A.

m**
Ljubljana, torek 11. oktobra 1932
Cena 7 Din
L.pruvmštvo: Liubhana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana Šelenburgova uL S. — Tel 3492 in 24H2.
Poaružnica Maribor: AJeKsandrova cesta St. 13. — Telefon St. 2456.
Pouiuzmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton št. iyo.
KaCuni pn pošt Cek. zavodih: Ljub-liana št. 11 842. Praga čislo 78.180, W1pn St. 10.V241.
Naročnina /.tiru^a lucasub L/iU —, ca inozemstvo Din 40___
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 8124. 3125 tn 3126. Maribor, AeKsandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. b Tel §t. 1W.
Rokopisi se ne vr&eajo. — Oglasi i>u tarlfiL
ievolucljonarnl pokret v Južni Albaniji
Prebivalstvo grozi z revolucijo, ako bo sedem na smrt obsojenih albanskih rodoljubov zares usmrčenih
Tirana, 10. okt. M. Zaradi _mrtnih obsodb v Tirani, kjer je izredno sodišče obsodilo sedem političnih obtožencev na smrt, vlada v iužni Albaniji veliko razburjenje. Zdi se, da so pristaši na smrt obsojenih odločeni za sk.aini odpor in za najskrajnejšo borbo, ako se smrtna kazen izvrši. V mrzličnem razpoloženju, ki obielo vse krogre, ne izbirajo mnogo v sredstvih, da bi priskočili na pomoč sedmerici na smrt obsojenih nacionalistov, ki že tako dolgo ieče v tiranskem zaporu ob kruhu in vodi. Prvotno so pošiljali r.a vse strani prošnje in proteste, da bi jih rešili pred obglavljenjem. Ko pa so uvideli, da vse to nič ne pomaga, je se-d^i slišati samo še grožnje. Opaža pa se ob enem, da se na vse strani vrše priprave, da se grožnje tudi izvrše, čim bi bile v Tirani izrečene smrtne obsodbe 7?res izvršene. V Santi Kvaranti so se te dni pojavili po vsem okraju lepaki, ki vsebujejo napoved odkrite revolucije, če bi bile v Tirani smrtne obsodbe izvršene. »Gorje tebi, tiran«, razglašajo lepaki, - ako ubiieš one. ki si jih obsodil na smrt! Pripraylieni smo na revolucijo!« »Nikar re ubiiaite po nedolžnem na smrt obsojenih. ker bomo v tem primeru vprizorili revolucijo!« sporočajo lepaki iz drugih kraiev. Kakor je iz tega razvidno, je razburjenje v iužni Albaniji doseglo vrhunec in odmev smrtnih obsodb v Tirani
se pretvarja v pokret, ki lahko rodi težke posledice. Zaradi tega je opažati tudi v Tirani veliko razburjenje in nihče ne verjame, da bi bile smrtne obsodbe, ki jih je izreklo izredno sodišče, zares izvršene.
Velike poneverbe v finančnem ministrtsvu
Tirana, 10. oktobra. M. Veliko senzacijo v vsej javnosti je izzvala preiskava. ki je bi>la te dni izvršena v ministrstvu financ. Notranji inšpektor Hadži Skoza in državni tožilec E-mir Meta sta prišla v finančno ministrstvo vn pregledala vse knjige. Po pregledu sta odredMa aretacijo večjega števila višjih uradnikov ter zapečatila vse blagajne in dep-oje. Vest je 'izzvala ogromno senzacijo v vsej javnosti in govori se. da gre za milijonske malverzaciije v finančnem ministrstvu. Bade so falzi-ficirali kolke in razne druge vredno sitne papirje, ki so prišli sedaj v promet. V zvezi s tem so nusrf^le oblasti zastra-žiti budi vse prodaiiaViice vrednostnih papirjev, kar je sodošno razburjenje še povečajo. V poučenih krogih zatrjujejo, da gre za mailverzaciio v višini 15 milijonov napoleondo-rov.
Mescu rumimski zunanji minister
Nepričakovan preokret v sporu med romunsko vlado in odstopivšim londonskim poslanikom Titulescom
Bukarešta, 10. oktobra AA. Nesoglasja med ramunsko ;!adc in njenim londonskim poslanikom Titulescom so izravnana.
Viada je ponudila Titulescu zunanje ministrstvo. ki ga bo tudi prevzel.
Titulescu bo prispel v Bukarešto v sredo. Vlada ga bo pozvala naj vodi zunanjo politiko Ramunije v soglasju z zaveznik:; Eumunije ir naj nadaljuje p- gajanja z Rusijo o zaključitvi pogodbe glede nena-p^danja. Pogajanja se bodo nadaljevala z Litvincvim 17 oktobra.
časopisje prinaša o tem najnovejšem do-
godku obširne komentarje. Na eni strani ponavlja Titulescc ve izjave proti vsakim pogajanjem s sovjeti o nenapadalnem paktu, dočim je Vajva Vojevod govoril v zbornici, da imajo pogajanja namen okrepiti Rumunijo in io približati Poljski, ki je £e podpisala podi bno pogodbo, ter Franciji, ki se o slični pogodbi z Rusijo pravkar pogaja. Vprašanje je torej, ali j« »dada sprejela stališče Titulesca ali pa se je Titulescu približal vladi. Odločitev o teh vprašanjih ho padla v sredo po prihodu Titulesca v Bukarešto.
Gombosove politične reforme
Reorganizacija vladne unionisfične stranke s priključitvijo krščanskih socialcev in malih posestnikov Ukinjen je izjemnega stanja
Budimpešta, 10. okt. č. 5A R<?s?e'k poroča, da namerava predsednik vlade Gombos reorganizirati unionistično stranko, katere sedanji sestav ni primeren 7.a izvajanje vladnega programa. Stranka nai bi dobila tudi novo ime ^Nacionalna reformistična stranka-. Gombijs želi, da bi prišlo s tem imenom do izraza tudi prizadevanje nove vlade za izvedbo reforme na vseh področjih javnega in strankarskega političnega življenja. Politični krogi menijo, da bo v primeru take reorganizacije stranke prišlo do popolnega sporazuma s krščanskimi socialci in malimi posestniki, ki bi ge združili v novi stranki. Na ta način bi po Gombosovih načrtih unio-nistična stranka postala zares zedinjena na-ci onalna stranka, ki bi s lahkoto sodelovala pri izvajanju načrtov njegove vlade- Vodja nove stranke nai bi postal Aleksander Sztra-nVaszky, ki ie po Bethlenovem padcu izsto-pil iz unionistične stranke, pa se je sedaj kot Gombfisov intimni prijatelj povrnil vanjo z vsemi svojimi pristaši.
<~>b priliki odkritja Rakoczyjevega spomenika ie ministrski predsednik Gombos izjavil. da je zgodovinska naloga Anglije voditi
svetovno politiko, naloga Madžarske pa voditi politiko na vzhodu Evrope. Gombos je pri tej priliki tudi poudarjal, da bi bila skupna fronta madžarskih magnatov in malih posestnikov nepremagljiva.
Izjemno stanje, ki je trajalo že 13 mesecev in je bilo proglašeno zaradi atentata pri Via Torbagyju. je bilo s sklepom ministrskega sveta ukinjeno, ker ni več razloga, da bi se obdržalo še nadalje- Ukinitev izjemnega stanja je znatno pomirila politični položaj. Jutri se sestane parlament in socialni demo-kratje so že sklenili, da bodo na seji vprizorili silne demonstracije zaradi izjemnega stanja, kar pa je sedaj postalo brezpredmetno. Na medstrankarski konferenci, ki se je vršila popoldne in katere se je udeležil tudi ministrski predsednik, so sklenili, da se po .govoru ministrskega predsednika v parlamentu razvije splošna politična debata, ki naj. bi v njej sodelovale vse stranke. Parlament bo imel nato izredno sejo v sredo, nakar bo njegovo zasedanje ponovno odgodeno do 26. oktobra., ko se prične redno zasedanje.
naraščajoč razkol med hitlerjevci
Borba za sodelovanje z nemškimi nacionalci — Upor med napadal«
nimi oddelki v Šleziji
Monakovo, 10. oktobra. g. Govorice o razkolu v narodni socialistični stranki nočejo pot; hrti t i. Snoči se je zvedelo, da sta poslanec Strasser in dT. Gobbeis ponovno zahtevala od Hitlerja odstranitev voditelja napadalnih oddelkov Rdhima in brezobziren noj proti nemškim nacijonalcem, keT bi se .sicer odcepilo radikalno krilo stranke. Danes objavlja socia'no*demokratski list »Miinchner Post« od poučene strani podrobnosti o nasprotstvih med Rohmom in Hitlerjem na eni in majorjem Buchom na drugi strani. Major Buch se zavzema za politično sodelovanje z nemškimi nacijo-nalci, dočVn vztrajata Rohm in Hitler na borbi proti Paper,ovi vladi. Obe skupini delujeta v stranki s tajnimi organizacljami. Major Buch si je ustvaril tudi telesno stra-žo. ker pričakuje^ napad pristašev Rohrna. ki je bolj pristaš radikalizma ter skuša Hi"'erja pridobiti za odpustitev tako zva-ne legalne teorije. Svojo zahtevo utemeljuje s tem. da se člani napadalnih in zaščitnih formacij ne morejo več vzdržati na sedanjem potu. Zlasti veiik vtis je napravila v Riavi hiši vest o uporu med napadalnimi oddelki v Šleziji. Člani teh formacij trgujejo s svojim orožjem in dnigrmi predmeti. ki so jih dob;li od stranke.
Berlin. 10. okt. s. Volilna borba v Nemčiji postaja jivahnejša. Dr. Goebbels ie pismeno pozval vodstvo nemške nacio-
SESTANEK MACDONALD-HERRIO?
je sprejel povabilo Macdonalda — Sestanku pripisujejo v mednarodnih krogih važnost v razorožitvenem problemu
Pariz. 10., okt. s. Angleški poslanik Tyrrel. ki je v nedeljo izročil Herriotu vabilo svoje vlade za razgovor z Macdonaldom, je dane« zopet posetil francoskega ministrskega predsednika. V političnih krogih se govori, da ie Herriot načelno sprejel povabilo- Sedai vršijo še pogajanja o datumu njegovega od-potovanja v London. Herriot bo najbrže odpotoval v London proti koncu tega tedna.
London. 10. oktobra- A A. Komunike angleške vlade, izdan danes popoldne, pravi: Čeprav še ni podrobno domenjeno, je verjetno, da bo predsednik francoske vlade Herriot še ta teden obiskal London, da izmenja na kratko svoie misli o razorožitvi s predsednikom angleške vlade Macdonaldom Načrt o nameravani konferenci štirih držav. ki naj bi razpravljal o sporu, ki je nastal z odhodom nemške delegacije z razorožitvene konference, ni bil preko nedelje iz-premenjen. Zainteresirane države so načelno pristale na konferenco, vendar konferenci še ni določen čas. ne kraj.
London, 10. oktobra. AA. V angleških uradnih kresih formalno derrrautirajo vesti, da bi se bila An<g!ija kakorkoli obvezala nasproti Nemč in. Te vesti izviirajo iz Ženeve in jih ie objavil tudi »Matin«, k-i je poročal, da se ie Maodnnald zavezal, da bo podpiral nemške zahteve. V Londonu nasprotno izjavljajo, da jim ne sarma ni nič znanega o takih in podobnih obvezah, tem-
več ce-'o naglašajo, da j« objavljanje takih neutemeljenih glasov škodflji v o in nsodmo posebno v trenutiku. ko se zdi. da je na obzorju rešrtev dozdaii nerešljivega problema. Širjenje takih vesti samo po nepotrebnem zbuja dvome, ruši medsebojno zaupanje in daje potuho nekaterim škodJlji-vim vplivom.
Pariz, 10. oktobra, č. Kakor poroča Pist »Volonte«, sloni novi francoski razorožitveni načrt v glavnem na načrtu predsednika USA Hoovra. Francoska vlada ie sprejela Hoovrove predloge pod pogojem, da se ameriški načrti iz.pcpolni.io z določili o organizacij varnosti in medsebojne pomoči. List pravi, da bodo pozvali Zedinjene države in Anglijo, nai proglasita gospodarsko blokado proti vsakemu napadalcu v korist napadenega. Šele. če bi se to zgodilo. bo Francija mogla pristati v principu na nemSke zahteve o ravn op ravnosti v oboroževanju. List zahteva, da bi se morala pred sprejemom takega načrta rešiti tudi vsa francosko-nemSko-poljska spo.rna vprašanja, v prvi vrsti vprašanje nemških vzhodnih meja.
London, 10 oktobra, č. Vest o novem francoskem načrtu, po katerem naj bi se
izvršila razorožitev Evrope v etapah, v an» gleških krogih ni bila sprejeta s fempatij«-mi. Posebno desničarski tisk je proti francoskim predlogom ter naglasa, da se v njih dejansko le pogreva ženevski protokol z leta 1924 in zrcali ce'o lanski Tardieuicv načrt Društvo narodov, nagla-vrjo listi, bi se moglo šele pozneje razviti v organizacijo. ki bi bila sposobna vršiti zadostno kontrolo glede razorožitve, kakršno zahteva Francija. Na ža'ost pa danes ta institucija še ni v tako srečnem položaju. Posebno težavna je kontrola letal in tankov. »Dailv Telegraph« je obiavil prav tak članek pod nas'ovcm: Načrti, ki jih Anglija ne more sprejeti.
L«nd°n, 10. oktobra č. J>Sunday Times-s objavljajo senzacijonalno vest, da je pred nekaj tedni japonska vlada ponudila Franciji vojaško zvezo. Francosko zunanje ministrstvo je vzelo japonske predloge v pretres in je glede njih konzultiralo mnogo francoskih diplomatov m državnikov. Po vsestranski proučitvi pa je francoska vlada japonske predloge zavrnila. Posebno se je za to zavzemal neki starejši diplomat, ki je deber poznavalec orientalskih problemov. Izmed razlogcv, ki so francosko vlado pripravili do zavrnitve japonskih ponudb, je tudi ta, da se francoska vlada nI hotela pokazati nelojalno napram drugim velesilam, ki so zainteresirana na Daljnem vzhodu in v Društvu narod. v.
Zasedanje Društva narodov
Odobritev poročil o delu za evropsko unijo, sodelovanju žensk pri organizaciji miru, podpori ruskim beguncem ter mednarodnem umstvenem sodelovanju
nalno stranke, naj pošlje na veliko zborovanje narodnih socialistov v berlinski športni palači 12. oktobra enega svojih najboljših govornikov, ki bo smel eno uro nemoteno govoriti in mu bo zagotovljena osebna varnost. Zdi se,. da bodo nemški nacijonalci sprejeli ta poziv na govomišlki dvoboj, ki se pričakuje z veliko napetostjo.
Gerdanen, 10. oktobra č. Tukajšnje ob. činske volitve so izzvale veliko zanimanje po vsej Nemčiji, ker so dale zelo zanimive rezultate. V. primeri z izidom parlamentarnih volitev so narodni socialisti nazadovali za 64 odstotkov. Dobil1' so namreč 483 glasov napram 1074; prav tako so nazadovali sccialni demokrati, ki so dobili napram 1041 glasovom pri zadnjih državno-zborskih volitvah sedaj le 593 glasov. Nasprotno so zelo porasli glasovi nemSki na-cionalcev.
Novi potresi v Grčiii
Atene, 10. oikt. č. Na polotoku Halikidi-ke se ie v pretekli noči znova pojavi! potres. Našteli so nekaj potrebnih sunkov, od katerih je bil le eden nekoliko močnejši. Prebivalstvo je pobegnilo na prosto. Stvarna «koda je le nezmatna. ker je zaradi prejšnjih potresov skoro že vse porušeno.
Ženeva, 10. oktobra. A A. Po več ko enem tednu premora se je skupsč:na Društva narodov davi vnovič sestala pod pred6ed« stvom Politisa, da sprejme na znanje poročila raznih komisij.
Prvi je švicarski delegat Motta predložil poročilo komisije za proučevanje ideje o evropski uniji. Izjavil je. da je sicer delo te komisije v letošnjem letu rodilo le malo sadov, toda iz tega ne gre izvajati preveč črnogledih zaključkov. Letos je bilo dosti usodnih dogodkov, ki so zavirali uspešno delo komisije. Med ovirajoče elemente je treba vsekakor postaviti čim dalje bolj naraščajočo brezposelnost. Govornik je opozoril na sklepe konference v Stresi in izrazil upanje, da bo prihodnje leto morda predvsem svetovna gospodarska konferenca olajšala komisiji delo tako. da bodo njena priza/devanja stopila v zanimivejšo in pomembnejšo fazo. Svoje poročilo je končal z željo, naj bi se razmerje^ med to komisijo in Društvom narodov čim bolj poglobil Poročilo je skupščina brez debate
sprejela.	...	. , ,
Švedski delegat Hesselgren je podal po» ročilo komisije z« sodelovanje žensk pri
organizaciji miru ter vabil vlade v Društvu narodov zastopanih držav, naj bi v svoje delegacije sprejele tudi ženske, ki bi bile za tako delo sposobne kot veščakinje ali pa prisednice.
Norveški delegat Andvord je podal poročilo komisije o mandatih in naglasil. da se je komis;ia morala predvsem baviti z vprašanjem iraško-skske razmejitve. Vprašanje je uredil že svet Društva narodov, vendar pa s pridržkom, da ga sprejme tudi komisija za mandate.
Potem je prišlo na vrsto poročilo luk-semburškega delegata Becka o delovanju komisije za mednarodno organizacijo um-stvenega sodelovanja Govornik je izjavil, da ie bilo preteklo leto v znamenju velikega rarvoia in nlodnega de^vanja te organizacije. Navedel je velike u^nehe mi6i« je strokovnjakov, poslanih na Kitajsko na prošnjo kitaiske vlade, da nrou^e možnosti reorganizacije, ki jo ima kitajska vlada v načrtu.
Nato je skupščina brez debate spreie1« poročilo o organizaciji higijene ter je b;la seja odgodena na jutri.
papenova pogajanja z bavarsko vlado
Papen računa, da bo tudi novi parlament za delo nezmožen, zaradi česar bo prav tako razpuščen in bodo razpisane nove volitve za februar
intimnejše prijatelje Viljema II. Dommes je še sedaj osebni pobočnik cesarja Viljema v Doornu.
Kakor znano, podpira Hugenbergova stranka, ki je sedaj poverila vso svojo upravo osebnemu zaupniku bivšega cesar-ja, sedanjo državno vlado kancelarja Papena brez vsakega pridržka. Leipzig, 10. oktobra AA Danes bo dr-
Berlin. 10. oktobra g. Državni kancelar Papen je odpotoval nocoj v spremstvu državnega tajnika Klanga in ministerialnih svetnikov Marxa in Pukasa v Monakovo, kjer se bo pogajal z bavarsko vlado o državni in ustavni reformi. Najbrž bo prišel v Monakovo tudi zunanji minister Neurath, ki se sedaj nahaja na Virtember-škem. Papenovemu potovanju v Mcnakovo pripisujejo iz raznih vzrokov velik politični pomen. Kljub vsem prizadevanjem Pa-penu namreč doslej ni uspelo vzpostaviti z bavarsko vlado več kot formalne odnošaje.
Bržkone bo državni kancelar prihodnjo sredo v govoru, ki ga bo imel na zborovanju bavarskih indnstrijcev. že omenil uspeh svojih monakovskih razgovorov.
Pote vanje Papena v Monakovo je zanimivo tudi zaradi tega, ker trdijo v okolici vojnega ministra, da hoče doseči spo-razum o bližnjih državnozborskih volitvah ter posledicah, ki naj bi jih imele. V teh kregih so namreč mnenja, da bodo volitve 6. nevembra brezpomembne, ker ne bodo mogle prinesti nobene izpremembe v dosedanjem položaju. Bržkone bodo celo narodni socialisti in centrum, ki morejo edini s k. alicijo sestaviti parlamentarno večino, izgubi" dosedanjih svojih 24 glasov večine. Na ta način bi novi državni zbor. ki bi se sestal 5. decembra, postal zopet za delo nesposoben. Papenova vlada se zato ne bo ustrašila ponovne razpustitve državnega zbora. Ze danes računa z nevimi volitvami meseca februarja, ki bi se v danem primeru izvršile na podlagi oktroira-nega volilnega reda in po izvedbi državne ter ustavne reforme. Novo izvoljeni parlament, ki se bo sestal šele meseca marca, bi nato sestavil novo vlado.
Berlin, 10. oktobra č. Radikalni list »Welt am Montag« poroča, da pripravlia vlada načrte, po katerih naj bi se izpre-menila ustava nemške države na ta način, da bi predsednik Hindenburjr oostal nemški guverner, kakor je na Madžarskem guverner Horthy, ter se proglasil za čuvarja nemškega cesarskega prestola.
Berlin, 10. oktobra AA. Za predsednika nemške ljudske stranke je bil vnovič izve-Ijen poslanec Dingeldey.
Med bivšim cesarjem in Hugenbergovo stranko so nastali novi stiki." Hugenberg ,1e imenoval za podpredsednika svoje stran-
žavno sodišče v Leipzigu razpravljalo o zakonitosti ukrepov, ki jih je bila državna vlada izdala proti pruski vladi meseca julija. Kakor znano, je Papenova vlada te daj razrešila prusko vlado in imenovala svojega komisarja. Proti temu sklepu so se pritožili na državno sodišče odstavljeni ministri kakor tudi vlade južnih nemških de-žel.
Podaljšanje deviznega kredita Jugoslaviji
Basel. 10. ckt. s. Na današnji seji upravnega odbora banke za mednarodna plačila se je sklenilo podaljšanje kreditov za Jugoslavijo. Avstrijo in Madžarsko, ki bi zapadli še ta mesec, za nadaljnje tri mesece. Prihodnja seja upravnega odbora bo 7. novembra.
Strašna rudniška nesreča
London. 10. oktobra. AA. Davi ob 6. «e je pripetila v premogovniku Plamk v Leighu strašna nesreča. Dvigalo, ki bi se moralo spustiti v rov in v katerem je bilo 20 delavcev, se ie nenadoma utrgalo, zsr-melo s silno naglico v globino in se razbilo. Poklicali so takoj zdravnike, ki so se z drugim dvigalom spustili v rov. vendar pa niso mogli več dosti pomagati. Dvigalo je namreč priletelo v greznico in je 19 delavcev utonilo in so rešili le enega, ki je prej skočil iz dvigala.
2 milijona litrov petroleja v plamenih
Larochelle, 10 oktobra AA. V tukajšnjem skladišču petroleja, bencina in ben-cola je izbrvhnil požar, ki je mihoma za-
_____________r.__ir________________........ vrei r grom ne dimenzije. V skladišču 1e bilo
ke generala Dommesa, ki sjada med naj- 2,390.000 litrov goriva.
Sklicanje senata
Beograd, 10. oktobra, p. Seja senata je sklicana za 17. t m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda prihodnje seje. Za 17. uro popoldne istega dne je sklicana seja kluba senatorjev. Na dnevnem redu je reševanje tekočih zadev.
Zločinska akcija odpadnikov
Beograd, 10. oktobra. M. Preiskava o napadu na orožniško postajo v Bušanih in o spopadu z razbojniki na Velebitu je od» krila celo vrsto sokrivcev, večinoma sorodnikov tako zvanih emigrantov. k1 so zaradi raznih zločinov pobegnili v inozemstvo. Aretirana je bila ceia vrsta oseb. ki so po večini v sorodu z zloglasnima beguncema Rukavino in Devčičem. osumije-nima raznih napadov in zločinov. Ugotovljeno je. da so tihotapili orožje in peklenske stroje preko Zadra in Reke v našo državo. Zato so dobivali večje denarne oa-grade od Paveliča in nekega Servacija. Aretiranci so izpovedali, da tvori ta akcvia sestavni del ilegalne akcije, kj je bila nameravana v Karlobagu in Gospič-u ter da so akcijo financirali Bolgari in Madžar;. Preiskava se nadaljuje in bodo krivci izročeni sodišču.
Enotna gozdarska in rudarska terminologija
Beograd, 10. oktobra AA. Minister za gozdove in rudnike je 'menoval komisijo z nalogo, da sestavi enotno stroki vno terminologijo. V komisiji je več višjih uradnikov ministrstva za gozdove in rudnike, za prosvetno ministrstvo pa bo v komisiji vse učno csobje gozdarskih oddelkov kmetijskih fakultet v Zagrebu in Beogradu.
Kontingent našega uvoza živine in sadja v Francijo
Beograd, 10 oktobra A A. Francosko kmetijsko ministrstvo je odredilo te-le k- n-tingente za uvoz iz Jugoslavije: oktobra, novembra, decembra 1250 stotov svinj in 55 stotov salame (salamo samo za Porur-je), oktobra 3400 st tov jabolk in hrušk, novembra 1500 m decembra 100 štorov jabolk in hrušk. V oktobru smemo izvoziti 1050 stotov mandljev, svežih sliv, breskev itd., novembra in decembra pa nimamo prisebnega kontingenta, nego smo deležni samo kontingenta za »ostale države«, ki znaša 400, odnosno 350 stotov.
Spopadi hitlerievcev in socialistov v Avstriii
Dunaj, 10. okt. d. Narodni socialisti so včeraj priredili po vsej Avstriji zborovanja, ki so se po večini končala z 'Vzredi. Večje zborovanie so imeli tudi v B-Mi^ku, kjer je prišlo do soopadov med političnimi nasorotniki in ie polici ia izvršila več aretacij. V Gmiindu so imeli narodni socialisti v soboto zvečer shod. na katerega so povibili tudi socialne demokrate Po daljši debati ie prišlo na shodu do pretepa. v katerem je bilo ranien'h 15 haken-kreuzlerjev in socialnih demokratov
Melk. 10. okt. d. V noči na soboto ie prišlo na RotovSkem trgu v Melku do hudih spopadov med narodnimi soci^U4' socialnimi demokrati, ki so se vračal' s svojega shoda. Narodni socialisti so pričeli izrivati m ko so socialni demokrati reagirali na niihove klice, so plamli nanie z noži in goriačami. Nastala ie prava bitka. v kateri ie bil zaboden v trebuh eden narodnih socialistov. Narodni soci-aHsti "o nanadli nato člana Schutzbunda o katerem so domnevali, da je zibode1 ni:hove-ga tovariša, ter so ga hudo ranil'. V nadaljnjem pretepu je bilo ranienih =e 13 oseb Tzgredi so traiali do 2 ponori Vo je pri"la stotnija vojaštva ter raz gnala demonstrante.
Polom nemške politike
Borba proti karte!om v češkoslovaški
Vlada pripravlja r.dV zafcofl o kartelih, ki naj omogoči vladi vpliv na določevanje cen kartelskih proizvodov, ki niso v skladu s sedanjimi
gospodarsžrimi prilikami
Praga, 10. okt. M. V najkrajšem času bo češkoslovaška vlada predložila parlamentu nov zakon o kartelih, ki ga je minister pravde pripravil že pred delj časom. Namen tega zakona je, da omogoči vladi intervencijo v pogledu vezanega gospodarstva kartelov, trustov in kon-cernov in pridobitev večjega vpliva na razvoj cen raznih industrijskih proizvodov. V češkoslovaškem tisku se vodi živahna razprava o kartelskem gospodarstvu ter se kartelom in ostalim ustanovam, ki imajo za posledico vezano gospodarstvo, očita, da vzdržujejo cene svojih proizvodov na višini, ki nikakor ni v skladu s produkcijskimi stroški. Dočim
je sedanja gospodarska kriza vrgla cene ostalih proizvodov globoko pod predvojni nivo, pa vzdržujejo karteli cene visoko nad predvojnim nivojem in s tem onemogočajo ozdravljenje gospodarstva. Delavske .mezde so nasprotno karteli znatno znižuli, kar pa se dosedaj v cenah ni nikjer čutilo. Na ta način je samo oslabljena kupna moč širokih ljudskih slojev na korist male skupine ljudi, ki vedrijo in oblačijo v kartelih. Statistike, ki jih objavlja češkoslovaški tisk, dokazujejo veliko razlAito med svobodnimi in kartel-skimi cenami, kar se čuti skoro v vseb panogah industrijske proizvodnje.
