■B'      mmmrnmmm
Posamezne StevMket Rmdne Din —-*75, ob nedelfah Din 1*—.
UREDNIŠTVO M -»*■
Jurčičeva bBm it* 4, J, s UPRAVA m Mlwp « Ja
"J* it 4, pritličje desno ■ TeJe-f*> ft. M. _ SHS
wm&m ater. H .787.
Na unSli ima d.—tj« m m* »In. — RokopU M oc mbi»
Poštnina plačana v ©©Sovin* C®ras današnf® Stev. ©.!& 75"—'
TABOR
Posamezne Številke* N avadne Din —"75, ob nedeljab Din l’—v
.TABOR- izhaja vaak dan, mrrek nedelje in praznikov, ob 18. «rl a datumom naslednjega do* ter *tane mesečno po pošti D 10*—,' sa in*-»emstro D 18’	, dostavljen na dom
D ll*-—, na ixlcaanio*> DtO* — inserati po dogovoru.
Naroča h« pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jnršiccva ulien žtev.4,
Naslov
: ■
Maribor, sreda 18. avgusta 1926.
Leto: VH. — Številka: 185.
Nejasen položaj po volitvah
aksimovlč precj demisijo? Uzunovič razveljavljenju beograjskih volitev.
Beograd, 17. avgusta.
«x ,n danes dopoldne ^ ie v ooli-
ložaj n o t ra' n j e k a' ^ nVC ■ da J'e postal P0" radi izida ob&te Ia Maksimoviča vsej beograiski fo volrtcv omajan. V
vahno komentta rf1 se še vedno ži' se, da je ! volllni izid- Povdarja Bobičeva skupila1"32 racii^a,ov zakrivila
števajo11'^K?J'etn. ministrstvu pridno se-čnie Lr? neJzide iz Macedonije in zdi se na rl 111 tj v en izid še ni znan, radikakirii, 'le ve^ina kmeitsuih občin v Škili ina	.rokah- večina mestnih in tr-
vaja h n demak-atskih. Uradno se na-Minist, !llaK) radikali 60% večine, javil ^ .Predsednik Uzunovič je iz-žavni a °PnikoiTi tiska, da bo moral dr-BeoerariVe^t razveljavili izid volitev v krnmWU' ‘ si pa Ino«oče misliti vza-radičp .'^delovanja med radikalsko-kateri8 vlado in beograjsko občino v Mark -se zedinili pristaši Lenina in se^P.z demokrati Ministrski pred-osvJ,.Je tudi izjavil, da so si radikali ^ «75* vseh občin. Z rezultatom radfc °V<^n* samo radikali, ampak tu-
Angliji
Al»8leška
^edloži
■a na strani Bolgarije
>Iada vzpodbuja Bolgarsko, da naj sP0r z Jugoslavijo Društvu narodov, vlada pripravlja memorandum za Ženevo.
1 ~	B	e	o g r a d, 17. avgusta.
pot nanil minister dr. NinČid je danes od-Vpra*a* |’a Bled, da poroča kralju o tekočih > *niih V zunanii Politiki, zlasti pa o prigodo' Za sefptem^icrs*c0 zasedanje Društva
*** sta se francoski in angleški poslalo" °rmiraIa Pr' dr. Ninčiču, ali je prispel C„n Vor bolgarske vlade. Baje je poslanik gQ, sporočil zunanjemu ministru, da lt0l *ri^a najbrže sploh ne bo odgovorila na (j6v **yno noto, temveč bo predložila za-f)j 0 Društvu narodov, ki bi naj v tem spo-50 ^r^vzelo razsodišče. Naši politični krogi llSc repr'^ar,i' da je Bolgarija zavzela to sta-U0 , na vzpodbudo angleške vlade. Značil-Au1* da sta poslanika v Bukarešti in <!(»., storila podobne korake, kakor an-fj, Poslanik pri dr. Ninčiču.
zunanje ministrstvo ne priivoli za ItjL n° ceno v tako rešitev sporne zadeve, io hočejo Bolgari. Zdi se, da kaže Ang-*<lno večji interes na teni, da bi se bal-^b' vprašanja obravnavala pred medna-(50^1 ’m forumom. Naša vlada bo takoj od-v Ženevo energičen memorandum, %4*erem zahtevala, da se spor 7. Bolga-Ijj., ^oj likvidira v smislu skupne demaršc J*nskih držav.
