA. 7 JUNT. 1921 Dan razoroženja, Gornja Šlezija je samo del v Evropi največjega t. z v. šlezko-poljskega premogovnega ozemlja. Z ostalo Poljsko je vezana ne le geološki tudi ekonomski. Pred vojno je Poljska 40 odstotkov vse potrebe premoga krila iz Gornje Šlezije, gornje šlerke fužine pa so postajale vedno bolj odvisne od uvoza, železne rude iz prejšnje kongresne Poljske. Še leta 1916. za časa nemške oknpaeije na Poljskem, so dobivale gornje-šlezke fužine 16 odstotkov železne rude iz kongresne Poljske in samo 9 odstotkov iz Nemčije. Tudi je šel izvoz vedro bolj v smeri Poljske in Rttsije, nego zapachie Nemčije. Poleg tega pa je bila zopet Poljska glavni vir za prehrano šlez-kih rudarskih ih tvorniških delavcev ter za nabavo drv za rudnike. Poljska je bila obenem glavno tržišče za proizvede šlezke industrije. Iz tega je jasno, da sta Gornja šlezija in Poljska ekonomski navezani druga na drugo: šlezka industrija, ne more proevitati brez poljskega trga za svoje proizvode in brez poljskih rud, poljskega žita in drv, poljska industrija pa se ne more razbijati brez šlezkega premoga in šlezkega surovega železa. Nemci so spoznali odločilni pomen Poljske za proevit Gornje šlezije Zato so začetkom vojne neprestano zahtevali od državnega kancelarja naj se radi zavarovanja gospodrskega razvoja Šlezije — vsa kongresi-a Poljska priklopi Prnsiji. Ta možnost ne obstoj«: več. Za razvoj Gornje Šlezije pa je brez dvoma naravneje. ua se priklopi Poljski vsaj njeno premogovne in industrijsko ozemlje, v katerem so pri plel-»scitu dobili Poljaki večino v 77 odst. občili. Peter Zgaga Izdajanje lista stane velik denar. Zadnji čas se je vse podražilo. Stroški za tiskanje so večji, stavei so boljše plačani, papir je dražji kot je bil pred vojno. Cena newyoTŠkih listov se je povišala za tristo procentov. Koneem tedna je treba plačati delavce, koneem meseca račune. Ce oglasi in naročnina dovolj nt prinese, mera biti na razpolago kak rezemii fond. Tisto, česar delavec pri naročnini ne plača, plača, oziroma je plačal v fond. s, m 3tofl0Blmraitska Ustanovljena L 1698 Kalni, ifcbturta Inkcrrorirana L 1900 GLAVfcj URAD v ELY, MINN. Velikodušnost je lepa stvar, toda na svetu je velikodušnost vsake sorte. Tudi ropar, ki vas oropa za sto dolarjev ter vam zatem milostno podari deset centov za kare. je v gotovtm oziru velikodušen. Iz West Virginije. Tja v bližino prijaznega Girar-da se je premufal moj prijatelj, in v novi hiši so s:e mu nastanile posvetne sladkosti tejra sveta. To je vse, kar spada v piskre hi sklede in povrhu še dišeče cigarce. Še je manjkalo par klafter do tridesetega wajirika. ko uii opiše te sladkosti in me vabi, naj pridem v vas. Poleg tega pa še. kaj se bo vse slišalo :n videlo v prijaznem Girardu. Pravi mi: — Žane, tvoja zadana duša se ti prebudi, ko lw»š slišal grmenje petja slovanskih pevcev. da se bo tresel (Jirard. Sree ti bo pa skakalo kot tiček po drevju, ko boš zagledal bataljone kikelj in kikelje. kot zvezd na ue-bu s vi tli roj... Joooj. če imaš količkaj krist-jan^ki želodec m še tako zamrznjeno srce, te mora ganiti! V številnih cerkvah po deželi se je tekom pretekle nedelje praznovalo dan razoroženja. Naravni človeški nagon je želeti, da se iz-premeni meče v pluge in tla se olajša največja bremena, katera mora nosili v »vet, obstoječa iz stroškov za Oboroževanje. Večina Anie-rikancev se zavzema za olajšanje vojaških bremen potom mednarodnega dogovora. Skupna akcija v tem oziru bi brez dvorna koristila vsem narodom, dočini bi nobenega ne oslabila. Za tem soglasjem v želji, da se skrči stroške, katere povzroča sedaj oboroževanje, pa tiči različna razlika v mnenju glede cilja tega gibanja ter sredstev, katere se hoče vporabiti v ta namen. Mir sveta počiva danes na oboroženi sili zavezniških narodov. Versaillske mirovne pogodbe ni mogoče drugače izvesti kot z oboroženo silo. Rusija, najbolj velika izmed evropskih držav, stoji še vedno izven kroga narodov. Leninova politika je ona uničevanja. — tako doma kot izven doma. Nemčija ni še sprejela miru v dobri veri. Izvršitev nemških obligacij bo še nadalje odvisna od obsega, do katerega bosta Poljska in Francija oboroženi ter pripravljeni kaznovati vsako kršenje mirovne pogodbe. Splošno razoroženje je cilj. katerega je motroče doseči le v mirnem in urejenem svetu. Vsak narod se bo protivil temvi, da skrči ob-daeenje na stroške samoobrambe. To je problem, ki ima dve strani, kajti nove vojne, ne pa mir. bodo lahko sledile enostranskemu ali neprevidnemu razoroženju. V kolikor pride v poštev gibanje v tej deželi, da se skrči vojaške stroške v dogovoru z našimi zavezniki, je to gibanje vse hvale \ redno in priporočljivo. V kolikor pa se tiče besnega pacifizma, kot ga je bilo opaziti v času pred vojno, je ta gibanje nezdravo in škodljivo. Mr. Brvan je pred par dnevi zopet stavil predlog, naj se Amerika razoroži iz svojega lastnega nagiba in brez tzir* na to, kaj bodo storile druge sile. Še vedno se tidaja stari iluziji, da je nepripravljenost boljše jamstvo proti napadu, kot pa pripravljenost. To nazi-lanje je brez dvoma za nekaterimi napori, katere je opaziti v kongresu. da se razorožimo na vsak način. Sile, katerim je poverjeno vzdržan je miru na svetu, si ne morejo dovoliti, da bi jih velik čas našel nepripravljen**, kot naprimer leta 1914. Razoroženje, ki bi postalo neprevidno in nepripravljenost bi bila bolj draga in škodljiva kot pa vsa oborože\ anja. Švicarsko državljanstvo. Narod švicarske republike bo kmalu sklepal o predloiru. da je treba dvanajst let stalnega bivanja v republiki, če hoče tujec postati švicarski državljan. Oči vidno občuti Švica isto reakcijo proti mirni invaziji tujcev kot jo je bilo opaziti tudi v tej deželi. Kot mi sami, so tudi Švicarji pripravljeni nuditi do gotove meje azil vsem. katere se v drugih deželah preganja, a so bolj pametni ter cenijo privilegije svojega državljanstva višje kot mi, ker so pripravljeni dati inozemeeni državljanstvo, šele po dolgočasnem bivanju v deželi. Ta predlog. Ja se uveljavi dobo dvanajstih let neprestanega bivanja v deželi, kot pogoj za pridobitev švicarskega državljanstva, se smatra tako drastičnim, da je stavila vlad aprotipredlog šestih let stalnega bivanja pred naturalizacijo in 4 let nadaljnega bivanja preduo more dotični dobiti kak javni urad v deželi. Amerika bo brez dvoma z zanimanjem zasledovala izid tega ljudskega glasovanja. — V naši deželi so namreč številni ljudje, ki trdijo, da so naše naturali-zaeijske postave preveč ohlapne, Švica nam je že pogosto preje nudila dober vzgled. v Vprašanje Gornje Šlezije. V Gornji Šltziji leži vojaška sila Nemčije Trgovska komora v Opolu je leta 191ti dokazovala Betlimannu Heilwegu, takratnemu kauceiarju nemške države, da so gornješlezijske tvornice velevažne za obrambo države, in vojna je dokazala, da zj^ adna nemška industrija ne inore dati vojaški zadosti potrebnega inaterijaJa, ter je zato v državnem interesu da se podpira gornje-šle*ka industrija. Dokazano je, da se je 60 odstotkov eelokupne proizvodnje jekla v Gornji Šleziji to je 900.000 ton, porabljalo za izdelovanje nemških trgovskih predmetov. 600,000 ton pa se je porabilo za proizvodnjo drugega nemškega vojnega materiji.la. Stalno in veliko premeščanje -\ojske na nemških fronta h za časa vojne, bi r.e bilo možno, da ni gornje-šlezki premog nadomestil pomanjkanje, ki je na-stopilo pd izostanku angleškega premoga. Prebivalstvo Gornje Šlezije je doslej poljsko in ni nikdar prestalo v boju za svojo narodnost. Nemci so le reznatno premenili imena poljskih vasi in mest in smatrajo deželo za nemško zemljo. Borba poljskega prebivalstva šlezke proti nem-»keu t lačen ju pa se javlja v vseh dobah zgodovine. Šepeta 1848 je flezko prebivalstvo za skupščino v Berlinu izvolilo dva zastopnika olja ka ki sta tam zahtevala praviee poljskega jezika v šoH, uradih iu cerkvi. M, Oimbolj se je širila prosveta v Šleziji, tem jaeje je izbijala poljska zavest prebivalstva, dasi je šola bila popolnoma nemška, duhovščina — katoliška in lntrovska — pa poslušno orodja germanizaci-jt\ Z razvojem gospodarskega gibanja, zlasti indnfctrije, se je razširil duh neodvisnosti. Zlasti delavstvo se je vedno izkazalo kot na-rodno-poljsko, dasi je pripadalo socijalistieni stranki Šlezije. Poljske delavske organizacije so narasle na 180.000 članov in pri zadnjem ljudskem štetju leta 1920 se je vpisalo v Šleziji 1,169.000 Poljakov poleg 884,ODD Nemcev. Poljska ne more prepustiti Nemčiji nad en mUjon zavednega marljivega elementa, ki tekom 600 let ni pozabil svoje polj«ke domovine. In v tem je jedro Hezkega vpra-ianja. Poleg lega je pa še ekonomsko vprašanje. Na pritisk sitnega želodca in napol zamrznjenega srca sem podpisal pogodbo, da greni. V tem trenofku dobim brezžični brzojav iz Melntvre, Pa., od mojega intimnega prijatelja Rusa, ki še tudi krepko ve-sla čolnič zagrizenih samcev. Ali ne mislite si kakega Kusa iz one zamrznjene Sibirije, ampak pravi pristni in korajžni slovenski fant je iz zelene Štajerske, ki srdito kljubuje razjarjenim valovom vroče ljubezni zapeljivih de-v o jk! Obrača se name s poršnjo za dober svet. kdo bi mu mogel popraviti zbrokano sree. -- Jože. — sem dejal — na De-eoration Day (30. maja) se bodo ''fiksalata najbolj polomljena srca in srčica v Girardu. Ohio. Tudi jaz ga nese in v popravilo, če bo še s»ploh kaj ž njim. — Dobro, Žane, dobro, hvala ti za svet! Na tridesetega, kaj ne? Kot znano je iia francoskem ja-ko malo otrok. Vsako leto je manj porodov. Vla:i;» svetuje mladim ljudem, naj se ženijo. Zadnjič so aretirali nekega mož kega ki je iiu«*l tri žene. Zastran bi ga mi jc obtožen je rekel pred sodiščem: Hotel sem po svojih skromnih močeh poskrbeti da bi se število porodov zvišalo. Patriotizem je pa res zavetišče vseli lopovov. - * * Švicarski brezposelni delavci so zaceli pisati miljonarjem pisma in jili prositi pomoči. Neko tako pismo je bilo naslovljeno z besedami: Miljonarjem. prijateljem človeštva. Če bi bili uotičniki prijatelji človeštva, bi nikdar ne postali miljonarji. Povem vam pa. da kaj takega ui vsak dan. Kot popt*k cvetja ki začne poganjati, ko ga zbudi ljttbka spomlad. so vrli mladi pevci Ljubljanskega Vrta" pokazali ljudem svojo navdušenost. Ko bi jih vsi Slovani posnemali, bi bilo res morje Adrijansko kmalu zopet slovansko! Njih bratje Hrvatje iz Toungsr towna, Ohio, "Strossmayer" so res Slo venae i Hrvat za uvjek brat i brat. kajti sodelovali so. kot da gre za njih lastno korist. Prepevali so na odru in ipri bari, da mora priznati vsak. kako Hr- Laž ima krive noge. Laž šepa. Toda šepa n i tako premeten način, da se zdi človeku kot da bi p.esala. * * * Prijateljstvo je v vseh važnih življenskih zedevah, razen v ljubezni in denarju. Dve pogla.-itni življenski stvari sta pa: Ljubezen iu denar. » • « Zadnjič sem čital neko splošno zdravniško razpravo in naletel v nji na sledeči stavek: Jugoslovani so večjidcl plavo-liisi in imajo primeroma dolge nosove. Za svojo osebo popolnoma pritrdim dotičnemu zdravniku. In tudi v splošnem mu pritrjujem. Kako bi ne imeli Jugoslovani dolgih nosov, ko jih vendar vsak, komur se izljubi, vleče za nos. ClevelaiicUkč novice. Nairloma je umrl 1. junija rojak John t'oš. star 35 let, stanujoč na 4055 Superior Ave. Ranjki je bil doma iz Brezar. Višnjago-ra. \ Ameriki je bival 24 let in zapušča tukaj soprogo in 9 otrok. Pogreb se je vršil 3. junija. Due 1. junija je umrl v mestni bolnišnici Anzel Kuhel. star 65 let, stanujoč na 6230 Carl Ave. Pokojni je bil neoženjen. doma s Pre vil j na Koroškem. Pogret se je vršil 3. junija iz Gridinove niftvafiniee. 