Velika nemška ofenziva zadnjih mesecev. ki naj bi bila prvi korak k oživljeni nekdanje nemške bojne sile, je doživela zaenkrat popoln poraz. Pričakovani uspehi so izostali in Nemčija je bi,la potisnjena v Ženevi v obrambno črto. Njeno stremljenje po oboroževanju, obujanje nekdanjega pruskega vojaškega duha in njena težnja, oživeti vse s:are tradicije predvojne Nemčije, so zai«grali celo mnogo važniih pridobitev. ki sta jih z nemajhno spretnostjo priborila njena prejšnja zmernejša državnika Stresemann in Briining. V Nemčiji polagoma že čutijo, da po vojni še niso bili nikdar tako osamljeni kot ravno sedaj.
V vsej povojni politiki so Nemci polagali največje nade na Anglijo. Tudi od Italije so kljub svarilom in nezaupljivosti levice pri vsaki važnejši odločitvi ali pomembnejšem mednarodnem sporu pričakovali izdatno pomoč saj je Italkia ob vsaki priliki pokazala svoje nezadovoljstvo s stani en, ustvarjenim z mirovnimi pogodbami. V mnogih primerih je podpora Londona in Rima tudi v resnici mnogo pomagala Nemci ii. Linija London - Berlin - Rim je postala temelj nemške zunanje politike in na.j bi postala tudi glavna smer vse nove evropske politike.
Vsi ti veliki načrti pa so s>e izjalovili. še predno so sepokazali prvi obrisi njihovega ustvarjenja, krivdo pa zavrača nemška politična javnost na glavna predstavnika sedanjega režima. Papena m Schleicherda. Znani republikanski publicist Gerlach pravi: »Pn nas imamo navado padati z neba. Pa-peim se je pripetila prav enaka nesreča' kot leta 1914 njegovemu tovarišu Betamannu. Vsi smo vedeli, da bo Francija zavrnila nemški memorandum o oboroževalnih zahtevah. Toda od Angine smo pričakovali pomoč. Namesto pomoči pa smo dobili odgovor. ki ie vse osupnil in presenetil. Kako nam je bilo mogoče živeti v Berlinu v iluziji o pravem razspoložemu v Anglijri? Zato, ker ima naša poročevalna služba ze doligo časa svoje želje za resnico 151 nimamo niti najmanjšega pojma o dsi-hoV>giri narodov.«	.
Tudi one države, ki so do sedaj podpirale nemške zahteve, so pričele postajati previdnejše, in sicer ne toliko zaradi topov im tankov, ki jih Nemci zahtevaio. kolikor zaradi duha. ki se skriva za temi zahtevami. Tisoč tankov v francoski armadi smatra Evropa za manjšo nevarnost kot Da onih in papirnatih tankov, ki so se jih P^u-7 p vali na nemških manevrih ob Odri. Narodi pač verujejo v miroljubnost francoskega naroda, dočim ob enem _s strahom opazujejo, kako zopet vstaia
bojni dnh v Nemčiji. Treba je šarilo malo pogledati ukrepe, ki so spremljali diplomatski korak Nemčije glede oboroževanja. Službeno vežbanje mladine v »vojnem športu«, graditev nove kri-žarke »C« v času. ko s6 bori Nemčija z največjimi finančnimi težavami, Veliko čiščenje v diplomatski službi, kjer so bMi odstranjeni zadnji učenci Streseni a nn a, vse to so zgovorne priče prave?« ra»pok>žewj-a v Nemčiji. Nič čudnega ni torea. da 90 pri takih razmerah postali previdni Čudi Angležu
Seveda se Nemčija sedaj silno trudi. da bi popravila svoj diplomatski poraz in si znova pridobila naklonjenost Anglije. Prestavitev dosedanjega nemškega poslanika Hoscha iz Pariza v London, je ena izmed potez, ki naj bi s časom vsaj malo omilila nemški neuspeh. Poslanik Hosch je dobil namreč za časa svojega bivanja v Panzu š svojimi dobrimi zvezami z vodilnimi osebnostmi francoske politike globok vpogled v vse pojave francoskega političnega življenja. Njegova sedanja misija v Londonu zato ni samo ta. da zopet izboljša amgleško-nemške odsioša-j.e. temveč tudi, da uporabi svoje izredno poznavanje Francije za razrah-ijanje vezi. ki spajajo še vedno Franci io in Anglijo.
Posledice neuspele nemške ofenzive v vprašanju oborožitve so se pokazale celo na italijanski liniji. Italijanska politika doslej pač še nikdar ni zamudila prilike, da ne bi podipirala nemškega stališča proti Franciji, Tudi, dokler še ni bilo znano, kakšno stališče bo zavzela Anglija v oboroževalnih zahtevah Nemčije, so Italijani neumorno dokazovali upravičenost nemških zahtev. Ciim je Anglija tako odločno nastopila proti Nemčiji, se je truda v Italija pokazala ne sigurnost. Italija je namreč v vseh vprašanjih, ki se tičejo francosko - nemških odnosajev, prisiljena, da gre roko v roki z Anglijo. V nobenem slučaju še ne more nasloniti samo na razoroženo Nemčijo ter istočasno tvegati nasprotje Pariza in Londona. In tako ie bila sedaj tudi Italija, ki se trdovratno brani vsakega sporazuma s Parizom, primorana, da da dvojnem« germanofidskemu tonu nižjo
n°Tako se je vefeka nemška ofenziva na črti London - Berlin - Rim. ki nai bi popolnoma izolirala Francijo in omajala tudi versailleskii mirovni sistem izjalovila, še predno so se pokazali njeni prvi obrisi. Nemčija bo pač slej ali prej morala "uvideti. da politika nasilstev nikdar ne rodi trajnih u-spehov in se bo zato hočeš nočeš tudi ona morala odločiti' za edino pravo pot sporazuma z narodi.
vo pokazala, kako zelo je po pruskem imperializmu ogrožen miren razvoj sveta.
Prav pikre opazke na račun velesil so se slišale ves pretekli teden v proračunski komisiji Društva narodov. Proračun je treba temeljito reducirati in v debat; so se ob tej priliki mnogi zastopniki malih držav spravili zlasti nad podtajnike, katerih vsak ima več službenih prejemkov kakor štirje naši ministri skupaj. Ker imajo velesile v sekretariatu Društva narodov po onega podtajnika, jim ni potreba, da bi imele v ženevi še kako drugo zastopstvo. Faktično ga tudi nimajo, med tem pa si morajo vse druge države vzdrževati posebna poslanstva ako hočejo imeti z Društvom narodov ttajhe stike. Vse stroške morajo kriti same, dočim zastopstva velesil, podtajnike in uradništvo njihovih kabinetov, vzdržujejo vse države skupno, torej tudi mate države, številni govorniki so zato zahtevali, naj podtajnike, čeprav so fotmaMid nameščenci Društva narodov, plačujejo velesile same. Ob enem so zahtevali, naj bodo vodilna mes-ta v Zenevj v enaki meri dostopna vsem uradnikom sekretariata ne glede na državljanstvo posameznika, pravilno so poudarjali, da so male države zapostavljene tudi s tem, ako uradniki, ki so njihovi državljani, ne morejo došeč; takih položajev, kakor pripadniki velesil, čeprav osebno nimajo nikake boljše kvalifikacije.
Gotovo so taki in stični pomislek; tehtni. Zaradi njih, pa še zaradi drugih kočljivih zadev, ki so v zveži z redukcijo proračuna, je položaj v proračunski komisiji dosti napet. Dočim so vse druge komisi:e svoje delo že končale, v proračunski komisija še vedno disputirajo in se pogajajo; vse kaže, da bo ona zadnja, ki bo skupščini predložila svoj elaborat. Da pa tudj v njem koncem koncev za velesile ne bo ničesat neprijetnega, o tem že danes ne dvomi nihče.
Shod poslanca Drmelja v Studencu nad Sevnico
v nedeljo zjutraj se je vršil v lepi gorski občini Studenec nad Sevnico dobro uspel shod nove vsedržavne stranke, katerega so se udeležili tudi domači narodni poslanci g. Alojzij Drmelj, poslanec gornjegrajski g. Ilasto Pustoslemšek in tajnik sreskega odbora JRKD v Krškem, novinar g. Oton Ambrož. Vsi gostilniški prostori župana g. Janca so bili nabito polni. Shod je otvoril in vodil tajnik g. Boris Pečarič, ki je najprej prisrčno pozdravil došle ugledne zastopnike stranke in se potem bavil ž domačimi razmerami in težavami.
Domači poslanec g. Alojzij Drmelj je obširno razpravljal o plodovitem delovanju Narodne skupščine za malega človeka, v prvi vrsti kmeta. Razložil je pomen odprave žitnega monopola, dobrote in velike olajšave trošarinskih zakonov, odpravo bano-vinskega kuluka, znižanje zemljiškega davka in se končno še posebej bavil z zakonom o za&čiti kmetov. Omenil je razne predloge in načrte, kako bi se rešilo najbolj pereče vprašanje razdolžitve kmetov. Po njegovem mnenju je najvažnejše vprašanje revalorizacija kmetskih pridelkov in s tem v zvezi pravično sorazmerje med cenami kmetskih in industrijskih pridelkov. G. poslanec je razložil tudi veliki pomen, ki bi ga imele kmetijske zbornice za zastopanje interesov kmetskega stanu. Končno se je bavil še z nekaterimi gospodarskimi vprašanji krškega sreza ter omenil hvalevredno inicijativo boštanjskega graščaka g. Nika Jakila, ki je prostovoljno odstopil občinam Boštanj in Studenec del svojega gozda, kar so prisotni zborovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom
Gornjegrajski narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek je naglasil, da je dosedanje delovanje Narodne skupščine, ki se je sestala v zelo resnih časih, jasno dokazala, da je Narodna skupščina prava predstavi-teljica kmetskega stanu. Poljudno je pojasnil notranje razloge gospodarske depresije in ostro grajal delovanje vlad pred kraljevim manifestom, ki niso storile svoje dolžnosti in so zamudile pravi čas, tako, da nismo bili dovolj pripravljeni na svetovno gospodarsko krizo, ki bi jo sicer veliko lažje občutili. G. pofelanec je nato razložil osnovno načelo naše finančne politike: ravnotežje državnega proračuna za vsako ceno in rigorozna štednja na vseh področjih. Narodna skupščina, ki se sestane v kratkem, bo v prvi vrsti podaljšala veljavo dosedanjega zakona o zaščiti kmetov za toliko časa, dokler ne stopi v veljavo novi zakon o razdolžitvi kmetskih dolgov. V drugi vrsti se bo izvedla najširša dekoncen-tracija, ki jo v vseh krajih pričakujejo z velikim zanimanjem. Končno je g. poslanec odločno zavrnil početje gotovih ljudi, ki begajo ljudstvo po naših vaseh z raznimi izmišljotinami, v katere niti same ne verujejo.
Tajnik sreskega odbora JRKD v Krškem, novinar g. Oton Ambrož, je omenil razveseljiv napredek nove vsedržavne stranke v krškem srezu in sploh v vsej dravski banovini ter naglašal veliki pomen dobro organizirane osnovne celice stranke, krajevne organizacije, posebno pri bodočih volitvah v občinske odbore in banovinske sabore.
Po shodu sta poslanca Drmelj in Pustoslemšek obiskala celo vrsto uglednih pristašev stranke v občinah Studenec in Boštanj.
Bolgarska udeležba na balkanski konferenci
Sofija, 10. oMtobra. M. Snoči je bolgar-slki nacijotiaM komite za balkansko konferenco skilenil, da se udeleži letošnje balkanske konference pod pogojem, da bosta Cirči-ja in Jugoslavija hzpolinili obveznosti, ki sta jih prevzeli na dosedanjih balkanskih konferencah glede bolgarskih narodnih mamišin. Ce tega ne bosta storilk se bolgarski odbor ne bo udeleži! nobene balkanske konference več
Uspeh socialistov v Belgiji
Bruselj, 10. oktobra. AA. Pri včerajšnjih volitvah je socialistična stranka dosegla velike zmage. Liberalna stranka je ohranila svoje položaje, katoliška stranka je povsod moono nazadovala, komunisti in jFlamci pa «0 ohranili svoje dosedanje postojanke. Politični krogi tolmačijo izid volitev kot demonstracijo prebivalstva proti sedanji vladi. Zdi se, da bo predsednik vlade Renkim moral zato razpustiti parlament in senat še pred prvotno določenim rokom.
f Josip Rudež
Novo mesto, 10. oktobra.
V gradu na Tolstem vrhu, ki leži na vzn^eju veuno zelenih tihih Gorjancev, je včeraj umrl graščak g. Josip Rudež. Pokojnik je bil rojen na očetovem domu, v tolstovTški graščini pri Orehovici, L 1S73 ter je obiskoval novomeško gimnazijo in se kot sin veleposestnika posvetil predvsem kmetijstvu in vinogradništvu. Ker si je hotel v tej panogi pridobiti obširnejše strokovno znanje, ga je oče Karel poslal v znano klosterneuburško šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po očetovi smrti je prevzel vse domače gospodarstvo, ki ga je vešče im vzorno vodil do svoje prerane smrti. Ze kot mladenič je bil pokojnik navdušen Jugosloven ter mu je bila polefi slovenske knjige najljubše čtivo srbska literatura. Kakor njegov oče, ki je umrl pred dobrimi 40 leti, je bil velik ru-sofil ter stalno v stikih z vsemi sedanjimi slovenskimi pisatelji, zlasti s Trdino kot svojim stalnim gostom, tako je tudi pokojnik stal vedno na braniku slovenskega napredniaštva. Bil je vse svoje živi i en i« velik podpornik vseh kulturnih in humanih društev, zlasti pa Ciril-Metodove družbe. Bil je tudi časten član šentjernejskega Sokola. Pokojnik 6e je 1. 1899 poročil z gdč. Mafijo Globočnikovo, hčerko akademskega slikarja in profesorja ljubljanske realke Frana Globočnika. V srečnem zakonu se mu je rodila hčerka edinka Vlasta, ki je sedaj poročena z inž. Herbertom Schdpiplom. V kmetijski panogi, ki se je je oklenil z vsem svojim srcem, ie slovel kot strokovnjak, o čemer so pričali njegovi domači pridelki, zlasti sadje in vino. ki so dobili na raznih razstavah prve nagrade. Bil je skrben gospodar ter je živel le za svoio čislano družino. Kako je bilo nie-govo srce odprto siromakom in nesrečnikom, je najboljši dokaz deistvo. da ni pustil oditi nobenega prosilca brez daru.
Med vono je moral blagi mož skriti marsikatero srbsko književno delo. ki ga Je imel v svoji bogati slovanski knjižnici, da ne bi aenuncirali in morda odpeljali na Ljubljanski grad ali pa kam drugam. Zlasti je bilo zanj opasno, ker so oblasti vedele, da imaio slovenski literati pri niem zatočišče in živahne debate zvečer. Velika deska, na kateri so bile nameščene fotografije srbskih književnikov od Nemanle do 1. 1S90, je bila povod neštetim preiskavam. Med pokojnikovimi intimnimi prijatelji je bil tudi pokojni ravnatelj kmetijske šole na Grmu Bohuslav Skaliokv. Ce-gar sošolec je bil v Klosterneuburgu. V petek je velikega rodoljuba zadela kap, ki mu je končno včeraj dopoldne pretrgala nit plodonosnega življenja. Pogreb bo v torek ob 3. pop. iz grajske kapelice na pokopališče v Orehovici.
Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin. njegovi rodbini pa naše iskreno so-žalje!
Ogromna množina gob na ljubljanskem trgu
Ljubljana, 10. oktobra.
Armade gobarjev so se na Dionizijevo nedeljo razkropile daleč naokrog po vseh gozdnih vrhovih ljubljanske okolice. Delavske rodbine so že zgodaj odrinile od doma in so se poncldne vračale s polnimi nahrbtniki gob. Pa tudi okoličani iz vseh naselij so hiteli v gozdove. Od Golovca naprej je po vseh gričih in grebenih tja do Grosupljega in Višnje pore kar mrgolelo gobarjev vsake starosti, dalje tam okoli Sv. Lenarta. Javorja in tja do Litije so ljudje brskali za gobami, še zlasti živahno pa je bilo okoli Komende, Cerkelj ln Smlednika, kjt£ je sploh najugodnejši teren za jurčke in druge vžitne vrste. Ljudje so nabrali ogromne množine jurčkov, kar se je v izrednem obsegu pokazalo tudi na današniem ponedeljkovem živilskem trgu, ki je bil tako rekoč ves v gobah.
Naval je bil tako velik, da so bili ttžnl organi prisiljeni prepustiti skoro polovico Vodnikovega trga samo gobaricarn. Za gobe drugače pred semeniščem določeni prostor je bil do zadnjega kotička zaseden, tudi na sadnem trgu so prevladovale gobe, a bližnji veliki prostor za zelenjavo ie bil sploh natrpan z gobami in je le tu-hitam bilo opažati kako zeleno peresce. Ljudje ni%o prinašali na trg gob samo v cekarčkih, kakor običajno, marveč kar v jerbasih, košarah in nahrbfcnih koših, ki jih je bilo skupno najmanj 900. Računajo, da je bilo nA trgu do 10.050 kg gob. Vse ?o šle naglo v denar in so vrgle blizu 50.000 Din.
Ogromna množina je seveda povzročila nagel padec cen. Do preteklega petka so bile cene gobam še prav visoke, namreč 10 do 12 Din kg, merica 5 do 6 Din. Danes pa merica sploh hi prišla v poštev, marveč šo jih samo tehtali in prodajali na kilograme. Najnižja cena je bila 2.50 do 3 D.n kg in mnoge gospodinje so jih kupile kar po 10 in še več kg, pa same lepe, zdrave in čiste. Ob navadnih dneh bi morale •lati najmanj 100 Din za tako množino.
Tržna kronika niti pred vojno niti po vojn* ne beleži tako velikanskega dovoza gob na trg, saj jih je bilo kakor krompirja ob stjmskih dnevih. Za gobe se šele sedaj začenja prava sezona. Suhe gobe, za katerih kg ie treba 10 do 11 kg svežih, so sedaj po 32 do 38 Dih kg. najlepše res 'zbrano blago pa po 40 Din.
Iz postne službe
Beograd, 10. oktobra p. Z odlokom prometnega ministra sta premeščena Anton Miklavec in Anka Hudales s pešte Bled I k pošti Ljubljana I.
85 letnica dr. Jovancvica-Batata
Beograd, 10. oktobra.
Danes praznuje svoj 85. rojstni dan velik učenjak in pJbdovtt pisatelj na polju narodne higijene. upokojeni univerzitetni profesor dr. Milan Jovanovič-Batut, ki je že do)\ga desetletja brez mere vztrajen v borbi proti bolezni rti smrti in je tudi svojo visoko starost dočakal v nenavadni Milosti in svežosti. Sla^ljenčevo ime je mano sirom domovine najširšim slojem, če ne drugače, že vl vsakovrstnih poljudnih spisov za čuvanje zdravja, slovi pa tudi daleč preko meje, kajti dr. Jovanovič - B 3-tut je velik učenjak - bakteriolog, častni doktor beograjske, zagrefcške in dunajske medicinske fakultete: v medicinski biblioteki »Haškovec« v Pragi je tudi lepo število njegovih znanstvenih -del.
Velik " del svojega plodoeiosnega _ življenja je ta vztrajni in plemeniti učenjak posvetil socialni higijem našega naroda in ce je zaradi tega že pred dolgimi leti podal m_d narod, v najbolj arapuščane kraje, da bi tam dobil prave smernice za široki delokrog medicinskega sociologa ln pedagoga. Proučil je v to svrho razmere, nagnjenja in običaje naroda m zato so njegovi spisi narodu koristni v največji meri, ker ga moučujejo na način, ki je narodu popolnoma domač. Ta znam en k i medicinski sociolog in pedagog je tudi ustanovitelj mnogih pokretov proti nalezljivim boleznim in velikanske so njegove zasluge pri terminologiji poljudnih higijensslcih spisov. Vse izraze je tehtno izbral iz narodne govorice in življenja in zato so tudi učinkoviti v najpopolnejši meri.
Dr. Jovanovič-Batut je eden glavnih ustanoviteljev beograjske medicinske fakultete. Ko mu je bila že večkrat ponujena katedra za bakteriologijo na praški univerzi, se ni mogel ločiti od svoje domovine. Vsi listi, ki smo jih že imeli m jih še imamo v naši državi za propagando higijene in za pobijanje raznih zablod m strasti, kakor je na primer alkoholizem, imajo v starem učenjaku najživahnejSega in najplodovitejšega sotrudnika. ki piš» duhovite razprave kot navodila za učitelje in druge ljudske prosvetitelje. poljudne silno učinkovite zgodbe o pogubnih posledicah strasti, zablod in zanikerno«H, če treba pa tudi lepe pesmice^ za deco z nevsiljivim poučnim jedrom. Veliko število njegovih važnih znanstvenih del je prevedenih v razne svetovne jezike, brezbroj-ni pa so njegovi medicinsko-socialni spisi, ki spadajo že med narodno blago. Visoka starost ne ovira njegove plodovitosti in tako upamo, da bo ta učenjak in vzgojite!' še dolga leta deloval med nami.
Uboj pod Šmarno goro
Ljubljana, 10. oktotrra.
Kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je nastal v nedeljo zvečer v Srednjih Gameljnah na cesti hud pretep med fanti. Včeraj dopoldne je policija v zvezi s tem ubojem aretirala 22-letnega mizarskega pomočnika Alojzija Jerino, doma iz Logatca, stanujočega pa v šmartnem pod šmarno goro. Jerino so izsledili v poslopju Delavske zbornice in je na policiji izpovedal, da se je nahajal v družbi drugih fantov okrog 22.30 v štrukljevi gostilni pod Šmarno goro. Ko so se potem vračali domov, je pričelo leteti med fante kamenje čez čas je stopil na cesto neki moški in je med njim ter med fanti hipoma nastal prepir, ki mu je sledil že tudi pretep.
Tudi Jerina ie iztrgal iz plota kol in pričel mahati po neznancu. Kam ga je zadel, se Jerina ne spominja in tudi ni vedel, s kom ima opravka. Potem, ko so neznanca podrli po tleh, so vsi zbežali in so pretepači šele zjutraj izvedeli, da je 24-letni zidar Filip Kepič poškodbam podlegel. Aretiranega Alojzija Jerino, ki je baje najhuje mahal po Kepiču, so po zaslišanju izročili sodišču.
Nuncii Peflegrinetti pri papežu
Rim, 10. oktobra ž. V Rimu se že nekaj dni mudi papeški nuncij na jugoslovanskem dvoru, mons. Hermenegild Pellegri-netti. Papež ga je sprejel v privatni avdi-jenci, ki je trajala pol ure.
Iz nemške diplomacije
Beograd, 10. cktobra p. Tajnik tukajšnjega nemškega poslaništva dr. Ringel-mann je imenovan za generalnega konzula v Jeruzalemu in bo nastopil svoje novo mesto 1. decembra.
Vres^mks! nanovAff
Zagrebška vremenska napoved za člane?: Pretežno oblačno, mestoma deževno, zmerno loplo in vetrovno. — Situacija včeraj^nieaa dne: Anticiklon, ki je v preteklih dneh prevladoval nad vzhodnim delom kontinenla. ee je doslej skoro že docela umaknil veliki ba-ronvetrski depresiji, ki je prodrla nnd Evropo z islandske strani in ki se sedaj širi prn1' jugo-vzhodu. Depresija ima več centrov. Razširila se je delno tudi nad južno Sredozemsko morje, na drugi strani ra sotra do skrajnega 6evero-vzhoda. Izprememba vremena ie povzročila močno deževje in vetrove, pri nas je pritisk v splošnem padel za 0.5 do 3 mm. najbolj v Sloveniji, najmanj v južnem Primorju, Temnerature so porosile za 1 do 7 stopenj, najbolj v srednji Hrvatski in v spodnjem Primorju. padle so za 1 do 2 le v gornjem Primorju in Gorskem Kotarju.
Duaajiska vrfehienska napoved za torek: Nobene bistvene izpremembe. le ponekod manj oblačno, toda le prehodno.
Manjše države m Društvo narodov
Fnakopravnost držav v teoriji in odločilna moč velesil v praksi — Dve vrsti članov v svetu in tajništvu DN — Borba za podtajnike
ženeva. 9. oktobra.
Po statutu Društva narodov so vse države. ki so se mu priključile, njegove enakopravne članice. Vsaka država, pa naj šteje sto milijonov ali sto tisoč prebivalcev, ima v Društvu narodov en glas. Vsaka ;e v skupščini Društva narodov zastopana po treh, in v vsaki koi&isiji po enem delegatu. Celo tako daleč gre ta teza o popolni enakopravnosti, da ima vsaka država pravico veta in da je za vse važnejše sklepe potrebno soglasje vseh držav. \ teoriji so na ženevskih tleh enakopravne res vse države, velike in male, močne m ^ 1 a.l>c
' V praksi je seveda položaj bistveno drugačen. Skupščina Društva narodov je zelo okoren in velik aparat; sestaja se vrh tega normalno le enkrat na leto. Naravna posledica je. da imata moč in vpliv Društva narodov v rokah aparata, ki sta bolj gibčna in bo'j ažurna, in to sta na eni stran' svet Društva narodov, na drugi strani na sekretariat Društva narodov. V teh dveh instancah pa se kaže enakopravnost držav že v precej drugačni, za države, ki ne spadajo v krog velesil, zelo maiO
ugodni luči.
V svetu Društva narodov, k-, se sestaja po večkrat na leto in avtonomno rešuje najvažnejše zadeve, so si znale velesile zagotoviti predominanten vpliv. Res nimajo v njem večine, toda edino one so, ki imajo v njem stalno zastopstvo, šest mest je trajno rezerviranih za Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Kitajsko in Japonsko, na vseh ostalih 50, ali no sprejemu Iraka s-daj 51 držav pa odpade le osem mest Ker se ta vedno menjavajo, je umevno da imajo velesile glavno besedo ze zato, ke, sede v svetu trajno, ne glede na vpliv in moč, ki ju imajo velesile zato, ker so pac
"Podoben je položaj v tajništvu Društva narodov. To je mogočen urad , ki ste o Sad fsoe nameščencev in ki lahko zelo vpliva' na vse poslovanje DrušU-anarodov Mi naj Društvo narodov v tej al. oni za devi intervenira pr! kaki vladi ah ne. naj ta al ona stvar pride na razpravo pred svetem ali celo plenarno skup«™ .n s tem v javno diskusijo, ali pa na neopa žena roma v arhiv, o vsem tem odloča ta> S in tajništvo samo je -trogo b.ro-kratiftno urejen aparat. Njegov šef m od govorni predstavnik je samo pralni tainik, ki mu stoje ob strani se štirje pod^ tajniki. Vsa ta odločujoča m
s*a na so rezervirana za velesile. Sedanji generalni tajnik sir Eric Drummond je Anglež, njegovi podtajniki so po en Nemec in Italijan: dokler so bile v Društvu narodov še.Zedinjene države so ltne-1* tudi one svojega podtajnika. Med ostalim uradništvom so šifer državljani manjših držav, a veČina jih odpade zopet ha velesile in dobra tretjina držav v tajništvo sploh ni zastopana.
Umevno je. da se vedno na novo pojavlja odoor proti takemu odrivanju in zapostavljanju srednjih in manjših, držav. Mali antanti se je sicer posrečilo, da si je 'zv*-jevala v svetu Društva narodov nekako
stalno mesto na ta način, da je v njem vedno zastopnik Jugoslavije, češkoslova-ali Rumunije. Toda pri vsakih volitvah se mora Mala antanta za to svojo pravico na novo boriti in mora vsakokrat biti pripravljena na intrige od te ali one strani. Videli smo to • ravno letos, ko je potekel mandat Jugoslavije in je šlo za izvolitev Češkoslovaške. Tudi Poljska nima v svetu stalnega mesta, čeprav je njena politična in gospodarska pozicija za vso mednarodno politiko izredne važnosti. Letos je potekel tudi njen mandat in Nemčija je_storila vse, da ne bi bila Poljska žonet izvoljena. Treba je bilo hudih zakulisnih naporov in borb, da se je nemška, nakana preprečila. Temu nasproti pa ae Nemčiji in drugim velesilam ni treba nikdar boriti za sedež v svetu Društva narodov, ker so njihovi mandati stalni in se o njih sploh ne glasuje.