^ J^^^delske zmame«, glasilo Malinova, *0sl Iavilo včeraj uvodnik, ki obravnava ju-
^ riVans^°"ErS'co'runluns'co noto’ List pra’
Ju' ie že zadnji čas, da se konflikt med avij° in Bolgarijo razčisti pred nepri-razsodiščem, in da se doženejo oni e|j‘> ki so povzročili komita.ško akcijo, n ,Se tudi v Bolgariji zavedajo nevarno-
V,
ki l^ski
nastaja iz komitaškega gibanja za bal-qtio mir. če bodo tolpe nadaljevale svoje 'He ’ ^°d° nad Bolgarijo deževale diplomatka n°te in vedno ji bo pretila nevarnost Craci,ie- List piše, da je ncumljivo iz ka-jTaziojjov se beogralska vlada brani raz-'v ^ Pred Društvom narodov.
iL^URni, (Avala), 17. avgu»ta. (Izv.)
9.12, Pariš 14.075, London 25-14 Ij^Vork 517.50. Mfilan 16.97, Pnaga Wien 73.10, Budaipest 0.00723, Un 123^0, Bruss&l 13.90, Varšava 57.
Kratko — n a£ novejše
Na Bledu se bodo pričele te dni nove konzultacije, da se razčisti političen položaj. ki je nastal po porazu radikalov v boju za Beograd in za večino srbskih občin. Na Bled potuje ministrski predsednik Uzunovič, dr. Nikič pa je že prispel. Uzunovič se bo na povratku z Bleda posvetoval s Stj. Radičem. Položaj sedanje vlade je vedno bolj omajan in se pripravljajo važni politični dogodki.
*
Bolgarska vlada je zaključila priprave za odgovor Jugoslaviji in ostalim državam. Vlada bo v odgovoru pooijala ob-dolžitve. Podrobnosti pa še nisp znane. Potrjuje se vest, da bo Bolgarija zahtevala intervencijo Društva narodov-*
Italija ima ob naši meji velike vojaške vaje. Pred vojno so listi pisali: Nemčija ima velike orožne vaie ob francoski meji, Avstro-Ogrska ob srbski. In je smrdelo po smodniku...
*
Angleški rudarji se nameravajo ukloniti in opustiti stavko- Tekom teh dni se bo zadeva odločila, s čemer bo končan eden največjih štrajkov v zgodovini.
a
V Mehiki beležijo nove krvave spopade med vladnimi četami in katoličani.— Mehiški nadškof bo radi zoperstavljanja državnim zakonom izročen sodišču. — Ameriški poslanik Sheffield .ie zapustil Mehiko, vendar pa diplomatski stiki niso docela prekinjeni. Nekateri katoliški duhovniki so priznali vladne odredbe in jih je nadškof izobčil iz cerkve.
*
O katastrofi na otoku Gsepelu pri Budimpešti prihajajo še vedno protislovne vesti, tako zlastj 0 številu žrtev in vi' šine škode. Dognano je, da je imela eksplozija politično ozadje. Mnogo oseb J’e aretiranih.
Dnevna vpra^aula
Maribor, 16. avgusta.