531 etna Barbara Mlinank. stanujoča na 4152 E. 131. St.. se je zgrudila na cesti na tla in umrla. Zadela jo je srčna kap. Sta rišem KogovŠek v mestnem delu Brocrtrlvmr je umrl 3tetrri si-fiek Jrnij. • ' V neke bi poslopja New York rVhtral želratfifee n« 152. ee-rti »o našli irtrf»fc> Antona fertile* ii 919 Addison Road. Kako je . prišel Na Čeh os!o vaškem jc bil sprejel zakon, ki določa, da mora biti kaznovan vsak človek, ki se ne vdeleži volitev. V Ameriki bi morali kaznovati marsikoga, ki se jih udeleži. pol pmta lesnega al&ohola. kateremu je primešala amomjaka. Odločno se je branila iti v bolnišnico in tako sb jo pravili doni a. Kaj je 321etno žensko napotilo, da je vzela strup, se ni moglo dognati. Jako nevarno ofcštreljenega je dobila polieija Franka Kozak, ki štfcbuje na 2266 W. ŽS. St. Ddbili šo ga le«iiti s prestreljenimi lieiji nikakor ni hotel povedati, kako je doliil r»ne. Pri Igranju je n^Sel .«irfnt 141et- n| Adolf Jenko« . 2556 £. 81. fit. ■ t j. - .. . "GLAS NARODA" i. MLtVKNIAM DAILY! ■LOVMllO PUBUBHINQ OOMFAMT «a MrMraftlaai WUWH mAKMdW. Milini_LOUI» »IKIDIK. TWfir Of »imImm «• like C nmwiM iN AM i Hill tf AKvi OtneMrax m CftUaO trad. Mr"irai qf Manhattan. Nw> York Cite. N. Y« -—*****——————--i Ks rnmrn left* vMla mm m IU Zrn Nmm York ma emto Ma ITN «« Canada HjM sa Ml lata HJ0 Ca met UKa mM Za fna—f *n sa oal* Mi PJI ga ItU teti Ml__«a al lata _tm • LAlNAtOlA (Volaa ml tha Paaglal _ , ftM MM tfiv axeaot iwndaya aai Mini __»Bbaartptaoa t—H* 9» —__- DnM teM »nifti^ 1» Milimi m M nrfoMaJaJo. Oaoar mJ aa Muw« M-UKtl m . Monas Ord«r. Pr. apnanU kraja naročnikov uroabttO. d% M wmm trnm pr«a>aaa Wn.1M> aa—aau Aa kitraja paid—a natfomikm._ • lainarooA ■ ■■tlaim Mraa« Borausk o* MenhattaK. New Vartt. M. V. Talaahowa: CwtUaM 1M Mrak v smrt, polieija ne more dognati. Ani Domovini poroča iz zanesljivega vira: Obe.sil se je 1. ali 2. maja Karol Lenee, dobro poznan vsem krogom v Cle>ve4a«du, ki je lansko leto odpotoval iz Clevelanda v brv in >kled. v katerih se je rodil tako uazarensko dober sad. Planinčev Žane. Donglas, Ariz. Iz naše naselbine še videl nobenega dopisa, zato sem se jaz namenil naipisati par vrstic načini eitateljem. Kar s<* tiče dela. smo pred dvemi meseci za eno leto pokopali. Naši bakreni baroni so ves o-brat vstavili in tako nima noben nobenega zaslužka. Ali naši pečlarji tega niso dosti prestrašili. Ker je Arizona bogata dežela vsakojake mde, so se namenili sami iskati bogate zaklade. Te dni so se skupaj zbrati, se posvetovali in so od jadrali z lopatami. krampi in drugimi rečmi 200 milj od tu proti Nogalesu. Ker so trdno prepričani, da je tam zlato in srebro, so si že zdaj zidali gradove v oblakih. Ali Bog jim daj srečo pri novem delu. O Uspehu poročam drugič naŠiin či-tateljem. Kar s«; pa tiče društvenega polja. smo prav nazadnjaški. Precej nas je Slovencev in Hrvatov, ali smo vsi zaspani. Le mehikan-ski moskal jim šumi po glavi, ker imajo le par korakov čez mejo in si njrasijo žejo. V drugič poročam kaj več. William l>erga.ue. Ptiči so res veliki dobrotniki i človeštva. ' Srečen je lahko človek, če pod1 njegovim krovom gnezdi lastovka.! Srečen je lahko vsak. pri katerem se štorklja oglasi. Po vsakem takem obisku mn ni treba' i plačati od dvestotih dolarjev do- j 1'odninskega davka. j V Angliji je postava, ki ne dovoljuje voliti ženskam, katere še niso stare trideset, let. Tudi v Ameriki naj sprejmejo možki to postavo pa zagotovo ni to nobene ženske na volišču. * a * Mati je rekla sinčku: — Daj gospodični, poljubček. — Ne — je odvrnil sinček. — nočem, da bi mi prisolila klofuto kot jo je očetu PredacAnlk: BUDOLF PEBDAM, 033 E. 18* tU ftt^ ClevplanV O. Podpredsednik: LOCI S BALANT, Bos: 10«, tearl Atcdm, Lonltt. O. Tajnik: JOSItPH PIŠHLF-t Elj. Iflim. Blagajnik: QEO. L. B2G2J0H, Bj, Minn. __ Blftsajn'k mnrtnln: JOHTT MOVEBN, 924 tt. 2nd Atcl« W. Ddntb, Mian. Dr. JC*. K OBABBK, S«1 ^8.. PttttbttrgiU *** Naivni «Mr: MAX KERŽiSNIK. Box 872, Bock bprlngK. Wyo. MOHCB MLADIČ, 2003 So. Lawridal® Ave.. Chlcaio. VL WRAxiK SKBABEC, 4822 Waehlngtoe Bt, Item, Goto. r«iM after: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Mlna. GREGOR J. PORENTA, Box 178. B!*efc Diamond. WuL FRANK ZORTCH. 6217 St Cl«Ir A re., Cleveland, O. Zdrašerafatl adbor: VALENTIN PIRC, 818 Meadow Are., Rocadale, Jollet, m. PAULINE ERMENG, 630 — 3rd Street, La Salle, HL JOSIP STEELE, 404 E. Meat Avenne, Pneblo, Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Waokegan, HL - Jednottno a m dno glaeflo: /GLAS NABODl". i i i i 9 i 4 Tee ■trarl. tikajoče se uradnih udev kakor tudi denarne s»8UJa-tro naj ae poldljajo na glAvncga tajnika. Vae prltošbo naj se poSUJa na predsedntica porotnega odbora. Proftnje za sprejem novtJKČlanoT II bolrjflka »pričevala naj m poftU^i na vrbovneKa sdravnlka. Jugosloraoska Katoliška Jeflaota se priporoča rsem Jososloranota ■a Obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacij©, naj se »glasi tajnlkn bljllnega drnStra J. S. K. J. Za ustancrlter norlb droitor se pa obrnite na *L tajnika. Noto drultvo ae lahko t stanovi a ft. Hani all Hinlofiffij. Xa igrišču na WtHKllund Ave. tn lH. St it* z drugimi di*čki igra! basket liall. Ž:>ga j«* odlet«ala preko ograje. Ad<»h' j<» je šel iskat, jo vrgel na igrišče in leze! nazaj preko u graje. 1'ri tem se je )>'»-služil skladovnice p r.-: enih ct vi. j k"* se je spodmaknila; cevi s«> se jstrkljale i/p. d njetra. vs.!i*tl vc»ar je padel na koničasto železno o-grajo in >e nasadil nrinjo. Na njegovo klicanje za pomoč so prišli mimoidoči in ga sneli raz ograje, teda na p«»tu v h 'Inišnieo že umrl. Ravno preti dvema letoma 31.maja je isti družini vtonil 15-letni sin **Jutri je moj rojstni dan. go-spnl sodnik *\ je dejal lf) letni !l.co Vakas s«(dniku IIowelN. preti katerega je l>il pripeljan radi prehitre vožnje. "No. torej", reče v »dnik. *4potem vam ]»;i čestitam in podarim :>0 dni zakora in $.30 k-iziii da boste dalj časa živeli." Ob prosi New York Central že-lezniee so igrali mladi in -tati S|n-venei v neileljo 29. maja ]>opol-dne /.a denar na ta na»"in. da so jeente kvišku metali in stavili "na cifro" ali "moža". Bilo jih je 15 vseh skupaj. Vmes so prišli štirje roparji, ki s-» zapovedali "hands up!" in pobrali "špilavcem" ves denar. Dva rojaka, ki sta prišla | bližje pogledat, misleč, da delajo .premikajoče slike, sta tudi morala [izprazniti vse žepe. Roparji o«l-I nesli precejšnjo svoto denarja. Ko j so se oddaljili in je nekaj okra-jdenih hotelo za roparji, so slednji začeli streljati za strah. \ Ko se j«' Mrs. Fannie Regar junija vrnila domov na K. 124. St.. našla celo stanovanje v neredu in vse, kar je bilo kaj ! vredno, je izginilo. Tatovi so nam-I reč prebrskali vse sobe in odnesli 'za $1 »lski odbor. Želimo ji uspeha. Poročno dovoljenje so dobili junija: Peter Česen, star 29 let. 118."> E. 61. St.. in Fanny Piniat, 26 let; Anton Stražišar iz Kuclid. ■Vi let. in Mary Ash. 24 lei; Adam Malovič. 1-104 E. 43. St.. Ml let. in Kate Folan. 19 let. Bilo srečno! Frank Zizelman, uradnik, ki i«z-s junija na 6111 St. Clair Ave., v poslcp-jn Johna (J rdi ne. To j«> ".Millinery trgovina" z izbrano zalogo ženskih klobukov in slamnikov vse vrste. Poleg tejja dlastveno dovoljerio, tli,plo-nurano slovensko podjetje, kateremu načeljujeta znani Slovenki Mrs. Antoinette Crdina in Mr-;. Annie dakšič, ki s4a za opravljanje svojih poslov izvršili posebno šolo in dobili licenco od države. Zanimive izjave nemškega : zunanjega ministra, i V nemškem državnem zboru je nastopil minisier za zunanje zadeve dr. Simons proti očitanju, dn je nemšk-r vlada bojazljiva, ker se hoče podvreči razsodbi — predsednika Tlnrdinga. Minister je izjavil: — Naša dolžnost je, svetu jasno pokazati, da smo v polnem obse-ru in brez vsakih pridržkov priprjvljeni. da storimo v rrparaeijskem vprašanju, kolikor nam je možno. Vsled tega nisem hotel iszrati zamudnega, dolžnika | in ostati v bivzdelici. temveč sem predlagal kabinetu, nastopiti korak. ki je bil vsekakor nenavaden. Pozivali se li'smo na Hardin«ra ali Hujrhesa. temveč na načelo pra-tvičnesti same. Olede izročitve zlatega zaklada državne banke fran-jeoski banki je dr Simons izjavil, dr. se kabinet o tem še ni zedinil. 'fllede sankcij je omenil, da o vendar tudi Nemčiji bila ura — Rvobodf.' ' - - 2^» ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR. DRŽAVAH, ^S - ";- "S. GLAS NARODA. 7. .TCS. 1921 Zakaj sa piratstvo na Kitajskem izplača. Poroča "William Dibble. Negovanje otroka tekom poletja. Its toasted Iz Julijsko Benečije. FOTOMCI JUANŠIKAJA BODO ŠTUDIRALI V AMERIKI. Slika nam kaze štiri sinove in umika prvega predsednika kitajske Tepublike, Juansikaja. Fantje so prišli v Ameriko študirat. Polej njih je prof. Everett Skillington. Bum - bum. Spisal: Jules Claretie. Proved.1: A. Debeljak. Ko ste bili majhen deček, ste] gotovo čitali o kitajskih piratih al', morskih roparjih. Čudno oMi-kcvane ladje, imenovane džu *ke, ho plavale skozi strani vase knjige, po rekah iM>vesti ter po gladkih obalah črk, uničujoč, požirajoč in moreč. Dvomim pa, da ste kdaj mislili ne te kitajske pirate od časa naprej, ko ste sledili z velikim zanimanjem tem tolovajem v njih krvavi Karijeri. Oudna, a tesnit"na stvar pa je. da so ravno \ sedanjem času resnični kitajski piratje delavni ob južni obali Ki'ajske. Povest o teh piratih sem rti1 iz ust llarrvja Worieya, mesodistovskega misijonarja. ki se j*- ravnokar vrnil iz Futsinga na Kitajskem. Sestal sem se ž nji ti v metodistovskem glavnem stanu za inozemske miši joue v New* Yorku, kjer sva sedela v majhni sobi. Worley je maj hen, čokat človek. zelo širokih p leč. Kosil je zlatom obrobljena očala, je delom;: plešast ter zelo veselega in dobrodušnega razpoloženja. Oče Worleva je bil misijonar na Kitajskem. Štirideset let je pridi-goval domačinom v različnih delih dežele, dokler se ni stalno nastanil v Fučovu. kjer je živel s svojo ženo iu otrokom. Deček se je učil Fučov narečja od prvega po-četka, kajti sklenjeno je bilo, da bo tudi on postal misijonar. — Ko je bil sta«* dvanajst let, je priti« 1 v Ameriko, kjer je završil šole lei končno postal pastor v Delaware, Ohio, kier je stanoval pri sorodnikih. Pozneje je postal pomožni pastor v Maiden Centre Cliureh izven Bostona. Pred dve-ini leti se je \ rnil na Kitajsko s ivojo ženo ter pričel s svojo ka-rijero kot misijonar. Izročilo se mu je v oskrbo dve provinci ob južni obali. Futsing in Haitan. Zadnje imenovana pro-vine« je otok, ki šteje približno — 100.000 prebivalcev. V Futsiug provinci sami pa stanuje nekako 900.000 ljudi. 1 a ko da je imel mladi mož v svoji oskrbi približno en milijon domačinov. Obala Kitajske ob provinci Futsing je posuta t otoki, kojili nekateri so tako veliki, kot je napri-mer Long Island, dočim zavzemajo drugi komaj toliko površine kot kak mestni blok. Tam tudi številne plitviLc in sipine, ki otež-kočajo navigacijo med otoki za one, ki ne poznajo kanalov in — globljih mest sredi plitvin. Obal sama je rdzoruna od globokih zarez in zalivov. Plime so velike, — povpreeuo trideset čevljev ter zelo nagle. Te posameznosti položaja delajo morsko roparstvo v teh krajih za kaj varno podjetje. — Piratom je igrača skriti se ali pa pobegniti, kadar jih zasledujejo. Na svojih potovanjih od ene postaje do druge ob obali, se je "NVor lev seznanil s tenp piratskimi ladjami. ki d reže na velike trgovske džunke, ki vozijo tam naokrog ter prevažajo riž. Čaj, govejo živino, prašiče ter trgovsko blago vsake vrhte. Ladje piratov so vitke, zgra jene na zunaj tako kot trgovske, a od bližje različne od njih. Hitrejše so kot trgovske džunke. — kajti imajo uol ducata vesel, dočim imajo težke džunke le po en par in pri vsakem veslu je po šest mož mesto dveh ali treh, kolikor jih je prt trgo\>ki džunki. • * • — Piratsvo ob tej obali je popolnoma urejen posel. — je nadaljeval Worley, — ter se ga ne nmatra na tak način. kot. se smatra nt.primer v Ameriki razstreljeva-nje blagajn :i!i vlom. Tukaj v A-meriki se domneva o vsakem človeku. da je državljan. Vi boste gotovo pomagali policistu ujeti tatu. kaj ne? Vi ste vedno na strani postave iu reda, vsaj. to je splošna ideja. Na Kitajskem pa je cela stvar popolnoma drugačna. — Narod je na strani kršilcev postav jim pomaga n»« begu ter jih skrije kjerkoli more Do tega pa je prišlo na zelo čuden način. Pleme — Mandžu, ki ~e vladalo deželi do uspešne revolucije leta 1911, je obstojalo iz