Seveda je tudi vsa politika Društva narodov v skladu z opisanim položajem. Ona je v prvi vrsti rezultanta interesov in stremljenj velesil in le v mali meri vplivata na njo volja manjših držav jh pa potreba skupnosti narodov. Kadarkoli gre za kako važnejšo stvar, ki se naj reši v okviru aK pod egido Društva narodov, vedno se sporazumevajo o njej najprej velesile. če so se te sporazumele, se malo brigajo za mnenje manjših držav, ki s£ zaTTi lahko uveljavijo le takrat, ako se velesile še niso zedinile, in le na ta način, da pod-pro stališče te ali one velesile.
Za manjše narode take razmere pač niso razveseljive, a kakfšen je položaj danes. si ne morejo pomagati. Ker ni nad narodj avtoritete, ki bi j>im mogla deliti pravico in ščititi male pred velikimi, odločuje tudi v Društvu narodov v prvi vrsti moč, gosnodarska ali vojaška. Zato si je danes tudi težko zamisliti drugačno organizacijo Društva narodov, ki bi brez velesil ne moglo obs+oiati; tako bo gotovo ostalo še za dolgo dobo.
Srednje in male državp se seveda jasno zavedajo položaja in ž njim računajo. Zato tudi ne posežejo po edinem učinkovitem sredstvu, ki jim je na razpolago. Kakor že omenjeno, je za vsak važnejši sklep potrebno soglasje vseh članic Društva narodov, tako da lahko vsaka država s svojiih vetom prepreči neljubo ji odločitev. Bili so res že primeiri, da ta ali ona država kakega predloga ni hotela snrejeti, a zakulisna pogajanja so končno stvar vendarle spravila v red. Tudi pri tem se je pokazal mogočni vpliv velesil.
Zato se zastopnik; manjših držav omejujejo le na proteste, ki pa jih dvigajo ob vsaki ugodni priliki. Zna.no je na primer, kolikokrat je že češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš obsodil bHskant.ho postopanje velesil z drugimi državami. Tudi te dni, ko je Macdonald hotel razorožitve-no vprašanje reševati na londonskem sestanku samih velesil brez pritegnitve drugih držav, je bila ženeva polna protestov. Mnosri so celo z nekakim škodoželjem sprejeli vest. da se je londonska vlada bla-mirala, čeprav je nemška Aroganca na no-
Maši kraji in ljudje
Piugljeva nedelja v Novem mestu
Novo mesto ni že dolgo imelo take prireditve, kakor je bila nedeljska Pugljeva proslava: Vzlic nenehoma pretečim deževnim oblakom, ki so se pogosto menjavali s solncem, je okrog desetih bilo vse na ulicah. Kdor ni mogel ven ali se mu je zdelo udobneje doma, je naslonjen na okno zadovoljno opazoval množice, ki so se zbirale h kulturni manifestaciji. S hiš so veselo plapolale zastave, na Florjarskc-m trgu Je bilo živahno, kakor le redkokdaj; cb špa-lirtu najbolj nestrpnih radovednežev so se tam zbirali Sokoli in gasilci v krojih, zastopniki raznih društev in pa šolska mladina.'Mladine — »tako mladina pesnika slavi« — je bilo toliko, kakcr je zberejo samo' prav izredne proslave. Poleg šolarjev domačih omovnih šol in iz šmihela so se tu gnetli oni »večji« iz meščanske šole, pa tisti »najvišji« iz gimnazije Lepo je bila zastopana tudi kmetijska šola na Grmu. Vrli novomeški obrtniki so prišli z lastno zastavo. Zdaj pa so zableščali ' solncu instrumenti novomeške godbe. Učiteljski in profesorski zbor sta bila skoraj kompletna. Posebno skupino so tvorili domači ho-noraciorji od župana g. dr. Režka in »rezkega načelnika Lorgerja do zastopnikov kaoitelja in usmiljenih bratov; vse, prav vse novomeške oblasti — kajpada tudi vojaška — so bile zastopane po svojih pred-etaviteljih. Glavni reditelj in aranžer po-vorke g. Viktor Pirnat je imel s svojim 6tabom polno dela in skrbi; no. na dano mnamenje se je iz te množice na Florjan-ske m trgu razvila res vzorna povcrka. ki je ob sviranju godbe, z zastavami, z dolgimi vrstami mladine, z vsemi, ki Novo mesto predstavljajo in vodijo, krenila po ulicah in čez Krko na Zagreško cesto. Nenavadna živahnost in razgibanost je vtisnila mestu izredno obeležje.
Vsa ta počast je veljala Milanu Puglju, k: se je nekcč tu ob Krki z drugimi vrstniki, iz katerih so pozneje zrasli nekateri ugledni možje, uril v otroških igrah, po-smeje kot študent pisal prve zaljubljene verze in mnogo pozneje, kct zrel in pre-bridko izkušen človek, ob obiskih v rojst-r.em mestu, obujal spomine na zlate mladostne čase. Morda ga je takrat, tako zrelega in izkušenega, avtorja tolikih pripovednih knjig, r šinil marsikak pogled z viS-ka. češ, kaj pa si prav za prav dosegel?! Pugelj bi bil takrat težko odgovoril sebi 4,n drugim; ali bi si bil lahko odgovoril vsaj to oktobrsko nedeljo, ko bi videl, kako ga rojstno mesto slavi in časti?!
Njegova rojstna hiša, v kateri je bil oč« najemnik kakcr pozneje toliko drugih, je bila za to priliko sveže prebeljena. Da je postala kmalu po Pugljevi smrti deležna izrednega odlikovanja v podobi spominske plcšče, gre hvala agilnosti mladega društva »Krke« v Ljubljani, ki je Novomešča-ne navdušilo za pietetno slavje domačega pisatelja in ki je ploščo preskrbelo in postavilo. Zato je pred to skromno kandij-pko hišo prvi spregovoril predsednik ■Krke« g. svetnik Rostan, ki je poudarjal, kako težavna je služba slovenskega umetnika narodu in njegovi kulturi, in kako osamljen in prepuščen mučnemu boju za obstoj je bil rajnki Pugelj. Novomeški župan g. dr. Režek je govoril o Puglju kot pisatelju in kot svojem osebnem prijate-iju; županov poseg v literaturo je bil prav tako jedrnat kakor njegova beseda o Puglju kot dobrem, milem človeku in pravem sinu Dolenjske. Prvak naših pesnikov g. Ot' n 2upančič je improviziral toplo občuteno besedo o Puglju kot dragocenem so-trudniku slovenskega gledališča in — v Imenu Društva slovenskih književnikov in Pen kluba — o Puglju kot pripovedniku lepe dolenjske pokrajine. Urednik »Ljublj. Zvona« g. Fran Albreht je v imenu »Slovenske Matice« spregovoril o Puglju kot značilnem sinu te dežele in jedrnatem slovenskem človeku. »Njegovo pripovedništvo ima zame na sebi nekaj milega in domačega, prikupnega in osvajajočega, nekaj trpko vedrega in žametnega, kakor so te vaše dolenjske gorice.« Lepe spominske besede mu je posvetil v imenu organizacije naših igralcev nje predsednik g. Lujo Drenovec. Govore je oddajal radio; spiker je bil g. Viktor Pirnat.
Vse to se je godilo med solncem in dež. jem na Zagrebški cesti, ki je tokrat doživela svoj veliki trenutek. Tu se je pokazala in prešla v varstvo hišnega posestnika in mestne občine okusno izdelana plo. šča, ki smo jo v »Jutru« že reproducirali; posebno posrečen je relief Pugljeve glave, mojstrsko delo kiparja Tineta Kosa. — Skupina ljubljanskih književnikov je stala pred hišo, g. Bižidar Jakac je neumorno filmal, vmes je svirala novomeška godba, in v aobri uri je bila pietetna slavnost zaključena. Po slavnosti in nekoliko že med slavnostjo je g. Otona Župančiča obkolila
mladina; vsi so heteli videti pesnika »Cicibana«, vse mlade oči so bile najbolj uprte vanj.
če ne bi bilo v nedeljo zjutraj v Ljubljani tako hudih nalivov in splošne pesimistične prognoze o vremenu, bi dolenjska metropola nedvomno videla mnogo več Ljubljančanov. A tudi mi, kar nas je bilo, smo bili na moč zadovoljni s tem slikovitim mestom ob Krki in z vsem, kar nudi. Da pri naših obiskih nismo pozabili ugledne kmetijske št le na Grmu in da so nas v tem moderniziranem gradu, kjer potomci nekdanjih tlačanov študirajo kmetijske vede, sprejeli prav po dolenjsko prisrčno, te. ga skoraj ni treba zapisati. — »Krka« je lahko zadovoljna. »Neodkrita« lepita Dolenjske je že sedaj tako slavna, da bo kmalu tudi ta svet deležen vseh dobrot in trdot živahnega tujskega prometa.
Pridite vsi,
prijateljice in prijatelji dobre kave, na
brezplačno poskušajo kave HAG
najfinejše zrnate kave brez kofeina v sredo, dne 12. t. m.
F. TERDINA, »Pri plavi krogli«
Stari trg	11920
Oton Pelan f
Ljubljana, 10. oktobra.
Živo se spominjam večera, ko me je zanesla pot v Glasbeno Matico, katere zboru je bil predsednik pokojni gimnazijski ravnatelj Anton Štritof, artistični vodja pa naš pevski oče Matej Hubecd. Prišel sem v pevsko dvorano Glasbene Matice s strahom, predstavil sem se kot bivši pe-
vovodja Delavskega bralnega društva v
Idriji in lepo so mi pokazali stole prvega basa. Ura je kazala tričetrt pa 8. in ker sem se bal, da bi mi kdo očital netočnost, sem bi! prvi na mestu. Na nasprotni strani prvega basa pa sta kmalu zavzela svoje prostore dva starejša pevca, ki jih sploh nisem poznal. Na enem sedežu prvih tenorjev je sedel pokojni učitelj Anton Ra zinger, na prostorih drugega tenorja pa Oton Pelan, blagajniški ravnatelj OUZD. Izvedel sem takoj, da sta to naistarej&a. najzvestejša pevca Glasbene Matice in da nikoli ne zamudita pevske vaje. Takoj sem imel do obeh neizmerno spoštovanje, ker sem vedno smatral zavednost pevca za točno obiskovanje pevskih vaj kot največjo diko. Razingerja krije že davno črna zemlja, danes pa čaka še — Otona Petana, nestorja slovmskih pevcev. Poslovil se je od doline Šentilorijanske popoldne po dragi uri. Podlegel je sklerozi, star 76 let.
Ljubljančan od nog do glave, ponosen na svoje rodno mesto, vzoren uradnik, Je poleg svoje službe vse življenje služil naši pesmi. Le starost in bolezen sta mu to
ovirala. Kot deček je vstopil v frančiškanski zbor leta 1875 je bil že član Čitalnl-škega pevskega zbora. Bil je dolgo ča^a njegov tajnik m blagajnik. Ko se Je Ci-talniški zbor tazšel je leta 1896 vstopil v pevski zbor Glasbene Matice v katerem do poslednjih let ni zamudil prav nobene pevske vaje. V mladih letih je potoval s Citalniškim zborom na razne narodne slavnost: pozneje ce ie uspešno udejstvoval kot drugi tenorist slavnega slovenskega Kvarteta »Ilirija« (Pavšek, Pelan, Lilleg, Dtčman). Bil je vzor pevca, discipliniran član zbora in nobena stvar ga ni zmotila, da ne bi izvršil svoje dolžnosti. Pri skupnih nastopih je bil prav tipična pojava v <rogu mladih tovarišev. V zasebnem življenju je bil Pelan skromen, izredno ljubezniv. nikoli nejevoljen, zato so ga jevsl pn nastopih in v družbi izredno spoštovali Bil je za '»den Sokol tn skrben družinski oče. ki je vse svoje otroke vzgoiil v narodnem in pevskem duhu. Najstarejši sm Vladko i" steber prvega tenorja Glav bene Matice. ..benem prvi tenorist kvarteta Glast-ene Matice, sinova Oton in Crii sta bila vedno vneta člana mariborske Clasbene MVJce in Ljubljanskega Zvona, obe hčerki Danico in Olgo pa šteje pevsko aruštvo L'1'b'janski Zvon med svoie nai-pudnejše pevke.
Nestor sicvenskih pevcev Oton Pelan 'cži na mrtvaškem odru. Prenaglo je sl-j.lil svoj. blagopokojni soprogi v večnost. Vzoru slovenskega pevca, blagi duši, nad vse dobremu prijatelju ohranimo blag in »vata! spomin!
Avc antma candidal
Zor k o Prelovec.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati- »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-
Radku Jegli
Danes ob 4., 7^4 in 9*4 zvečer!
Ljubka
Magda Schneider in Fritz Schulz
v veseli opereti
licu v spomin
Ljubljana, 11. oktobra.
Po dolgotrajni težki bolezni, ki si jo je nakopal za časa svetovne vojne, je preminil v noči od scvbote na nedeljo v ljubljanski bolnici upokojeni sekretar poštne direkcije g. Rado Jeglič. Neizprosna usoda je ugrabila zopet iz naše srede vzornega moža, ki zaradi svojih človeških in nacijonalnih vrlin zasluži, da posvetimo njegovemu spominu nekaj skromnih vrstic.
Kot sin naše kremenite Gorenjske se Je posvetil po končanih gimnazijskih študijah službi pri pošti in je prišel v di.en> sko metropolo, kjer se je udejstvoval v odlični meri v društvenem in sploh javnem življenju. Vstopil je pred vsem v »Dolenjskega Sokola«, ki je bil takrat središče vsega narodnega življenja v mestu in okolici. Z največjo vnemo in požrtvovalnostjo je vežbal, sam vzoren telovadec, ce!o desetletje novomeški sokolski naraščaj in dosegal s svojim mirnim, prijateljskim nastopom najlepše uspehe. Idealno goreč za najvišje sokolske vzore je vztrajal kot sokolski delavec in odbornik neustrašeno na svojem mestu tudi v najtežjih časih, ki jih je doživel novomeški Sokol za časa sovražne nam avstrijske birokracije. V družbi z drugimi značajnimi nacijonalisti iz uradniških vrst, kakršni so bili profesorji Germ, Majcen, Reisner, avskultanti Kiissel. Globevnik, Pernuš in drugi, ->e nI bal rdeče sokolske srajce v tistih časih, ki so bili zavednemu Sokolu uradniku do skrajnosti neprijazni in nevarni.
Njegovo plemenito sokolsko srce in nje-
»Nov »UFA« zvočni tednik.
HREPENENJE 202
■
zgodba o zamenjanem malem oglasu! Film, pri katerem se boste sijajno zabavali in od srca nasmejali!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ULTURNI PREGLED
Še k sporu za celjske grofe
K polemiki dr. Novačan—Kreft nam je po=lal 2. prof dr. Dragan Šanda izjavo, v kateri nravi med drugim:
Kdorkoli zanikuje slovansko, jugoslovensko in sevpda tudi slovensko nacionalistično usmerjenost političnega udejstvovanja Celjskih. sodi s predrzno površnostjo odnosno lahkomiselnostjo o zgodovinskih dejstvih, ki jih ne pozna. Celjski so bili kot nacionalni politiki ocenjeni pri nacionalističnih Cehih in Srbih, pa tudi Poliakih in zavednih Hrvatih, in sicer n° samo zaradi svojih rodbinskih zvez s poljskim in bosenskim kraljevskim rodom, s srbskim vladarjem in hrvatskim dinastom in tudi ne samo zaradi tega, ker so si hoteli v letih 1427_43. pridobiti bosensko in 1. 14?,7. češko krono od ekstremno nacionalnih husitov. Kdor sodi drusače. ravna zavestno ali nezavestno v protislovan«kem smislu^ kakor vsi oni nemški znanstveniki in lažiznanstveniki. odnosno njihovi slepi prepisovalci, ki so v tem oziru namenoma ali nenamenoma v službi nemškega imperializma. Kako se mora kvalificirati tako površno postopanie celo pri Slovencih, o tem je vsakemu mislečemu izobražencu sodba jasna«.
Tako g. dr. Šanda, ki v svojem pismu tudi poudarja, da se že nad deset let »temeljito in s proučevanjem vseh dostopnih mi virov nečam z zgodovino celjskih grofov«. Kakor
nam sporoča, pripravlja večji spis o Celjskih.
Mi za sedaj zaključujemo polemika o tej zadevi. Kritikom stališča, ki ga zastopa g. Kreft v svoji drami, se bo kmalu nudila prilika, da prouče argumente, s katerimi bo pisec skušal podpreti svoio U-zo v uvodu, ki ga je spisal za knjižilo iadanje svoje drame. Ko izide še spis g. dr. ?ande, bo takisto dovolj prilike, da se javnost seznani tudi z njegovimi argumenti in njegovim pojmovanjem. Vsekakor so naši -dramatiki sprožili zanimiv spor, ki 9e ne tiče samo poglavja naše narodne zgodovine, marveč sega naravnost v filozofijo zgodovine. Videti ie. da glede celjskih grofov naslaja nekaka »ločitev duhov« v realistično in idealistično, morda romantično smer- Vsekakor bo zanimiv nadaljni potek te zgodovinske pravde.
—o.
švejk na Delavskem odru
V nedeljo zvečer je Delavski oder, ki je že lani presenetil naše občinstvo s par prav uspelimi prireditvami, s premijero Haškove-ga »Švejka« v Delakovi priredbi in režiji otvoril novo sezono. Delavski oder ima razmeroma skoraj več zanesljivega in bolj razveseljivega občinstva kakor pa naše Narodno gledališče. Vse vstopnice so bile že zdavnaj pred začetkom predstave razprodane, dvorana je bila nabito polna in občinstvo se zri moglo nehati smejati veseli komediji dob-
rega vojaka Švejka, tega Don Kichota svetovne vojne in tega junaka našega časa.
Zgodba o Švejku je zadosti slavna in poznana, da je ni treba še posebej tolmačiti in pripovedovati. Slavna je zavoljo tega, ker je tako brezobzirna, tako brutalna resnica v nji, slavna bo tako dolgo, dokler bo še živel spomin na svetovno vojno, dokler bo še kakšen človek na svetu mislil na vojno, in slavna bo brez dvoma ostala še dolgo potem. Toda Švejkova figura živi bolj v humorju romana kakor v dejanju igre in samo njega nenavadna popularnost, 6amo njega aktualna vezanost na čas in na ozračje, iz katerega se še zmerom ne more izprati vonj po smodniku, zmerom mika režiserje, da mu iščejo teatrove podobe. Oder je zrcalo časa. V >Švejku< je še zmerom zajet naš čas.
Delakova interpretacija in uprizoritev ie živahno razgibala in navdušila občinstvo-Večer je iznova dokazal, koliko dragocenih dispozicij je v duši delavske publike in koliko živega, tvornega talenta premore igra-lec-delavee. Delakova režija je poiskala neka i novih momentov, da je iz epskega taksta pričarala skoraj videz dramatskega konflikta. Besedilo igre ie Delak po svoje predelal, za konec je na lastno roko spesnil prav duhovite prizore, kako švejk, ki je padel na fronti, Bogu prihaia polagat svoj račun, toda težko bi človek rekel, da ta predelava kaj podčrtava smisel vse igre. Prav tako tudi igra med občinstvom ne zmaga in ne osvoji: do kolektivnega teatra smo še daleč, kak majhen izprehod maskiranega igralca po parterju ga pač ne more pričarati.
T* iffici po««'1 :
torej:
no kakovost, neznatno porabo električnega toka veliko svetlobno moč, ekonomično razsvetljavo,
Polno protivrednost Vašega denarja!
T U N G S R A
DOVRŠENO ŽARNICO
gov neupogljivi značaj ostaneta vsem, ki so pokojnega Radka poznali in z njim skupaj za sokolsko in narodno idejo v ožjem krogu delali, nadejajoč se lepših dni v bodočnosti našega naroda, — v najlepšem, trajnem spominu in to tem bolj, ker Rado Jeglič v svoji moški skromnosti ni iskal za svoje nesebično narodno delo nikdar ne hvale ne priznanja. Doživel pa je v prešnji državi med vojno težko preganjanje, kakršno so doživljali možje njegovega duha in narodnega prepričanja, tako da je moral mučeniško zaključiti tek svojega trudapolnega življenja.
Časten, trajen spomin mu bodo ohranili tudi vsi njegovi stanovski tovariši ln predstojniki, ki so ga spoštovali kot zvestega tovariša in vestnega delavca v službi naše države. Ob prevratu si je s svojim delom kot strokovnjak v poštnih zadevah pridobil lepe zasluge za ureditev tn izgradbo nove naše poštne in telegrafske direkcije v Ljubljani. Skromno veselega, ljubeznivega družabnika bodo pogrešali njegovi mnogobrojni prijatelji in znanci v Ljubljani, Novem mestu in na Dolenjskem.
Blagemu pokojniku, odličnemu sokolsike-mu delavcu idealistu in plemenitemu človeku naše krvi bodi miren pokoj v domači zemlji! Žalujoči soprogi in sorodnikom naše globoko, iskreno sočutje!	a.
Grenčlca HnnyadJ Jano« Je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstvo.
Glavo mu je hotel odrezati
Gornja Radgona, 9. oktobra.
K Rajberjevim v Policah je prišel zaradi pretepa že večkrat kaznovani 23 letni Anton Zenger in zahteval pijače, s katero so mu tudi postregli. Zadrževal se je tamkaj do trde teme Ker ie znan pretepač ter na prigovarjanje Rajbarjevih le ni hotel oditi, jim je postajal pravi strah v hiši. Sin France se je podal k sosedu viničarju Jakobu Kotniku in ga poprosil, naj gre z njim na dom ter pomaga odpraviti vsiljivega gosta. Kotnik je bil že legel k počitku, vendar je na prošnjo vstal ter žel z njim, oborožen z bikovico. Čim sta vstopila v hišo. je Kotnik pozval Zenger-ia, naj se odpravi domov. Zenger se sicer ni upiral, odšel pa je mračnega obraza in s sklepom, da se maščuje.
Kotnik se je nato zadržal pri Rajbarjevih še četrt ure, nakar se je nič hudega sluteč namenil proti domu. Rajbarjev France ga je spremil do veznih vrat in jib zaprl za njim, komaj pa je zaklenil, je zasliš^ zunaj pretresljiv krik na pomoč. Sel je z materjo pogledat in našel nedaleč od vrat na pločniku Kotnika v mladi krvi. Ranjenec je tamal o bolečinah, napadel ga je Zenger. Med tem, ko sta Rajbarjeva spravila ranjenega Kotnika v sobo. ie Zenger z odprtim nožem v roki odhajal od hiše ter oddaljen kakih 200 korakov srečal posestnika Franca Rajberja. ki se je pravkar vrača1 proti domu. in mu je dejal: »Jaz sem pravkar Obaleku (Kotniku) odrezal glavo in jo vrgel v gozd«. Ves zmeden je prosil Rajberja, naj ga spremi k orožnikom, toda Rajber se je upravičeno zfcal, da utegne tudi njega napasti in 6e je umaiknil doimov, nakar je tudi Zenger odšel svojo pot.
Poklicani zdravnik dr. Breznik iz Gornje Radgone je ranjenca Kotnika, ki je imel v neposredni bližini levega očesa proti gornjemu uhlju okrog 3 cm dolgo rano. obvezal in ga, ker poškodba izprva ni bila videti tako nevama, pustil v domači oskrbi. Naslednjega dne okroe 7. zjutraj pa le Kotnik izdihnil. Sodna komisija je ugoto-
Ampak igralce ima Delavski oder sijajne, to so v resnici fantje od fare. Švejk (Polde Demšar) in vsi ti mali in veliki ljudje, vsi ti bedni vojaki in arestanti in špiclji, vsi ti imenitni oficirji in njihove ženske — vse to pred človekom resnično zaživi in človek včasih kar ne more verjeti, da so za temi maskami in za to igro samo preprosti delavci. In potem pa inscenator Ravnikar: njegovi diapozitivi so zmerom duhovito jedko zamišljeni in zmerom povedo več, kakor bi povedale cele knjige besed. Njemu gre prav težek delež zahvale za veliki uspeh, ki ga ie »Švejk« s to novo uprizoritvijo doživel.
Fri.
Češka in srbohrvatska književnost v „Handbuch der
Literaturwissensckaft"
Z velikim veselem vzameš v roko odlično opremljeno knjigo monumentalne zbirke »Handbuch der Literatunvissenschaft«. ki jo ureja profesor dr. OskaT Walzel — knjigo z Novakovim pregledom. Češke književnosti (Die teehehische Literatur von Dr. Arne Nov&k. Profesor an der Masaryk-ITniver-sitat Briinn) in Gesemannovim pregledom srbskohrvaške književnosti (Die serbo-kroa-tisehe Literatur von Dr. Gerhard Gesemann. Profesor an der deutschen Universitat Prag). Oba pregleda sta prvotno izhajala v zvezkih, vezana pa tvorita eno knjigo. Morda ie bila s tem hote ali nebotč poudarjena ozka vez med Cehoslovaki in Jugosloveni.
Zbirka »Handbuch der Literaturwieeen-
schaft« je eden največjih in najlepših pregledov starih in novih literatur, kar jih premore svet. Imenitno opremljena, polna izbranih ilustracij in faksimilov, s študijami iz peresa prvovrstnih strokovnjakov, predstavlja resnično in trajno obogatitev slehr-4ne knjižnice in nadomešča kopice drugih knjig- Izmed slovanskih literatur so izšle doslej ruska v obdelavi nedavno umrlega profesorja Sakulina. poljska, ki jo je obdelal prof. Kleiner in zgoraj navedeni študiji profesorjev Novaka in Gesemanna. Slovanska književnost je bila prezrta že v prvotnem načrtu, vendar bi bila naknadno sprejeta, če bi imeli za njo — avtorja. O tem pa je bila že ponovno beseda na tem mestu in drugod. Danes, ko imamo pred seboj krasno knjigo o Češki in srbohrvaški književnosti, moramo samo znova obžalovati, da široki znanstveni svet, ki je naročen na to zbirko (imajo io celo japonske državne knjižnice), ne bo ničesar izvedel o obstoju slovenske književnosti.
Prof. Ane Novak, pač eden najavtoritativ^-nejših avtorjev, kar so jih mogli dati Cehi, je pod naslovom ,»Die tschehische Literature« obdelal tudi slovaško književnost kot nekako regionalno vejo češke literature. Ce uvažujemo. da se ie slovaška kultura in jezikovna samostojnost pričela zavedno gojiti šele z Ludvikom . Šturoni (čigar magna charta slovaškega separatizma datira iz L 1846.), je Novakovo stališče znanstveno opravičljivo. vendar ne vemo. ali bo na današnjem Slovaškem simpatično sprejeto. Vsekakor pa nam tudi ta primer priča, da ni mogoča analogija med slovensko-srbskohrvaškim
.r
vila, da je nastopila smrt zaradi krvavitve in poškodbe v lobanji. Kakor že običajno, 6e tudi junak noža Anton Zenger zagovarja, da je bil napaden. V zaporu čaks na zasluženo kazen.
Zlata poroka v ugledni narodni hiši
Hrastnik, 10. oktobra.
Vsi iz Trbovelj in Hrastnika pa tudi iz drugih okoliških krajev dobro poznajo gostoljubno špančevo hišo na Pieskem. V dobi narodnostnih bojev, ki so bili dokaj
težki v naših krajih, so se tu zbirali rodev-ljubi, od nekdaj pa je znana tudi daleč na okrog prijazna špančeva gostilna. Lepo posestvo in gostilno vodita vrla zakonca Martin Pust in njegova soproga Alojzija, splošno znana kot špančeva mama, ki > b-hajata sedaj svojo zlato poroko. V teku pol stoletja sta zlatoporočenca doživela mnogo žalosti in veselja, skrbno sta odgo-jila več otrok, svojo domačijo pa sta za vedno postavila za zgled poštene narodne hiše. Vsa narodna društva, ki so v najtežjih časih našla v tem domu najboljšo oporo, bodo poznim potomcem ohranila sloves špančeve hiše in rodbine. Mnogoštevilni prijatelji in znanci želijo zlatoporo-čencema še mnogo srečnih let!