Naš zunanji minister vedno povdarja prijateljstvo z Italijo. Bilo bi dobro, če bi ■bilo rta tem razmer.iu kaj iskrenega. Ali danes je že slepcu jasno, da si Mija prisvaja na Balkanu po priliki tisto vlogo, ki sta sd jo delili svoje dni Avstro-Orska in Rusija. Fašistovska vladna politika na Balkanu je zgolj kopija — toda slaba kopija — politike dunajskega Ballplatza. Nedavno smo čitali v »Corriere della Sera« daljno. polu»lužbeno izjavo o italijanski politiki na Balkanu. Po tej izjavi i-ma Italija povsem mirovne oilje; ona u-blažuje nasprotja, ki obstoje med balkanskimi rasami in .preprečuje s svojo energično intervencijo nevarne konflikte. — Sploh je italijanska diplomacija po pisanju milanskega lista jagnje božje, ki od-jernljc balkanske grehe. Tudi s svojim nastopom v jaigoslov.-bolgarskem konfliktu se fašistovska Italija baha. To je baje tako mirovno delo, da bi bil moral Mussolini dobiti Nobllovo nagrado za mir. Toda v praksi je stvar malo drugačna ali pa precej drugačna Takole poroča nedeljska »Politika«:
»Na zadnjem sestanku voditeljev Maccdonskega komiteja s predsitavite-lji Italije v Rimu se je sklenilo, da se komitska akcija v Južni Srbiji preloži v glavnem na desno obalo Vardarja.
To sta zahtevala sam Protogerov in Pop - Hristov in sicer radi tega, ker bolgarska vlada ne more še nadalje dopustiti pogostejših prehodov ko-mitašev z bolgarskega ozemlja v Južno Srbijo, ker je bila že obljubila velesilam da bo to preprečila.
Sklenjeno je. da se bo prenesle! v Bari ves četniški operativni štab. Od-ondod se bo vodila četniška akcija. — Italijani so obljubili, da bodo skrbeli #i prevoz četnikov čez Albanijo v Južno Srbijo in v grško Macedonijo. V ta namen je dobil M a ce donski ‘komite 5 milijonov lir. Ta italijanski denar je prenesel v Sofijo sam Pop-Hristov in se je pred dvema dnevoma zopet vrni'1 v Bari, da organizira svoj gorski štab.«
Tako poroča eden najodličnejših listov,
v	naši državi. Vest bi se zdela pretirana, če ie ne bi potrjevala tudi druga dejstva in okolnosti. Italija deluje »motreno za
oslabitev naše države že od njenega začetka sem, zlasti pa, odkar je na krmilu fašizem. To je dejstvo, vse drugo so> samo lepe besede.
Sedaj je le vprašanje, kaj naj naša država začne s takim sosedom? Kako naj-svojo volijo do miru spravimo v sklad z grdimi bojnimi intrigami države, ki nam skuša na vseh oglih zažgati streho?
Ta vprašanja so tako važna, da bi morala naša javnost o njih več razmišljati nego v resnici razmišlja.
Daema kronika
— Otvoritev Zagrebaškega zbora. V
nedeljo, je bil ob udeležbi zastopnikov najvišjih oblasti in raznih korporacij o-tvorjen zagrebški vzorčni sejem. Otvoritve se .ie udeležil tudi trgovinski minister dr. Krajač, ki je v svojem govoru povdarjal potrebo ožjega sodelovanja med zasebno inioijativo in državo ter potrebo depolitizacije gospodarskega življenja. Zagrebaški Zbor je lepo in bogato urejen in vzbuja občo pozornost domačinov in tujcev.
— Razkol v Orjuni. »Riječ« poroča, da je bila na skupščini oblastnega odbora Orjune v Zagrebu sprejeta resolucija, ki- očita glavnemu odboru v Splitu, zlasti pa predsedniku direktorija dr. Ljubi Leontiču. da širi defetizem v pokretu, pripravlja nemogoče strankarske kombinacije itd. Radi tega izjavlja zagrebška oblastna Orjuna, da ne priznava sedanjega direktorija in prekinja zveze ž njim. Oblastni odbor v Zagrebu bo stopil preko in mimo direktorija v stike z drugimi organizacijami ter bo sklical kongres celokupne Orjune.