zavojevalcev dežele. Mandžu so prihrumeli iz Mandžu-J rije pred približno tristo leti ter se polastili dežele. Narod v splo-| snem jih je sovražil. Njih vladi jej nasprotoval večinoma na pasiven učin. a na v>e načine, ki si jih morete izmisliti. Vsled tega imajo povsem naravno tudi piratje, ki so uporniki najčistejše vrste, za seboj navdušenje naroda. Ti pira-j ti ali morski roparji obožujejo avtoriteto centralne vlade in to ugaja narodu. Sedaj, ko obstoja p« Eitajvkcia republikanska vla- da. gotovo nudite, da so postale stvari drugačne? Niti malo ne. —j Navada, da se meče pesek* med kolesje vlade, je še vedno v polnem cvetu. Ti di mi lahko verjamete. da sem se sestal s Kitajci na otokih, ki niso niti vedeli, da obstoja v Pel;mgu nova vlada. — Vi veste, da ne čitajo časopisov in da nimajo železnic, ki bi jih prevažale iz krija v kraj. I — Vsled tega vidite, da ni kitajski pomorski ropar tako drzen 1 in zloben človek kot ste brez dvo-t . m a domnevati. Izpostavlja se približno taki ne varnosti, kot se izpostavlja v tej d< želi kak vlomilec v privatne bi-š». Ob celi obali boste našli vas za vasjo, ki se peča z morskim ropom Ytakx vas s.»stoji iz članov enega rodu ali plenu na. nekake zadru-1 ge. Stari možje, ki so Sli v pokoj so bili nekoč morski roparji in tudi mladino se vzgaja v najboljših 1 piratskih tradicijah. Vsled tega d i že vsi dobro skupaj. f'e ujamejo oblasti kakega pirata, ima za j seboj ^lo vas z vsem njenim bogastvom ali celo celo vrsto vasi. ki so pripravljene mu pomagati. Z denarjem, ki j^ na Tak način stavljen na razpolago, je kaj lahko podkupiti sodnika in mož je kmalu zopet na svobodi. [ — Kitajski morski roparji ne u-i bijajo ljudi, razen v slučaju skroj j [nega silobrana in to deloma radi svoje vere, ki .it kombinacija nauka Konfucija ter nižje oblike budizma. ki prepoveduje r»ni*evanje Življenja. — in deloma raditega.; ker je ubijanj* ljudi kaj sraba politika f> je kak morski ropar oropal kakega č\ ioveka ?n če pride slučaj pred sodišče, kar pa se le j redkokdaj zeodi. ker m* uravna j zadevo navadno izven sodišč, Je lahko za piratu reči: — Kaj. jaz da sem tebe oropal z;: tisoč dolarjev? Ti noriš, kajti še nikdar v svojem življenju nisi imel toliko. ! Če je pa nn rski ropar |bil kakega človeka, potem mu lahko rečejo pred sodnijo: — Tukaj je truplo v dokaz! w — Jaz oseb:io. — je nadaljeval • "Worley. — ni »im imel nikdar no- j bene sitnosti s pirati. — Ali res? — je vprašal poroče-, \alec. — Kako to? — Piratje m» se vedno skrbno izogibali vsakega napada na la. Bil je prebrisan kot sam vrag m tega b? 'ne poznal, če bi se ne seznanil ž\ njim. — Kako je s kitajskimi pirati vam lahko dokažem na Temelju po (vesti, katero mi je povedal Tung, i — Bil je plačilni dan za policijo in za Tiuiga samega. Nekako' [polovica policijske sile je dobila .povelje, naj odide v Ifutsing pri-, stanišee ter dvigne denar, nekako ^TiO.OOO to je plačo za šest rnese-, cev. Šli so oboroženi do zob. pri- i šli srečno preko, dobili denar tec 'ga odnesli v svojo džunko. Zalotili jih je plima iu zadeli so na neko sipino. Morali so čakati do večera. nakar bi šli naprej Šli so v notranjost džunke ter zaspali. Kmalu potem je prišla skozi ka nal neka piratska ladja. Pirati so1 [videli policijsko dzunxo, mirno jkot jagnje ter nobenega človeka na krovu. Splezali so na ladjo. da. si stvar ogledajo. Zaprli so vse od-( prtine. vodeč« v notranjost džunke. nakar so džunko zažgali. Poli-1 ciste so spekli pri živih telesih ter nato oropali napol sežgano džun-^ [ko. Dobili so d.-nar. ki je predstavljal na Kitajskem celo premoženje ter tudi puške in munieijo. ki 'se je naliaja'a na dnu džunke. Le pet policistov je u£to. To se je zgodilo pred dvemi let: tn ko sem j;.z odhajal v Ameriko, ^e Je preiskava še vedno vršila. — Mislim, da ste rekli, da kitajski piratj*.« ne more ljudi? — Rekel s">in. da ne ubijajo, če pridejo lahko skozi tudi brez tega. A' tem slučaju pa so brez dvoma mislili, da si bodo prihranili: doeti trubla. ^ _______ i Detelje bilo venomer bledo. J zleknjeno v beli posteljici, h'. S( hvojimi očmi. povešenimi p" vro- , čici. je strendo v sedel j predse s^ čudno s repot o bolnikov, ki že; opažajo stvari, katerih živi ne. vidijo. Ob vznožju si je mati gri- J zla prste, da ne l>i kričala, in te-j snobuo sledila razvoju bolezni na ubornem omršavelcm obrazu malega bitja, oče pa. pošten delavec. je zadržaval v svojih zardelih očeh solze, ki so mu žgal" trepalnice. In dan je vstajal veder in mil lepega junijskega jutra in se zlival v tesno čumnato Nunske ulice na Mont mart u. kjer je umival Franček. otrok Jakoba Le-granda. Bilo mu je sedem let. Preti slabimi tremi tedni je bil mali pla-jvolasček še ves rožnat, živahen in I vesel kot vrabce!.. A prijela ga je mrzlica, nekega večer«;, ga privedli domov iz ljudske šole s težko glavo in jako vroči: li rokami? Poslej pa je ležal v tej postelji in včasi je v svoji blodnji gledal svoje svetlo priernjene čeveljčke. ki jih je mati skrbno pristavila na desko v kotu. ter govoril : "Zdaj jih lahko proč vrže-j te. Franeck jih ne bo več obuval Franček ne pojde v šolo., rirkar. nikdar več!" Taras je oče kričal: '* Ali ne boš tiho!" mati pa je šla in si zarila bledo glavo v svojo blazino, da ne bi Franček čili njenega joka. i Ono noč se otroku ni blcdlo: Ltoda že dva dfii je vznemirjal zdravnika z nekakšno čudno po-, bitostjo. ki je bila stična brezvolj-j liosti; bil je truden, molčeč, oto- \ žen. suha glava se mu je majala jpo podzglavniUu, ničesar ni maral povžiti. nobenega nasmeška [ni bilo več preko njegovih ubogih shujšanih ustnic, in s plahimi očmi je iskal, videl bogvekaj tam daleč, daleč -. i;Tam gori! mogoče" je mislila Madeleina. ki je drgetala. Kadar ?o mu hoteli vsiliti lek. gosto cukreno raztopino ali malo čiste juhe. je vselej odklonil. "Ali hočeš kaj. Frane?" — "ne. ničesar nočem." — *'Pa vendar ga je treba potegniti odtod. " je rekel doktor, i4ta l»rez-čutnost me straši. Vidva sta oče in mati. vidva poznata dobro svoje dete... Poiščita. kaj bi uttgnilo j vnovič oživiti to telesce, pozvati» nazaj na zemljo tega duha. ki j — l..epa band a! — sem mrmral. — - Ali pojdeie kmalu nazaj na Kit^isko ? — Seveda. teku par tednov, j Moja žena Je upkoliKo zbolela.' in kakorliitro l»o zdrava, se vrne-1 mo. — Mislim, da je življenje tam j piecej težko za ženske. — sem rekel. — Da. to je res. — je odvrnil . on. — a mi si prizadevamo, da si ( ustvarimo tan: približno *i>Tc dom kot tukaj v tej deželi. Kljub temu pa ui to lahko življenje za ženske. Nasmehnil '.e je prijazno in po- ( slovila sva se drng od drugega. i jse žene za oblaki." In odšel ji*. Da, brez dvoma sta ga dobro j poznala, vrla človeka. Vedela >t:t. jkalco se je malček zabaval, kadar "je liodil ob nedeljah pustošit žive 'meje iu se je vračal v Pariz, j otovorjen /. glogom, na očetovih :ramah — ali pa ili na < liamps XCIysees v lutkarsko gledišče (iui-gnol. Legraud je nakupil Francu podob, pozlačenih vojakov in kitajskih senc. da so plesale malčku pred otrplimi očmi. in d as i je šlo njemu samemu često na jok. ga je skušal spraviti v smeh... "To le je general! Se spominjaš, enega sva videla nekdaj v Buiouj-skein lesu/ t.'e p«»piješ zdravilo, ti bom kupil zarešujega. s suk-neuim plaščem in zlatimi naram-niki... Ali ga h<»češ. no. generala.'" — "Naa." je odgovoril otrok s suhim glasom, kakor ga povzroča zimnica... "Ali bi rad "pištolo, krogle, saniojstro ?" — "^Ns, ' je ponavljal glasek rezko in toliko da ne okrutno. In uu Vse prigovarjanje, ne vse možiclje. na vse zrakoplove, ki s«» mu jili obetali, je drobni glas —- dočim sta se roditelja obupano spogle-| da vale — odgovarjal: "Ne., r.el" — "Ampak kaj hočeš vendar, Franček.'" je vprašala mati. "glejte ni. neka stvar se bo pa le dobila, ki bi jo ti maral. Reci., povej mi. meni. tvoji mamici !*? ln mrmrala mu je io na uho, ljubko, kakor skrivnost. Tačas se; je dete vzpelo pokonci na svojem ležišču, sprožilo željno dlan proti ; nečemu nevidnemu in s čudnim Ipovdarkom naenkrat odgovorilo • vneto, likratu pa proseče in poveljujoče : * * Brfm-buin hočem !' * Uboga Madeleina s» j,- preplašena ozrla na svojega moža. Češ. kaj neki pravi fantiček? Ali se mu na novo meša? "Bum-bum!" Ni vedela, kaj to pomeni, in strah jo je bilo teh neobičnih besed, katere j«- otrok sedaj ponavljati z bolestno trmo. kakor da se dotlej ni upal izraziti svojih sanj in da se jih posije oklepa /. ne- ; .-'lnagljivo svojeglavostjo. "Da. jaz hočem Bum-bum." Mati je krčevito prijela svojega moža za roko, rekoč mu potihnil kot iz uma: "Kaj pa to pomeni, -laka? po njem je." Toda očetu je igral na trden delavskem obrazu skoro blažen, pa tudi osupel usmev. na-! smeh obsojenca, ki vidi žarek upanja na prostost: Buiu-bupi! Dobro se je spominjal na jutro Velikonočnega pondeljka. ko je sprem I al Francka v cirkus. Še • je imel v ušesu otrokovo hrupno veselje, njgov prisrčid sineh za- ibavajočega se klateža, ko je pa-. vliha. ves rdoščen z zlatom in z .velikim, rdečkasto rjavim, bieste-;čim in pisanim metuljem na hrb-,tu svoje črne oprave, park rat poskočil po jezil išču. podstavil nogo konjarju, ali stal negiben in top na pesku z glavo navde* in z nogami v zraku, ali na metal | ^ proti lestencu mehke klobuke, ki jih je spretno lovil na svojo črepinjo, kjer so po malem napravili piramido, iu je e»b vsaki umetniji, ob slednji glumi zagnal taisti krik kot dober prispevek, j ki je povečeval radost njegove široke, duhovite in smešne glume, ponavljal taisto besedo, med tem ko ga je katerikrat spremljalo bobnenje orkestra: Bum-bum! Zvečer je Legraud prinesel detetu gibljivega pavliho. vsega ob-sit<>gii /. btščem. ki ga je kupil v neki veži prav drago: kolikor je zaslužil v štirih dneh kot mehanik! A dal bi bil zanj dvajset, štirideset, dal bi bil eno enega leta svojega dela. da bi bil prevedel nasmchljaj na bolnikove blede ustne. Otrok je gledal za hipec igračo, ki se je iskrila na belih rjuhah: potem pa žalostno: /'To ni Bum-bum! Jaz bi rad Bum-bum!** Oh, če bi ga bil mo-' gel Jakob zaviti v njegove odeje, ga odnesti, ga nest i v cirkus, mu pokazati klovna plešočega pod prižganim lestencem i:i mu reči: Poglej! Storil je še več. Šel Je v cirkus, prosil za klovnov nas'ov m boječe stopal a noge so se mil tresle od razburjenja — posamezno po stopnicah, ki so vodile v artistovo stanovanje na Montmar-tu. To je bilo pač drzno, kai* je pečenja!! Ampak navsezadnje ho. dijo pač igralci pet. predavat sa-mogovore k veliki gospodi v salone. Mogoče bo kiovu — »>, zn toliko, kolikor bi zaliteval — privolil v to. da pride k Francku in mu reče dober dan. Vprašalo pa se je samo. kako ga bodo sprejeli, njega, delavca, tam pri umetniku ? V umetniškem stanovanju so knjige, bakropisi, okusna ličnost tvorili nekak izbran okras ljubeznivemu možu, ki je sprejel delavca v svojem kabinetu, sličuem zdravnikovemu. Jakob je gledal, klovna pa ni spoznal in je vrtil ter obračal med pi-sti svoj mehki klobuk. Oni drugi je čakal. Tedaj se je oče jel opravičevati: f On dno je. /.a kar sem vas prišel prosit, kaj takega se na dela. . oprostite, ne zamerite... Ampak navsezadnje gre za malega... Srč-kan fantek, gospod. In tako razumen! Zmeraj prvi v šoli. razen v računstvu, l:i mu ne gre v glavo... Sanjač, vidite! Iu dokaz... glejte... dokaz..." Jakob se je obotavljal, jecljal: potem jc zbral svoj pogum in uauadoma :" Dokaz je to. da vas hoče videti, tla misli samo na vas in ker ste pred 'njim kot zvezda, ki bi jo rad dobi! in ki jo gleda.." Ko je končal. je bil oče silno bled in je J imel na čelu debele srage. Ni se drznil ozreti se v pavliho. ki je mimo vpiral oči v delavca. Kaj pa naj bi bil dejal? (V bi ga od-slovil. ga imel za norca, ga vrgel ' skozi vra»a? "Stanujete..?? je \ prašai umetnik. — "O, čisto jbli^il. v Nunski ulici." — "Ta-jko!" je rekel drugi: "Bum-bum j hoče videti vaš sinko Prav. takoj1 «_a bo videl." j Ko so se duri odprle pred pavliho. j«* Legrand rado-tno za vpil svojemu sinu: " France, bodi za-^ dovoljen, dečko!. Viš. tukaj je Bum-bum!" In detetu je spreletel Zdravo dete kateresibodi staro-' sti bi se moralo kopati vsak dan. navadno zjutraj. Poleti, ko je treba. da je dete hladno, more okopati tudi pred spanj* m. V to svrho služi najbolj mlačna vodi.' od S3 do 90 stopinj —, dasi sir,-rejši in krepki otroci majo morda rajši hladnejšo "vodo. Trel a rabiti le malo mila. Na vsak n .