Voltaire
je znan vsem; mnogo se je že razpravljalo o njegovem nagnjenju za kavo. Oglejmo pa si nekoliko še drugo stran. V študiju Maxa Oppenheimerja o Voltairu je stavek:
»Voltaire je začel disertacijo o francoskem jeziku ter si je izsilil mrzlično budnost svojih deset- du . dvanajsturnih delavnikov z dvajset do trideset skodelicami kave in za ceno svojega življenja, kajti tega poslednjega napada ni mogel več vzdržati-« Danes bi tudi Voltaire mogel piti svojih 20—BO skodelic kave. ne da bi škodoval svojemu zdravju. Sedaj imamo kavo Hag, kofeina oproščeno neprekosljivo zrnato kavo. Kava Hag nudi 100"/o-ni užitek in vzpodbudo, toda brez neugodnih posledic za src« in živce.
Ako se ka\'a Hag kje še ne dobi, prosimo, da pišete na:
Kava Hag d. d., Zagreb. Kaptol 10.
»
Domače vesti
♦	Spominska svečanost za branilce Beo-g-ada. V nedeljo je minilo 17 let, odkar je Beograd padel v avstrijske roke. še živeč; branilci Beograda so pri tej priliki priredili spominsko svečanost svojim padlim tovarišem. Opravilo v cerkvi Aleksandra Nevskega je odslužil prota Dušan Puluik.
♦	Bivši ban zopet odvetnik. »Službene
novinec objavljajo, da je bivši primorski ban dr. Ivo TartagEa ponovno vpisan v imenik splitske odvetniške zbornice.
♦	Vojaške vesti. Letošnji absolventi nižje šole vojne akademije, sedaj podporočniki, so prideljeni na službovanje 'in sicer pehotni podporočniki: Ivan Koren, Socerb Božič, Vuk Rupnik jn Albin Cerkvenik kot vodniki I. planinskemu pehotnemu polku; Ernest Žlebnis kot vodnik 5. pehotnemu polku; Viktor Koželj in Vladimir Simončič kot vodnika 40. pehot, polku: Valentin Vertič pa kot vodnik pehotnemu polku kraljeve garde. Artiljerajski podporočniki: Gabrijel Hočevar kot vodnik 1. diviziji 16. artilerijskega polka, Jože Kikel kot vodnik 3. diviziji 16. artilerijskega polka; Andrej Hojan kot vodnik 2. diviziji 16. artilerijskega polka; Ervin Žnidarič in Alojzij PelKo pa kot vodnika artilerijskemu polku kraljeve garde. Inženjerski podporočniki: Erik Ortner kot vodnik 2. bataljonu 1. pijonirskega polka; Ferdinand D^ofenik. Oskar Klanjšček, Josip Lipovec, Valerij Marušič inKarjan Teplv _kot vodniki 2. pijonirskemu polku; Danilo Kristan in Jože Pevec kot vodnika 2. ponto-nirskemu polku. Zorislav šonc pa kot vodnik železniškemu polku. — Imenovana sta: zdravnik dr. Danilo Brezigar za sanitetnega poročnika pri 32 pehotnem polku, poročnik Anton Cerar za vršilca dolž-^nostj komandirja 4. baterije 8. artilerijskega nolka: nižji vojni uradnik 1. razreda Draarotin Sevšek za vršilca dolžnosti kontrolorja pri komandi 4. armijske ob-
Usta i si grlo
so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15.
lasti; nižji vojni uradnik 3. razreda Janko Palčič za vršilca dolžnosti intendanta komande vrbaske divizijske oblasti, nižji uradnik Lovro Vodušek za vršilca dol -nosti intendanta komande dravske divizijske oblasti, inženjerski poročnik FranC Košnjek pa za adjutanta inženjersko pod-oficirske šole. »Kralja Petra Osvobodite. Ija« ženitev je dovoljena žandartoerijske-mu" poročniku Petru Jegliču z gdč. An-ico Butorčevo, hčerko vojaškega uradnika, 111-t en danskemu poročniku Slavku Caru z gdc. Frido Smerdu, hčerko strojnega kapetana, ter zrakoDlovnemu poročniku Viktorju Be-nediku z gdč. Ivano Zoretovo, hčerko trgovca v Kranjski gori.	.
*	Imenovanje v tehnični službi. Inzer njerji Ladislav Bevc in Ciril Pire v LJubljani ter Valter Ahlfeld v Novem mestu so imenovani za višje tehnične svetnike v 4. položajni skupini, Albin Pitamic v Novem Sadu za tehničnega svetnika v 5. položajni skupini, Josip Bricelj v Ljubljani in Viljem Babnik v Splitu pa za višja pristava v 6. pol-ožajni skupini.
+ Imenovanje notarja za Marenberg. Z odlokom ministra pravde je imenovan za notarja v Marenbe.rgu g. Ivan Bakovmk, notar na razpoloženju v Kra.nju.
♦	Novi grobovi. V Korytnikovi ulici je nenadna smrt rešila trpljenja gospo šolasto Jermolovo. soprogo upokojenega progovnega mojstra. Bolehala je že več let. Pogreb bo danes ob pol 15. izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu _ V Zgornji Šiški je umrl g. Ivan Poljan še k, uslužbenec pivovarne Union in bo pogreb danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Razstava starih slik. V mestni hiš: v Subotici je bila v nedeljo otvorjena razstava slik slikarjev iz Bačke od 17. stoletja do današnje dobe. Razstavljenih je nad 500 slik iz zasebnega muzeja dr. Joče Mi-
+ Grozna Ijubavna tragedija se je v soboto zvečer odigrala v Sarajevu. Uslužbe-
nec pri direkciji državnih železnic Bogdan Vasiljevič se je do ušes zaljubil v dvajsetletno Faniko šnabovo, ki mu je vračala ljubezen. Bogdan se je hotel poročiti s Faniko, čemur pa se je njena mati odločno uprla V soboto zvečer je prišlo med njima do prerekanja in orožnik, ki je slučajno bil v bližini, je slišal, ko je Bogdan izjavil, da bo Faniki vrnil fotografijo. Ko pa se orožnik nekoliko oddaljil, je slišal več strelov iiz revolverja. Bogdan je streljal na mater in hčer. Obe sta bili nevarno ranjeni. Potem pa je Bogdan obrnil revolver proti sebi ter si pognal kroglo v glavo. Ostal je na mestu mrtev. Obe ranjenKi sta bili prepeljani v bolnico, Bogdanovo truplo pa v mrtvašnico državne bolnice.
+ čudovita zastopnica svinjskega rodu. V bližini domovine slavnega montafončka, ki ga je zredila posestnica Mina v Dolini, imajo v živalskem svetu še druge posebnosti. Tam pri GKhi v Veliki Loki se ponašajo z izredno lepo in veliko svinjo, ki sicer nima posebnega imena, je pa vsekakor nenavadno plodna mati. Ogromna svinja je stara šele tr.i leta in so jo Glihovi kupili cd župnika v št. '^vrencu na Dolenjskem. Slednji se sploh zelo peča s svinje-rejo in doseza zelo lepe uspehe, že prvo leto je povrgla svinja 11 prašičkov, drugič jih je sledilo 15, tretjič 16, pred nekako tremi tedni pa jih je povrgla kar 22. Skupno je toreg povrgla ta čudovita svinja že 68 mladičev. Glihovi se z njo seveda upravičeno postavljajo in skrbe za njo v prvi vrsti na ta način, da ji nudijo dobro p-ičo, kar lahko zmorejo, kajti v mlinu se zmerom najde potrebni priboljšek.
♦	Dopisovalni esperantskj tečaj. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se obrne na naslov: Golobič Peter, dipl. esperantski učitelj, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
♦	Trajnost prvega vtisa se uveljavlja tudi glede zobovja, kajti samo dobro negovani zobje napravijo pojavo prikupljivo in čisti vonj lz ust je potreben pri občevanju. Zaradi tega ne morete ostati pri negj zob in ust brez Odola, ki ima dvojno izborno učinkovitost, ko daje prijeten vonj ter desinficira obenem usta in zobovi* Odol je antiseptičen.
♦	Kadilci! Po uporabi »Diana« paste za zobe se boste počutili kot prerojeni. Cena uormalna 5 Din, dvojna 8 Din.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pltslra In fika tovarna Joe. Reich.
Iz Ljubljane
u_ Ravnatelj Ignac Verbajs t- Sinoči
ob pol 19. je na svojem stanovanju v Knafljevi ulic} umrl g. Ignac Verbajs, upokojeni ravnatelj Narodne tiskarne Opoldne je še čil sedel s svojci pri kosilu, proti večeru pa se mu je zdravstveno stanje nenadoma okremilo in je podlegel. Ura pogreba še ni določena. Pokojnik si je za Narodno tiskarno pridobil velike zasluge, ki mu zagotavljajo najčastnejši spomin. Dosegel je lepo starost 7-6 let.
u_ Ljubljanskim pevskim zborom. Na-
pevske vrste je nenadno za vedno zapustil nestor slovenskih pevcev, dolgoletni član pevskega zbora Glasbene Matice in vnet sodelavec pri vseh naših skupnih nastopih g. ravnatelj OUZD Oton P e 1 a n. Naša dolžnost je, da se udeležimo v čim večjem številu njegovega pogreba, ki se bo vršil v sredo ob 16. izpred Mestne hiše na Jfe-gličevi cesti (Ahacljeva cesta) k Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj note naslednjih skladb: Prelovec »Zadnje slovo«, Pavčič »Spomladi vse se veseli«, Dev »Vigred se povrnec. župni pevovodja: Žarko Prelovec.
u_ Ljubljanski Sokol naznanja svojemu
članstvu tužno vest, da je po dolgem bole. hanju preminil dolgoletni in zvesti član brat Rado Jeglič, bivši vaditelj Sokolske-ga društva v Novem mestu. Odposlanstvo društvene uprave ga spremi na poslednji potj v kroju, ostalo članstvo pa se vabi, da se temu odposlanstvu pridruži. Zbirališče v Narodnem domu danes ob pol 16. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin.
u_ Anton Funtek, ugledni slovenski pi-
sateJj starejše literarne generacije, prevajalec »Favsta« in drugih del svetovne literature, dolgoletni urednik Uradnega lista, je težko zbolel. Kakor Izvemo, je njegovo stanje skrajno kritično.
u— V Sokolskem domu v Štepanji vasi so v soboto zvečer v lepo okrašeni dvorani presrčno proslavili šestdesetletnico br. staroste, banovinskega tajnika Franceta Slane. Večer je otvoril društveni načelnik br. Žitnik in po izbranih besedah izročil slavljencu zelo lep album. Dalje so govorili poslevodeči podpredsednik sreske organizacije JRKD dr. Pestotnik, za župno upravo br. Saplja, za Sokola I. starosta inž. Bevc, za Sokola IV. br. Skubic, v imenu kola JS gospa Benetkova. Jubilanta sta se z darili spomnili pevsko društvo »Sava« in Hubadova pevska župa. Po topli zahvali slavljenea se je razvila prijetna zabav«
in slo vaško-češk i m kulturno-jezikovnim problemom, zlasti še ne v literarno-zgodovin-
skem smislu.
Delo prof- Novaka obravnava češko literaturo od zgodnjih srednjeveških začetkov do najsodobnejših struj in imen. Pri znanstvs-niku tolikega slovesa ni treba niti omenjati njegovih kvalitet, ki so v izbranem svetu soli udnikov te zbirke že same ob sebi umevne. To delo pomeni tudi za češko literarno zgodimo dogodek. Novak nikjer ne obUžuje gradiva z odvisnimi podrobnostmi; 7 bistrim pogledom trebi in ločuje minljivo od trajnega, znnčilno od neznačilnega, nitj za hip seVe izgubi v goščavi imen. sledeč resnobno in tr In^ linijo velikega narodnega in kulturnega razvoja, ki karakterizira češko literaturo zlasti v 19. in 20. stoletju. Pred očmi mu vedno sinteza, in po njem po ima van o češtvo ie organičen del evrop-stva. po svoje izoblikovan, v čeških polnostih vkoreninjen. toda zgoraj odprt v skupno evropsko ozračje. Kot priznan esejist je prof. Arne Novak tudi izboren stilist, zato je črtanje njegovega spisa prav užitek. Besedilo ie okusno ilustrirano; portreti._ faksi-mili. leproriukciie nekaterih umetniških slik in posnetki značilnih krajev, zgodovinskih spomenikov in narodnih noš ee vrste prav na geslo, tako da je malo strani neilustrira-
nili.	„ . .
O pregledu srbohrvaške književnosti iz peresa praškega nemškega slavista prof. Ge-s^manna ie bila pri nas in tudi na tem meči i že ponovno beseda, zato se ne zaustav-ljajmo obširneje ob tem zvezku, ki po opremi ne zaostaja za drugimi. Tipološko-anali-
Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
tično stališče, ki je vodilo prof- Gesemanna pri sestavljanju njegovega zgoščenega sintetičnega pregleda srbskohrvaške književnosti, je za domačo književno zgodovino novost. V nekaterih jugoslovenskih krogih je zadelo ob odpor, vendar je vzlic vsem ugovorom Gesemannova »Die serbo-kroatisehe Literatur« zanimiva ne samo za vnanji svet kar je bil nje poglavitni namen, marveč celo tudi za domače literarne kroge. —o.
»Zbornik za umetnostno zgodovino"
(Ob enajstem letniku )
Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani je šele sedaj izdalo svoje glasilo za 1. 1981. kot XI. letnik. Neprestane ovire tehničnega značaja ne dopuščajo prvotnega štirikratnega izhajanja na leto. Omenjeno društvo z vso požrtvovalnostjo vzdržuje ZUZ, ki je za našo znanost fimdamentalne važnosti. Vseh enajst letnikov dokazuje požrtvovalnost in vnemo, uspešno zbiranje domačega gradiva, a znanstveni izsledki so. kakor pričaio razprave, važni, razprave eaine pa na evropsko znanstveni višini. Gospodarske neprilike tišče društvo, ki z vsemi napori iedva zmaguje s podporami institucij in zasebnikov svote za opremo ZUZ. Usahnitev slednjega bi bila neprecenljiva škoda za našo kulturo; jalova leta, ki bi sledila, bi ovirala ali celo onemogočila uspešno delo na poliu naše mlade umetnostne zgodovine.
Prvih devet letnikov ie urejeval univ. prof- dr. Izidor Cankar. Sedaj je v uredništvo ZUZ stopil dr. F. Štele. Ze v pravkar
POVEČANE SLIKE
- v rjavi, modri ali sivi barvi, že od 3 Din naprej pri	11924
Foto Tourist
Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6.
u— Simfonični ljudski koncert. Prvi koncert te vrste v letošnji sezoni bo 16. t. m. pod vodstvom kapelnika Neffata. Nastopil bo kot solist mladi nadebudni vijo-linist Marjan Viher, ki se je lansko leto na novinarskem koncertu prvič predstavil koncertnemu občinstvu. Viher je učenec ravnatelja Karla Sancina v Celju. Dosi -ima komaj 12 let, je mojster na svojem instrumentu in obvlada skoro vse tehnično težkoče z neverjetno lahkoto in spretnostjo. Na nedeljskem koncertu bo izvajal dva krasna, težka komada s spremljevanjem orkestra in sicer vijolinski koncert v A-molu od Bacha in pa Vieug Tempsovo balado 'in polonezo za vijolin-solo s spremljevanjem orkestra, že nastop mladega vi jo-linista zasluži vse naše zanimanje in polno unionsko dvorano. Sedeži od 20 do 6 Din navzdol. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Danes nov spored!
Fritz Kampers
Marija Paudler
v filmu
Muhasta sreča
Najnižje oene Din 2.—, 4. in 6.-
u_ Umetnostno-zgodovinsko društvo v
Ljubljani priredi ogled uršulinske (Robba, Metzinger) in fcrižanske cerkve (Canon, Scoonjans, Altamonte) ter krakovske kapelice (kip .iz 1. o. 1300). Sestanek bo jutri 12. t m. ob 15. pred uršulinsko cerkvijo. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. Vodi msgr. Viktor Steska.
Pri odebelelosti, težkočah dihanja, pro-tinu, revmatizmu in boleznih krvnih posod je Saxlehnerjeva naravna grenčica HUNYADI JANOS najidealnejše sredstvo za pospešenje presnove obtoka krvi in črevesnih funkcij. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
u_ Višji samaritanskj tečaj krajevnega odbora Rdečega križa se začne danes ob 19. uri v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti.
u— I. (XIII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Pevski zbor celjske »Svobode«, eden najboljših delavskih pevskih zborov v Jugoslaviji zapoje pod vodstvom skladatelja Cirila Preglja pesmi skladateljev Deva, Gotovca, G. Ipavca, Jereba, Novaka, Preglja, Prelovca, Prochaske, Zajca in žarova. Skladatelj škorpik je uglasbil Mile Klopčlčevo pesem »Otrok izprašuje«. Skladba je zelo posrečena. Zapoje jo koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova. Operni pevec Vek. Janko bo zapel arijo Figaro iz Rossinijeve opere »3eviljski brivec«. Pri klavirju kon-servatoristka Pia Menardijeva. Delavska godba »Zarja« bo zaigrala več lepih skladb Ferdo Delak bo predaval o zanimivi temi: Delavec Ln kultura. Večer se bo prenašal po radiu. Vstopnice v Delavski zbornici.
Zvočni kino
Danes ob 4., 7. in 9. uri premiera:
GRETA GARB0
v najslajši ljubavni pravljici tragične ljubezni in neodoljive strasti:
„Grešnica"
po odrskem komadu »Romance«.
izišlem letniku so najvažnejše razprave potekle izpod njegovega peresa. Na prvem mestu je omeniti Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju, le-te je avtor pomaknil v krof* fresk zapadne empore v Krki (Gurk) na Koroškem (okrog L 1'2G0.), katere so veljale doslej za docela osamljene v gradivu alpskih dežel. Štele je ptujske freske spravil v posrečeno zvezo in ugotovil, da se je v njih zgodnja frančiškanska ikonografija kaj ratio uporabljala tudi na slovenskih tleh. Te in druge ugotovitve obširne razorave so znanstveno plodne; rezultat so poglabljanja v studii srednjeveškega slikarstva Sloveniie. O ponarejevalski aferi Leopolda Larerja piše dr. Vidic iz Kamnika. Spomine Ivana Groharja beleži po osebnem pripovedovanju slikarja J. Armič iz Petrove- Pisma Franca Pubtavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu priobčuje dr. Janko Polec. Štele pa pojasnjuje 9trahlovo oporoko in naše ustanove, odnose spomeniškega urada, nar. muzeja in Nar. galerije do Strahla in njegovo zbirke, dokumentarično na podlagi pisem. Nadalje piše »Načela varstva spomenikov« kot delegat na Mednarodni konferenci strokovnjakov za študij vprašanja varstva in shranjevanja umetnostnih in zgodovinskih spomenikov v Atenah. Informativna načela dajejo smernice vsem kulturnim državam. Njegovo poročilo o varetvu spomenikov v Sloveniji obsega čas od I. VII. 1929 do 1-VII- 1930. V kratkih beležkah konservatorja se zrcali skrb za ohranitev našega spomeniškega materijala, delavnost spomeniškega urada je obsežena v Številnih potovanjih, študijah, restavracijah i. dr. Ko bi ne ve-
Srbska godba — pjevačice
Dnevno ob 8. v hotelu Tivoli.
Vino Din 12.—	12381
u_ Seje davčnih odborov za mesto
Ljubljano, ki so bile cigodene za nedoločen čas, se bodo vršile v času od 12. oktobra do vštetega 22. oktobra 1932. Podrobni vrstni red posameznih strok davčnih zavezancem, ki je ostal neizpremenjen, je razviden iz pregleda pri mastnem načelstvu in tudi pri davčni upravi, Vodnikov trg štev. 5-K nadstr. pred razpravnim prostorom. Pričtek seje bo: za trgovinski odbor vsakokrat ob 8. uri, za obrtni odbor pa vsakokrat ob 15. uri.
u— Nova tarifa električne ce&tne železnice. PTejeli smo iz Zgornje Š.ške: Mestni magistrat je razglasi! za tramvajsko progo novi vozni red s spremenjeno tarifo exien in pol dinarskih kart /a vse proge, ležeče juižno od remize. Nad re-mizo ležeče postaje pa je opremil z dvojno pristojbino po 3 Din. S to uredbo je prizadel severnemu delu občine Zg. Šiška občutno škodo rz naslednjih razlogov: V občini Z>g. Šiška teče cestna železnica v izmeri" 2522 m, to je ljubljanska periferija, katera obsega tudi policijski rajon. Vse ugodnosti, ki jih daje vozna tarifa Viču, Mostam in dolenjskemu kolodvoru, bi morala dobiti tudi občina Zg. Šiška, ker remiza je ne sme deliti v dva dela. Ves promet naših potujočih obča tov je usmerjen do Šiške in Ljubljane. nadalje do pošte in je postaja remiza v prometu brezpredmetr.a touka, ki pa po novem voznem redu zahteva za razdaljo 500 m dvakratno vozno ceno v isti občini. Prav tako je nesmiselno, da občani občine Zgornje Šiške plačajo ra prevoz dva in pol km daljave v obe smeri dvakratno ceno zato, ker stoji v njeni sredi remiza, kljub temu. da je Vičanom. Mostam in do dolenjskega kolodvora do 6 km proge vo<z-na cena eden in pol dinarja. Spričo te nepravilne razdelitve nove tarife cestne železnice prosimo magistrat, da se napaka pooravi in da se določi za vso občino Zg. Šiško enotna prevozna cena na cestni železnici. kakor v spodnjem mestu Ljubljane. Prizadeti oboani.
u_ živahen tujski promet v septembru.
Po podatkih tujskoprometnega odseka na magistratu je septembra prispelo v Ljubljano 7834 tujcev, nasproti avgustu 3253 več. Razne jesenske prireditve so jih privabile. Prenočnin je bilo 21.959 ter so tujci pustili v Ljubljani po najnižjem računu okoli 2 in četrt milijona dinarjev. Lani je bilo septembra v '^ubljani 7669 tujcev in 20.727 prenočnin. Iz raznih krajev Jugoslavije so letos prispeli 3603 tujci, iz Avstrije 49S, iz Italije 376, dalje je bilo 266 čehoslovakov in 248 Nemcev iz rajha. Od julija do konca septembra je bilo v Ljubljani 16.545 tujcev, prenočnin pa zabeleženih 37.130. Leta 1931. pa je bilo v tem času 19.959 tujcev, torej nasproti letos 3414 več, in prenočnin 5,1.288, za 14.155 več kakor letos.
u_ Stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od 9. sept. do včeraj podanih 69 stanovanjskih odpovedi, mesečno letos najnižje število. Za november je bilo septembra odpovedano 45 strankam. 3 za takoj in ostalim za oktober, december in 1 celo za februar prihodnjega leta Od gorenjih, stanovanjskih odpovedi je 12 takih, ki se nanašajo na najemnike, stanujoče izven Ljubljane. Ker je bilo od junija do septembra podanih še tudi mnogo odpovedi za novemberski termin, pričakujejo, da bo novembra prav živahno preseljevanje, ker se bo selilo nad 200 najemnikov. Sodno so bila letos odpovedana stanovanja 880 najemnikom.
u_ Poškodovanci. Preteklo nedeljo je bilo med mladimi ljudmi več surovih pretepov, ki so se žalostno končali. Poročali smo že o hudem klanju v Zgornji šiškl, kjer so se na cesti stepli delavci ter je neki Jože, ki ga imenujejo »Morostarja«, napadel 42 letnega zidarja šiško in 30 letnega delavca Martina Miholiča. Tega je zabodel z nožem v roko in njegove poškodbe niso baš hude. Hujše pa je poškodovan šiško, ki ga je napadalec sunil z nožem v hrbet, šiško se nahaja še vedno v bolnici. _ Drugo žrtev so pripeljali včeraj zjutraj iz št. Vida pri Cerknici. Tamkaj je nekdo smrtno nevarno ustrelil 30 letnega St"po Jeldiča. Jeldlč je ranjen v glavo in ne ve povedati, kdo je streljal nanj. V bolnico so pripeljali tudi čevljarskega vajenca Miha Sršena iz Depale vasi. V neki gostilni v vasi so razbijali kozarce in je priletel drobec Sršenu v desno oko. Poškodba je prav občutna.
u— Nepošteni prekupčevalci s staro
obleko. Z nastopom jeseni so jeli prihajati v Ljubljano zopet številni prekupčevalci s staro obleko, ki jo spravljajo nato največ v Bosno. Policija pa je že v neštetih l primerih ugotovila, da so mnogi taki prekupčevalci nepoštenjakoviči. ki v glavnem nakupujejo nakradeno robo. Tatovi so vzdrževali s takimi prekupčevalci trajne zveze in so vso ukradeno blago hitro spravili v denar. Šele pred nekaj dnevi je bil ukraden v industrijski zbornici 1500 Din VTeden plašč in dežnik, ki ga je tat nemudoma odnesel takemu Bosancu, ki je še
del, da spremlja veaktero podjetje kruti gospodarski regulator, bi želel med konserva-torjevimi vrsticami slike vsaj najvažnejših spomenikov. V nadalnjnjem je Štele pravično ožigosal protipostavno kupčevanje s starinami v Sloveniji.
Rano umrlemu dr. St. Vurniku se je oddolžil ZUZ v kroniki, nekrolog je pisal dr. F. Štele v katerem je zajel t Vurniku kot umetnostnega zgodovinarja, etnologa in mu-zikologa. Naša znanost je v njem izgubila nenadomestljivega delavca, ZUZ pa svojega sotrudnika. — Umetnostno bibliografijo za 1. 1931. je skrbno sestavil dr. Janko Šlebin-ger. V rubriki književnost pišeta Štele in Šteska recenzijo knjig, ki se tičejo umetnostnega zgodovinarja, iz jugoslovenskega območja. Med beležkami poroča Štele o ITI-mednarodnem bizantološkgm kongresu v Atenah. Referate so čitali med drugimi tudi ljubljanski znanstveniki: N. Radojčič, o grških virih za kosovsko bitko, B. Saria. o novih najdbah v škofijski cerkvi v Stobih. F. Štele o bizantinskih Madonah v Sloveniji. _ F. Mesesnel (Skoplje) je poročal o freskah cerkve ev. Nikolaja pri Skoplju- V. R. Abramič (Beograd) o freskah iz 14. stol. v Dečanih. M. Abrami« (Split) pa o bizantinski umetnosti. Letos umrleffi G Pehia. velikega umetnostnega 7<rodovinaria pp spominja A. Stupica. O razstavah slovenskih mest poročata Štele in Steska, slednji o razstavi starih cerkvenih paramentov in posod. Da so bili v dunajski zbirki dr.Figdorja tudi predmeti iz Slovenije in širše domovine prikazuje A. Stupica. Fr- Barago kot slikarja in risarja osvetljuje V. Steska.
Da se pokroftamo, da se oddahnemo, križe, težave v pozabljenost pahnemo, Slamiču hvala na šunki in cvičku,
ki nam ga nudi v Gorenjskem kotičku.
11879
tisti večer izginil iz Ljubljane. Na podlagi
teh izkušenj se je policija odločila, _ da spVh prenove tujcem vsako prekupčevanje = staro obleko in bodo ti primeru, da bodo zasačeni, oddani sodišču.
u— Tatinski Aha^ver. V Ljubljani so prijeli včeraj dopoldne 39 letnega delavca Jožeta Meglica, Li je sicer doma od Sv. Ane nad Tržičem. a se stalno potepa po deželi. Je izredno drzen tat, ki ga zasledujejo tudi orožniki iz Krške vasi. kjer je pokradel nekemu posestniku /a okrog 19 J dinarjev obleke. Megliča izrekli v sodne zapore
u_ številni aretiranci. Od sobote do ponedeljka je policija aretirala 13 razn:h sumljivih tipov, ki so se klatili po Ljubljani. Med njimi so bili številni berači, ki so trajno nadlegoval; ljudi na ulicah in tudi v stanovanjih. Tako je bil prijet tudi znani tatič Marko špolar, doma od Pregrade, ki so ga že dalje časa zasledovali po policijskem dnevniku, špolar je izvršil v Ljubljani več drznih tatvin in pokradel zlasti v Mostah, veliko obleke. Tudi v nedeljo se je klatil po Mostah, kjer ga je opazil stražnik in ga odvedel v zapor.
u_ Mladinska podružnica »Soče« ima danes sestanek posvečen Koroški v lokain v Gledališki ulici 8-»I. Vabljeni prijatelji: vsi član} pa točno!
u_ Tečaj moderne damske telovadbe
TKD Atene se %-rši vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweis<>\ i cesti. Vpisuje se še vt>dno ob navedenih urah. Ravno takrat se tudi sprejemajo prijave za tečaj predvaj za smučanje. Uk^-vlna za ta tečaj bo znašala 25 Din za ea mesec.