— Stenice, uši, tatovi, batinaši. To je »motto« nedeljske »pridige«, ki jo je imel na kmetskem prazniku v Krškem gosp Stjepan Radič. Vsi so opazili, da je postal zopet bojevit. Nekateri deli njegovega govora so zveneli skoraj tako kot pred »izpreobrnjenjem«. Napadal je vse povprek, imenoval prejšnje načelnike v raznih ministrstvih »stenice in uši«, trdil o šefu zagrebške železniške direkcije, da krade, udrihal je po baiinaših; seveda ni mogel pustiti na miru obeh slovenskih velikih županov itd. Hude levite je bral Pašiču. privoščil si je vojsko in zagovarjal Ninčiča, češ, bila bi oslarija, če bi prišel na njegovo mesto kak mož, ki bi rožljal s sabljo kot madžarski general. O Bolgariji je dejal, da naši žur-nalisti ne vedo. kaj pišejo, če poročajo o Bolgariji in se je v nasprotju z oficielno politiko zavzel za to, da se z Bolgari obračuna v Ženevi. Vse to ne bi bilo vredno omembe, če ne bi Radičeva nova bojevitost nekaj pomenila. Pomeni pa, d<ri njegova zvezda tone i na beograjskem i na zagrebškem nebu...
— Otvoritev nove telefonske zveze. 22. tm. bo na svečan način otvorjena nova telefonska linija med Zagrebom in Splitom. Otvoritvi v Zagrebu bo prisostvoval sam poštni minister dr. Šupe-rina.
— II. Kongres pravnikov kraljevine SHS v Ljubljani. Ravnokar je doUskaua lična brošurica pod naslovom »Osnutki referatov in koreferatov za II- Kongres pravnikov-«. Brošura, obstoječa ekscer-pite iz predavanj o predmetu, ki se bo o njih obravnavalo na kongresu, se razpošilja sedaj vsem članom. Legitimacije se ■bodo pričele razpošiljati prihodnje dni, tako da jo bo imel v«ak član najkasneje do 1. septembra že v rokah. Kakor že javljeno, je dovolil g. minister saobrača-ja udeležencem četrti,nsko vo,žnjo_po železnicah. Udeleženci naj kupijo pri odhodu enosmerno polovično karto, ki jim bo veljavna tudi za povratek, če se bodo izkazali s potrdilom pripravljalnega odbora. da so se kongresa udeležili. Znižanje velja od 5. do 20. septembra in sicer za vse brze. potniške in mešane vlake izvzemši SOE. Člani, ki so se prijavili neposredno stalnemu odboru v Ljubljani, se poživljajo, da javijo z dopisnico takoj, kdaj prispejo v Ljubljano (natančni datum, da se jim preskrbi pravočasno stanovanje) in kje žele. da se jim pripra-
vi	stanovanje (v hotelu ali privatno). — Ker bo udeležba ogromna, se naprošajo vsi, ki imajo sorodnike ali znance v Ljubljani, da se nastanijo pri njih. Za^časa kongresa bo posloval v sodni palači in-
Sijajni raški šlager!
»Silvestrova noč razposajenega ruskega kneza«.
Pomnožena godba od 17- do 19. avgusta. Kino A pol o.	Telefon 12.
formacijski biro, ki bo dajal ves čas vse potrebne informacije. — Stalni odbor-
— Nova sladkorna tovarna. Upravai združenih pridelovalcev sladkorne repo. se je odločila, da prične z gradbo nove velike sladkorne tovarne. Po dosedanjih' sklepih se bo tovarno zgradilo v Starem Sivcu. Dela, bo vodil neki češki inženir. O obsegu in kapaciteti tovarne ni doslej nič znanega.
— Umor župnika Pliberška razkrit. Pred 6 tedni je bil v Orehovici v Hrv. .Zagorju na tajinstven način umorjen on-do%i župnik Pliberšek. Dolgo so orožniki iskali morilca, a zaman. Seda.i se je dognalo, da je umor pripravila njegovaJ kuharica, ki se je polakomila župnikovega denarja. Najela je dva morilca, ki sta župnika umorila in njo samo radi tega, da se odvrne sum, malo opraskala.
— Ljubavna drama v Trbovljah. V nedeljo je trboveljski rudar Krajšek v gori pod Ojst-rem ustrelil svojo dekle Štefanijo Kraljevo. Domenila sta se. da pojdeta skupno v smrt, ali fant je imel toliko poguma, da je ustrelil ljubico, lastno življenje pa se mu je v zadnjem trenutku smilijo in je vrgel revolver proč. Po nekaterih znakih pa se domneva, da gra za umor iz pohote.