-čili se milo ne sme t ret i naravnost po koži. Celo ob največji vročini trel.a obvarovati det i pred prepihom.- ker se jako lahke pn hladi: radi isretr ; vzroka trebil dete takoj oineči. čim s-je izkopalo. Ko je kopel končana, t rebri o i:-š:ti otroka regno ali pazl;iv<». prav na lahko otirajoč kožo /. mehko brisačo. Prav mato drobnega lojevca (talcum se lahki rabi v g'.ibah in pregibih kože. ! kot na pr. v lakotniei in pod pazduho. ali mnogo mater rabi pr«— | več prahu in s tem zamašnjejo kožne znoju ice. V dnevih vročine, ko se otrokova koža utegne nekoliko vneti. ' je kopel z otrobi tedaj jako pri-j poročljiva. Ta kopel se pripra1 -; Ija tako. da pavolitalo vrečico (zralila napolnite z otrobi, jo namočite in večkrat stiskate, dokler j voda, v kateri naj se dete koplje.' p (»stane mlečna. Postavite dete v to kopel za par minut in otrite ga na to. ne da bi poplaknili. Mila i se pri tem ne sme rabiti. blisk veselja obličje. Privzdignil se je ob roki svoje matere in okrenil glavo proti možema, ki sla prihajala. isk;il za trenotek ob svojem očetu, kdo je ta gospod v salonski suknji, čegar /:\-liti. veseli obraz mu je nasmihal j in ki ga ui spoznal, in ko so mu J povedali: "To je Bum-bum!" jel polahko. žalostno spustil čel«> naj vzglavje, in njegove velike, lepe sinje oči so nepremično buljile onstran zidov male slanice ter iskale Bum-bninovc zlate pene in metulja; "Ne", je odvrnilo dete, / glasom, ki ni bil več suh. toda i obupan, "ne. lo ni Bum-bum!*" I'metnik, ki je stal poleg postelji- 1 ce, je vrgel na obraz malega bol- • nika globok, jako resen in nc- i skončno mil pogleil. Odkimal je ' z glavo, se ozrl v preplašenega I očeta, v pobito mater in se r.gla- J sil z nasmehom: "Prav ima. to' ni Bum-bum." ter je odšel. " Ne' boni ga več videl." jc ponavljal .otrok, čegar glasek se je menil v angeli. ''Bum-bum je morda j tam. kamor pojde Franček km i-» j bi.*' i Naenkrat pa — še pol ure ni j jbilo. kar je bil izginil umetnik —J ?o se duri naglo zopet odprle ka-,kor otodi. in v svojem črnem' loščanatem pletivu. z žoltim čo-i pom na lobanji, z zlat;m metu-' Ijem na prsih in na plečih, se je 1 pojavil cirkuški Bum-bum. ki mu |jr* širok nasmeh odpiral dobro-,dušno, pomokano obličje kot žlot-ino hranilne puščice. Tn na svoji beli posteljici je otročič. /. veseljem do življenja v očeh. smeje. I (plakaje. srečen, rešen tlesknil z medlimi ročicami, zaklical bra v o in rekel z detinsko radostjo, ki je mahoma izbruhnila, kakor bi se vnela raketa: "Bum-bum! Zdaj pa je on živio Bum-bum! jdober dan Bum-bum!" j Ko se je tistega due vrnil zdravnik, je naše! ob Frančevem jvzglavju bledoličnega pavliho. k! je vun in vun dražil malega k smehu in ki mu je pravil, nie-šaje košček sladkorja na dnu skodelice z zrlravilsk i ni čajem: "Veš. ako vsega lic popiješ, se Bum-bum ne vrne več." In dete je pilo. "Je-li dobro?" — "Prav do-j bro! Hvala, "Bum-bum" — "(Josp. j doktor,"' je rekel smešnik zdravniku. "ne bodite ljubosumen. Ven-j dar se mi zdi. da mu moje spa- i kovanje prav tako tekne kyt Va- j ši recepti." Oče in mati sta jokala toda tokrat od veselja. In dokler ni Franček okreval, se je vsak dan ustavila kočija pred de-laičem stanovanjem v Nunski ulici. in iz nje je stopil mož zavit v j plašč, s privihanim ovratnikom, j in spodaj oblečen kakor za cir-1 kus, z bodrim pomokanim obra-1 zoni. — 4"Kaj sem vam dolžan.' gospod?" je rekel na koncu de-J lav^e mojstru klovnu, ko jo sel! otrok prvič od doma. "z.ekaj na- I vsezadnje sem Vam nekaj dol-' žan..T Klovn je pomolil roditelje-! ma svoji široki hrustovski šaki. ; i tekoč: "lla mi daste roko." Po- | tem je dvakrat krepko poljubil * Lucky Strike cigarette 1/. Postojne nam poročajo: Le-karničar Bakarčie je ž-' prodal svojo lekarnaro nekemu Italijanu. Trgovcu -los. Kraigherju je .zaprl civilni komisarijat prodajalno za pol leta. ker je prodajal •Jugoslovan. Abecednike: zato se je odločil Kraigher prodati obe svoji hiši. Enako nameravata dva odlična meščana. Rest a vra ter ju Zakotniku na kolodvora sr> Italijani seveda odpovedali. Zaradi naravnost nečloveških fašistovskih ,činov hočejo židibog zapustiti nn-še kraje drugi Slovenci. — Za >v maja nameravajo proslavljati i aneksi jo ter za to slnvnost že j vnaprej pretijo /. bombami 'onim hišnim gospodarjem, ki bi j hoteli izvesiti ita'iijanske triko-jlore. Stane ]>a ena taka zastava [7 lir! Vilharjev spomenik grozijo razbiti in na njegovo mesto hočejo postaviti kip "slavnega" d An-nutizia!! ? Mirne slovensko mladeniče pre-t epa vajo "kulturni" Italijari d<» krvi samo radi slovenske govorice-! Sploh že prepovedujejo na naši zemlji našo govorico!! Kako nestrpni so "svobodoljubni*" Italijani posebno napram našemil jeziku naj dokaže tudi sledeči slučaj : j V vaši Š. bivali italijanski vojaki, m d. katerimi sta l»ila tudi ;dva Slovenca. Nekega dne se pogovarjata v slovenskem jeziku na skrivaj v hlevu. Slučajno pride k njima gospodar, in ko jii za-čuje. da govorita slovenski, se začudi in seveda razveseli. Heueška Slovenca - italijanska vojaka, t » .... pa ga za«*neta prositi, naj ju za ;božj<» voljo ne izda. Je pa tudi v drugem oziru ža-jbtstno naše ži\ Ijelije. Mesa ne do-.bivamo na teden od srede d«> so-jbote. bele moke sploh ne pozna-iir.o, vsled česar tudi ne belega ikrnlia. Ni čuda tedaj, ako vsled i tega naši ljudje obupujejo in želijo proč iz teh nesrečnih krajev. Pariške senzacije. j Neki pariški restavrater je iz-jgnal iz svojega lokala zaljubljeni parček, ki se je na tihem poljubo-jval. To sta zaljubljenca smatrala za razžalitev ikar In njena mati prodajalk; zelenj; ve. Jeannr jc bila vitka, mala lepotica, ari-stokratičnega obnašanja ter burnega temperamenta. Neka baronica, ki je zapazila ponosno dete v raztrgaui ob! *ki. ki se nI hotelo igrati z drugimi otroci, jc adop« tirala Jeanne. Vse duSevne lastnosti deklice so odgovarjale njeni novi okolici, l'ozabila je na starše, ki še ved no žive v Parizu ter m* ni hotela igrati z drugimi otroci ponižnega izvora, rekoč: — Hčerka baronice e ne more if rati z otrobi vinskega trgovca. Ko je doM-gla starost enajstih let, so zahtew li starši svojo hčerko nazaj. Bita je do*.li stara, da jim iH»ina^a z»»lui.iti nekaj denarja. Poslali so jo na bulevarde, da prodaj« slaščie-e. Bulevardi Pariza pa niso po*ebu<< dobra šola za do-bio izgledajo.-« deklice kot je bila Jeanne. K-» je dosegla staro>t osemnajstih !t». jc bila izučena že v vseh umetnostih življenja. Nato pa je poskusila xak<»u. — Njen mož. gr«« er. |k> imenu Grass pe ui mogel izhajat; Z njo m prepiri so hiii na dnevnem redu. — Grass jc umri in ona je zojiet stali!, pred problemom, kaj naj napravi s svojim življenjem. Poskusila je trgovino, a njeni tekmeci, in očki, so jo pognali v bankrot. Poskusila je t glediščem. Njeni kritiki, zopet možki, so se smejali ii, rogali njenim naporom, špekulirala je na borzi in možki. katerih ni še nikdar videla, so uredili vse Stvari tako, da je izgubila sleherni cent. Pričeta je pisa'eljevati. a uredniki, zopet možki, so vrgli njene duševne proizvode v koš. — Tedaj pa se je Jeanne Brecourt — tako se jc takrat imenovala — of tavila. da oretnisli celo stvar ter si ogleda svet možkih, ki so onemogočili vsak njen napor. Zloko-ben pogled .i" bil v njenih napoi zaprtih očeh in njeno tiiedo lice jc predstavljalo pravcato študijo sovraštva. Njene ustnice, polne in ( lepe, so uosile usinev. ki je poiue-njal zlo za vsakega možkega. kije imel otl tedaj naprej kaj opravka ž njo. Sama sebi pa je priseg- ( la, da bo napravila korenit obra-i un z možkimi. Svoji sestri, edi-' nrrnu človeškemu bitju, za katero1 •s* je brigala, ie pisala ob onem' času: — Napravila t>om tako da me bodo možki ljubili. V povračilo pal jim bom po\ m m-ila trpljenje. — Oni so krivi, na vidim v življenju) le blato in la* Tem slabše za mož-| ke, ki mi bodo prišli na pot. Zame, bodo pouienjaii le atopnice. C'im bodo izigran«, jih bom potisnila na. stran. Družba je velika miza za šah, in uiožki so figure, katere premikam kot se mi poljubi tet1 jih zlomim, kadar se jih na veli-' čam. Nadela si jc ime Jeanne de la Cour, igrala uspešno vlogo baronic ter pričela tako s svojo uovoj karijero. Nekega mladega čl o ve-, ka, Nemca, je pognala v samomor.] Nekega nadaljuega je navedla v neizmerno lanživanje omamljivih sirupov, tako da je umrl. Tretjega ' je pognala v b'aznosi. ia pozneje | je tiuli te*ra refila smrt. Glede prvega je pisala svoji sestri: — En Nemec manj v Parizu! — Glede drugega; — Moralo je priti tako! Ni poznal nobene mere. — O tretjem je govorila kot o "bedaku ki je po vwem tem, kar sem mu storila, še vedno spotiovul ženske". Življepjc pji je zahtevalo tudi od nje svoj de vek. y mimciui, da vodi možke, Hi evil ne možke. na poti k uničenju, je morata tudi sa mg hoditi po tej nevarni poti. — IBWiinfimnl^ - . . Posledica tega je bila, da je bilo njeno lastno zdravje omajano in da je morala z» nekaj časa v nekr sanatorij. Ko jc nekoliko okrevala. so jo zdravniki poslnli v Vittel francosko zdravilišče, kamor hodijo brezdelni bogatini, da se iz-nebe bolezni, katere so si nakopali s svojim nerednim življenjem. V tem zdravilišču je stopil v povest ranjeni golob. V nekaterih takih zdraviliščih se goji zelo — "lep" šport, ri obstoj«; v tem. da se strelja na žive jrolobe. Ta šport sc igra na naslednji način: — Vi 'C oblečete v lovsko obleko po najnovejši modi in se napotite v klub kjer ie ta * plemeniti* šort družabni dogodek sezije. Tam se je pripravilo polukrog. obstoječ iz tarate. Kot palice pahljače vodijo z mesta kjer stojite, črte iz cementa. kojih vsaka se konča nekako :>0 čevljev pro.* ikI vas pri zaprti leseni škatlji. Vi dvignete puško ilvoeevko nabito s sekancem. — Na dano znamenje potegne služab nik v livreji. ki stoji poieg vas. za neko vrvico. Ta odpre vrata škatlje. ki se nahaja trideset korakov »hI vas. Pogled na nebu, ki s« nudi golobu, zaprtem v škatlji, zavede slednj« «ra. da zleti proti | nebu. V trenotku. ko sc golob dvl-j gne, potegnete vi za oba petelina in golob pade pa tla. sredi bučne-: ga aplavza krasno oblečenih "gospodov iu gospa" na galeriji. —^ I>ov-ki pe* najčistejše pasme pohiti nato proti golobu ter ga pri-j i»< se v svojem gobcu k vam. To konča celo prijetno epizodo. Nato J se obrnete k drugi škatlji in cela stvar se ponovi. Dobri stelei zadeni jo na ta način po tisoč golobov s tisoč streli. » Včasih pa se zgodi d;, se take mu "lovcu" al i "športniku" ne j-Os reč i strel. Tako se je enemu j teh golobov (»osrečilo odlcteti z: napol zlomljeno perotjo. dočiin jc bil v ostalem nepoškodovan. — Slučajno je priletel v sobo. v kateri je stanovala Jeanne de la Cour. Nekaj čudnega se je tedaj zganilo v srci te žensstala tako krotka, da je jemala kruh i/, roke Jeanne. —! P« lagoma je izgubila ves strah pied žensko, ki je negovala živali-eo. dokler niso bile rane zaceljeue Jeanne pa je pisala >voji sestri: — Za enkrat jc njegova malo srce polno hvaležnosti. Kadar stopim v sobo p.:čne udarjati s pe-rotmi od veselja, še vedno pa je to hvaležnost, ne pa ljubezen. — Uosedaj se ga nisem še cotakniia ali ga poljubila. Jaz čuka m nanj. da stori on to. Ves dan jc okno od prto. da lahko odleti, če hoče. — Njegove moči niso še zadostne. Ko pa me ne bo več potre-joval. se bo poslovil. Možkegn spola je in v njegovem .srcu živi nelivaležnost možkih. ... 