Ali potrebujete čistilno sredsivo ?
Zgodaj zjutraj dosežete no; maino lahkotno izčiščenje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh latoah. -J/ s e b i n a škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 kiat.
Odobreno od Ministar. soc politike m n3rodn«fa zdravja San. oddel. S. Br. 12258 od 12. julija 1932.
u_ Plesni tečaj Jenkove šole v Kazini
bo drevi ob 20. Pouk vseh plesov in novitet »Taptrot«, »-Ch ari stepe« »Tanganilln«. Vabljeni vsi obiskovalci lanskoletnega četrtkovega t ©c a j a-r ,in novi člani
u_ Otvoritev plesnih vaj JNAD Jadrana
bo v četrtek 13. t. m. v dvorani Trgovskega doma pod vodstvom priznanega mojstra g. Jenka. Igra jRoany: jazz, ki si je pridobil velik ugled prj inozemski publiki na Bledu. Vabila »o razposlana. Reklamacije na naslov: JNAD Jadran, Tomanova ul. 3.
u_ Ročna torbica z železniško legitimacijo se je v soboto zvečer našla v Zvezdi. Dobi se v dnevni redakciji ^Jutra;;
a— fra-iična smrt upokojenega naduči-
tei]a. Žalostno smrt je storil v petek 7. t m popoldne v Selnici ob Dravi vpokojeni naduokeli g. A!oj<zij Belina, star komaj 56 let Pokojnik je s 1. avgustom upokojen in je že cd tedaj čakal na odmero in nakazilo pokoin:nte. Stvar se Je kljub ponovnim njegovim ur sencam vlekla brez rešitve do 7. t. nu, ko je prejel pokojnik uradni dopis, da mora v svrfro ureditve pokojnine poslati še neke dokumente. To je zaslužnega šolnika tako razburilo, da ;e v času. ko se je njegova soproga tmidila na bližnji njivi, Lzpi-l tri četrti ite rs ko steklenico žganna in nato v polni duševni zmedenosti odšel na skedenj. Mrtvega je našel kmalu njegov 8!etni sinček, ki je takoj •obvestil o tem mater, ona pa sosede, ki so prerezali vrv in skušali nesrečneža, ki (je kazal še slabotne znake življenja, oživeti z umetnim dihanjem. Ves trud pa je bil po tričetrturnem prizadevanju zaman. Tragično prenrinilega šolnika so pokopali v nedeljo ob veliki udeležbi prebivalstva na pokopališču v Selnici. N. v m. p.!
| Lepa pmtolmšBm |
V pričujočem letniku ZUZ nadaljuje M. Marolt topografijo Vrhnike; v tem letniku so spomeniško najpomembnejše freske ca Vrzdenca iz prve pol. 15. stol., starejše plasti po celo iz zač. 14. stoL kakor ugotavlja pisec topografije. Kaj lepo je tudi gotsko rebrovie s sklepniki v cerkvi pri Sv. Joštu pri Vrhniki ter ono v Žažaru. Horjul pa se diči s freskami Janeza šubica-
Iz skromnega poročila ie upam vendarle razvidna pestrost ZUZ. Umetnostno zgodovinsko društvo ima v svojem programu ramen topografskega popisa umetnostnih spomenikov Slovenije. V okviru društva sta doslej izšle kot samostojni publikaciji Stele-tova topografija Kamnika tpr Kosovi srednjeveški rokopisi Slovenije. Maroltovo delo bo tudi kmalu dokončano, nakar slede po vsej verjetnosti topografije iz nepubliciranih krajev. Emirientno važno delo topografije, za katero kaže znanstveni svet tudi izv.-n naših mej živ interes, ne sme ostati torso, v javnost mora prodreti zavept nujnosti, ta iavni apel naj podpre doslej izdanih 11 letnikov in še omenjene publikacije. Kljub resnično težavnemu okolju in nejasni bodočnosti naj nekai stotin našega razumništva r>od-pre v skromno Članarino požrtvovalno in resno delo. Članarina je borna v primeri s stroški za tisk in opremo zbornika, pravkar izšel letnik pa bo naročnika še posebej razveselil z novim ovojem, katerega je opremil naš mojster Plečnik._A. S.
Postani in ostani
dan Vodnikove družbe!
KINO »SOKOLSKI DOM« ŠIŠKA
Torek, sreda, četrtek, vsakoKrat ob 18. in 20. uri	12365
»KUPLJENI SOPROG"
a— Trboveljski slavfikl pridejo. Kaj pravi kritika o trboveljskih slavčkih, o tem edinstvenem mladinskem pevskem zboru v naši državi'? Emil Adamič je- zapisal v »Jutru« 18. aprila letos: »Danes ta zbor ne potrebuje nobene široko ustne reklame več; že samo njegovo i-me bo v bodoče napolnilo vsako dvorano.« Neka druga ocena pravi: »Zbor naj bi prišlo poslušat vse. Vsakdo bo v tem radostnem žgolen/iu dobi! obiilo plemenitega užitka, za pevce in pe-v o vodje pa bi bilo to čudovit vzgled.« V tretji? oceni spet čiitam: »Pri nobeni prireditvi, kar jih pomnimo, še nismo videli, da bi si holiko ljudi od ganjenosti o tiral o solzne oči. Simpatični otroški zbor, edini v Jugoslaviji, bi želel še slišati.« V nedeljo 16. t m. ob 11. bo rudarska deca spet med nami. Opozarjamo nanjo starše, da se udeleže koncerta s svojimi otroefc, ki bodo našo lepo pesem najbolj razumeli in jo z vso dušo uživali.
a— Učiteljska mladina nastopi z združenimi močmi. Na obeh mariborskih državnih učit«!'j išči h je imelo diiaštvo doslej svoji posebni organizaciji. Ker pa sta se v začetku tekočega šolskega leta moško in žensko državno učiteljišče združili, se i e med mladino tudi pokrenila akcija za združitev obeh organizacij. Preteklo sobi to popoldme se je vršil ustanovni občni zbor novega društva, ki se bo imenovalo Z iiruženje mariborskega učiteljskega ^naraščaja. Zborovanje je vodil učiteljišču i k Majhen, oibčnega zbora se je pa udeležilo veliko število učiteljišondkov in učitelH>šč-nic, navzoč je bil tudi zastopnik dravske župe jugoslovenskih srednješolskih ud.ru-žemi iz LiuMjane g. Juvan in zastopnik mariborske Narodne Odbrane dr. Vauhnik. k poročil, ki so sledila, je razvidno živahno in uspešno delovanije. Prečitana so bila pravila novega društva, katerega namen ie pripraviti za bodoče prosvetno delo učiteljski naraščaj in podpirati revne člane iz donoso-v knjižnice in akademij ter raznih drugih prireditev. Pri volitvah je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik Kuščar, podpredsednica Vcimerjeva, prva tajnica Zemlja nova, drugi tajnik Jarec, bla-rijniik Pircher, zapisnikarica Falta, knjiž-i:'dar Rodovnik; odborniki: Županekova. Zorčeva in Breudie, kulturno znanstveni ( j^:ek vodi Kerenčič in dramskega Baje, revizorji pa so Majcen. Soindler in Lu-tarj eva.
:>_ Dve nesreči. Predvčerajšnjim je padla doma 60letna viničarieva žena Marija Sirzdnerjeva iz mariborske okolice s stola tako nesrečno, da s>i je zlomila levo roko v zapestju. Istega dne si je 20-Ietni čevljarski pomočnik Alojzij Merdenzl pri sekanju drv po nesrečnem naključju odsekal pnilo-Vico kazalca na levj roki. Oba ponesrečenca sta morala poiskati zdravniško pomoč v bolnici.
a— P<isestna sprememba. Tvrdka Karel Soherbau-m in sinovi ie prodala mariborskemu odvetniku dr. Otonu Blankeju svojo hišo št. 8 na Grajskem trgu za 600.000 Din.
11 Celja
e_ Danes bo nabiralna akcija v mestu
h okolici! Posebni avtomobil nabiralne akcije za brezposelne 'ln reveže v ceajski mestni in okoliški občini bo nabiral dane* od 10. do 12. dopoldne darove v mestu, od 14. do 16 pa v okolici. Pomagajte vsi vsaj s skromnimi darili bednim in trpečim!
Organizacija absolventov drž. trgovskih šol. V nedeljo 9. t. m. dopoldne se je vršil v restavraciji »Evropi« usta no v m občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju, ki se ga je udeležilo okrog 50 absolventov in absolventinj Voli! je predsednik pripravljalnega odbora g. Dorn. ki je pozdravil direktorja celjske I rž. trgovske šole g. Marinčka in g. prof. Bega in ostale udeležence, nato pa je podal kratek historijat ustanovitve društva Tajnik g. Suszynski je prečital društvena pravila, fci j-ih je banska uprava potrdila in jih je občni zbor sprejel. Društvo si je nadelo nalogo: 1. da izobražuje svoie člane v vseh trgovskih vedah, na narodno gospodarskem in socijalnem polju, s tečaji, predavanji, poučnimi izleti in strokovno znanstveno knjižnico; 2. da zastopa koristi članov napram javnosti in ob-lastvom ter skrbi za gmotni in socijalni položaj absolventov; 3. da zbira statistične podatke o socialnem položaju absolventov in absolventinj drž. trgovskih šol 'Ln posreduje pri namestitvah: 4. da zbira podatke i zahtevah, ki jih stavijo na absolvente delodajalci, pridobitni krogi in gospodarske ustanove, in ž njimi podpira ravnateljstva drž. trgovskih šol; 5. da goji družabnost med članstvom s prirejanjem de batnih sestankov, čajan>, plesnih večerov "ta. Društvo je povsem samostojno, po-krenilo pa bo vprašanje enotne, osrednje organizacije absolventov za vso dravsko banovino. Društvo ho uvedlo legitimacije s slikami. Mesečna članarina za redne, za-poslene člane znaša 5 Din, za brezposelne, n movlte 1 Din, za izredne člane 7 Din, ustanovnina pa 100 Din. Članarino je treba plačevati vsaj za mesec nanrej. Tajnica g. železnikarjeva je z izbranimi besedami pozvala navzoče k de^i za organizacijo in stanovske interese ter apelirala vse absolvente in absolventinje, da se organi z i rajo v nev-?sm društvu. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg- in gospodične: predsednik Denisa, podpredsednica Zeleznikar jeva, tajnik Suszvnski (njegov namestnik Dorn). blagajnik Weixler. odbornik; Bai dftsinova. Kramer in Razlag, pregledoval-ca. računov Cijan in Potočnik. Udeleženci so priredili popoldne Izlet k restavracij: Stegu v Zagradu. •
e_ Nagradno streljanje. Prvo nagradno
streljanje celjskega strelskega okrožja bo v nedeljo 16. t. m. na strelišču v Pečov-niku pri Celju. Streljanje se bo vršilo na štiri tarče: od 8 do 10.30 na tarčo Celje, od 10. do 13 na ta"5o »Pohorje«, od 14 do 16. na tarčo »Triglav« in od 14. do 17 na tarčo »Zlatorog« ln sicer na prve tri tarče z vojašVmi puškami na razdaljo 200 metrov, na tarčo »Zlatorog« pa z lovskimi puškami s kroglo na razdaljo 100 metrov
Za prvo tarčo je predvidenih 6, za drugo 10, za tretjo in četrto pa po troje daril.
e_ Tečaji za mojstrske preizkušnje.
Obrtno društvo v Celju bo otvorilo v sredo 12. t. m. ob 20. v Obrtnem domu pri pravljalne tečaje za mojstrske Dreizkušnie iz obrtnega zakona, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev, ra čunstva, dopisja, knjigovodstva, menične ga prava, davkov itd. Ti tečaji so name. njeni predvsem kandidatom za mojstrske preizkušnje, udeležijo se jih pa lahko tudi drugi pomočniki in mojstri. Tečaji se bodo vršili vsako sredo in soboto ob 20. -in bodo brezplačni.
e_ Kronika napadov in nesreč. V Voj-
niku pri Celju je v nedeljo neki moški v prepiru zabodel 24 letnega klobučarja Iv. Jakoba z Ljubnega, doma s Konjskegp. pr' Vojniku, v prepiru z .nožem v hrbet in ga hudo poškodoval. Jakoba so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. — V Šmarju pri Jelšah je neki moški 6. t. m udaril 27 letno posestnikovo hčerko s tako Siik> po -iesni roki, da ji je zlomil pod-
letnico. _ V Levcu pri Celju je padla 8
t. m. 10 letnemu dninarjevemu sinu Jožetu špiljaku sekira na desno nogo in ga cežko poškodovala. — V št. Petru v Sa. vinjski dolini je te dni udaril 11 letno posestnikov« hčerko Marijo škrabovo njen mlajši brat v prepiru s tako silo, da ji je zlomil kost v desnem ramenu. — 25 letrl delavec Jože Zupan iz Celja se je G. t. m. pri snažen ju okna vbodel z iglo globoko v desno roko. —
e_ Umrla Je v nedeljo 9. t. m. v Za vodil i 45 pri Celju v starosti 69 let posestnica ga. Helena Tancerjeva, v celjski bolnici pa je umrl 8. t. m. dveletni sinček tovarniškega delavca Ivan Verk iz Trnovelj pri Celju.
e_ Samo še danes dopoldne si lahko nabavite srečke drž. loterije v podružnici ^Jutra« v Celju.
e_ Mestni kino predvaja danes ob 20.30 veličastni zvočni film »Alrauna« po znanem romanu H. H. Ewersa. V glavnih vlogah Brigi-ta HeLm, Albert Bassermann in Bernhard Goetzke.
Iz ftammka
ka_ Vprašanje kamniške elektrike je sedaj rešeno. Zastopniki mestne občine in korporacije so se zedinili v vseh vprašanjih in v četrtek podpisali pogodbo, ki je stilizi-rana tako, kakor jo je sprejel občinski odbor na svoji zadnji seji. Korporaeija je pristala na to. da sme obč.ina v primeru potrebe povečati odjemalcem ceno toka do '2.20 Din. Ako pa bi dvignila ceno še višje, mora plačati za ceno od 2.20 Din naprej korporaeija tretjino- Ta določba je bila v pogodbi potrebna. Korporaeijski upravičenci kot proizvajalci toka oddajajo tok občini po ceni 60 par za kw, od nje <?a pa dobijo zdaj nazaj za ceno 1.50 Din. Ce bi radi popravljanja omrežja občina bila prisiljena povečati ceno toka, ima nekoliko vezane roke, da cena ne prekorači meje 2.20 Din. Tako bomo po končnem soglasju naših meščanov imeli že ta teden svojo električno energijo.
ka_ lojra narave. Na vrtu posestnice g. Angele Koprinske je strara jablana pognala na številnih vejah velike šope belih cvetov.
Repertoarji
Drama
Začetek ob 20-Torek, 11.: zaprto.
Sreda. 12.: Zločin in kazen. Bed: Sreda. Četrtek. 13.: Strast pod bresti. Izven. Premijera-Petek, 14.: zaprto.
Opera
Začetek ob 20. Torek. 11.: Hlapec Jernei. Red A. Sreda, 12.: Fra Diavolo. Red B.
»Strast pod bresti« je naslov naslednji noviteti, ki bo uprizorjena 13. t- m. na odru naše drame. Igra, ki jo je napisal ameriški pisatelj O' Neill, je polna strasti in prava slika ljubezni med moškim in žensko, ljubezni ameriškega farmarja do zemlje, podobna ljubezni našega človeka, ki se z vsem srcem oklepa svoje rodne zemlje. Režira Kreft, originalna scenerija je delo gledališke slikarne po načrtih scenografa g. Uljanišeeva.
»Hlapec Jernej«. Druga repriza te izredno zanimive opere bo jutri. Dirigira dr. Švara, naslovno vlogo poje Primožič, nastopijo še Betetto. Marčec. Banovec, Marian Rus.. Ma-golič ter Kogejeva in Bernot-Golobova. Režira Delak. Opera je nanisana bolj v modernem smislu, ima pa krasna mesta, ki so pisana v resnici s srcem in izredno vplivajo na poslušalca.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Torek, 11-: Zvedave ženske. Red C. Sreda, 12.: zaprto. (Gostovanje v Celju) Četrtek, 13.: Dve nevesti. Red B.
Iz mariborskega gledališča. Drevi ob 20. se bo ponovila Goldonijeva komedija »Zvedave žene« za abonma »C«. Znana Golarieva kmečka veseloigra »Dve nevesti«, ki je pri obeh dosedanjih uprizoritvah občinstvo kar najsiiainejše zabavala in je popolnoma uspela, se bo ponovila v četrtek 13. t. m. za abonma »B«. Glasbena sezona se bo otvo-rila okrog 20. t. m. in se pripravlja kot prva premijera Laharleva opereta »Friderika« v režijii g. Skrbinška.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 12. ob 20.: Za narodov blagor. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru.
V mestnem gledališču bo jutri otvor-lena sezona s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, ki jo bo uprizorilo marl barsko Narouno gledališče. Večer bo zoto vo nudil len umetniški užitek. Preskrbite »{ vstopnice takoj v predprodaji v knjigarn K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti.
Meteorološkeoa zavoda v UJubljar| 10. oktobra Številke za označbo feraia pomeuljo: i. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga T %. 5. »mer !a brzino »"etra, 6 oblačnost 1-^10,
1 vTSta padavin, 8. padavine v ram. — Temperatura: prve Številke potnemtjo naj-»i&io druge najnižjo temperaturo Ljubljana 7, 751.1, 17.0, 80, W3, 6. 11, dež; Ljubljana 13, 751.6, 20.0, 60. WSW4, 6, Maribor 7, 750.1, 16.0, 80. S6, 8, 2.0, de?: Zagreb 7, 751.8, 17.0. 80, W4, 9, 0.5 dež; Beograd 7, 754.6, 19.0. 60. S4, 7, —, —: Skopije 7. 759.9, 15.0, 80. mirno, 9, —; Split 7, 754.6. 22.0, 70. SSE10 6, _: Kumbor 7, 756.4, 2-5.0, 80, W,SW4, 9, —, _; Rab 7, 754.1, 20.0, 90. N4, 8, 1.0, dež. •
Temperatura: Ljubljana 19.0, 16.0; Maribor 18.0, 15.0, Zagreb —, 16.0; Beograd 26.0, 17.0; SkoDlje —, 13.0: Split _, 13.0: Split —, 21.0, Kumbor —. 21.0; Rab _, 18.0 Sonce vzh-ja ob 6.8, zahaja ob 17 Luna vzhaja ob 15.59, zahaja ob l.SO.
osp^darsfTO
Gospodarske vesti
—	Vprašanje ustanovitve centralne zadružne blagajne. Kakor smo že pred dnevi
na kratko poročali, se je vršila preteklo sredo v Beogradu seja glavnega odbora (i'avne zadružne zveze, na kateri so med drugim razpravljali o načrtu kmetijskega ministrstva za ustanovitev centralne zadružne blaga me. V smislu tega načrta naj bi imela centralna zadružna blagajna nalogo, oskrbovati zadruge s cenenim kreditom. V glavnico naj bi prispevali poleg države in Priv. agrane banke tudi zadruge. Država naj bi vsako leto vplačala 25 milijonov Din (2500 delnic po 10.000 Din) in sicer skozi 10 let. Priv. agrarna banka pa bi se udeležila na ta način, da bi od* stopila blagajni posle z zadrugami v obse« gu 100 mili ionov Din. Vplačila posameznih zadrug naj bi sc ravni'a po številu 'zadružnikov." Vse delnice Priv. agrarne banke, ki so last zadrug, bi se anulirale in bi zadruge dobile de1n:ce nove centralne zadružne blagajne. Priv. agrana banka pa bi v odgovarjajoči višini znižala glavnico. Centralna zadružna blagajna bi imela vse privilegije. kakor Priv. agrarna banka in Dr/, hip. banka. Nadzorovala bi potovanje zadrug in zvez. ki bi ori njej najele posojili. Glavni odbor zadružne Tveze je po izčrpni razpravi predlagal nekatere bistvene snremembe načrta, zlasti v tem pogledu, da bi zadružništvo srmo dobilo v rake vse poslovanje centralne zadružne blagajne.
_ k vprašanju kmečkih dolgov. Na veliki skupščini JRKD. ki se ie vršila v nedeljo v Novem Sadu, je minister za kmetijstvo g-Demetrovič govoril tudi o vprašanju kmečkih dolgov. V svojem uvodu je svaril naj kmetovalci ne verjamejo raznim govoricam. Nekateri so akcijo napačno razumeli in mislijo, da se bodo vsi dolgovi enostavno črtali, odnosno da bo država vse plačala. Jb nikakor ne more biti. Konverzija kmečkih dolgov ne pomeni nič drugega, nego da se kratkoročni dolgovi pretvorijo v dolgoročne in (ia se na ta način da kmetom možnost, da pozneje ko se bodo razmere zboljšale, porav-i aio svoje obveznosti- Pri reguliranju kmečkih dolgov je važno vprašanje obresti in ie namen zavarovati kmeta pred oderuštvom z visokimi obrestmi- Glede vseh teh stvari ie treba seveda oprezno postopati, ker tu ne gre samo za odnošaje kmečkega dolžnika nasproti denarnemu zavodu, temveč tudi za odnošaje denarnega zavoda nasproti vlaga-
te'=n'ARetja za u»tan*vitev tvornice za pnevmatiko v Celju. Od pripravljalnega odbora za ustanovitev tvornice za pnevmatiko v Celju smo prejeli dopis, ki pravi, da napreduje akcija proti pričakovanju ugodno. Zanimanje ni veliko samo med domačimi interesenti, marveč tudi inozemski kapital ponuja svojo udeležbo pri tem podjetju. Iz raznih krajev države prihajajo nasveti, naj se podjetje izgradi v takem obsegu da bo možno izdelovati doma prav vse predmete iz kavčuka, ki jih moramo sedaj uvažati, torej ne samo pnevmatiko, temveč tudi razne higijenske, gospodarske in športne predmete ter igrače. Pripravljalni cdbor naproša vsa podjetja v Jugoslaviji, ki izdelujejo katerikoli predmet iz kavčuka, da sporočijo tajništvu pripravljalnega odbora* v Celju, katere predmete že izdelujejo in v kakšnem obsegu, ker bi novo podjetje hotelo izdelovati le take predmete, ki se še ne izdelujejo ali se ne izdelujejo v zadostni mnežini. Po obsegu prijav iz naše države je pričakovati, da inozemski kapital ne bo potreben za ustanovitev in da najbrž tudi ne bo prišlo do javne subskripcije delnic, ker bo potrebna glavnica že v predsubskripciji zagotovljena. Glede pomislekov, ki so prišli od nekaterih strani, da sedanji čas za ustanovitev ni prikladen in da naj bi se z realizacijo započete akcije počakalo, da se gospodarske rarmere izboljšajo, ugotavlja pripravljalni odbor, da izda samo dravska banovina za uvoženo pnevmatiko na leto več, nego je petrebno za postavitev tvornice.
—	Nazadoranje tržaškega in reškega prometa. Po najnovejši stitistiki je znašal blagovni promet Trsta v prvem polletju t. 1. 18.3 milijona met. stotov nasproti 20.6 milijona met. stotov v prvem polletju pret- leta, 22.2 milijona met. stotov v prvem polletju 1. 1930. in 26.5 milijona met. stotov v 1. 1929. Zanimiva je tudi primerjava gibanja blagovnega prometa v Trstu in na Reki v razmerju s predvojnim prometom. Blagovni promet v Trstu in na Reki je znašal v milijonih met. stotov:	Trst	Reka
1013	61.5	40-4
1928	52.0	15.9
1929	54.3	17.4
1930	43.3	14.2
1931	42.6	10.7
Blagovni promet Reke je že lani znašal
le 26.5% predvojnega prometa, promet Trsta
pa vendar še 69.2®/o predvojnega prometa-Kakor znano je bil blagovni promet jugoslovenskih luk tudi lani navzlic nazadovanju znatno večji nego pred vojno.
= Seznam predmetov, na katere se plačuje 10*/« luksuzni prometni davek je z odlokom finančnega ministra toliko spremenjen, da je iz tega seznama črtana postavka »grozdje« in »suhe smokve«. Istočasno je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal vsem finančnim direkcijam pojasnilo, glede pobiranja luksuznega davka na blago iz umetne svile (v seznamu pod štev. 26 do 34). Po tem pojasnilu se tudi na blago, izdelano iz umetne svile, in ne samo iz prave svile, plačuje luksuzni davek. Nadalje pravi pojasnilo glede čevljev, da je treba plačati luksuzni davek tudi na one čevlje, ki imajo le vložke iz lakastega usnja.
= Kontingentiranje uvoza lesa v Belgijo. Kakor poročajo iz Beograda, namerava Belgija v doglednem času uvesti sistem kontingentiranja uvoza lesa. Kot baza za določitev kontingentov posameznim državam naj bi se vzel povprečni uvoz v letih 1029, 1930 in 1931, zmanjšan za 25%. Kakor se zdi, bo Jugoslaviji dodeljen kontingent od 10.000 kub. metrov, ki bi bil zadovoljiv. Naš izvoz lesa v Belgijo je znašal 1. 1929 23.988 ton. L 1930 12.639 ton. lani pa le 4220 ton.
= Banka »Merkirt1* iz Beograda je dobila zaščito po § 5 zakona o zaščiti kmetom. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra sklenil, da se beograjska banka Merkur« lahko okoristi s predpisi § 5 zakona o zaščiti kmetov. Za to banko veljajo vse odredbe navedene v uredbi o rokih izplačil za vloge in druge obveznosti, ki velja za Podrinsko produktno banko v Šabcu, s to razliko, da bo banka »Merkur« plačevala na vloge in knjižice po tekočih računih 5Vc kosmatih obresti.
— Oddaja popravila strehe. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liub-ljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede oddaie popravila strehe nad vozovnim oddelkom delavnice Maribor. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.1
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenie sprejema do 12. t. m- ponudbe glede dobave nosilcev, do 13. t. m- glede dobave ','.400 kg svinjske masti. 800 kg ječmenove Lave in 50.000 kg pšenične moke. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg lepenke. 2000 kg strojnega olja. 200 kg matic. 750 kg viiakov z maticami in 1000 ka žebljev; do 26. t. m. glede dobave 150 parov čevljev z lesenimi podplati, 20-000 kg sena ter glede dobave raznega orodja (vile za koks. lopate, grabi ie. sekire itd.). Direk-ciia državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1 magnetne naprave za motor. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1 vagona kalcijevega karbida. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 20- t. m. ponudbe glede dobave raznega materijala (držaji za kladiva, ščetke, ležaii. ventili, igle za šivalne stroje, sukanec, motvoz, kavčukaste cevi, stnirkov papir, steklen papir, papir itd.), do 21. t. m. glede dobave železa, pločevine, plinskih cevi. vijakov. klingerita. lepenke, azbestnega-kauču-ka, azbestnih vrvic itd., do 1. novembra glede dobave pločevine, do 2. novembra pa glede dobave lesa in pločevine.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg »Linoxyd« razredčila, 50 kg terpentina. 200 kilogramov črne barve, 25 kg zelenega emajla, 4000 kg modre galice in 300 kg b&U mijaka, — strojni odelek pa do 20. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg samotne zmesi. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudni ka Velenje sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave svinčene pločevine, pocinkane pločevine, konopnenega tesnila. parn;h ventilov, bele kovine, smirkovih plošč, listov za locenjsko žago. kovinskih žagiic, krogljičnih ležajev, kovinskih vijakov, podložnih plošč, nožev-svedrov, kovinskih spiralnih svedrov, ključev za vijake, brzovr-talnih aparatov, železa, žičnikov, vijakov, prsnega stroja za vrtanje, ventilov in od-vajalcev vode.