— Budimpešta mesto tuberkuloznih. Mestni fizikait v Budimpešti je pravkar objavil svoje poročilo za prvo polletje 1926. Število nalezljivih bolepni je sicer padlo, »lino pa raste število tuberkuloznih. V taku ‘6 mesecev je zbolelo samo v Budimpešti 15.000 oseb za tuberkulozo. V raznih bolnicah je na zdravljenju 5.780 novih in 75.950 starih jetični-kov. Za Scvilo na Španskem je Budimpešta glede števila tuberkuloznih prvo mesto v Evropi. Vzrok tej razširjenosltfi so pač izredno slabe življenjske razmere prebivalstva, brezposelnost in stanovanjska beda.
— Žabe so ustavile vlak. Sovjetski listi poročajo, da je nedavno šlo čez progo Vladivostop—Sariga na Krimu toliko žab, da je bila proga kilometer široko pokrita ž njimi. Vlak »e je mora radi tega ustaviti in stati toliko časa, da je prenehala žabja »selitev narodov«. V krimskih močvirjih namreč živi ogromno število žab. ki se od časa do časa selijo iz boli suhih v bolj mokre kraje.	:•
-— Poplave v Bački so uničile 1203 hiše. Prizadetim se bodo zgradile nove hi-; še, katerih vsaka bo stala okrog 10.000 Din, skupaj tedaj. približno 12 milijonom. Din, ki jih bo Rdeči križ najel kot p oso; jilo plačljivo v 30tih letih. Oni pa. ki' se jim bodo zgradile hiše, bodo morali plačevati majhen prispevek v fond, ki bo-služil za podpore v slučaju novih poplav.
Mariborske vesti
m Z magistrata. Mestni župan g. df. Leskovar je nastopil dopust. Zamenjuje ga podžupan g. dr. Lipo 1 d.
m Gradbeni odsek Sokolskega društva
obvešča cenjene trgovce, da jih bodj> prihodnje dni obiskali njegovi pooblaščenci v svrho pobiranja dobitkov za tombolo,-ki se priredi meseca septembra in se naprošajo vse one 'tvrdke, ki hočejo naklonili kake dobitke v blagu, da jih pripravijo.
m Obesil «e je nocoj v svoji spalnic! pekovski mojster Jakob Zgonc, stanujoč na Betnavskii cesti na Špesovem posestvu- Vzrok samomora ni znan. Znakov] nasilja se ni ugotovilo in se je gotovo o-bcsil v samomorilnem namenu, kar dokazuje tudi dejstvo, da je hotel storiti samomor še PTed meseci, ko je skušal skočiti z državnega mosta v Dravo, a so mu mimoidoči preprečili. Na mizi je pust.il kos papirja z imeni upnikov. Pri njem se je našlo tudi 2000 Din gotovine in zlata ura. Zapušča ženo, ki živi ločena že leto dni na Duna.iu in sina. Po konu-sijonalnem ogledu so^ 'truplo prepeljali na pokopališče v Pobrežju.
Sfran ?
T, A A \
*T H T? T» Tf' *.
~!'V Mariboru, me 18. avguste !$%_
Jiakor jo delala že 0asa <?tam mati. hiio je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s, -
Pravilu Franckovimkamlui piMailiOiti.
Ta je danes ž>e vedno Tako fin kakor izvrsten pridatek k zrnati in žitni kavi Cer bo ro rudi zmeraj ostal.
*fclkSTVfr^H2HA/*«U|»
m Borza dela v Mariboru išče za tovarno vagonov v. Krušcvcu 20 ključavničarjev, 4 kotlarje in 2 črkoslikarja- — Zglasiti sc ie pri borzi dela v sredo, IS. in četrtek 19. avgusta ob 9. uri. Delavce bo sprejemal in ž njimi sklepal delovne pogodbe zastopnik tovarne, s katerim odidejo delavci v Kruševac v četrtek pop. zato naj si vsak delavec, ki misli iti na delo, pripravi potrebno prtljago. Vozne stroške plača podjetje.