1 Svet pe*»topačev v zdravilišču je postal razburjen vsled lega dejanja Jeanne de la Cour. Ljudje so se razdelili v dva tabora, v one. ki so se pričeli zavzemati za od-pravljenje tep:i okrutnega športa, ginjeni vsled nastopa Jeane, ter one. ki so nasprotovali tej kampanji. Iz cele stvaii pa ui prišlo drugega kot to da je dobila Jean-nt ime 4rcn zapazila. Darovi It pote s katerimi jo je n«rava pokvaril«. so izginjali. Stara jc biLa tedaj že štirideset let. Njeni lasje so pričeli pošiljati sivi in njena postava ni bila več tako vitka iu miena kot prej. Njene oči so izgubile svoj prejšnji ogenj In možki so bili prvi. ki so opazili to. V par letih bo izginil;1 vsa njena iuičnosl tudi za malo izbirčne. Nato pa oo prišla revščina ter povratek v si-iromaštto okolico njenih mladih let, — a vspričo kakšne razlike." Pred seboj ne bo imela nič drugega kot ste ros?, bolezen in obup, — I Rekla si je vsled tega. da mora hitro nastopiti, .če se hoče izogniti taki usodi. Bilo je ob lem času. ko se je 'sestala z nekir.i George de la Pi-jerre. Bil je Jo mlad človek, bogat romantičen ter mulo izkušen glede značajev ljudi'hi * življenju. Bil je vsled tega idealen plen za Jeau-jiu*. V boj pr^t.i njemu je spravila j vso izkušenost, ki jo je Imela na razpolago. Bila je zel«? skrbna in nežna. Svetovala mu Je le dobro ter pa polnila r ambicijo, pri ee-1 m ur pa je gledala na to, da ni bl- PARIŠKA PLESALCA. V Ameriko sta dospela Germeine Mitty in njen tovariš Tillio. Tukaj bosta prednašala "najmodernejše" pariške plese. Plesalka pra-vi, da je yew York, kar se tiče obleke na odru, še daleč za luno. la ona sama izključena iz te ambicije. George je pričel vsled tega polagoma čutiti, da ni le njegova ambicija, temveč njegova sreča' odvisna od Jeanne. Zaljubil se je vanjo z vso gorečnostjo, ki more biti lastna le mladosti. Njegovi starši so živeli na deže-j H, a 011 je prišel pogosto v Pariz, kajti tam se ie sedaj nahajala Je-anne.Cela tri leta je obstojalo met": obema bolj trajno in odkrito razmerje kot bi mogel človek pričakovati od take zveze. Geoige ji je pisal: — Meni zadostuje, da me ljubite, in jaz vas ljubim iz vsega svojega srca. Ne morem vas več zapustiti in živela bova srečno skupaj. Vi me boste vedno odkrito ljubili, in kar se tiče mene, vr.s bom vedno obdajal z ljubeznijo. Ne vem. ka j bi postalo iz mene. če bi ne čutil, da čuva va£a ljubezen nad menoj. Vaša mi je vedno pred osmi. Rad bi vdelal vaše čisto srce v zlato in kristal. Jeanne pa ni bila tako neumna glede življenja in značnja ljudi kot je bil George. Vedela je, da bodo nj^povi starši. Kt so vedeli za razmerje, ob gotovem času to zvezo prekinili ter ga poročili s kako mlado deklico, ki bo bogata ir. ugledna. Če ga je hotela prikleniti nase. je morala to storiti s »pomočjo kakega drugega sied-stva kot je bila prva minljiva ljubezen mladiča do ženske, ki ni — spadala v njegov soeijalni razred. Poroka sploh ni prišla vpoštev. Njegov denar jc bil v rokah staršev. ki bi mu odtegnili vsako podporo v trenotku. ko bi sc oženil y rjo. Kaj naj torej stori? Obisk pri neki prijateljici ob tem času ji ;e dal potrebno inspiracijo. Ta prijateljica je bila bivša baletna plesalka, a ker je bila iste starosti kot Jeanne,- je stala tudi ona pred večnim problemom ženske, koje življenje je; odvisno od njene mladosti in ki ni več mlada. Jeanne jo je prvi-j krat obiskala po preteku par let: ter ni vsled tega poznala okolščin | v katerih živi. Bila je vsleel tega presenečena, ko je videla prijateljico privesti v sobo nekega slepega mladega moža. Z ganljivo nežnostjo je bivša baletna plesalka j privedla slepca k zofi ter skuša-la na vse mogoče načine olajšati i kruto usodo, ki ga je doletela. j 1 — Njen ranjeni golob. — si je rekla Jeanne sama pri sebi. Ko sta bili obe ženski sami, je prejšnja plesalka pojasnila svoj položaj. — Kot ti, tako sem tudi jaz stara nad štirideset let. — je rekla. Moja mladost je izginila. — Moji lasje postajajo sivi. Kmalu bom vržena na morje življenja. —-žalostna podrtija. Ta elečko je zame kot dar previdnosti, katerega sr hočem držati. On potrebuje mene, in jaz njega. Nobena mlada de klica njegovega razreda bi se ne poročila s slepcem. Jaz pa bom kmalu prosta vseh skrbi za življenje. • — Da, in vas ljubimec vas ne bo nikdar viilel postajati staro, — je dostavila Jeanne zamišljeno, i Odšla ie domov, vsa vznemirjena Če bi se l'c megla polastiti Ge-orgesa -tako, kot se je plesalka polastila svojega mladega moža! Ce bi'le mogla napraviti iz nje-ga ranjenega goloba, a s to razliko, da bi ta golob'ne-dobil nikdar več nazaj svojih kril. da odleti ž i njimi! Ko je razmišljala o ^em problemu, je stopil nanovo v njeno živ-Ijenje neki človek, po imenu Maurice Natali. T=t človek je bil odmev iz mladostnih dni. Kot ubogi deč-ke* se je strastno zaljubil v Jeanne ko je bila ona še prav tako revna kot on sam. Ona ga je pa dvakrat' z«, vrnila kot je zavrnila vse iz svo-! je okolice, v kaleri se je rodila. —-I Maurice pa r:j nikdar pozabil na svojo ljubezen in to tem manj, —J ker se je deklica njegove mlado-j sti razvila v krasotieo visoke elružj be ter živela v ozračju izobilja.! ki je mamilo ubogega delavca. —j Oženil se je. imel dva otroka ter! postal vdovec. Njegove zaljubljene oči pa so se vedno sledile ka-rijeri Jeanne rte la Cour. Jeanne je bila nekoliko gin jena vspričo te zvestobe, a čustvo, ki ga je gojila elo Mamica, ni biLi ljubezen. Vsled tega je pustila, ■ di: je opravljal ob prostem času vse hišno dele zanjo. Maurice je' postal drage volje njen suženj, v upanju, da ga bo nekega ene ljubila. Ona pa je gledala na to, da ni Maurice ničesar izvedel o Ge-orgeu in obratno. Ko je prišla elomov z obiska pri j prijateljici, prejšnji baletni ple-j salki, je Jeai re takoj poklicala j Mamica. Prišel je ter takoj sedel, k njenim nogam. Ona ga je pričela gladiti po glavi. — Ali me ljubiš, Maurice? — ga je vprašal : nežno. On jo je Tv jjel za roko ter jo poljubil. Zmanjkalo mu je beseel. Njene oči jo motrile bodočnost. Le eno uro poprej je našla ob svojem povratku domov pismo oel Georgoa, v katerem ji je pisal; — Ne more prenesti |ega. da bi vas zapustil, in tucli ne mislim. — Imam pa težSce.če s. svojo družino. Stvar se ne tiče denarja ali trgovine, ampak rečesa drugega, o čemur hočem govoriti z vami le! osebno. — Ali liočeŽ storiti nekaj zame, Maurice? — je mrmrala.*" — Kar hočeš. Prenehala je. — Jaz hočem očistiti nekaj bakla, — je nadaljevala. — Ali mi hočeš prinesti majhno steklenico 'vitriola? | — Ali je to vse. kar želiš od mene? — je vprašal. — Za enkrat, da. Mauricč ji ;e prinesel vitriol. — Medtem pa i« pisala Georgu ter ga prosila, naj pride v Pariz ter J jo e>dvede na maškerado, ki se Ko vršila v operi dne 13. istega meseca. Odgovoril ji je. presenečen od njene prošnje: — Ne razumem, zakaj hočete obiskati tako zloglasno prireditev. ,Kljub temu pa vas hočem e>dvesti tjakaj, če že hočete. j Iz tega ali e>nega vzroka pa je i imel neki občhtek. katerega si ni Jmogel pojasniti. Njegov brat je tao zapazil in George sam je pisal | Jeanni: — Muci me neka zla slutnja, katere ne morem pojasniti. Ne i morete si misliti, kakšne strašne ,misli me navdajajo. Mislim pa, da bom manj žalosten, ko bom pri vas. Onega popoldne pred plesom je poslala Jeanne Manrleu sporočilo,- ki gage našlo pri delu. Ko-je Smrtne nezgode v industriji. Preko 22.000 ljudi umrje vsako leto v Združenih državah vsled »ndustrijalnili nezgod, glasom statistike U. S. Department of Labor. Od vsakih 10.000 zaposlenih ameiršk^h delavcev je tekom leta 1918 bilo po sedem ubitih na delu. Skupne število smrtnih slučajev na delu je znašalo x tem letu 45 odstotkov, torej malone polovico ameriških vojakov, ki so bili ubiti tekom svetovne vojne. Izme dvseh industrij je bil odstotek smrtnih nezgod največji v premogovnikih in kovinskih rudnikih, kjer je biio ubitih na vsakih 10.Q00 delavcev po 33 ljudi. V samih premogovnikih je bilo leta 191S ubitih 2.500 ljudi. Tekom minulih sedmih let so bili ubiti po štirje ljudje na vsak milijon ton izkopanega premoga, kakor je razvidno iz podatkov U. S. Bureau of Mines. Tekom leta 1918 je ena četrtina delavcev, zaposlenih v kovinskih ruduikih, dobila kako poškodbo na delu. Železnice in poulične kare zaposlujejo prib-ižno dva milijona o-seb z Združenih državah. Od vsakih 10.000 uslužbencev jih je bilo 19 ubitih pri delu. Dasi je itevilo smrtnih nezgod manjše kot v preteklih letih, je bilo vendar tekom leta 1918 ubitih 3.500 ljudi, zaposlenih pri železnicah in pouličnih karah. Računa se, da se je poleg smrtnih uezge>d tekom leta 1919 ponesrečilo na delu z večjimi ali manjšimi poškodbami 3.400.000 ljudi, to je povprečno 11.000 ljudi na dan. Tekom istega leta je bilo vsled in-(I astri jalnih nezgod 080.000 ljudi onesposobi jenih za delo za dobo 6štirih tednov. prišel k njej, jo je našel navidezno vso obupano. — Kaj pa ;e? — je vprašal. Tedaj mu je Jeanne pričela pripovedovati neko povest, seveda izmišljeno. Dejala je da je dolga leta in s številnimi žrtvami shranjevala majhno svoto denarja, s katerim si je hotel kupiti kotiček za stara leta. Neki mladi lopov, ki si je pridobil njeno zaupanje, pa jo je osleparil za te prihranke. Se vedno je trdil, da denar ni izgubljen, a ona da je boljše poučena. Ni si upala dolžiti ga sleparst-va, kajti dokler bi bilo kaj upanja, da govori resnico, bi se delala kot da mu verjame. Onega ^popoldne pa ji je baje pisal pismo, v katerem jf je povedal meel vrstami, da bo zvečer izvedela za žalostno resnico. Prišel bo v Pariz ter jo oelvedel na maškerado v Operi. Nato se bo vrnil ž njo v njeno stanovanje. Na poti domov ji bo najbrž povedal, ela je izgubil ves elenar v ponesrečenih špekulacijah. Pri vratih se bo najbrž za vedno poslovil otl nje in ž njim bo šlo tudi upanje, da bo deležna zavetišča v starosti. — Nesramni lopov! — je zakričal Maurice. Jeanne se je nekoliko pojokala. — Bil je on, ki me je zadrževal cd tebe, — je šepetala Jeanne. i Maurice je bil ves iz sebe. Pričel je hoditi po sobi gorindol. — Maurice. — je rekla ona. — Jaz se hočem osvetiti. Jaz sem — slžiba. On je mlad in močan. Kaj naj storim? — Bom že jaz poskrbel to! — ji- zakričal Maurice ter stisnil pesti. — Ha. boj s pestmi: Tn ti misliš, da bo to meni ze.gostovalo? In ali bo to zadostovalo tudi tebi! Dokler se ne osvetim, ne more biti v mojem srcu nobenega prostora zate. — Kaj pa naj storim ' — je nato vprašal on. Ona je vzela iz svojih nedrij inalo steklenico, v kateri ji jc bil prinesel vitrijoi. Jeanne je odprla steklenico ter previdno spustila par kapljic aa lesena tla. Tekočina se je zažrla v les in Maurice je presenečen stopil korak nazaj. — Ne, Jeanne, ne! — je stokal. — Da, Maurice, in čeprav bi morala sama storiti to, — je zakričala ona. Jaz bom storila to in šla takoj v ječo in z veseljem. Življenje nima ^ame ničesar več, če bi bila oropana te osvcJe. Tudi ni nobene cene, katere bi ne bila pripravljena plačati, da sem deležna te osvete. Ubogi delavec je trpel vse bolečine, katere občuti človek, ki ve. da. je izgubljen. Ves izmučen od boja, ki se je vršil v njegovem srcu, je končno omahnil k njenim nogam ter rekel: — Storil bom. Ona se je sklonila navzdol ter ga poljubila na čelo, prvikrat. — Boljše je, če se skriješ v notranjo sobo, — je rekla. — Vsak trenutek lahko pride. Glej skozi j luknjo v ključavnici, da ga boš lahko spoznal, ko se bova vrnila s plesa. Nato se skrij na dvorišču. Jaz in on bova šla mimo temnega kota v bližini pavilona. Jaz bom ostala nekoliko zadaj ter držala vrata e>dprta, da boš lahko zbežal Bodi pogumen, in tvoja bom. . . George je kmalu nato prišel, oblečen za ples. Vrnila se mu je dob ra volja in ob pogledu na Jeanne, ki je oblekla masko Colombine, je od radosti vzkliknil. Maurice je gledal skozi luknjo v kujučavnici ter videl, kako je mladi mož pe>-ljubil Jeanne. George in Jeanne sta kmalu nato odšla in Maurice je pričel paziti. Ure so strašno počasi potekale. Krog dveh zjutraj pa je Čnl ropotaj«! voza. Vračala sta se s plesa. Nebo je bilo temno in Mauric^ je. odšel navzdol na dvorišče ter [se stisnil v senco pavilona. Čul je, kako se je Jeanne ustavila pri vra tih ter j ill držala odprta. Videl je kako se je George približal mestu. kjer je bila tema največja._ Za trenutek je ubogi George u-gibal, kaj naj pomenja postava v senci. V naslednjem