Hmelj
Žalec, 10. oktobra 1932. Živahno zanimanje in povpraševanje za letošnji pridelek našega hmelja traja dalje. Pri vedno bolj čvrsti tendenci se plačuje po 16—22 Din za kg, prvovrstno izbrano blago pa doseže tudi 23—24 Din za kg. Ker je blago iz prve roke že zelo razprodano, skušajo izvozniki kriti svoja naročila iz zalog pri trgovcih, ki so si nakupili nekaj letošnjega hmelja tudi na svoj račun.
Žatec. V petek m soboto so cene hme« lju na žateškem hmeljskem trgu nenadoma poskočile. Več tednov je veljala najviš-
ja cena za ža-tešik! prvovrstni hmelj od W0 Kč za 50 kg. V petek se je dopoldne plačevalo do 930, popoldne do 980, v soboto dopoldne pa že do 1000 Kč.
+ Numberg. Povpraševanje je bilo tudi proti koncu pret. tedna živahno in so se e0-ne znova dvignile, tako da stane sedaj prednje vrstni hallertauski hmelj 180—185 mark, prvorstni pa 188—200 mark za 50 kg. Gorski hmeij se kupuje po 120—150'mark. C<1 početka oktobra so se cene dvignile pri hallertauskem hmelju za 50 mark ali
= Usoda lanskega hmelja t Češkoslovaški.- Kakor poročajo iz Prage bo prihod;.j« dni prišlo do odločitve glede hmelja od lanske letine, ki je 06tal neprodan hmeljarskemu sindikatu. Gre za 60.000 starih stotov. Načrtu, da bi se ves ta hmelj uničil, ugovarjajo v merodajnih krogih, ker je znaten del tega hmelja konserviran in ima trgovk o vrednost. V poštev bi za imičenje prišle ie one zaloge starega hmelja, ki so postale neporabne.
Borze
10. okt.
Na ljubljanski borzi so danes devize Ne\v-york, London, Berlin in Trst v večji meri popustile. Nazadovale so več ali manj tudi ostale devize razen Curiha.
Na zagrebški borzi danes zaradi praznika ni bilo prometa.
Deviz.
Devize: Am-sterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1356.80—1367.60, Bruselj 796.07 do 800.01, Curih 1108.35—1113.85. London 197.25—198.85, Newyork ček - -5694.36 do 5722.72, Pariz 225.10—226.22. Praga 169.79 do 170.65, Trst 292.57—294.97.
Curih. Pariz 20.31. London 17.8350. Ne\v York 516.12. Bruselj 71.85. Milan 26.44. Madrid 42.30. Amsterdam 208-15. Berlin 122.55. Stockhplm 91.50. Oslo 89.75, Kobenhavn 92.50, Sofija 3.73. Praga 15.30, Varšava 58-03. Bukareš.a 3.06.
Efekti
Beograd. Vojna škoda 184 zaklj-. 6-vo begluške 33-75 zaklj., TU Blair 37 den., 7"V Drž. hip. banka 47, 48. Narodna banka 3960 zaklj., Priv. agrarna banka 220. zaklj.
Blagovna tržišča
*ITO
-f Ohieago. 10. okt- Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 49.75, za marc 54.75, za maj 55—62-5; koruza: za dec. 26.875, za mate 31.625, za maj 33.375; oves: za dec. 16, za marc 18.75; rž: za marc 32-75.
+ Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska. 76 kg no 187 50—190. baška. 76 ks po 190—192-50. sremska stara 78 kg po 192.50—195. baška stara. 79/80 ks po 197.50—200; moka (slov. postaja, plačljivo v 30 dneh): baška »0« po 310—315. banatska »0* po 320—325; koruza 'slov post., plačlj. v 30 dneh): baška stara po 145—147-50. nova. umetno sušena po 110 do 112.50.
R ii iB i
Izvleček iz programov
Torek 11. oktobra
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Počitniško potovanje s kolesom od Kamnika do Novega mesta. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Naše duhovne za-jednice. — 19.30; O nepremičnicah in vse-mirskih meglicah. — 20: Prenos opere »Hlapec Jernej s: iz gledališča. — 22: Čas, poročila.
Sreda 12. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18; Salonski kvintet. - 19: Ruščina. — 19.30; Literarna ura. — 20: Samospevi ge. Marije Assejeve. — 20-30; Prvi delavski koncertni večer. — 22: Čas, poročila, prenos iž Zvezde.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. _ 20: Narodne pesmi. — 20.30: Violinski in klavirski koncert. — 21.10; Igra. — 22.10: Orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17-30: Lahka godba. — 20.30: Violinski koncert. _ 21.10: Dramski večer. — 22.10: Plošče. — PRAGA 19.15: Mehikanske in južnoameriške pesmi. _ 20: Orkestralen koncert- — 22.20: Plošče. — BRNO 19.1-5: Prenos iz P-age. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Klavirske skladbe — 17: Lahka godba- — 2005: Dunajska glasba. — 20.30: Študentov-ske pesmi. — 21: Plesna glasba iz Londona. _ 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 20.30: Študen-tovske pesmi in glasba iz Londona. — Godba za ples- - KONIGSBERG 20.30; Prenos iz Londona. — 22.30: Orkestralen koncert-_ M&HLACKER 20: Koncert operne glasbe.
_ 21: Tragedija. — 22.45- Nočni koncert. —
BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 18.50: Orkester. — 20.30: Prenos iz Londona. —
Marija Rudež roj. Globočnik javlja v svojem imenu in v imenu svoje hčerke Vlaste poročene pl. Schoeppl in svojega zeta ing. Herberta pl. Schoeppla in svojih vnukov Vita, Osvina in Nede, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oče in predobri dedek, svak in stric, gospod
Josip Rudež
graščak na Tolstem vrhu
danes ob pol 11., previden s sv. zakramenti, nas za vedno zapustil.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek 11. t. m. ob 3. popoldne z gradu Tolsti vrh v Orehovico.
Grad Tolsti vrh, Št. Jernej na Dolenjskem, 9. oktobra 1932.
Iz življenja in sveta
Poroka poglavarja lovcev na človeške glave v Parizu
V Parizu se je oženil princ Touvalou, dedič trenutno obubožanega prestola v Daho-meyu (zapadna Afrika) z ameriško črnko Dot Crawfordovo, ki je po poklicu koncertna pevka. Prebivalci Dahomeya so bili še nedavno najbolj divjaško ljudstvo črnega
kontinenta
Aparat, ki razganja megle
Na pravkar končanem zasedanju geofizikalne družbe v Lipskem je znani uče-
Prof. Carolus
njak prof. Carolus poročal o svojem novem aparatu, ki zelo natančno ugotavlja zračne moče in megle. To je za znane st, kakor za prakso zelo velikega pomena, pred vsem pa predstavlja bistven korak naprej za varnost letalskega prometa.
Aparat sestoji v bistvu iz oddajnika, v katerem g^ri določena žarnica, in iz sprejemnika s fotoelektnčno stanico. Sprejemnik se montira v dolečeni razdalji i.n na fo. toelektrično stanico pada žarek iz oddajnika. Ce je ozračje med obema sestavnima aparatoma čisto, ne pokaže kaza'na priprava, ki je v zvezi s sprejemnikom, nobenega naklona, čim pa se zrak tudi malenkostno skali ali če pade megla, zabeleži merilec spremembo.
Aparat pa je tako občutljiv, da je beležil pri poskusu c-lo malenkost tobačnega dima, ki je prišel v območje oddanega svetlobnega žar«ta. Aparature po sistemu prof. Karolusa se dado montirati na primernih mestih v pristaniščih na letališčih itd. ter jih je mogoče zvezati s signalnimi in radijskimi pripravami tako, da same delno javljajo stopnjo zračne čistosti v določenem kraju ladjam, letalom itd.
Ironija reklame
Pustolovščin« »leteče družine« tvoroičar-w 7Z čokolado Hunchinsona je pri kraju. Polkovnikov^ družina se je vrnila v Ameriko in pričakovala, da jo bodo tam sprejeli kakor junake prekomorskib poletov. Veliko pa je bilo razočaranje družinskega poglavarja. ko se je moral na lastne oči prepričati. da se nihče, prav nihče ne zmeni sanj in za to, kar je doživel na svoji tve» gani vožnji.
Hutchinson je imel zaradi reklame v radiu predavanje o ovojem podvigu. Predavan ie pa imajo poleg njega tudi njegova žena in — obe hčerki To zahteva ameriška reklama. Mlajši Hurtchinsonova hčerki je zacViiič povedala, da je bilo »ves cas poleta ler»o in prijazno. Led ie bil tako srčkan. ledne gore pa tako čudovite, da sem morala že za.radi njih pozaihjti na vse tegobe '"n bolečine. Ko me je začeVi zebsti na Gronlandu. me ie greli starejša sestra s svojimi nož;cami in f^ko mi je bilo toplo ter sem postala srečna.«
Nič več herbarijev
Zvezno ministrstvo v Avstriji je odredilo da se ne smejo dijaki v šolah nič več spodbujati k zb'ran ju zbirk metuljev in raznega mTČesa kakor tudi ne rastlin. Živali in rastline naj ostanejo tam. kjer so. t. j. v naravi in vsakdo naj se uči spoštovat' to. kar daje narava.
90 letni dvojčici
Dvojčki, ki dosežejo častitljivo starost 90 let, so dandanes zelo redke izjeme. In vendar imajo takšen primer na Angleškem. Tam živita dama britsike visoke aristokracije ladv Lvtton, vdova po bivšem generalnem guvernerju v Indiji, in lady Loch. Obe sta bili 6reano omoženi. Prva se je črno žila pred 70, druga pred 68 leti. Vendar je sedaj zdravje obeh tako zrahljano, da nista mogli v skupni družbi obhajati redke obletnice. Sestri živita namreč vsak« sebi in zato so slavili vsako posebej.
Grob iščejo
V Varni so začeli arheologi isikati grob poljskega kralja Ladislava Varnenczika, vladarja, ki je h H usmrčen 1. 1544 v boju proti Turkom. Starinoslovci so začeli odkopavati zemljo v bližini armenske cerkve. o kateri domnevajo, da mora biti kraljev grob v njeni bližini.
Maciste — žrtev železniške nesreče
Maciste, »najmočnejši« filmski zvezdnik, je postal, kakor poročajo iz Rima, pred nekaj dnevi žrtev železniške katastrofe. Sedel je poleg krmila nekega avtomobila, ki je vozil proti Rimu. Na železniškem križišču Luaca-Pisa pa je lokomotiva zgrabila avto in ga zdrobila. Maciste, s pravim imenom Pagane, je bil ob tej priliki smrt-nonevamo ranjen.
Dr. Beneš kot vseučiliski profesor
Na Karlovi univerzi v Pragi je doseg-il redni profesor za sociologijo dr. Foustka 70. leto starosti in šel v pokoj. Ker sta bila poleg njega za sociologijo nastavljena vnanji minister dr. Beneš kot izredni profesor in dr. Galla kot docent, je sedaj stoli ca za rednega profesorja izpraznjena. Dr. B~neš je zaradi tega po dolgih letih odsotnosti naznanil serijo predavanj z naslovom: Izbrani problemi vojne in paci-fizma. Predaval bo o tem predmetu po dve uri na teden in za ta predavanja se je javilo toliko dijakov, da je dvorana že sedaj popolnoma zasedena.
Boj pred giljotino
V Ca emu na Francosk"m je sodišče ob* sodilo Arabca Rabaha Bedrata na smrt r giljo-tino. Zločinec je namreč umoril neko kmetico, ki jo je potem oropal. Ko je stopil krvnik v Araibčevo celico, da bi ga od-vedel pod nož, se je Rabah Bedrat uprl. Morali so mu obleči železno srajco. Arabski svečenik, ki so ga bili pozvali nalašč iz Pariza, ni umel prigovarjati nobhzne-lemu Arabcu in tako se je zgodilo, da ie moralo obsojenca držati šest krvnikovith pomočnikov ter ga vlečj pod sekiro Toda še sedaj ni bilo miru. Žrtev se je tako branila eksekuciie. da 60 rneli 7. njo onravka celo uro časa. ^e potem je mogel krvnik javiti 6odišču. da je »pravici zadoščeno«.
Pri želodčnih težkočah, izgubl jenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« grenčico radi tudi oni. ki morajo dol po polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« voda se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijskih trgovinah.
Dalai lama pobegnil
lz KaMcute prihaja vest, da je Dalai lama, papež tibetanskih svečenikov, pobegnil zaradi nemirov, ki eo izbruhnili v njegovem področju. V vzhodni provinci Kani se je baje dvignila revolucija zaradi omejitve uvoza, ki ga je odredila vlada v Tibetu. Upor so povzročili trgovci, ki so silno nezadovoljni s sedanjimi razmerami.

Dala j Lama
Dalai lama je že od 17. stoletja verski poglavar lamaizma in tudi posvetni v'adar Tibeta. Njegovi verniki vid'jo v njem prerojenega Budho. Beg Dalai lame ni prvi v zgodovini njegove dežele. Že 1. 1910 je tedanji Dalai lama pobegnil iz domovine radi spora s kitajsko vlado
Oče ladijskega vijaka
Ob 75-letnici smrti izumitelja Ressla
Včeraj je minilo 75 let, od kar je umrl v naši Ljubljani eden najpomemnejših izumiteljev prošlega stoletja, Jožef Ressel. Umrl je nepoznan in ugoljufan za svoje uspehe, kakor nešteti izumitelji pred njim in za njim.
Ressel se je' rodil 30. januarja 1793. v Chrudimu na češkem. Po dovršeni srednji šoli je študiral poljedelsko stroko na dunajski univerzi, 1817. je postal gozdar na Kranjskem in je zaključil svoje življenje kot mornariški gozdarski intendant.
Največje delo njegovega življenja je bi-
la izumitev ladijskega vijaka. L. 1821. je videl v Trstu parnik na kelesa, ki je bil last nekega Angleža in je imel privilegij za vožnje med Trstom in benetkami. Ladja se je gibala počasi in to je vdihnilo Resslu misel, da bi izpopolnil njen pogonski mehanizem.
Precej časa je delal na svojem načrtu, po katerem naj bi prišel vijak med krm in krmilo. To je bila najosnovnejša novo-tarija njegovega izuma, kajti drugi, ki so ga hoteli posnemati, so vijak nameščali ob strani krma. Ressel je bil preubog. da bi svoj izum izvedel po načrtu, šele 1826. je našel dva trgovca, ki sta s 60 goldinarji financirala prvi praktični poskus. Vijak so vdelali v neki čoln, in sicer ga nI gnal parni »troj, temveč — roka Navzlic vsem posmehovanjem je prvi poskus dobro uspel. 1827. je dal Ressel svoj hsum patentirati in je irtcal denarnih podpornikov. Anglež, ki je imel monopol na gori omenjene vožnje, pa se je čutfl ogroženega ln je pri policij! dosegel prepoved nameravane družbe. Egiptski podkralj je zvedel o Resslovem izumu tn je pri njem naroča majhen čoln z vijakom na ročni pogon. Ta čoln je podkralju zelo ugajal in je Resslu ž njegove strani prinesel bajna naročila, ki se pa niso nikoli izvršila.
Tmovit tržaški trgovec je končno pr! Resslu naročil gradnjo ladje s parnim strojem in vijakom. Omenjeni Anglež je delal spet težave in Ressel je moral na Dunaj, da si izposluje dovoljenje za novo paroplovno progo. To so mu dali, toda pod pogojem, da mora biti parni stroj izdelan doma, v neki štajerski tovarni. Ko je bila že vsa ostala ladia gotova — stroja ni hotelo biti od nikoder.
Zagrenjen od vseh teh neuspehov in fii-kan, je odpotoval Ressel na Francosko, da bi tam našel finančnike, ki bi umel? važnost njegovega izuma. Francozi sc bili od tega zelo presenečeni in vse jim je uga-
Francija časti češkoslovaške legionarje
V nedeljo dopoldne so na pokopališču v Cernayu v Alzaciji blagoslovili spomenik v Alzaciji padlih čsl. legionarjev. Svečanosti sta prisostvovala predsednik francoske republike Lebrun in min. predsednik Herriot. Spominski govor je imel čsl. vnanji minister dr. Beneš. Na sliki vidimo križe na grobovih legionarjev, pred njimi pa spomenik
Drobne zanimivosti
Tovorna ladja »Predsednik Dou-mer«
V Franciji grade trenutno velikanski tovorni parnik, ki bo največja transportna lacija na svetu. Njena nosilnost bo 70.000 t,n;. Krstili jo bodo na ime »Predsednik Doumer«. Vdova pokojnega francoskega prezidenta je že privoiia v to :n :t tudi obljubila, da se bo udeležila eplovitvenih svečanosti v St NazairsA
Poroka švedskega prestolonaslednika
V	Koburgu bo kmalu poroka princese Sibile s švedskim prestolonaslednrkoim Gustavom Adolfom. Na svatbo so bili povab« Ijeni tudi švedski kralj in Wateški princ, ki pa sta zadnje dni odpovedala svojo navzočnost, in sicer zategadelj, ker je ko-burški vojvoda, ki je aktiven člam narod no-socialistične stranke na Nemškem, povabil na poročne svečanosti Adolfa Hitlerja, s katerim se vladarji ne bi radi srečali ob tem dogodku.
Vsak tretli Newyorčan brez dela
Newyorški dobrodelni odbor je sestavil seznam brezposelnih m v njem ugotovil, da je doseglo število brezposelnih v ameriški prestolnici 1.150.000 oseb. Vsak tretji prebivalec New Yorka je danes brez dela in skupno z nepreskrbljenimi družinskimi člani je v New Yorku brezposelnih 2 milijona 650.000 duš.
Biološka postaja prof. Pavlova
Eden največjih biologov sedanjosti. aka< demik prof. Pavlov, je osnoval v bližini Ljeningrada novo biološko postajo. Tam bo raziskoval fiziologijo obeh polovic ve* likih možganov pri sesalcih višje vrste. Izhodišče njegovih raziskovanj so pogojni refleksi. Pavlov študira poleg tega še eksperimentalno genetiko .višjega delovanja živcev in zakon podedljivosti pri živalih.
Ležišča zlata na Labradorju
Neki ameriški letalec, ki je lani prisfal na Labradorju, je dobil dovoljenje. da sme preiskati notranjost dežele in je ugotovil. da je poleg ležišč zlata tamkaj tudi srebro, baker, svinec cink i. dr. Vlada bo zategadelj poslala na Labrador strokovn>a-ke. da potrdijo letalčevo poročilo. še!e_ potem bo dovolila posameznikom izkoriščati najdišča drage rude.
Barvasti dnevniki
V	Siamu izhajajo listi ne na belem, ampak na barvastem papirju. Za vsak dan je vlada določila posebno barvo. Siamci pa se ravnajo že po modnem okusu in takoj so začeli tudi v obleki posnemati barvo posameznih dni. V ponedeljek n. pr. izhajajo siamski dnevniki v rumeni barvi, v četrtek na zelenem, v nedeljo na rožnatem pa-nirju. Ostale dneve smejo tiskarne uporabljati bel papir. In pri vsem tem velja pripomniti, da je Siam v pogledu časopisnega papirja skoro popolnoma navezan na uvoz, kajti produkcija papirja v deželi je tako malenkostna, da za to porabo niti ce pride v poštev.
Resslov spomenik na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani
jalo — toda denarja mu le niso hoteli dati. Vrnil se je torej v Trst, kjer je v zvezi s svojim družabnikom trgovcem vendarle dosegel, da so mu izdelali parni stroj za njegovo ladjo. Ladja je bila 60 čevljev dolga, 11 čevljev široka in 6 čevljev visoka, stroj je zmogel 6 k. s. Poleti 1829. se je izvršila prva poskusna vožnja te ladje, ki je dobila ime »Civetta« (Sova) in ki je dosegla hitrost 11 km na uro. Tržačani, ki so v ogromnem številu prisostvovali temu poskusu, so bili navdušeni, tržaška policija pa si je mislila svoje in je ponovno prepovedala vsak poskus, češ da ogražajo takšne vožnje človeška življenja. Tedaj je trgovec pustil Ressla na cedilu in šele po dolgoletnem pravdanju je slednji dosegel, da mu je izplačal pripadajoči del. V Avstriji za Resslov izum sploh niso imeli smisla in ker njegovim predstojnikom ni bilo prav, da se bavi s takšnimi deli, so ga večkrat premestili. Toda Ressel je bil preveč izumiteljske nature, da bi se dal ubiti od vseh teh šikan. Med drugim je izumil valjčni mlin, aparat za pridobivanje barvil iz lesa, kroglično ležišče in premične osi za železniške vozove itd. itd. Tudi v gozdarski stroki, ki je pri vsem tem delu nikoli ni zanemarjal, je izumil in sprožil marsikaj novega. Toda uspehe njegovega dela so želi večinoma drugi. Tudi ko se je začel njegov vijak širiti po svetu in pred vsem na Angleškem, ni imel skoraj nič od tega. šele od 1. 1848., ko je državi z junaškim nastopom v Trstu ohranil mnogo ladij, so ga začeli uradni krogi upoštevati in so ga imenovali za mornariškega gozdarskega intendanta.
Po njegovi smrti seveda ni manjkalo še večjih počaščen} — a zanj je bilo to prepozno. Umrl je za legarjem 10. okt. 1857. v Ljubljani in so ga pokopali pri Sv. Krištofu. Ironija usode 'je hotela .da se ni dalo pozneje niti točno ugotoviti kie počivalo njegove kosti...
Trije kandidati za letošnje Nobelovo literarno nagrado
Francoz Paul Valčry
H
Rus Maksi m Gorki
Nemec Štefan George
KraKevina Hedžas spremenila ime
Kraljevina Hedižas se bo v bodoče imenovala Saudieh. L. 1916 so ustanovili HeoU žas Angleži ob zapadnem nabrežju Arabije. Glavni mesti sta Meka in Medina. \Ha-daT dosedanjega Hedžasa je Ibn Saud. ki je očividno napravil ime svojega kraljestva po svojem imenu.
ANEKDOTA
Znamenit francoski kemik je imel nekoč eksperimentalno predavanje v navzočnosti kneza Orleanskega. Ko bi moral izvršiti glavni poskus, se je obrnil do mogočnika, se globoko priklonil in dejal: »In sedaj bosta imela ta dva plina čast, da se pomešata pred vašim kraljevskim visočan-stvom!«	___
Vsak dan ena
»Tak Janez, nehaj že piti, alkohol le strup, ki mori počasi.«
»Po pravici povedano, Jurij — meni se tudi nič kaj ne mudi.«
ftllch'>l Zčvaco:
165
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Kje pa je?«
»■Mislim, da čaka v kakem predsobju.«
»Ta človek ne sme zapustiti vaše hiše,« je živahno rek1 a Leonora, ki se ni mogla več premagovati
»Pha!« je ostrmel d'Epernc>n. »Zakaj pa ne?«
Vprašujoče se je ozrl v meniha.
»Madame ima prav,« je pritrdil le-ta. »Mladi človek tie sme živ odtod.«
Te besede je izrekel tako rezko, kakor da bi s sekiro udaril >>o vratu tistega, ki so ga zadevale. Jehan se je kar zdrznil
»Vraga!« je pomislil. »Signoro Cotncmrjevo še -razumem,, da me hoče dati prijeti. A kaj sem storil temu knitariu? Tako mi duše, da .ne vem! Zakaj me hoče dati ubiti? Sladak je kalkor ntad, pa streže ljudem po življenju!«
»Ne pozabite, velečastiti,« je Tekel d'Bpemon, »da se zanašam nanj zastran posla, ki se ga hoče Ravaillac otresti.«
»Ničesar ne po-zabljam,« je suho odvrnil menih. »Kakor n<? potrebujemo več Ravaffiikca, tako ne poti dbujemo tega rokovnjača. ki :ako im. tako ne bi sprejel vaše ponudibe, vedite to! Nevaren natu je pa §e bolj od Ravaillaca.« Zato ne sme živ zapustiti te hiše.«
»Smrti mi božje!« je ves besen zagodrnjal Jehan, »ali ga vi« iiš, ostudnega ščurka? Toda najprej me morata dobiti, vojvoda mescev in peklenski menih!«
Iz ust vojvode Epernonskega ni bilo slišati niti besedice ogorčenja ali -dpora. Čeprav je bil mogočen gospod in čeprav ni maral menihov, kakor je bila rekla Leonora Galigai, se je vendar vdal v meiiihovo voljo, ne da bi trenil z očmi.
»Kakor vam drago,« je rekel z zloveščo malomarnostjo. »Takoj ga ukažem prijeti.«
Jehan se je naježil. na po' potegnil svoj meč in nožnice in že položil roko na vrata, češ:
»-Da vidimo! Kakor hitro se ganeš, planem noter in pošljem vse tri k vragu!«
In res je vojvoda že hotel vstati.
»Počakajte, gospod,« je s svojo neomajno mirnostjo rekel Acqua-viva.
»Prav,« je zamrmral Jehan in porinil meč nazaj. »Premislili 'smo se, kaj ne da? Nu, počakajmo, kaj bo zdaj.« ■
»Ker ta človek pričakuje, da ga vzamete v službo.« je nadaljeval menih, »se gotovo ne bo ganil odtod, ne da bi prej govoril z vami. Kakor hitro opravimo, ga lahko daste prijeti.«
»Ali, velečastiti,« se je vznemirjena oglasila Leonora, »bolje bi bilo takoj ukreniti, kar mislimo. Vse kaže, da je temu mlademu človeku slučaj nenavadno naklonjen. Kdo ve, ali ne bo čez nekaj trenutkov prepozno?«
»•Ne. madame,« je rahlo odvrnil Acquaviva. »Verjemite mi. da bo mirno čakal obljubljen avdijence. Mi trije imamo pa v tem hipu važnejše skrbi.«
Leonora se ni upala siliti. Videti pa je bilo. da ni bila tako zaupljiva kakor menih. Če bi bilo po njenem, bi bili morali Jehana še tisto minuto prijeti-. DTpernon, ki ga to vprašanje ni zadevalo, je dokaj nestrpno čakal, da se odločita.
»Vse, kar sem doslej slišal, Je bilo očhidno samo uvod.« je po mislil Jehan. »Poslušajmo, smrti mi božie! čujmo, kakšne so tiste važnejše skrbi!«
Kakor da bi bila z njegovo odločitvijo stvar dokončno urejena, je Acquaviva veličastno izpregovoril:
»Vojvoda, poslej govorim v imenu njenega veličanstva kraljice francoske in navarske. In vas vprašam: ali se more kraljica neomejeno žariesti na vas?«
»Njeno veličanstvo ve, da sem ji popolnoma vdan.«
D'Epernon je rekel to brez toplote. Videti je bilo, da se ni hotel ujeti. Jehan, ki je to uganil, je s porogljivim nasmehom zamrmral:
»Bogme, ta vdanost je "najbrže v razmerju s- kostjo, ki mu jO bodo vrgli!«
Ačqu'aviva se je komaj opazno namrdnil. Pričakoval je, da se bo treba pogajati, ni pa mislil, da bo vojvoda tako brez srainu pokazal 'svoje koristolovsko stališče. Vendar je s prejšnjo mehkobo nadaljeval:
»Vaš prvorojenec dobi vojVodski naslov, vaš drugorojenec poveljstvo polka. Najmlajši postane kardinal... K vsem tem dostojanstvom spadajo seveda dohodki, kakršne jim boste izvolili nakazati v svojih raznih žubernijah. Sami pa dobite milijon sfebmiakov, potrdilo svojih sedanjih dostojanstev in časti, in povrhu še narrie-strii.šfvo v Normandiji. Mimo tega boste imeli v tajnem regentskem svetu posvetovalni glas, kakor hitro bo ustanovljen ... Ali vam :e to dovolj?«
»Vraga!« je pomislil Jehan. »To pa ni majhna ko;st!«
Lakomen plamehček se je zasvetil v Lpernonovem očesu. Jezuit mu je ponujal več, nego bi se bi? upal zahtevati. Vendar je ohranil leden obraz in se zadovoljil z odgovorom:
»Ponudba se mi zdi primerna ... Kakšne usluge pričakuje niefio veličanstvo za to nagrado?«
Z Jesenic
»— Prevzem poslopja nove carinarnice P° lanski upravi in občini. V petek dopoldne -e je vršil komisijonalni ogled popolnoma iovršene carinarnice, katero je prevzela ban->ka uprava od tvrdk, ki so izvršile vsa stavbena dela. Komisiio so tvorili med drugimi načelnik eradbfmega odseka pri banski ■inravi nadinženjer Skoberne, arhitekt Costo-peraria in jeseniški mestni župan Jože Žab-j-ar. Vsi so se laskavo izrazili o solidnosti jradbenih in obrtniških del. Po ocledu je l,;la stavba izročena mestni občini Jesenice. Vsi uradi in vse stranke Se bodo vselile V
-	vo poslopje v prihodnjih dneh.