m Filiniranje ob priliki zaključne tekme za kralJev pokal med nogometnoma društvoma Zagreb in Beograd v Ljubljani. Dodatno k našemu včerajšnjemu športnemu poročilu smo prejeli: Posestnik »Diana« kina v Mariboru g. dr. La.in-§ic je filma! vse najinteresantnejše dogodke ljubljanske tekme. Posebno so se furnirali prihod Nj. Veličanstva kralja Aleksandra in njegove svate, pozdrav moštev Zagreb in Beograd, različni dogodki pri golili. Po zaključku tekme je prirejala večtisočglava množica navdušene ovacije moštvom, posebno še kralju, kar se je tudi filmalo. V najkrajšem času se bo predvajal ta film v kinu >Dia-na« v Studencih, pa tudi v drugih mestih kakor Ljubljana, Zagreb, Beograd itd.
m Konkurenca lepotic. Maribor bo v prihodnjih dneh doživel zopeit senzacijo, kakršnih nismo preveč vajeni. V kinu »Apolo« se bodo predvajale od petka^na-prej slike najlepših med najlepšimi. Konkurenca mariborskih krasotic je vsekakor novost za Maribor, ki v poletnih mesecih. razen poplav, ni imel nobene zabave. V^ak kinoobiskovalec bo laliko odločeval o tem, katera j<j najlepša med štirinajstimi devicami, ki jih bomo vkleli na platnu. V to svrho bo pni blagajni dobil glasovnico, ki jo bo pri odhodu oddal izpolnjeno. Za konkurentinje so razpisana lična darila, ki so jih v ta namen darovali ra.zni mariborski trgovci, katerih lokali bodo tudi vidni v filmu »Konkurenca lepotic«, ki je bil izdelan v ateljeju fotografa Majerja pri dnevni luči. ojačani z umetno. Za to nepričakovano senzacijo vlada že danes obilo zanimanje, kajti med štirinajstimi bo težko izbirati, predvsem kadar je izbira tako pestra kot bo tokrat Počasi se tudi v Maribor vseljujejo velikomestne »atrakcije«.
m Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 8.—15. tm. je za škrlntinko zbolela 1 oseba, ozdravela tudi ena, a umrla nobena. Za škrlatinko bolnih je ostalo 7 oseb.
m S sejmišča. Na svinjski sejem dne 33. tm. so pripeljali 433 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—100. 7—9 tednov s^ari 125—180 ; 3—4 tncsece »tari 280—350; 5—7 mesecev 420—450: 8—10 mesecev stari 550—580; 1 leto 1000—1200, 1 kg žive t-že 10-50—12.50. 1 kg mrtve teže 15 —17 Din. Prodalo sc je 155 komadov.
in V nedeljo 22. avgusta v Pekre! Veselica z gledališko predstavo 2 godbi, plet 'td. v prid ubožnim šolarjem. Vljudno vabljeni!
m Kavarna »Evropa«. Nov spored plesnega dua »de Real«. Komične scene iz operet. Zamorski tango. Vampir. Sam-blans salonski Charlestone. ruski ciganski ples in komični tigrovski fokstrot. — Po končanem sporedu družabni ples-m Gospod Ciril Bratuš operni pevec gostuje v sredo 18. t. m. v Veliki kavarni pri elitnem koncertu. Nastop malega Ernesta. Nov program v Klub baru. 1664 m Danes v torek dne 17. tm. se vrši v Gambrinovi dvorani koncert pri vsakem vremenu. Igra priljubljen kvartet Richter. Začetek ob /"=20. uri. 1670 m Koncertna pevka Roža Gruber daje pevski pouk po edini pravi metodi za popolno izurjenost pri koncertih in operah. Vprašati od 26. avgusta t.l. Koroška cesta 26. I. od 10—12 in 14—16 ure. 1635
Dr. med. Klara Kukovec
Gosposka ni. 2 ordinira zopet od 14. avgusta.
Kino
GRAJSKI KINO
predvaja od pondcljka 16. do srede 18. tm. »Hijene velemesta«. Šest krasnih,
napetih pretresljivih činov iz apaških salonov in zakotnih zatočišč. Pilm.neobi čajno dobro uspele režije in razkošne elegantne inscenacije. V glavni vlogi Elle Richter.