trenutku pa jc bil vitriol že v njegovih očeh. Njegovi kriki so zbudili celo okolico. | Maurice je planil skozi vrata jter pobegnil in Jeanne je pohitela ,proti Georgu. j — Moj ljubljeni, — je vzklik-inila. — Kaj se je zgoelilo? \ Odvedla ga je v. svoje sobe ter poklicala zdravnike. Prišli so ter j izjavili, da bo ostal George slep celo svoje življenje in da bo tudi njegovo lice za vedno spačeno. | — Jaz mu bom stregla, dokler me bo potreboval. — je izjavila Jeanne z velikim ginjenjeni. —; Moj ube>gi ranjeni golobcek. • Prišla je družina Georga ter ga I kušala odvesti. Ona. pa ni nikogar pustila blizu. > j Telili tridese* dni mu je stregla' z veliko požrtvovalnostjo in Ge-J orge se je oklepal nje z isto uda-' nostjo kot se je ona oklepala nje-' ga. i Nato pa je prišla pariška policija. Prijazni gospod Mace. načel-' nik detektivske službe, je zaslišal mladega moža. Vprašal ga je. kak! šne sovražnike je imel. — Nikakih. — je odvrnil Ge>or-i ge. — To je bila strašna napaka. Jaz nočem nikakega zasledovan-! ja. nikake publicitete. Vse. kar želim, je to, da me pustite samega 7. mojo junaško in iielano strežni-1 eo in ela me »udi moja družina ne nadleguje. Hočejo me odtrgati oel te ženske, katero iskreno ljubim in ki je pokazala, da je edino elo- j veško bitje n* svetu, k! da kaj zame. Gospod Mace se je zamišljeno ozrl v Jeanne, kajti vedel je nekaj ] o njeni preteklosti. — Gospodična, — jo je rekel dvorljivo, — jaz nočem vznemirjati še nadalje gospoela de la Pier-' re z razpravami glede bodočnost i. | Prosim vas vsled tega. da pridete jutri zjutraj na policijsxo prefek-turo. Treba je na vsak način govo' riti o tem problemu njegove elru-žine. ' — Ne morem ga zapustiti niti za minuto. — je odvrnila ona. Gospod Ma'-e je vstal ter ji po-( mignil z roko, naj pride ž njim ven iz sobe. Nekaj je bilo v njego-' vih očeh, kar ;o je prisililo k po-' korščini. Približala sc mu je. če-' prav izzivalno. Iz svoje listnice je Mr. Mace po-1 tegnil zavoj pisem. Jc.-»sne je po-' stala nekoliko bleda ko je zagle-l dala ta pisma. Pokazal ji je pjs-1 ma drugo za drugim. Policija je našla ta pisma tekom tajne pre-iskve v predalu njenega molitvenega stola. Med njimi je bilo tudi. pismo enega izmed njenih ljubim-, j cev, ki je umoril samega sebe. V pismu se je glasilo t — Jeane, v cvetju svoje mladosti nmrjem radi tebe! —' M. — , V zavoju so bila tudi pisma žr-l tev njenih izsiljevalnih poskusov. Policija je našla nadalje račune j za kupljeni opij, katere^ je zau-. jživala jn celi zavoj je bil priča njene pestre in umazale preteklosti. — Ali hočete priti jutri na pre-fekturo? — je ponovil detektiv. Ona pa se j*1 mirno ozrla vanj.; — Kako ste>je danes na borzi ( akcije P. L. M * — je vprašala. — Jaz se ne zanuaam za nobeno druge stvar. Gospenl Mace se je vrnil k Ge-orgu. J —Izpostavljen sem mučni potrebi, da vas obvefctim o resnic-' k^H dfcjete prednost pred svojo «ru2ino, — je rekel detektiv. Nato je pričel citati Georgti, kar je našla policija v predalu klečalnika. Jeanne je ostala med tem pogovorom popolnoma mirna. Poznala je svojega moža. Tudi go-spoel Mace sam ni bil preveč presenečen spri'-) učinka teh razkritij, čeprav je bil nekoliko razočaran. — To lie ele'a zame nobene razlike. — je za klical Geiorge._Mene ne briga, kaj je biia nekoč. — marveč to, kar bo seeiaj. Za mene pa je najbo'j iojalna ženska na svetu. — Kljub temu. — je rekel Mace počasi in tehtno, — pa je nekaj v njeni neposredni preteklosti. — kar vas bo vznemirjalo, gospod de la Pierre. Jaz vas nočem še nadalje vznemirjati. Lahko vam prihra niin vsako mpriliko, če privolite v to, da prid e jutri na policijsko prefekturo. Ali boste prišli, gospodična Jeanne? Ona pa se mu jc smejala v obraz. Nato pa je gospod Mace nadaljeval zelo resno: — Gospod lie la Pierre, pripraviti se morate na mučno presenečenje. Mi od policije miio se že dalje časa pečali s lo zadevo. Eden naših mož je 1 i! skrit v tej hiši od prvega dne c-aprej, ko ste bil poškodovani. Našel je ta pisma, ki pričajo o njeni preteklosti in nje nem značaju m ki niso napravila na vas nobenega utiša. Cul pa je tueli. kako >te vi prosily Jeanne. naj gre v vašo so'oo v Parizu ter prinese ?y*oj pisem, katera bo našla v pisalni mizi. Detektiv je opazil. Itako sta sc Jan ne in Pierre zganila. — To je storila. Prosili ste jo. naj vrže ta pisma v ogenj. Culi ste, kako je zavoj padel v ognjišče^. Nato pa stL* čul i. kako je posegla z železom v ogenj. — Kaj delaš.' — ste vprašali. | — Netim o<;enj. — je odvrnila ona. To pa ni bilo res, gospoel de la Pierre. Ona j j vzela pisma zopet iz ognja. Prečitala jih Je »rez vaše vednosti. Vedel je. da implicirajo žensko, ki vas je ljubila, žensko visokega stališča, koje sloves bi bil uničen v objavo ieh pisem. Vi ste hoteli rešiti to žensko nevarnosti, ela pridejo pfsma v neprave roke. Jeanne de la Cour pa jih je obdržala zase. Ce bi sc je kelaj naveličali, je hotela uporabiti ta pisma, ela vas obdrži v svojih kren^ljih. Tukaj jih imam in Jeanne je videti zelo razburjena. Mladi mož je skočil na noge ter zakričal. Končno ni bilo neibene-ga dvoma več glede značaja ženske. katero ie ljubil. Bila je prav tako ničvredna, polna zlokobnih načrtov, kot je bila njena preteklost. — Ona pisma. . . je zajecai. j — Lahko zaupate naši diskreci-Iji. — je reke' g. Macc. — Ali sc hočete vrniti k svoji družini ? | Mlaeli mož se je opotekel iz so-Ibe s pomočjo nekeg uslužbenca gospoda Maeeja. Načelnik detektivskega urada pa se je nato obrnil k mladi ženski; — Videli ^o vas na pokopališču I Pere Lachajso, — je re*:el strogo. — Mi smo aretirali to "žensko" i ter pronašli. ela je bil to Maurice Natali. On je priznal. . . . Pojdite z nami! Ko je izreke detektiv te besede, se je skušala Jeanne ustreliti, a i Mace je preprečil njeno nakano. I Pozneje, ko je čakal na obravna-|Vo, je v ječi vprizorila Sc en samomorilni poskus, katerega pa so .tudi preprečili. Maurice Natali je rdi obsojen ,na pet let ječe, ker se je vpošte-Ivajo okolščine v katerih je izvršil zločin in ker ui bSc nikdar kaznovan. Jeanne de ta four pa je bila pozna'ia krivim ter obsojena na petnajst let težke ječe. — Njen načrt je bil skrbno zasnovan a pregledala ga je cilječnost iu izurjenost pariške policije. Ministrski rekordi na Francoskem Današnji francoski ministrski predsednik Briand je sedaj že še-slikrat ministrski predsednik. — S tem je dosegel rekord. % njim sta se pred zadnjim imenovanjem lehko kosala samo dva. Dupuv in Aleksander Ribot. ki sta bila po petkrat ministrska predsednika. Za njima so: Frecvnet (štirikrat^ de. Broglie . Dufaure in Rouvier (vsak p<> trikrat). Tirard. Henrv Brisson in CJ*»menceau (po dvakrat. Rekord vztrajnosti je dosegel Rousseau, ki je bil ministrski 'predsednice 35 mesecev irf tri dni. najhitrejše pa je končal svojp kari jero ministrskega predsednika I prvikrat Dufaure, ki se je vzdržal na vladi samo šest dni. GLAS X AR ODA. 7. .TTX. 1921 Ar abeteu Boman. Spisala Pavlina Pajkova. (Nadaljevanje.) "Ce jc bil tudi moj oče katoličan", od v rac Ara bel a otožno, *4 bila pa je moja marti Židinja. Takima pa moram ostati tudi jazv kajti v tej veri *em bila vzgojeia. ('bojia. uboga mati moja, kakšna usoda te je doletela!" vzklikne takoj potem rn.-d solzami *|>oin-nivAi se njenejra trplj^ji. in skrivil lice v dlani glasno za plače. Profesor VValdek, ki še ni čul1 njenega joka. je ves premmjen, ko gleda njeno «*bupno botest. "Arabela. gospodična Arabela. kaj bo z vami, ako se boste vedno vdajali obupnoftti !'* prigovarja ji ginjen in vznemirjen ter ji riku-ša odmakniti roki raz lice. "K-r je minilo, ne da se več izpreme-niti. Va*a mati jc prestala in oua bi gotovo trpela, ko bi videla va še brezmejno žalovanje po nji." iMkliea se nekoliko |H>miri. "Arabela"', nadaljuje profesor! po kratkem pre molku z utripajo-j čim srcem, iskreno ji r-uudbi, da trepecetc in ste tako preplašena, kakor da bi vam ibil uasvetoval kakšno hudodelstvu! VI bi ne bila prva in tudi ne zadnja, ki bi storila tak korak." "O, lie silite v me. ne mučite me dalje ko je vendar vse zastonj!" prosi ona šepetajc, upirajoča vanj svoje rosne iz katerih se je brala uepopisijiva srčna tesnoba. "Ne mučil bi vas dalje, go>»|»o dična Arabela, ko bi bi'u to samo za mojo srečo", reče profesor pobit in spusti nežno njeni roki. "Saj vidilU, da v resnici trpite vsled moje ponudbe. Ali v vasem trepetu. v vašem obnašanju vidita, kar nočete vi ua nobeden j način priznavati: da ste mi dobra! — CVniu tedaj ta pogubna samovoljji<*«t. Arabela, ki bi lahko v nesreči* pahnila dva človeka"! — .laz bi še našel tolažbe v knjigah, v katere bi se obupan po' vasi izgirf»i kakor nekdaj vgrez-' uil. A kaj p«*čiietc vi v življenju saina, brez prijateljev. <4>daua ih! žalnih sponuuov m v tej pogubni! .dušni utrpuclosti, v kat to ste padli?" Medtem pa, ko je tfovunl, je vstal s svojega sedeža, narpravil' raadražen nekaj korakov po sobi* in pofrm Kf zopet vsedel poleg Arabele ter gledal temno m nezadovoljno predse. Ona je bila po njegovih besedah «rl«rtxjko pretresrtia. Začutila' je vso br»dko«Jt njih resnice. Ta litis jm» je bil tako zmagrviOKcn. na se je morala z nenavadno močjo upirati proti svojim občutkom. Hala se je omahniti v svojem sklepu. S pogledom, polnim naj-i>kreuej^e sočuUiosti in s s»olze» eiiut ojte se, gospod profesor: našli bostr rvesto ljubezen, po kateri hrepenite; našli Uoate ki varti lw> primer- nejša in vrednejša od tuene. Boste iiaili!" "To se pravi ponujati mi ka-uien. ko vas jaz preučim -kruha!" odvrne hitro .profesor razjarjen. 4'Vprašanje ni, ali ste ali niste taene vredna, temveč iCvar je ta, da ji1 ne rafcrrin bre« vas žKuti. Saj ne zahtevam, da t« že »daj utopili v zakon z raaaoj. Rad po-cakaut-Leto m mm • več, ako selite. Dam vam časa, da preudarjajte moj nasvet in mojo ponudbo. A ne odpošiljajte me kar tako brez pravega vzroka, kakor se odpošilja godrnja je nadležni berač, ko ■smo ga z majhnim darom obda-— ^e, za Hoga!pristavi nžaljen m si zaporedoma potegne 2 roko po čelu. "nisem nikdar verjel, da se bom moral kdaj poniževati pred žensko. .Jaz grem. Arabela: nočem dalje siliti v vas, j ali ne prijemam odgovora, ki čtte mi ga dali. Dovolite, da vzamem S seboj na pot up, da vas čas, *a-mata. kateri boste »*lslej prepuščena. in tehtno preiudarjanje j>o-tegnejo na tnnjo stran."' liekši ji prvikrat ponudi roko v pozdrav iu slovo ter pristavi npa poln: "Ali ste z mojim sklepom zadovoljna, gospodična Arabela? Povejte, da!" Nekaj trenotkov nastane neino molčanje za tem važnim vprašaju jem. j "Zastonj bi bila vsaka obljuba! Vem, da v enem, v dveh. da, ,-clo v desetih, dvajsetih letih bom j istih misli, kakor sem danes", odurne Arabela potem in vzdilme bridko. Dobro!" odgovori profesor odločno in pusti pasti roko, katero je bil Ara bel i ponudil za-j stoli j. -.zarodi se po va^i volji! A (obljubit.- mi v^aj. <|a Wste pri j moji materi iskali svetovalke m 'tolažnice v tesnobah, ki vas Se j utegnejo obhajati. Ne odbijajte i mi tc zadnje želje, gospodična A-jiabela." prosi on z bolestno iskrenostjo iu jo nepremakljivo ogleduje, kakor da si hoče njeno podobo še globje vtisniti v srce. "l-c v največji sili!" obeta A-rabela. Ali ta obljuba ji ni prišla i/ lastnega nagiba, temveč saiuo zato, ker nima poguma in ji upada Krče. vedno nasprotovati njegovim željam. Nemo, kakor pri svojem prihodu, pokloni se ji tudi zdaj profesor, a bledejši in bolj razburjen, nego j»- prišel, zapusti sobo. | Arabela gleda kakor napol živa \ vrata, ki so se zaprla za njim. Potem se nekaj v njej oglasi, in to stori, da poskoči kvišku ter hiti k zaprtim vratom, kakor da jih hoče odpreti, da bi letela za j njim: ali ko primejo njene roke za ključavnico, preide ji mahoma volja, ki je bila za trenotek oživila njen bledi obraz Kak^r da je izgubila nit svojega mišljenja, stoji nekaj časa tu podobna kipu. samo da pleda njeno oko zavzeto ^ okoli m»1»c. Polagoma spusti njena roka i ključavnico život ji vzra nisem naletela ua nobenega, ki bi bil tako malo olikan, da bi mi bil to rekel. Napoleon je rad hodil na plese in maškerade. Okrinkan si je marsikaj dovolje-jval napram damam, dobival pa tudi čisto ostre odgovore, če je v svojem dvorjenju iu pripovedovanju intimnosti zašel predaleč. V J nekem takem slučaju ga je žena dvornega prefekta, misleč, da je jnadlegovalec kak navaden lajtnanček, zavrnila na njegove galantne ponudbe, rekoč, da zasluži, da ga postavijo pred vrata, ker je naj-brže vstopnico v dvorano kje ukradel. Nipeton in Slovenci. o. maja je bilo sto let. odkar je < daleč od svoje domovine, na gra- i dičku Longvvood osamelega otoka Sv. Helene v južnem delu At lanskega oceana umrl eden največjih genijev, kar jih je narodilo člo- i vestvo, Napoleon. Jedva 52 let star je moral umreti in polnih šest let je živel kot jetnik pod argusovimi očmi angleškega guvernerja Hudsona Lovta. Sele devetnajst let po njegovi smrti 1. 