$— Novo veliko 'n moderno poslopje dobimo zopet kmalu na Jesenicah- Ob trgu kralja Aleksandra je kupil župan Žabkar stavbeno parcelo, ki leži med Paarovo in dr. Koiiejevo hišo. Na tem najbolj prometnem krnir, Jesenic bo gradil moderno trinadstrop-nn palačo. ki bo pravi okras Jesenic. V pritajil pnlače bosta poleg lekarne tudi dva velika trgovska lokala. Načrte je napravil ing. arh. Fatur Drago iz Ljubljane. Z grad-1 nirni deli pričnejo še to jesen.
f2 Tržiča
č— Osnovna šola v Lomu šteje v letošnjem letu v dveh razredih 8*3 otrok. V /adrjem času razsajajo med lomensko mledi.no prav hudo norice in pouk občutno trpi, posebno v I razredu. Pripetil se je rudi en primer škrlatinke, ki p«a se je v
■	'i zatrla. Ukrenilo se je tudi sicer vse
rebno. da se tudi norice čim prej za* Lomljani se morajo pač ravnati točno zdravnikovih navodilih in sa morajo ii /a vsak primer bolezni takoj pokli-Preprečiti bolezen je veliko lažje in .nejše. kakor pa bolezen zdraviti.
č— Obupan divji lovec. Kočarjevega si-Jožeta Meglica so orožniki stalno sle-
-	■ zaradi tega. ker je bil strasten divji vec. Pregreši' se je že večkrat in se je
kazni tako bal. da si je iz strahu pognal sv:ngenko naravnost v srce in je bil pri rr.vi mrtev. Pokopali so ga v Lomu.
11 Vlš^fe g©re
v«— Strmine in o\-inki naše višnjegorske • Ue so pa menda res pravi eldorado za ne motorne vozače, ki uživajo — v padcih, linilo ie komaj dober teden dni, kar smo p -spravljali s ceste razbitine tovornega av-mebila, pa smo že imeli zopet priliko, gle-':• ti padec z motornega kolesa. Z dovoljenem lastnika, znanega Ljubljančana, sta vkusili vožnjo skozi Višnjogoro na nje-: vem motornem kolesu 2. t. m. popolne dve gospodični domačinki. Ena je vozl-. druga pa sedela v prikolici. Komaj pa sta i kleti prevozili par sto metrov, jih je že -akala nezgoda, ki bi mogla postati prav ■•'ko za obe usodna. Ostri ovinek pri hiši
■	rvarskega mojstra g. Fugca je povzročil, t je balancistka izgubila oblast nad volom. Kaj bi bilo, če bi v tem hipu naspro-
: :zza ovinka privozil kak avto? Tako sta imeli srečo. Dočim je vozač i ca odšla domala brez poškodbe, je bilo treba ono drugo
-	prikolice nemudoma odpremiti k zdravniku, da ji je zašil rane na glavi. Tudi mo-
"mo kolo je odneslo spomine na svojo nedeljsko vožnjo po mestu.
vg— Čisto svojevrstno žabavo si je te dni privoščil neki tukajšnji posestnik. Grede v p'ist-h?o je naletel medpotocna na kačo belo-•.Vko in si jo spravil v žep. Med pogovorom v gostilni jo je pa odložil na skrivnem v žep svojega soseda pri mizi. Lahko si mislimo silno zaprepaščen je, ko je brezskrbno segei v že-> in otipal notri mrzl<c telo kače. Le dob- emu medsebojnemu znanstvu gre hvala, da ni "mel ta dogodek resnejših posledic.
Iz Zagofffa
z— Sodmjski dan. ki se je vršil zadnjič 3. oktobra, je imel toliko strank, da jih mnogo ni moglo na vrsto. Tako se je tudi tokrat izkazala potreba najmanj dveh sodnij-skih dnevov v mesecu, kakor si to že dolgo časa želi prebivalstvo zagorske doline. Bilo bi potrebno, da bi se županstva okoliša v t^m pogledu sporazumela in stavila v svoje proračune za vzdrževanje sodnijskega ura-iovanja potrebn« zneske.
't 1'rfeovelf
t— Sumljivi tipi. V Trbovlje prihaja mnogo sumljivih tipov, ki pod pretvezo brezposelnosti beračijo. Ker je bilo v bližini izvršenih že več vlomov, opozarjamo prebivalstvo, naj bo previdno in naj ne pušča stanovanj brez primernega varuha.
t— Tatvina. Učiteljici ženskih ročnih del na osnovni šoli na Vodi gdč. Milki Arzen-škovi, je bil s šolskega hodnika ukraden plašč • Učiteljstvo in učenci so sicer opazili neko žensko, ki je hodila pO hodnikih, niso ji pa posvečali posebne pažnje. ker prihajajo v šolo matere otrok zelo često in so mislili, da ie tudi ta ženska po opravkih v šoli
z Ptuja
j— Odlikovanje. Te dni	bila odli-
kovana dva zaslužna narodna delavca: sol-ski upravitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju gospod Ludvik Mure-k in učitel. i ptujske meščanske šole g Dušan Šesta V oba z redom Jugoslovenske krone 5. ttopnje. Vrlima možema čestitamo!
j— Poverjenik Vodnikove dr, tčbe gospod Ogorel.ec opozarja vse stare in nove člane, da plačajo letino članarino 20 Din v teku teh dni, ker mora zaključit. \ obračun
j— Otroška paraliza se je poj: tvila tudi v ptujskem okraju, ugotovljeni so b iii trije primeri, in sicer 1 v Spulji pri V tu ju, 2 pa v občini Novi cerkvi pri Pod I-ehniku; Otroci so stari 3 do 7 let ter se r. uhajajo vsi v izolirnici ptujske bolnice in ee nji hovo stanje boljša. Smrtnega prhrr *>ra še ni bilo. Govorice, ki krožijo po me 'Ja je bilo v Ro/goznici že 28 smrti zara d i paralize, so doceila izmišljene.
j— Pri klanju živine si je odrezal f>rst. Te dni je prispel od vojakov na dc vus,t posestniški sin Jakob Habjjanie ie > l«-gov-cev,. V petek so. doma-zaklali kr. t>'o, katero je tudi on pomagal raztelesiti. Vr' tem pa mu je nož spodrsnil in si je Jak j>b dobesedno, odrezal kazalec leve roke.. M tal je v ptujsko bolnico.
J— s krampom niid Očeta, o tem tra- -gičnem dogodku, ki se je zgodil 2. t. m. _ v Plohlovi družini v Kiikavi, so dognali \ orožniki: Nekaj dni pred dogodkom je Jo- | žef PIoM V prepiru pfepepei- svojo Ženo. '. V Ko pa se je v nedeljo popoldne podal" v živinski hlev, je za njim prišla" žena ter ga izzvala, češ, da bi mu sedaj lahko ona vrnila. To je moža tako razjezilo, da je pograbil bližnjo motiko in šel z njo nad 2eno, ki pa mu je ušla na travnik, kjer se je potem dogodek žalostno končal s tem, da je žena izvila možu motiko iz . rok ln ga udarila z vso silo po glavi, tako da je Jožef Plohi z veliko zevajočo rano takoj padel v nezavest. Nato je prihitel še sin Franc s krampom. ter nezavestnega očeta pretepal po telesu. Dobri sosedje so nato prenesli moža v listnjak in SO 2TS. naslednji dan odpravili v ptuisko bolnico, kjer se še vedno bori s smrtjo, žena in sin sta dejanje orožnikom priznala in sta oba ovadena sodišču.
j:— Ciganska zvijača. Oni dan sta se pojavila pri .posestniku Cačuti v Sturmovcu pri Girkovcih neki starejši ia mlajši cigan, ki sta naprosila posestnikov o ženo, da bi šla naslednji dan njihovemu otroku za botro. Ponudbo je dobra žena sprejela in c;a slavnostni dogodek že vnaprej proslav'jo, je zaklala kokoš ter oba cigana povabila na dobro večerio. noleg tega j:ma je la'a še v gotovini 200 Dnn. Kmalu nato s>ta cigana izginila brez sledu in ju iščejo orožniki.
j— Nadležen par. Te dni sta se po Ptuju potikala zakonca Lovšin Albert in Leopold i na, pristojna v Ljubljano. V vinjenem stanju sta prosjačila v raznih trgovinah ter sta izsiljevala denar za potovanje v Dalmacijo. Slednjič ju je izsledil stražnik in sta romala v sodne zapore.
GORNJI GRAD. Zapustil nas je gospod Samec Franc, sreski veterinar, ki je pretekli teden odšel na novo službeno mesto. Gospod veterinar in njegova gospa ste bila zelo čislana in priljubljena. Sokolsko društvo je z njunim odhodom izgubilo zavedna člana in vneta sodelavca. Na novem službene mmestu v obmejni Gornji Radgoni želimo ugledni rodlbini o-hilo sreče in za d ovol j stva. Z dravo!
RUŠE. Tudi pri nas smo dobili krajevno organizacijo nove vsedržavne stranke. Ustanovljena je bila v nedeljo 4. t. m. ob priliki shoda našega poslanca g. Krejcija, katera ga ie prišlo 'poslušat lepo število ljudstva. Razveseljivo je bilo dejstvo, da so bili na shodu zastopani vsi stainov; m bivši pripadniki različnih nekdanjih političnih strank. Po pozdravnem in otvoritvenem govoru predsednika pripravljal iega odbora g. Lesjaka nam je v poljudnih besedah očrtal g. poslanec Krejči delo v Nas rodni skupščini in naš sodobni položaj. Dotaknil se je vseh mnogih perečih vnrašanj, ki jih je treba reševati. Odločno je zavračal in obsojal one. ki naseda io neresničnim vestem neprijateliev naše edinosti. G. govorniku so zborovaTci pazno sledili pritrjevali in odobravali delo. ki ga naši poslan ci vršijo *d«j v teh t-eža-nih časih. Njegovemu pozivu, da podprejo prizadevajte in delo poslancev s tem. da se oklenejo čim tesneje naše nove vsedržavne stran' ke. so se 5^»orova!ci odzvali in se je takoj vpisalo nad fiO članov. Pri volitvah od« bora 60 zborovale? pnstavili na Čelo krajevne organizacije našega preizkusnega narodnega detavea g. Lesjaka. ostali odbor pa tvorijo možje Sž v*eh okoliških krajev in iz vseh stanov. Dobro prospevaj naša (»raanizaciia!
Motociklistični lov na lisico. Moto-seikcija »Peron«, Maribor, priredi v nedeljo 16. t. m. v slučaju slabega Vremena 23. t. m. L lisicolov v zvezi z družabnim večerom, ki se vrši v gostilni Balon na Pobrežju. Razpis lisicolova: Zbirališče na Glavnem trgu. start lisice z Glavnega trga ob 13., start lovcev z Glavnega trga ob 14. Darila: I. lisičji rep in prehodni pokal, IT. gramofon, III. srebrna cigaretna doza, IV. popravilo motornega kolesa do 200 D;n pri g Železniku, e^ektro-mehaniku. V. ura za motorno kolo, VI klobuk po izberi pri g. Kvasu, klobučarju. Darila se lahko ogledajo od S. do 13. t. m. v izložbi manufak-turne trgovine g A. Macun, Gosposka ulica 10. Proga lovišča: približno 15 km. Meje: pokopališče — Dolguše — gostilna Rie-del — gostilna Wrus — Tezno — gostilna Lešnik Pobrežje pokopališče. Splošna določila: Lov lisice traja od 14. do 16. Lisica se sme skriti 13 m od vozne ceste v določenem lovišču. Lisica mora markirat' vsi križišča in odcepe cest z raznobarvnimi narezki papirja. Lisica se ne sme _skri* vati na pokopališčih, hišah in v ograjenih Vrtovih Vsak lovee dolžan, ako' najde lisico, od daf i 1 i siri startno listo ter" se takoj odstraniti. Strogo -:-je' zabran jen o najditelju lisice izdati skrivališče drugim lovcem.. Vsaik udelcžnec se mora brezpogojno pokoriti nalogu Vodstva. Event. protesti se upoštevajo najkasneje 15 minut po izvršenem liskolovu zr.»plačilom , znq$ka .50 Din: ta znesek, se V*fie. akfo je ^Tf^e^t . odobren. Vodstvo lisicolova si pridržuje pravico soremembe programa. Lovci se morajo pol ure pred startom javiti vod-.stvu lova na Glavnem trgu. da se iimjz-foči startna H~ta. Točno ob 16. zakliuček 1 \c«va. Udeleženci l'isico1ova vozijo na last-r O odgovornost. Lovci vozači morajo upo* št i vati cestno-policivske predpise in otklo; ni prireditelj vsako odgovornost. Vsak lox r, 3c vozač jamči za vse škode in nezgode, ki bi event. nastale z njegovim vozilom - Prireditelj je upravičen izreči diskva-lifik fi eijo, ako se lovci vozači ne držijo obla aVnih predpisov ali drugih zakonskih dolo Vv1 ali kršijo športno disciplino. Ob 16. o d hod lisice s skrivališča in lovcev ra veseli si ii prostor gostilne Balon na Pobrežju. Lkieležba lisicolova je dovoljena Vsem ljubite l jem motosporta, to je članom in nečlan »m. Prijave sprejema do vključno 14. tega m vseca do 16. načelnik motosekcije g. Oto čr epinko. trgovec v Mariboru, Melj-ska 2. L vtotam se dobjo načrti lovišča. Pri-javnina . ? naša za člana 15 Din. za neeane 25 Din. Poznejše prijave so podvržene dvojni ta i-si. Prijavnina se ne vrne Vsak udeleženci * L lisicolova dobi v spomin krasno izdela r >o plaketo. Vse ostale informacije se dol»" jo pred sitartom.
O sest iiva naše lahkoatletske repres zentance, ki je 6. t. m. odpotovala iz Beograda v Atene, dosedaj sploh nismo bili uradno obvc:'i'eni, kako je sestavljena. Prvo pismo, ki srn o- ga dobili iz Aten. nam javlja, da so v i \ tene odpotovali naslednji atleti: Ive Krev 6, Leo Kovačič, Stane Sporn, Oton Zupan, .-.S'ran Slapar, F. Žorga, Pedro Gojič, Mih. Fe t enščak. Ivo Buratovič, Fran ThaMer, Gjonoit' Vidovič, Ferdo Novako-vic in Aleksa" ^'ovačevič. V Beogradu so se jim pridruži i i Neli Zupančič, Dragos Stevanovic, Ale Vv^a Snahič, Nikola KleUt. Ivan Mikič in F'r.'>n Tučan. Potna maršala sta M. Dobrin in Frančič. Krevs bo star-tal na 1500. 5000 in	m. Kovačič na
5000 in 10.000 m, Sporn na maratonskem teku, Zupan v me tla kladiva, S ap-ar v metu kopja in-event. -v štafeti 4 krat 100 m, Zupančič N. v skolln «b -palici in najbrze je v nedeljo startal V štafeti 4 krat 400 m. Nekatere rezultate c' nedeljskih borbah smo že objavili. Sta t tali so v nedeljo: 100 m Stevanovic in ovakovic, met krogle Kleut in Spahic. ni Tučan in Zorga. 10.000 m Krevs in Ko^ 'čič. skok v vis Buratovič in Mihič stafeM 4 krat 400 m Stevanovic. Neli Fer enščak ■ Tučan. -
SK Ilirija priredi v soboto članski izlet v Planico. Dotični. ki imajo legitimacije Slov Plan. društ\-a tacajo ta vso oskrbo z vožnjo vred 7.5 Din, ostali brez polovične vožnie za vse skupaj 110 Dm. Odjiod iz Ljubljane v s< Amto s popoldanskim in vcčcrn'm vlako.n. Prijave sa.mO do petika opoMne v kavan v Evroipa.
SK IlirSfa (hazenska »-kri?«). Danes ob IS. 15 važen sestanek s \ k diskih članic v klubski sobi kavarne Evropa. Sestanku morajo brezpogojno pffeb»t\ -ovati nasled« nje članice: Riiša. Ela. Ren i; Stana. Nada. Vida ali Darinka. Omanova, Joža. Valji in Marija. K sestanku se vabijo tudi ga. Trait-n i kova in gdč Senekovičeva. 'Po1n6šte\nlna in točna udeležba le zaradi ijti edne važnosti sestanka ab-sohitno potrehtm.
Plavalna sekciia SK Ilirije. Seja načel-stva drevi ob IS.30 v Evropi.
SK Reka Drevi ob 20. se ja upravnega odbora v gostilni Oblak. Glic Udeležba obvezna.
Vaši lepi glavici pristofa
le lep in moderen klobuček, ki olepša izraz Vašega obraza. — Imamo najnovejše modele za vsak okus in v vseh nabavnih cenah. — Svetujemo strokovno in individuelno. Pri nas kupite BOLJŠE in CENEJŠE!
Ivanka Ropret, modistinia. Linbljana.
Dunajska cesta 9,T, II. dvorišče 12334:
dJarefcina
se uporablja v več kulturnih državah splošno za pranje in ribanje.
Obogateli so
ker »o vztrajali in iskali srečo. Sreča sama De pri de. treba je najti pot do nje Srečka ' drž razredne loterije je najboljši kaži pot; zato si jo kupite :n igrajte v nofem kolu. —
Dobite jih v
; . .... ,. , . .
ZadružjjL hranilnici
r. t. * 6.' z. ■ Lfnhtjnira, ' Sv. f>etra c. M
!§h(krlock Hoimei
največji in najglasovitejši detektiv na svetu. Najnovejši doživljaji Sherlocka Holmesa v Londonu, Parizu, na Dunaju in v Madridu in njegove borbe z največjimi zločinci in sleparji Newyorka, Chicaga, San Francisca in Kaira. Knjiga je tiskana v slovenskem jeziku. Ako pošljete v pismu 10 Din, se Vam pošlje franko na vaš naslov. Po povzetju IT Din.
AMBKOŽIČ, LJUBLJANA, poštni predal 74.
Razpis
Direkcija državne željezare u Varešu nabavice direktnem pogodbom' na dan 26. oktobra 19.32
150 pari cipela sa drvenlm djonem
. Uslovi se mogu dobiti kod Direkcije željezare Vareš za vri-jeme uredovnih sati.
Iz kanceJarije Direkcije drža\-ne željezare u Varešu, broj 10.623/EM 1932.	12378
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebna zavod
PAVLINA JEGLIČ, roj. KRIŠTOF naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma brat, svak in strte, gospod
Jtado Jeflie
tajnik poštne direkcije v pok.
v soboto, dne 8. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 11. oktobra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Y Ljubljani, dne 9. oktobra 1932.
12376
Žalujoče rodbine: JEGLIČ, RYBACEK, KRIŠTOF, POULA, ŽABKAR, GOTTSBERGER, ZORMAN in RIFL.
■ -
isi.M^ 'T:
Neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše srede in rešila težkega trpljenja našega dobrega in nepozabnega papana, dedka, strica, svaka in tasta, gospoda	, -	r
Otona Pelana
ravnatelja £)"krajne bolniške blagajne v pokoju
previdenega s svetotajstvi, v starosti 76 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 12. oktobra 1932 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Jegličeva cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1932.	•
OTON, VLADO, CIRIL, DANICA, OLGA, otroci — GUSTI rt)j. WO-*fIXZ, MPARTA roj. AŽMAN, snahi — ALJOSA, BOŽA, IGOR, BORUT, vnuki in vnukinje, in ostali sorodniki
Mali oglasi v ^JUTRU"
imajo siguren uspeh'
Cene molim oglasom
tenitve to d opisovan jm mju »Med«	-----
t*o jblne trn Uro ca dajanj ut/on Ote V—\ Og/** trgovskega H reklamne?* enačaja. vsaka fa«Mda Oin f • Din Ij—ta besedo m gmačunajo madalh trn oglati, ki •pmduto pod rubrika »Kan, pa kmme, »Auto-moto*, »Kapital*, mV majam*. ■Po—**. »Lokali*, »St* movmtjm odda*. »Stroji«. •Cratfiio'«^ tj n formacije*. mŽtvmii*, •Obrt* * »Ln* ter pod rubrikama »Trgovki potniku Im »Zašlo-tek«. ta aa s oglmpm modi saslutek. miroma, če te tiče potnika. Kdor al pa pod tarna rubrikama Uča mtluika ali tlutbe. plača ta
Za odgovor
neko besedo 56	Prt rseh oglasih, ki ee taračonajo po Din 1.—
ta besedo, ee t* računa enkratna pristojbina Dio S.— ta tifro alt ta dajanja naslonu Vet ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po 50 par ta Malto besedo Enkratna prutojbma ta tifro ali ta dajanje našlo» t*. prt oglasih. ki te toračuna)o po 50 par za vsako
besedo, tnaia Din 3-—• NajntanJSI tr **e* pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—*
V t oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojh ta male oglas* fe plačati pn predafi naročila, oz*-rorri; i frb h %rpnedati e pismo obenem t naročilom.
Pozor, gostilničarji, resta vrater ji!
Bermet vino črnino iz Frufike fore nudi B. Marlnkov, Sremski Karlovci, FruSka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino j 2 edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora.	302

Vsaka trne«	ka M par, aaals«*. aH
ta da tanj«	
ta Uh* pa	t Dta. ft)
Dekle
•r.afevo im	dobi
takoj ehsžibo. Naslov pove tieia«« od<j »Jirtca«.
408M-1
Pisarniško moč
ifvrejmfflB. Pon-udbe na og!. <wideiek »Jutra« poni šifro »Zdnožm mlajša moč«.
40683-1
Služkinjo
iffl čisto, te' butana w opr ».-ni! ja.fr; vsa
de-la. sprejmeta boij-f« zakonci i en.im otrokom ivj M.fti. — Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »I .nabira otroka«. 4D010-!
šiviljsko pomočnico
wv«ifcno. 9r>rn;nrw»n takoj na »r. Petra cesti štsev. 38/1.
40871-1
Višji natakar
ali direktor
m Sče » kafe-restavrmt T Za.gr ebu. s priključkom ntitoega nočnega lokali. — Isti lahko j>r-*.hnci kot ifcnužibnifc «M ram« T t» kap Vi k tir«. Pomidtie " nodaitiki ■» razpoložlirvi gsvrrioi a, Pwb'i<!>ta«. Za •rr°b.	9 — "pod br.
»1173.	40396-1
Mlajše dekle
!M vae delo, zdravo ln »na nemški, naj m ponudi pomocočnosti g sll-ko pod šifro »Dežela«.
40734-1
Dva čevliarska pomočnika
<ew#->a del« Sport.Tw}i Srrs-rrh gojterre. s h*ano in »f;»i*ovanjem v
:me takoj Mitoaei 3tula<r. Ljirbio-Podna.rt. 40706 1
Starejšega peka
oolidneiga, z alirtno pra-vi-oo, jščem sa dobro id.o6o iti vipeljamo peksvrijoT iijmbl jaciaki <Sfc«4i<i. Nm!«*
v	oddelku Jutra
40874^1
Šoferja
k osebnemu a*v*te«wiW n rabim za tajkoj. P^ffMidt>e na og'ap. odiderlt* »J«tra< pi>d »LjuMjttna«.	40687-il
Spretno ^ vil jo
*» otrrfke Tbr»n, spTej-tn«m takoj ra dom. Na-"Oot pov« oglasni
>Ji»tTa«.	40862-1
Pletilja
pr>polT«r»!r« ve^fia vljnk»-I^mik*« st-ro;a, <V'bi 'ako j Naslov v od^ifl »Jn-tra«.
40913-1
Postrežirico
p«i<ir>o. oo^torno im i d""br™i »jM-ičfrailii. sprejmem. Na?!™v pov« o<r'a«m* vjutra«. 409S4-!
Pek. učenca
rtri-Vhf-sa. i W"0 oskrbo v V,Si' ••preiŠB-e pekarn« Tičar v Mesi^u.	40647-44
Mesar. va)enca
pri<Jn»-ffa in poštenega, »č« me&airiia. Grtar v K Mimik« 48840-44
C«w i»mm p**-eii*, pm r—f* SO par; n te-jasia nalaga a« aa
»fra S D». — K<V»
aprej«ata peuika, oU-«a Heaeda pa 1 aa dajaa)a aaaiova aB
u fcfra pa • Dia. (8>
Gospodinjo
ki prevzame manJSo 'tvoralško menao v last »o oskrbo, iščem. Brezplačno Je na razpolago popolna oprema kuh'-nje, dvosobno stanovanje. luč ln nekaj zem-liišča. Zahteva se dobra kuharica, ki Je snažna gospodinja Ponudbe na tvornlco I. Bonač. Koli-Čevo pri Domžalah.
406SM-1
Kuharico
5r hi ohtmsm T*wjiiJa TS« jrosoodninjske	v Teli-
* dohrinv s^iri-h »romib »iufb. 8« ? 1. >>ov(»m-hro<m. Pori >«i-be « prtp«^i sr>r*f<-vaJ » navwtbo peač« poo Šifro »Oo»po4i'nja« n& offla«*! oH.inlok »Jn.Sra«. 40674-1
Odgoiiteljico
* iroan.j-rai nif^e, frafl-•»it^iffle im an^loščim-e sprej-T>iem. . Taio_®«i n.attop. — TVwwi*ibo • »liSco im navedbo rw »r-iim ;lh »alvtcv na pre«3a4 SS. Broi! n. s	4c«s4
Natakarica
m jmorma k >" t^" . dobi tataoj »'iir^bo. N.i«,ov V og\amrm o^fiti .Tirtra 40SS0-1
Začetnico
t rmnj«r slov. ic Ukasa jerka t*r po vrvi-r^fmfi "f^oos-ra.fij«. v «ta
<4o 18 sprejmem
v svrbo V n-p^xv>rwi <-nr p. — P»ni. nor!id>»» na >d4p>k »Jutra« pod 5:fro >Ovn »»>«.	40S90-1
Potnik
cWww mam po Ljubijanl. Aob; diobro služb« i inboT-
na og!a«vi od*iei«t >Jut.ra« pod >Z*£itšekc. ©03-5
Kdo (it« «4nlto, piata aa v«aka beaaria M par; ta iMbr aH
IMro 3 tha. — Kdw m a 4 I aaaialck, pa sa rak« bcaedo 1 Dia. » dajanja oaaivva aii
ta Hm pa S Dia. (ST)
Zastopnika
ia, L^uM-jain« W ni nfKO iš6e B. P a u. e r, tiv«irTO<-a takaov. Ljw4>ijaina. .40666-3
Pouk
B«an(U 1 Dia; ia fe-jaoja aa«k>*« aH ta
ti fra S Di«. Dtjaki. ki testrAcij«. pta. 6ajo Ttaka b«a«A» SO
P**j
litra aii ia *a
Janjo aasb>va S Dia. (4)
Akademik
»Btriwr» vse srednj«6oJaSt€ predim«te realne in klasične gunmaEi}e. Na®i«v v ogla«, odkrita >J«4ra<. 40660-4
Korepetitori]
ta ve« srednješolske pr«4' met«, inStruirajo str oko vrt profesorji. Osjirfi tig«--t»v Ijea. e«ne niake; revni rt) skapine -na iari#o popa«" Informaeije daj« Dt>pi*na wgov»ka Mt, Pražakova riiea »T.	Ml 4
Instrukcije
av« aicad emii. namesto homora-rja. !aW«> hrana. — Pomwffix> na , ogle*. >J'itra< pod »Vesten«.
40691-4
Klavir poučuje
a-bsoSvomt g!a»bea>e vwokf t Zagrebu. Moderen pouk i»i «Jt.rcrai(*i honorar. Pi»ma m naDarti^l G'ndcm, konreip.e.t!ict<w d.Tfavtie opere v L)ubl'ja>i>i. 40934 4
Knjige
Oglad trg. tna^aja po 1 Dia beeeda; ia da *nja naslova aH ta R fr« 5 Di«. — Ogiaai soeialnera tna^aja pa vsaka beaeda 80 par; ta dajanj« na^tova ali ta Šifre pa S Dia. (£1
Kupim knjigo
Balkanska vojna
Na«lov v oglasnem odmiku »JuOra<.	406MS-8
Prodam
Postrežnica
pridna, po&te-n« v) inmcs-tjVva, ki zna mkm Jiivati. Sš<Se lapoelivve za celi dan evant. samo dc^oldafi »ji pojioJdan. Nastopi la-koj. Naslon v ogiasntm oddelku >Ju*rac.	40520-2
Mlada sosipodična
zmožna strojepisja šn drugih p;«arn:škjb del, na-me^tjtve v kakršnem koli podjetju. Na.«!ifw pove o°r:a3oi oddelek »Jutra«.
4063S-2
Kot pomoč
gospodinji
ali bltčcto i&č«m zapoflrfcve. Plaič-Uo hrana »'i »obiea. VaJ, Cesta v Rožno doii-40.	40C.77-2
Brivski pomočnik
mlad, dober bti'bi štueeir in onduler, išče službo. Po-n-uidbe na nai^ov: Avgust Nan-uit, Domža-i« 1.
40876-2
Zakonca
p5čf*tA mesto bišnifka ali bišndoe. e^t-nt. =*'V> s šte-diiilniitom. Ponnidbe na oddelrtk »Jutra« pod mfro »November«.	408S8-2
0«4aai mg. saa^aja pa
1 Dia beae4a; ta da janj« aaakrrc a« aa
mi* » Dia. — Oglarf
•o<iiala«ga taaAaja vaa-ka beaada M	ta
dcjaaja nnfma hfM p« a Dva.
(f>
Razno pohištvo
ia mebksga lesa. st*ro, d»>-bro ohranjeno, iji div-e peči naiprodai na Masarvkovi t. in. .16, vrata 1. 48812-6
3 plinske peči
»PreeMithent«. dofcr« »branjem« Ukoij ngodtM) prodam nsalivv t aglasoem oddhku »Jutra«.	403806
Gorkodar
n« peč, moM rak-lijiem, peremi prod« J. We-ster. Hradeokega va* !0.
Kuhinjsko opravo
sltoraii rKrv-6, žatet	im Srn
(iefcliakj ie!«	poremi
pforio.ui. "JCa^Tov v	rtr'a«.
od»i«!lkn »J^irBra«.	4098J-6
Železen štedilnik
. in k«mr>' i elitno post«l:io v : ri-1-.hr ftv sta-njo orodaim v SireliiSki. aJ. St." .7. '	40005-6
Službe išče
Vsaka baae^a Sft par; ta daj«aj« aasts«« aS
ta IUr» pa t Dia. f?)
Služkinja
stara 2B let, prVkvt, n-a im čwta. va-jema vseji biSmh del, Sče flmžbo pri mamjSi mieS6a«>skj družini — twK It. vem I.jnrib: :ane.
v ogiaflffhem oddelku »Jiitra«.	40a">82
Šivilje in nešivilje
Krojenje in Izdelovanje damske garderobe po lahko razumljivi metodi in preizkušenih krojih se poučuje v tečaUh strokovnega učiliSča na Šmartinski št. 24 <preje Stari trg 19). Vsaki dami Je v današnji krizi poleg Šivanja neobhodno potrebno znanje krojen i a ln modeliranja. — Tečaj 15. oktobra! Kroji po meri ln sliki zy-nanlim po4t.noobrat.no! VipMniie se ti«ffi v v^Tni
Absolvent gospodarske šote
i prak»o ki tmaniem nem-š&im«. vojaščine proet, prosi namestHv« kot poidar-ski pristav aH gozdar. — Cemj. ponudbe pod »Gozdar« na oglasni (KMele* »Jutra«.	40514-2
Vrtnar
jjuflostoj^m, tpšč v v-w>b p«»og»h vrtmarstva, t večletnimi spričeval, želi »ta.l-ne eiwžbe. Prevzame tudi zača;wM> deSo ▼ Ljubljani, Zagrebu »!i ■ V Beograd«. Ponudbe pod šifro »Vrtnar« na og!a*™ oddelek ».tiftira«.	40560-^
Ederar Rice Borrongtm:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Brivski pomočnik
diober im hiteT delavec, fe-redesn biibi štuoer. išče mesto z nai3t/c«i Mirni no droc''1-vevru. Feri Beneid.ilk. št. 36 — Trtič. 40897-2
Dekle
go&ti'ltviške ku^he.
ičče	Na^lo-v -»rvp
oiglasnd odidiekik »Jutra«.
Natakarica
tče mesto r>a promefln*m kra.:Ti. Pomiid!be ne ogV^ni oddeleik »Juitra« r>"d šifro »Prktoa irn poštena«.
40925 2
Trg. pomočnica
najema šipererije. man.ii.fek-t,uire im gai'ainit#iri;e. že>li nameščen je — na Vaje za takoj. Cmi-ene pomwW>e n« pndrniTin^rto »Jint.ra« v Ceiriu pod zmačlk« »Vesmrka za-nealjiva«.	4f«16-2
Avto, moto
Vaaika koaeda 1 Dia: ta dajanj« aaat«^a ali aa Afr« pa S Dia. (14)
Tovorni avto
2—3 bone, do+iro oh-am.M-n kurum tfi.koj. Prerioiost ima »PorS« s 3 onm. J- Dr»-
gomer, Zagreb, N"ikr>'k;eva nivca 4.	4O8.">6-10
Ariei 500
v dmbrem stanju, t razsvetljavo za 5000 Din proda Filip Dolenc, t.reovee. Ločne, pošta G^ma vif.
4084S-10
Oflaa Bf. saa«aja p«
1 Dia beseda; i« dajanja aaateva ali ta mti* S Dia. — Ogiaai »oeialiMifa aaaiaja m ka beseda 50 par: n dajanj« oaatova a« ta 4Hr« pa t Dta. (7)
Pisalno mizo
hrastovo, ameirikansiki sistem, zaipi-raj 060, kuipim. Cetij. po«in<lbe na: Hotel soba 63. 40607 7
Stavbne parcele
v aoinonii legi, po 15—60 Din prodam v Brinju — Stožicah na Jezici. Pojasnila daje Herma.n Jeika, a-la pri r.orj<unčku. 40362-20
Lepa parcela
v briini nove cerkv« v ŠKki nOiOrodaj. Poizve s« v Zg. Š:^ki, Jančigajevt pot »t. 221 — Gorjanc.
40701 20
Strojno mizarstvo
z vsemni nepremičninami im premiičiinimaiiriii prodaon — t>udi pimtii hTafniilmi kujniiei katerega(k.o'i detinrne^ra zavoda. Na' f>7,h.i demaffja je mrodma bradii za nirstre-kov-n:.n.ka, ker je d>eiber na.j-em-nr'ik na ra.Epolai20. Polnila da,je M. Švagair. Draiv-lje št. 74.	408SB-^0
Naorodaj imam
3 ffost.iJm v rmtru, 2 »ta-uov3ini'iski h'i?i v ceirtru t«r v (v, hiš in wM v iii.!i<-ii T.^J1^ ;aTie. Pn:a#i*ii!a fin 'e Jančar, Sv. Peitra št. 27.
4<mv-2o
Zem'jišče
aTondiramo. ob«tioj#če ia i»;iv, braivrniiV-Tv. fadonof-
im peri', kupim. — Kinp;im tudi cip" pn^e^tvo. Ponudbe na pndniž. Jutra v Cel»u pod šifro »Zem-Kšče«".	40914-20
Vreittidte
.K *	1 DiO.
ta dajanje naslova aJ' «• »'fro pa 5 Din. (35}
Vsakovrstno zlato
kupuj* po najvišjih eenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wollova ulica 3
Oblačila
Trg. oglati po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova aii ta lifoo 5 Din Oglasi socialnega tna-iaja vsaka beseda 80 par; ta dajanje oaaiovs tJi m šifro 5 Dva. flS)
Obleko
dimbro niirajijemo prodi Maite. Prisojma irliea št. 1, pnirDiičje.	39510-13
Plašč
dobro obranjem [XM'eini naprodaj' v Ooew*V( uiln« 3 — Krištof.	40901-13
V najem
-, -v	-iM ■ ~s '. t {
Novozidano hišo
na pronKibn eim (iro^t-oru v letoviškem kraj.u odd.im v na.jem. Dmtwe na oglasni od«iel«k «>lii;.ra.« pod šifro »Letovišče«.	4(^81-17
mfdeiki
Vsak* beeeda 1 Dvi s> dajanje naaJova aM
u Hfro ra 6 Din. fS8!
Suhe ln sveže gobe
stalno kupuje Peter Setina — Radeče - Zidani m o« t.
230-88
raaBnm
PiT1 111
Vsaka beaeda 1 D«; ta lajanj« aastova al! ta Htr« pa B Dia. f1«l
Večji kapital
(zadostuje vložna knjižica) za povečanje obrata išče org!Sn.Tzirain'0 d"»bro idoče podjetje. Zajamčemo kritje Nastavitev in 4ode:'wam;e oi imkljufeno. p<itnn<ibe na ogla«, oddelek ».Jutra« pod »Dobro naloženo«. 40831-16
Hranilne knjižice
Ljnbljanske kreditne banke
v znesku 50—'100.000 Dim sprejmem prori nkn :i#bi na prvo meri». Ponudibe rw> <»s:'a«, oddelek »Juitra« pori »4-35«.	4088:3-16
Posest
83.
Kmalu se je vzpel v velikanska drevesa. Ob prvem vrtoglavem skoku z veje na vejo ga je prešinila vsa nekdanja radost življenja. Pri mlaki, kamor so hodile živali na vodo, je ujel merjasca in se nasitil z njegovim sirovim mesom. A za življenje v divjini je potreboval orožja. Odpravil se je na pot in hodil štiri dni, išdoč —-človeka.
Vaata bmeda i Dta: ■a 4a>u*ja aatfama al ta K*a pa t D«*. (80)
Prodam
v«gn<n<*« nvrKOjmve
sena, siame, ovsa in koruze
t«r samo grosistom
mast in med
r kotiva.h in »odoh. —
Kupim
pa v vGtfrofiskfSh mffKfftnih
krompir in fižol
Ponudbe na naslov: M. D. Sa*ndor, Zagreb. 40385-33
Jedilni kostanj
rna debeio iti drobno pno-•io a Igsiac Jam, Man-iibor. Glaivmi trg 33. 40917-33
Viaka atMda 1 Dia, aa 4a*>ja aaaivv, aS
ta Ub* pa i Dta. P8)
Dvoriščni lokal
pros-boren, 3 parketom, v«>-■lovodom in eiektrilio takoj o<Ma«ji. Nabore- pove <y^asoi oddeleš »J^htira <.
40650-19
Trgovski lokal
ob tramvaju v sredvm mesu oddam. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 40492-19
Dva lokala
v Igriški im voga.!u Gregorčičeve ulice ugodno od d.nm z novemtiromn. VpTa Sati v brivskem salonu istotam.	40M9-19
Vsaka bmeda 1 Dio: ta iajaaj« oaaiova aH
ia šifro pa S Dta. (1C1
Suha drva
prvovrstna bukova v po lenib. žagama in cepljena teir mehka v koloi>arjih ima vedno v ta.iogi »Ar bor« d. d., Dunajska oe »ta »te>v. 50, telefon 3546.
29:J-15
Dijaike sobe
Vaafca beseda M par; aa dajanj« naslova al za tifra 8 Dia. (SS)
2 pisarn, prostora
opreiml-iema, na telo prometnem kraru oddam. Na »lov pnve og'a«u oddelek »Jutra«.	40279-19
Malo parcelo
r	al? periferiji, k!
je že kaua.li7jra.na, kupim takoj. Pkjm-u«!be na o?'asni Pe*.r» reritv*. Narfrer pov«? oddelek »Ju.trs« 7«i-d" šifro ogla<*H odlitek »Jijfra«. »Stavbišee«.	40617-20 1	404^-»
Lokal
pri»n«re« m	W
fet im sličfoo.	ob«to,>č ii
3 im	od-dam «
1.	na promet, nem kraja v bliftimt Sv.
Dijaka
za 4O0 Din sprejme poleg obrtne šoie im cestne železnice boljša rodbina na jun o v a. nje v leipo m zrač no sobo s preprosto hra.no Na^lo-v v ogla«iem nddeikn »Jutri«.	39830-22
Stanovanje
•v	od ti a
Vsaka beaeda t Dta: m dajanj« aaata^a al ta šifra pa ft Dta. (Uj
Dvosob. stanovanje
9 pritiilc! «na.mi oddam s 1. n->vemhrom v Zeleni jami. Zve®na ulica 14. 40^63 31
Eno«ob. stanovanje
s kubimjio, za 180 Din od dam s 1. novembrom, io
sobo s štedilnikom
veliko, priitlionio za 'aikoj. Zelena iama. Val. Vndui kova ulica 32. 40860-31
Trisob. stanovanje
s kmhinro im pr!4.ik'ii.nami takoj o d d a ir v Mostah, fredovlčeva al k a štev. 9.
4086J-?!
Enosob. stanovanje in sobo s štedilnikom
Sobo
oprem' jemo ali pnaojno. ! strogo sejrarirainim vho«io«n tak-oj oddam. T<4e4oo v biči. Vria Podrotoik. V«f.n« pot 14.	40ffil-S
- t m
Prazno sobico
s štedilnikom
seiparrraoo, z e!ektriko, za 130 I>»n takoj oddam eni o«ebi. Na«lov v og:aen«7i oddelku »J»tra«. 4rtjFfl 33
Lepo, solnčno sobo
oddam 2 osefca.ma im k dam t"Vw-:ni gdč. mprejm-^n
sostanovalko
PoiT-ve s« na Taboru ."/n,
levo.	40657-3?.
E7!	3	JZSM	3
1 V' A*a beseda St pari «< -UjaaJ. oaafa*. aii | W s Mm 1 Dta. (SB-a)			
Lepo mesečno sob j>
v ceantrn m<r=te o«iida.m s« • -lidmi go^apodl č^ui. Na»='*vr r oglasmim oddelku »Jutr,- K 408;® ž3
Opremljeno sob
poleg k a/varne EmoTva, da.m. Na^rn- v c<?' 1 v > m oddt-Jku »Jutra«. 4<V »" 3
Mesečno sobo
£nrira«i*>, z vso ookrbo, v »r«lfmii me^ta išče z no-v rn.hr o m m-irem uradnik. '	po mir^nioeitii ob 14.
!i fvniidlbe rra orlas. oddelek •» J'itra« pod »Ste-v. SS8«.
40749^J3/a
Visokošolka
'aščo soSo v rentru me^ta. foroidbe na ocrlas. oddelek >Jutra« pod šiifro »300«.
4064)28/a
Sobo afl kabinet
išče akad>em;.k za takoj. Ponu«i.be na o^a^s. oddelek »Juitra« f>od »Poren««.
40763-23/a
Dva gospod r;
v m^^ečmo	r| r*/ejtme
ga. Ve«t.ter, Cojwvai r." j.
prirtiličj«.	'4 JS70-2C
Kabinet
v eefltm mesta 1 g^^m « 15. oktobrom. Og* *dati v Knafljevi uli« š» »v 13'II 40036 23
Krasno s obo
3 posebnim v1 jodom, v centru mesta. Novo in moderno opre »lijena » centralno kr rjavo oddam samo br jjgemu gospodu. Naslr ^ v oglas-dem oddelk a »jutra«.
40775-23
Oprem! jeno sobo
Letvi im pr	«torno. oddam
event. s ki	innjo. fcibert.iv«
iliica 33 —	. pri gorenjskem
toJod voru.	40477 33
Pra aino sobo
iepo in prostorno, t apo-rabo ko jVi!niče oddam. — Nailo-s i oglasnem oddelku »Jutrai« .	40412-33
Lepo in mirno sobo
išče zafkonskii pa.r brez i>t.rok. Ponnd.be na oglasni odde.lck »Juitra« p°d šifro »Mirna«.	4088=0 2&'a
Sobo
g popolno nrakrbo i?čem «» visokošolca v bliži™ bolnice, pri eoVdni im zdiravi roijbin-i. Doinse na nas--lr»v: Pn7.n;a.k, Ma>ribor. Tmbar-jeva 5.	40918-23/a
Akademik
i?"e seiparirano 9"ibn v bližini c«nitra, v remi 200— 300 Di.n. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Akndemifk«. 4<^33JS/a
Katera gostilna
(restavracija) v sredrlnj mesta bi »farno oiidala s-ob" alkadem<kem.ii klubu v najem. Ponudibe na osrlasm' oddelek »Jutra« ood šifro »Kliub«.	40928-33/a
Dopisi
Sobo
iveti« im zračno. « poseti aim ■ /(tridiom. v b'roimi teh nike oddam sospodio aii a-ka'1 ^miku. Kofenova nI. št. ji — pot v Rožno dn-lino	40875-33
Sobo
opremljeno, s parke-
1 am. električno razs.vt-.t3ja-' ra^ prostim vbod>'m :n kla rtrjem oddam dvema so-■"■idmiima 2ro«TiOd.(ima v bW
111 juh™ a »«uiiisiiviu f oni gorenjskega koKwl vo-a ak.oi odda šiivil,:a Kritiejj. I	r.v v ora.-nem odd-ikn
— _ j... 1:________1.	.	fc	-----—
Kodielje-v«. ob Mladinskem domu.	40879-31
Enosob. stanovanif »
podprMičmo. oddam z o j veimlbrom v Zeleni ja r j-'. Zvez.na u'foa lil. 4089S jo-j
Dvosob. stanova/ nje
sol nemo. s parketi. od dam v Močnik ovi ulioi štw r 5. Poirve »e aa Zaloški cps:i M. 14.	4C 4,10-31
Stanovanj')
3 «ob. kopalniice r . , k'im. zračno im »<i nono. « 1. novembrom odi? jm mirni srrs.nki v Marlt »>rski ul. »t. SBrt.	40896^31
Trisob. stan »vanje
ivrfinčrm. e kopaJr. ^ pj;. nom r^ddam z pnvembrom — Bežigrad. N	pon-e
oglasni oddeJei »JutTa«.
40008.31
Dvosob. s tanovanie
vejiikjo. krasra 5, pairketiirano in solnčno. j vsemi priti-klinaitm tn vTti«<m nddam za 600 JVn v Ro^ni dolimi cesta IV/33 .	409M-31
Dvoso^ , stanovanje h 1 lokal
oddam t	na Glrrcah. TržaiSka št«v. 12. _ 4093S-31
EBSfUJiMiffl
>Jntn«
408(73 33
Opremlleno sobo
s predsobo in ser^aratnim vbodom, v ce«traln.i le?!, z vso oskrbo oddam Na slov r>«ve og'asoi vi-dclpk »Jutra«.	40893-33
Sobo
4 posebnim vhodom in v<o oskTbo oddam v tentru mesta. Nasiov pove ogia« o-ideiek »Jutra«. 40904-33
Sobo
z dobro diomačo hra.no aiH brez oddam eni ali dvema osebama. NasW v ogla-s. oddeikii »Jutra«. 40^"K>-33
100%
ks	M pat-.
SS dajan)« litim al
» (un < Dta. 914}
D^ osob. stanovanie
v.; •' <ižini Tabora aii uči.te-is išč.fm z novembrom. P' rndlvi na n^af. oddelek »< 4*»a« pod šifro »?". R«« 40750-31/a
' f*vosoh. stanovanie
r priif^klinaiiBi. isjpm v sro-mesta. Ponudbe n« *glaa. od«iejek »Jutra« pod šifro »Br« otrok«.
40S7S-31/a
Dvosob. stanovanje
s prinik^ina.nrl Wem z no-v.-*n'b-om. Naslov v oglas. odriefJin »Jutra«.
40PT78-31'a
Vaših želia zamoremo zadovoljiti r. nal r» ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, "tn nudimo:
Za damske obleke, voln. . od Din *— Za damske pla-šCe, voln. . od Din 8?'»,— Za moške obleke štof . . od Din 5' t.— Za moške obleke vol. sukno od Din 17 .4.— Za moške obleke kamgarne od Din 1* J8.— Za moške suknje Double . od Din f8.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 7 ;i5.— dalje. — Flanele, barhent, baržuni, pil Si itd. najceneje.
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK - Ljubil ana
Kongresni trg 15 (nasproti nvmski cerkvi)
Stanovanje
n'i	e s kuM-
o v sreri.-ioif mes>ta S"če ves dajn odj-ofa stranki Kreu otneft. — pmmmTb« na ogni*, oddelek ».I-ir+rav pod snačJkO ».Reden piač.nik«.
40912-36
Sobo odda
▼t»ka
• iajaaja aa lik* «
Lepo sobo
opr«mi!jeno, oddam poleg TaJ>ora t 16. oktobrom. — Skofja utfca št. 10/11 des.iv 40700-33
Lepo sobo
i 2 posteljama oddam tako' aii" s 15. oktobrom v Židovski ulici štev. 6.
40030-33
Sobo
r.ariterira<no, v contru mesta odniam 1 alii 2 g»»po._ doma. Nasl-ov pove oglasni oddelek »JutTa«. 40920-23
2 veliki sobi
prazni, oattet.ira.mi — in sHr-amiho z vbodom s stop-n.jiio. v dni4rf*m nadstropiu na Mestnem trm št. 5 nd-d"m za pvarno «li kaj s'iPnega. pott.v« se isto-a m pri J. Kurifcj. 4f>927-33
Solnčno sobo
z dobro d^m-ačo hrano nd-dam dvema di:ja.kim,aima diijakoim«.	gnspodnč.
nama na 5ma«niinski r.estii št. 3tTI.	40909-33
Sobo
n-"»vooiprBmljeDO, t sorrpo rab« kopalnic« ifl vso oskr bo, poleg Tabora takoj od dam dvema gospodičnama VrborčPV« 9/T — des-no.
Vaaka toaeda > Dta: ta 4a)aa>* tuli«. dH •Ura pa S Dta. (M)
IV.!
Vem im čutim!!
40895-24
Ženitve
Vsaka bea«da ta
Ur« pa • Dta.
OB>
Gospod
sta-r 30 let boljšega poklica. v nMrnmn »vijenju. želi poročita gosif«odličrw> — Dajra-jt šiviljo t nekaj gotovine. Rosn fe pomudbe z ->f»:jsom in sliko ua og asnd »ldelek »Ju.tri« pod šifro »Pli.nin~ka rož««. 40S67-25
Ločenec
star 35 let. s trgovino v ljubi jam«, želi zria.nja t gosipodičino. ki ima 30.0»K) do 50.000 Di® gotovine. Poznejša ženiitev ni ;zklju čena. Neamojiiim.na pisma s =iiiko prosi na ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »30.000 gotovine«. 40877 35
Glasbila
Vsaka keawta 1 Dta: ta dajan}« »nl»it al t« fi.fr« pa ( Dta. CM)
Pianino
znamke	Holzl & Heizmann
kupim.	Dopise na oglasna
oddelek	»Jutra« pod šifro
,Holzl«.	40M6-36
O fl&esetfe in sadoaolfstvc
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine V
ZJersdm*
£*}ith1iana,iAtesttti trg 2.2
Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
Klavir
znamike Bf><w-.ndorfer. krasno d»>neč im d<-bro ohranjen prodam. Naslov pore ogiaana oddelek »Jutra«.
40850-36
Kratek klavir
d«+ro rnhramjein pocemi prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Juitra«. 40731-36
Črn pianino
7-pilo pooeni naiprodaj na Glimcah pri Ljubljani, cesta Vn/31.	40498-36
Lep, kratek klavir
uigodmo prodam. Naslov v oglasnem oddoiku »Jutra«.
40907-36
Živali
V«&*» frnaeda l Din; aa 4a)*aj« naainia al u Ura pa 8 Dta. (27)
Volčji pes
ki sliši na ime »Lordi«, se j« zatekel. Ja.vi.tti: plaji-ka<r, Dolenjska ceeta 35.
40866-37
Lovski pes (seter)
z belo dolgo d''aiko, ki sliši na ir>e »Kiink«. se j« zguboj. Oddati ga je: Cesta na boio št. 4. 4«f72 27
Stroji
Vsaka	1 Din;
ta •"a.iajije tuMtova iJf-m šifro d* 5 Din ,'291
Stroj
za štancanje podplatov, kartona itd. kupim. — Ponudbe pod šifro: »P!»-čilo« na ogl. odd. »Ju-trR«	40838-28
Pletilni stroj
nov, 14/70. prodam aii zamenjam za novega 10/80. Na.slov v »glasn-eim oddelku »Jutra«.	40^9-29
V?ak» beoeda 1 DMI. ta daj&nje oasiora
ta ši<ro tr 5 Drn. f32)
Velika dražba pohištva v Mariboru
V ponedeljek dne 17. oktobra s>e vn&i v dvoran! Zadružne gos.fiodar. ba.ni e v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 dražba pob^štva, preprog, sžik itd. Predmeti »o razsta vljemi 15. in 16. oktobra v navedeni divoira-ni Da ogled. Dražba prične 17. oktobra oo 9. uri.
40919-32
Vsaka	1 Din;
za da>anj« naslova ali 'A šifro na 5 Drn. (31)
The Novelty
Companv
(Tmiperiin. LAKrin, Dored«»nl) I.n formacije dobiijf". zas.tocv. n.rki pri Ivami! H. Heid-egger, Dojvraiva-Vin+srair.
40w5i2-31
Vsaka beseda 1 Din; ra dajanje naslova aii za »ifro r« 5 Din. (30)
Trajno kodranie
po 80 Dio izvršuje Vonde-lin Seb«i. frker za dame in gospoda, Kolodvorska ulica 35.	409(31 30
Vsaka beseda 50 par: ia daianj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Dežnik
s-e V naiei v nedeljo d»>-poidne v Ijit.bljanski *f.»'.iA cerkvi, v za dojili klopeh. IVnhr se no Mssa-rvkon cest,; štev. 15.
48841-M
1 Din:
ta dajanj« naaior« ali
xa teiro o« 5 DLu. (37"i
MIH	—
Alalinovec
priMen to naraven, t tistim sladkorjem rkuhan. s« lotv, m mil« ia veliko v lekarni fir. G. PicooH. Ljubljana, Dunt.1-ce«Ta 6.	23fl
Prtciina deto*nica za popravilo
vsakovrtiah UT Ciab pocen><n
prc4i lam n?:j> ANTON „
KA7FSŽ
U RAR
Ljubljana Kiktsfcteva«
Srečo kupiš
s srečko dri. rezr. lot©. rije. Srečke novega kola so dospele io jih aobite v
Zadružni hranilnici
r. t. t o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
t
PEVSKI ZBOR »GLASBENE MATICE« LJUBLJANSKE sporoča, da je umrl njega častni član, gospod
Oton (Petan
nestor slovenskih pevcev
Slovenski pesmi je živel do zadnjega diha, zato mu ohranimo časten in svetal spomin.
Na njega poslednji poti ga spremljamo v sredo, dne 12. t. m. ob 16. uri.
12380	ODBOR.
ObSžoa LjnWja»a Mestna pogTetict zavod
Dane« ponoči je rešila smrt trpljenja nažo ljubljeno soprogo, mater„ babico in taščo, gospo
Šolaste Jertft©!
f©;. JCapfer
soprogo progovnega mojstra v pok.
v 57. letu starosti, spravljeno z Bogom.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 11. oktobra 1932 ob H 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1932.	12375
Žalujoče rodbine: JERMOL, ŠTRUS, VUCNIK.
Urejuje Davorin
Kavljeno izdaja aa Konzorcij >Jutra* Atoli Kibnikai. ia Narodno tiskarno d. d. kot usfcaraarja Franc Jezerte*. Za inserauu del Je odgovoren Alojz Novak.
Vsi » LJubljani