1840. za vlade Ludvika Filipa o »tali Francozi prepeljati telesne v-stanke največjega svojega voj-ko-vodje in državnika v domovino in neizmerno sovražeui. a tudi neizmerno proslavljam orjak je našel »voje počivališče v pariškem "Domu invalidov", kjer leži še dandanes. ; Stara, siva palača ogromnih |dimenzij, na dvorišču cerkev, s! pozlačeno, daleč vidno kupolo, bl-, val išče francoskih najzaslužnejših invalidov in francoskega armad-,nega muzeja, je hkratn Napoleonova grobnica. Vse naokoli spominja le najslavnejše dobe vojne (francoske slave. Ko prekoračimo J j častno baterijo, ki jo tvorijo | zaplenjeni sovražni topovi naj raz- ( ličnejaih tipov iz vseh delov zemeljske krogle iu ki so pomnožili jv poslednji dobi ie novi orjaki iz1 Kruppovih tovaren, stopimo na! |**častni dvor**. Okoli in okoli stoje trofeje svetovne vojne, sestreljeni nemški aeroplani. strojne potke, topovi i. dr. ter celo nemiki jtank. j Tik stoji erkev. Odprta okrogla j kripta šest metrov glbboka. na njenem dnu sarkofag i * ogromnega po rf i rja, ki ga obdajajo mozaiki vencev z imeni slavnih zmag j v Evropi, Aziji in Afrikt *ter Vrste alegorij in prapor je v; tn_ je {Napoleonov iprob- Občutek nlčev-•nosti in-minljivosti-vsega poeem- sktf^a. umrljivosti tudi najboljšega in največjega obide vsakega posestnika s tiho grozo in resignacijo. Iz ničnosti se je dvignil Napoleon iz lastne volje in sposobnosti do najvišje moči in sla-' ve ter jc padel zopet v ničnost. ' L. 1769. jc bil rojen v Ajaceiju na otoku Korziki kot sin odvetnika Karla Buonaparta: njegova mati je bila lepa Korzikanka Le-1 ticija Ramolino. V srednjem ve-1 ku so bili Bnonanarti odlični se-j natorji italjauskih republik ali visoki prelati. Bili so v sorodstvu z Medičejei. Orzinijevi ln Lomellini. nekateri visoki urad-j niki. ilruffi umetniki, pisateji. dra-j matiki in znanstveniki. Napoleon j pa se ni nikoli baliai s svojimi | pradedi, nego je bil ponosen na j svojega skromnega, ubožuega oče- j jia. ubožnega očeta in na svojo, j ter mater. Ko jc avstrijski Kje je moj mož ANTON CSNIK.' Doma je iz Dolnje Brezovice, pošta Preserje. Leta 1!»12. je' »Kfšel v Združene države. Za vnaprej zahvaljujem. .lake Sumrada, Box 81, Cnuiavvaiter Camp. Arroyo. Klk County. Pa "(6-7-6) ' NAZNANILO IN ZAHVALA Žal'»j njegovi smrti na našem žalostnem domu obiskali in nas tolažili. Posebna hvala vsem. ki so mu i>o!oži!i cvetlice na njegovo krsto v slovo. I Ljubi naš sin. v miru počivaj in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Anton in Marija Chemich, stariši. Peter, Rudolf m Janez, mlajši bratci. New Duluth, Minit.. o0. maja, |l*>21. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke iH vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dnb~ovsik, Kotor, Kran;; Ljabljana; Maribor, Metkovi«, Sara>voy 8pm, Sibenik, Zagreb. Italija: Tnt, Opatija, Zadar. Necška Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji ib Nemški Avstriji. IiMlaja Čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodue in železniške vožm listke na vse kraje m sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektjvnem zlata pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da ee izplačajo v najWeonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanfe-dno agodni pogoji, ki bodo velike kiriijti za one, ki se bodo posluževali nase banke. Stovtfcof, In poawralol banko io vljndno naproieni, da opozorijo na ta naš oglas svoj« šnanca is Hrvatsko, Dalmacijo, Istro, Goriško in črnogort ta FttAirtk 8AKATO STATB BAKX fRANE SAlTRM, predsednik. fiLAS NARODA, 7 JTTN. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za G. N. priredil G. P. ' Nadaljevanje. Tretje poglavje. ... . . . I Kazenski MMluik tribunals v foibeii je bit M. Anton Doiumi. ><•!«) značilen mož in ml onega easa naprej je >:e poklican k višjim službam. Bil je star štirideset let. odlične zunanjosti in izrazitega, a j re\eč resnega obraz... V njem je bila videti poo>eblpjena slovesaost sodnijske službe. Prevzet od dostojanstva svojega urada, mu je žr-Ivoval svoje življenje ter zavrgel najbolj enostavne zabave ter najbolj nedolžna veselja. Živci je sam zast- ter se le redkokedaj pokazal med ljudmi. Le i etiko je sprejemal svoje prijatelje, kajti rekel ,-e. da ne želi. da bi •dabo&t človeka zmanjšala ugleda sodnika. Ta slednji vzrok je tudi preprečil, da bi se oženil, čeprav je občutil, potrebo domačega kroga. Vedno in vsepovsod je bil sodnik. — to se pravi zastopnik te-kar jc smatral za najbolj vzvišeno napravo na svetu. Po naravi veselega zuaeLja m* ,'e lakorekoč zaklenil v samega sebe, kadar se je boel smejati. Bil je dovtip, a č»* je kdaj izustil kak dovtip, se je ttga pozneje gotovo kesal. .Svojo dušo in svoje *elo je posvetil svoji mu poklicu. Ni ga bilo na svetu človeka, ki bi znal vestno izpol-rjevati svoje dolžno«.i i. Bil je tudi neupogljiv. V njegovih očeh je l ilo zločin razpravljati o kaki postavi. Postava je govorila in to je zadostovalo. I Od dneva naprej, ko se je pričela kaka uradna preiskava, ni spal ter se poslužil vseh mogočih sredstev, da dožene resnico. Kljub temu pa se ga ui smatralo dobrim kazenskim sodnikom. Poslužiti se tiika napram jetniku je bih) proti njegovi narav. Na kratko rečeno jt- bil trdoglav do skrajnosti ter bil v stanu celo zanikati sredi belega dneva obstoj solnca. j Župan in oče Planta sta pohitela naprej, da sprejmeta sodnika. Poklonil se je obema resno, kot da ju ne pozu.i ter jima nato predstavil moža. starega *iekako šestdeset let. ki ga jf' spremljal; - - Gospodje, /e rekel. lo je doktor Gendron. Planta jc siisnil doktorjn roko. Zupan pa se mu je prijazno nasmehu'!. k" j t i dr. Gendron je bil dobro znan v viiili krajih. Bil je ee-1.; slavni. kljub bližini Pariza. Ljubil je svoj poklic ter ga izvajal s strastno enerzijo. vendar pa je moral pripisovati svoj sloves bolj svojim mauiram kot pn svoji znanosli. Ljudje so rekli; To jc original. Občudovali ^u njegt»vo navidezno samostojnost in ostrost ob-i ašjinja. Svoje obiskt je delal od ]vetih do devetih zjutraj, kar je bilo zelo neprijetno /a one. katerim niso u*raja'e te zgodnje ure. Po deveti uri ni bil elokior več na razpolago. Delal je za samega sebe, v svojem laboratoriju ali svoji kleti. Glasilo se ie. ela sc peča s skrivnostmi piaktične kemije, da bi še bolj povečal svoj veliki letni elo-hodek. (>n ni te«;a nikdar zanikal, kajti v resniei se je pečal s strupi t« r je izpolnjeval iznajdbo, s pomočjo katere bi bilo mogoče zaslediti sledove v*»'h ;fl k .»1 ičnili strupov, ki so se et-»t cela j rogali analizi. < e sjj mu prijatelji očitali i-e!«" v šali. da pošilja proč bolnike tekom popoldneva, je postal ves rdeč od jeze. Parhlcu. je rekel. To je prav. -hiz sem zdravnik štiri ure na dan. Plačuje me kba 111»! na pristni laži. Govoril je stoje, z visoko vzravnano in j mi v da rja I posamezne stavk«* In sedaj. — j«* zaključil. — sem odr*Mi| najboij natančno preiskavo, da bomo našli tudi truplo grofa. Pet mož. katere sem do-' ločil in \si ljudje iz hiše preiskujejo park. Če iu boelo uspešni, imam' tukaj nekaj ribičev ki bodo preiskali elno reke. ) M. Domini ni ničesar rekel, temveč le oel časa do časa pokiuial 7. glavo, kot v znamenje e>dobravai]ja. Študiral je. pretehtal posameznosti. za katere je izvedel ler v svojem lasi t.etu duhu izdeloval načrt za postopanje. — Pametno ste nastopili, — je rekel konečuei. — Nesreča je ve-; lika. vendar pa soglašam z vami. el» smo na sledu zločincev. Ta dva, divja lovca ali pa vrtnar, ki jc izginil, iiuajo .lekaj e»pravka s tem strašnim zločinom. i Že nekaj minut je gospod Planta komaj prikrival znake nestrpnosti. — Nesreča. — je rekel. — da Gespin ne bo tako neumen, da bi s< pokazal tukaj, če je kriv. O, našli ga bomo, — je odvrnil Domini — Preduo sem zapustil c orbeii, sem posl '1 policijski prefekturi v Parizu brzojavko, naj pošlje policijskega agenta, ki bo kmalu tukaj. — Medtem, ko čakamo, — je predlagal župan. — ali bi mogoče radi videli pozorisče zločina! Domini je napravil kretnjo kot da hoče \st;.ti. Nato pa je zopet obsedel. —- Ne, — rekel. — Ničesar nočemo videti, dokler ne pride agent. Imeti pa moram nekaj informacij gle*ele grofa ali grofice de Tre-inorel. Župan je zopet triunifiraJ. — O. o tem vam lahko dam. — je odvrnil liitro. — Boljše kot kdo t'rtigi. Odkar sta prišla semkaj, lahko rečem, Uu sem bil eden najboljših njih prijateljev. Ali, gospod, kako očarljivi ljudje! Izvrstni, 1 judoniili in inlaiii . . . Ob spominu na prijatelja se je županu skoro ustavil glas. -— Grof de Tremorel. — je nadaljeval. —je bil star štiri in trideset let, lep iu duhovit. Imel pa je včasih napake melanholije, tekom, katerih ni hotel videti nikogar. Ponavadi pa je bil zelo nljuden in postrežljiv. Znal je hiti jrisok brez osabnogti, tako da ga je vsakdo črnil iu ljubil. — Iu grofica ' — je vprašal preiskovalni sidtiik. — Atsjrelj, gospod angelj v človeški potlobi. I'boga gospa ! Knia-l«i boste videli njene preostanke in gotovo ne b.rde mislili, da je bila kraljic« pt*!«*^« okrsj«. radi svoje lepote. — Ali sta bil* bogataJ _ ___ — Da, morala sta imeti skupaj več kot sto tis6? frankov dohodkov, da. še več ... V teku pctili ali šestih mesecev je prodal grof nekaj zemljišč, kajti on ni imel takega okusa kot ubogi Sovresi.' i — Ali sta bila dolgo poročena! Gospod Curtoa se je popraskal pO glavi. pride spominu na pomoč. — Saj res .— je odvrnil, — bilo je v septembru preteklega leta. ravno pred šestimi meseci. Poročil sem ju. Ubogi Sovresi je bil mrtev ravno eno leto. — Kdo jc ta Sov resi, — je vprašal. — o katerem govorite? Gospod Planta, ki je grizel svoje nohte M* nekem kotu. kot tla se ne briga za celo postopanje, se je naenkrat dvignil. — Gospod Sovresi. — je rekel. — je bil prvi mož maelame de .Tremorel. Moj pri jate'.i Curtoa je izpustil to dej tvo. — Ah, — je rekel župan, nekoliko razžaljen. — vspričo sedanjih okoliščin se mi zdi... — Oprostite, geispod. — ga je prekinil. sodnik — To jc posameznost, ki bo mogoče postala važna, čeprav videti tukaj v tem slučaju ter na prvi pog'eel neznatna. — Ha, — je mrmral ot"e Planta.*— Neznatna, tuja v slučaju... Njegov glas je bil tako čuden, da se je preiskovalni soelnik ozrl \anj. i (Dalje prihodnjič.) V staro domovino _ i i S posredovanjem cvrdke Prank Sakser so odpotovali v staro domovino sledeči rojaki: S parnikom President Wilson elne 28. maja; j Frank Sakser z družino iz New Torka v Ljubljano. f Krna Blaznik iz Have rst raw. N. V., v Ljubljano. ( ! Marija Peitler iz New Yorka v Kočevje. Mi hael G liček iz Leetemia, Pa., v Celje. r ran k. Žehelj iz Little Falls, N. V., v Bočna. I Matija Brišar Lz Cleveland, O., v Sotesko. Frank Miklavc z družino iz Little Falls. N. Y. v Kokarje. I Frank G<»dina iz Cleveland, O., v Si. Jernej. Frank Može iz Biwaibik. Minn., v Sežano. .Janez Šiška iz La Salle, 111., v j Novo mesto. .ložef Gosar iz Rock Springs^ Wyo.. v Škofjo Loko. Frank Zaje iz Sunnys'de, Utah.! v Veliko Loko. Joslpina < Vrne iz Searsdale. N.! V., na Jesenice. i dolm Frsneelj z družino Lz Far-j rell. Pa., v. Struge. Marija Kramer iz Brooklyn. N.l York, v Kočevje. Josipjjia Verderber iz Brooklyn,; ; N". Y.. v Kočevje. , Jožef Kalčič iz Pittsburgh. Pa., v Kočevja. Marko Zver z družino iz I Bridgepoi-t. ( «»nn.. v L-nelavo na IVkiiiurskein. Frank Lobar z družino iz ■ BrMarep-.rr. <"onn.. v Lendavo na, Prekmurskem. j j Ivan Duh z družino iz I Bridgeport. (Vim., v Lendavo na Prekmurskem. Ivan Zalili z družino iz, Bridgeport. Conn, v Lendavo nai Prekmurskem. Marjeta Kaleč z družino iz Bridgeport, t'own., Lendavo ua Prekmurskem. j Anton Brezec z ženo iz Forest < *ity. Pa"., na Planino. Anton GraSek iz X?w Yorka v Domžale Anton Turk iz Donora, Pa., v Prezid. 1 Luka Biondič iz llibbiug. M Lun.' v Vratuik. t Frank Bratkovič iz Yatesboro, Pa., v Krško. x , | 1 Stevo Klepac iz Liberty, Tex., v Prezid. Tomo Kuka vina iz Keewatin, Minn., v Liko. Anton Pen k o iz Kane, Pa., v St. Peter n d Krasu. i Frančiška Holešek iz New Yor-J ka v Dovsko. ^Matija Kočevar iz Denver, Col. v Semič. Anton Korošec iz Durbin, W. Va.. na Bloke. danez Kozjek iz Durbin, W. Va. v Polhov gradeč. Anton Kenda iz Durbin, W. Va, Iv Zali log. i Fr. Knap iz Durbin, W. Va., v ; *"'erknieo. ! 31alija Orchar iz Kane. Pa., v j Gor. Belo. Fr Žagar iz^ Newton. N. Mex., j v Prezid. j Bara Puk«*hofcr iz New Yorka v Kranj. -los. Markovič iz Millcelgeville. <»a.. v Gerovei. Ittiiaeij Naglič iz Milletlgeville. ,' Ja . v Garvin. Ana Vučaiuk s sinoui iz Pitts burgh. Pa., v Brežice. •los. Panter iz New Yorka v Ko-eevje. Tomo Ja.kšič iz Kdeiiburg. Pa. v K oči; v je. Anton Briški Lz Royal. Pa., v Kočevje. J-s Kašič iz Bronwsville. Pa.. \ Medvedje selo. ■lo>;|> (llntl iz Roy;d. I*a.. v Matija Ob ran o v i,' iz Royal. Pa. v Kočevje. Mihael Obranovič Lz Roval, Pa., v K T— saa 1.60 Združenik držav 16 Slovensko-nem?ki alovar Kranjrice deiaU 10 Janefič Bartol) 4.00 aeiW® -11 Blovenako-nemiki do* Zemljevid Evrope .*0 vmrAek L«I0 ▼•lika stenska mapa Bvropa 2.60 taiST^^^ Zemljevidi: NnrTork, mmjvm. I1L, Kan«., Colo.' Mont, a meri k a m Amenkan- Pa., lfcnn., Wia, Wyo^ ,kw t 800 W. Va., Aluka Knjiga aa lahkon. ieln« «®ki M m ljudi, ftpiaal 1. Cankar T.75 ^ Pet tednov v zrakoplovu 2.00 MoHtvenUd DoU s o-oijea JO w ril Zbrani spi« Jakok -J8*1 Olaaovl, Aleiovee T P'atn ovezano .90 Kako nem sm jas m^i T nanje vezano 1.80 Prvi del 1J5 T kort 1.70 Dragi del 1.23 )veta Ura, Tretji del 1.00 t platno vezano 1.00 Ljubljanske slik«. v nanje vezano 2.00 Č«trti in peti del LM t kost vezano 1.80 Opomba: V«ro£floK priloiltt denarno vrednost bodM ^getortot^poty ^gtogd «B poftgfe^mm- Martin Kuhar iz Cleveland. O.. v Sv. Križ pri Kostanjevici. Mat. Stipanič lz Cleveland. O.. v Sv. Križ pri Kostanjevici. Marija Kočevar iz Cleveland. 0!iit> v Koren. Frančiška Sterle i/, i 'leveland. Ohio, v Stari ir«£ pri L vžn. Janez Vemanič iz Cleveland. O., v Metliko. Frank Stepič iz Cleveland. O., v Trebnje. Anton Hren iz < 'leveland. O., v Dobropolje. Jo*--. Kržen iz Kil by vilic. Texits. v Osilnieo. Frank Miklič iz Morguntown. W. V . v Dobrecpolje. AntfMi Bratlač iz Clevelaml. <">., a* Stm«re. Frank Ka^tclic Lz Cleveland, O.. v Ponikve. Proslave stoletnice Napoleonove smrti. Te proslave se francosko delavstvo ni vdeleŽiio. pač pa so komunisti in soeij;uisti prirejali velike protestne shode proti bedastemu kultu, ki pra njranja ie bolj bedasta buržuazija s tem človekom, ki je bil po svojem značaju pravzaprav velik !e v svoji omejenosti a čisto gotovo eden največjih zločincev v svetovni zgodovini. V same m Parizu se je shodov v enem dnevu vdelcždo nad 12.000 delavcev. Obnova Hradčanov. f'eskoslovaska vlada je odločila, da se prenovijo starodavni — Hradčani (sta^i grad v Pragi) in sicer je na ročna načrt za to obno-fvo pri našem rojaku arhitektu — [Plečniku. NAZNANILO. Rojakom v dižavi Pennsylvaiii: naznanjamo, da jih bo obiskal na> rojak ANTON OLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v sve t ovni vojni. On je pooblaščen po ibirati naročnino za Glas Naroda 'in ga rojakom toplo prij>oročaaj". Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravuištvo Glasa Naroda. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE j veljavne od 15. marca naprej.1, Cene sa pristne glasne Columbia gra- . ■tefone ae padle od 15 do 40 odstotkov, j Sedaj imate priliko kupiti pri na»! gramofon sa nizko ccml - cs. Piftite nam takoj pe novi ceaik i MTisi cenami ter si prihranku precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St, Conemaugh, Pa. _ SLOV. NOTARSKA PISARNA' Anton Zbašnik soba 102 BakeweU Bldtf., Pittsburgh, Pa. npl CiMMd im Gnal Sto. MM—ti Cum Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na dr. pooblastila, kupne pooodbe. pobotnico, zaprlselene izjave in protnie aa dobavo svojcev Iz stareaa kraja. Preiskuje lastninsko pravico Mmlllti tu ■n v starem kraj>*. posreduje tr tolbenih zadevah med strankami tu In v domovini. Izdeluie prevode Iz elovenKIne - na anoletki Jezik, ali obratno, tolmači na eodnljl ali pri kompenzacijskih razpravah in date vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizke, delo točno In pravilno- Dr. Koler €38 Pen Ave. Pittsbvfk, Fa. Dr. KU«»iMj|| Pdrsy»tt ttst v Pllubufba. ki Im M-tate prtfMoj^stovrtg- _vl*Xdrsj^*?* ^s - IWWi. Čeheat^moeoUo mM*mskcur* koloClBo v kotefc. prjdite la'taetotli vam boss krt. No Ostejta. kep to bo-lesen nsliss Vso anka bnlsoal imle 90 o-kvaJAsal mmtnAi Kakor hitro eyoatU JO na prsna^ajs slravK as ookal-co. twne pridite te Jas na g* boes sopet povrolL HjtomIu rJI vodno kile onArosim v K. urok ln slcsr broa operadjo BomuI mohnrJo. ki povaroCaJo bo-(■dno ▼ krilo ln hittn la vMk tvdi 1 prlpoUtaja vnOew irimte s s*0- I ItovmAteMis. OpiiK TttHUpi j lok lino srbočito, krofla h drops ko- SmO bolvsnt, ki na sta b e Jo s»s krst osdrsvfm v kratkem §asu h nI potrebno Wa*t Nekateri drugI Bdt,raDd roMjo tol- la m sUresa kraja, pate 000 ka! ■Ocavtao. kar voa rosqaaa ilumiV rt'sTllHTl ^^JJ'J1 «i«tl. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YOBJTA. LAPLAND 11 junl. — Cherboura ITALIA 14 junila — Trst BELVEDERE 16. junija — Tr«t AQUITANIA 14 lun. — Cherboura MAURETANIA 15 luni. — Cherboura CANOPIC 17 lunlja — Genoa KROONLANO 18 luni. — Havre LA SAVOte 18 luni. — Havre K5CHAMBEAU 18 luni. — Havre AMERICA 22 luni. — Cherbouro PARIS 25 luni. — Havre FINLAND m luni. — Cherbouro OLYMPIC 25 junl. — Cherbouro COLUMBIA « lun. — Trst SERENGARIA SO lun. — Cherbourg POCAHONTAS 30 junl. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELANO 2 lul. _ Cher-euro AQUITANIA 5 lul. — Cherbouro LA LORRAINK « lull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 Julija — Trst FINLAND 9 iulL — Cherbourj CRETIC 12 lull. — Geres SAXON IA 14 iull. — Cherhourc MAURETANIA 14 lul. — Cherbouro LA SAVOIE 14 mil. — Havre P. MATOIKA 14 tuli. — Genoa | LAPLAND 16 lull. — Che-bouro OLYMPIC 1« Juii. — Cherbouio : ARGENTINA 21 lul.Is — Tr«t AMERICA Ti lull. — Che. bouro ; KRCONLAND -3 lull. — Cherboura i ROCHAMBEAU 23 lull. — H^vre AQUITANIA 26 lull. _ Che.-bouro PARIS 27 lull. — Havre FINLAND 30 lull. — wherbourg WASHINGTON 33 lull. — On«rfcourq ACRIAT.C . 3 svu. — Cherbo'trp HELVEDERS If1 sua. — Trst MAURETANIA 11 axrtj. — Cherbouro Cl<»ile c^n vozne listke !n vse dnije roja«nila, c^rrnre sn 11a tvr»lko I RANK SXKSER STATE BANS__8» Cortlandt New Yorit. NAREDBA GENERAL. JUGOSL KONZULATA V*ak bo lahko dobil potni list, j kdor ima dokize, da je v resnici, jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom rrJ □istrstva zn zenanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem Iržavljaaom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o ju ^oslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzniat prepričal, da »o predloženi dokumenti pristni ii zadostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izd&n potni list bele z dovoljenjem ministrstva. Ker je šte\ilo prosilcev ogromne in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni lizt. V vsakem drugem slučaju ne bc konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorkn ir* če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. j V dokaz državljanstva je treba predložiti; stari potni list, domov-.lieo, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list a!i potrdilo okrajnega sodišča v starem kra-| ju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo iružino, sorodnik* ali prijatelja. tJi§ite za cene in druga potrebna uavodila na najstarejše in skuše no slovensko bančno podjetje: F2LANX 8AKSKR STATE BANE (potniški oddelek) Oortbodt tt. V«« York. M T ' (Advertisement) ! Rada bi izvedela, kje se nahaja uit'j siu FRANK AMBROŠ. rojen v Permhietmi. občina To-pliee na Kran.fske.rn. Zadnj«-pismo mi j«* pisiil v stari kraj iz CJevelanda. Ohio, kjer je im»'l naslov 1 E. CO. Sr. Mislim, da se še ?iabaja v Oevelajulu. zato prosim eenjtnie rt»j;tke. tla ga opozore na ta oglas; ako pa slučajno sam bere, ga prosim da se zglasi svoji materi že pred tr<-mi nie?»eei dosi iz stare domovine. Moj naslov je: Mrs. Marv Ami »ros. 414 North ;">t.h Streei.' Kansas City, Kansas. (7-8—fi> American Line Direktna služba NEW YORK v HAMBURG Veliki in moderni paruiki na I dva vijaka. MONGOLIA ........ 16. junija M1NNEKAHDA (novi i 30. junija sauio tretji razred MANCHURIA .. ..14. julija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG 60ANSK- LIBAVA GOTHLAND ...... 18. junija SAM LAND ........ 16. julija (Sfemo 3. razred.) Vprašajte pri pisarni koupanije 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lukalnem agvutu. Cosulich črta 1 Direktno potovanje v Dn-[ brovnik (Gravosa) in Trst. I BELVEDERE ...... 18. junija | COLUMBIA ...... 29. junija j PREr>. WILSON ____ 9. julija | Cene zn Tr»;t. Iteku ln Dubror-nik ------ $100. in .<110. I Potom listkov Izdanih za vse kra-le v JuQoatavljl In Srbill. Razkošne uaodnottl prvtqa. druae-an in tretjeoa razreda. | Potniki tretieaa razreda dobivalo arezDlačno vlro. | PHELPS BROTHERS. & C9. Passenoer Department 4 West Street New York French Line C0HPA6HJE 6EMEMLE TRAXSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE TOURAINE ................ -1. Junij« ROCHAMBEAU ............ 18. lunlja LA SAVOIE ................ 18. junila CHICAGO ... 25. Junlia PARrS ...................... 25. lunila LAFAYETTE .................. 2. lulila Direktna ielernlika zveza iz Pariza * vsa glavna toika Juaoslavll« Hitri parnlkl m itlriml In dvsmi vllatco-ma. PoHbea tutopnik Jugoslovanska vlada bo prlCakal potnik« ob prihodu na -tih parnlkov v Havru ter lih to£no o4-Drtmll kamor «o namtnlanU Parnlkl Franco«** Crt« ao tranaportlraN ! tsken^ vojn« n« tl«o£« A«ho«lsvaiklh M. : Hov brts vm n«orlllk» Za ilfliarl« in mm vara*alt* v DRU2BI»r FfSARMI, 13 Stit« Sl„ M.Y. C aH oa prt lakalulh aaantlh. , PREDNO SE ODLOČITE 'za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-pr\-yo za tozadevna piojasnila na ; znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Tork ' ( Advwt iaement > DOCTOR LORENZi EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK \ ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pav Muja stroka jc zdravljenje akntoib in kroničnih bolezni. Jaz shiii že zdra%-iui nad IS let ter iiuaiu skuinje v vseli l>olezc'li iu ker znam slovensko, zato vas morem ikipolnoina razumeti iu gpoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim ia vrnem m of ln zdravje. Skozi let sem pridobil iiosebno skušnjo pri ozdravljenju moSkih bolezni. Zato sc morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb r* je. da vas popolnoma ozdravim. Xe odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zaatruoljeno kri, masulje in lise po telesu, bolezni v orlu. Iz-padanie la«. bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetra h In ielodcu. rmenlco. revmatlzem, katar, zlate lile. naduh« itd. Uradne ure so: V pondeljek. sredah in petkih od 9. zjutral do 5, popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure ziutral do S. ure zve£«r. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. L0RENZ ga a» Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumelo. Jaz mam hrvatsko ie iz starega kraja, zato ves lafje zdravim, ker vas razumem.