APOLO KINO
predvaja od torka 17. do vključno četrtka 19. avgusta »Silvestrova noč razposajenega ruskega kneza«. Slikovite noše, ruski plesi in običaji. Silno napeto dejanje. Glavna uloga naravnost fascinira gledalce.
KINO »DIANA« STUDENCI
Radi poplave film Pat in Paichon n' dospel. Do srede se zato predvaja fiim »Žena iz oblakov«, pustolovščina v 6 činih. Krasni posnemkL
Organizacija evropskega kapitala
Maribor, 17. avgusta.
Pred dnevi je bij ustanovljen kontinentalni železarski trust. Vsa podjetja te stroke so organizirana v enotni gospodarski organizaciji. Kapital ruši v bo.iu za svoje Interese narodne in državne’ meje in pripravlja hočeš-nočeš gospodarsko Panevropo.
Mednarodni železarski trust je samo člen v veliki verigi mednarodnih kapitalističnih zvez. Prav v zadnjem mesecu so bili — kakor piše »Grazer Montags-zeitung« — osnovani novi, zelo važni karteli. Tako Kalijeva pogodba med Francijo in Nemčijo, mednarodni sindi-katfc izdelovateljev žarnic i-1. d. Pripravlja sc nadaljna vrsta evropskih trustov, kartelov in sindikatov.
Pomen teh zvez bo pravilno ocenil samo narodnogospodarski strokovnjak. — Sigurno je, da se s tem mednarodni voz-lji vedno trdneje zavozljujejo in da se u-soda industrijskih narodov in držav bolj-inbolj zbližuje. V političnem smislu ima to dalekosožeu pomen, kajti gospodarske sile so tiste, ki imajo v politiki zadnjo besedo. Narodna gesla so večkrat lepa dekoracija, ali gospodar narodov postaja mednarodni kapital, ki se ne zmeni za meje. Bomo videli, ali bo to blagodejno vplivalo na mir, kakor sc povdarja v krogih velekapitala.
Delavstvo in srednji sloj nimata pričakovati veliko dobrega od skupnega diktata evropskih industrijskih mogotcev.
Turistika in šport
; Planinci! Ob 301etnici Savinjske podružnice SPD je izdal nje neumorno delujoči načelnik g. Franc Kocbek, nadučitelj v pok. v Gornjemgradu. jubilejno knjigo pod naslovom »Savinjske Alpe«. Vsebina te knjige, ki obsega 306 strani je tako obširn ter obsega razne zgodovinske in druge razprave zadevajoče 0-pisano ozemlje. Založila jo je knjigarna Goričar in Leskovšek v Celju ter si naj planinci to lepo vezano, s 53 slikami 0-premljeno knjigo naročijo.	R.
Paberki
Pred nekaj dnevi je šlo iz Beograda v notranjost pet ministrov ,jn vsak se je vozil v posebnem salonskem vagonu. — Vse, kaJpa. v znamenju štednjc.
*
Dve dvorni dami pri kralju Frideriku II. sta sc prepirali za prednost. Kralj, ki so ga obvestili, da dami ne morete naprej. ker nobena noče bitj zadnja, je vprašal: »Katere mož i-ma višji čin?« — »Oba imata enakega«. — »Ka-leri pa je starejši?« — »Sta oba enako stara«. — »Zlodja, poltem pa naj stopi naprej tista, ki je bolj neumna«. Kako &e je zadcvica rešila, ni zabeleženo. Vsekakor pa .ie zgodba še za naše čase jako podučila. — Denimo: tudi za naše politike.
Za politične razmere v Beogradu je značilna sledeča vest:
Tik pred občinskimi volitvami je zadela kaP na ulici 601etnega mesarja Petra Stankoviča. Bil je pri tej priči mrtev.
Prenesli so ga v občinsko ambulaneo, kjer so dognali po predmetih, ki so jih našli v njegovem žepu. da je radikal. — Imel je namreč radikalsko izkaznico. Toda pri njem so našli številko Bobičevcga lista »Odbrana Beograda« m pismo Ka-rajovanovičevc skupine, da naj se sigur-tio udeleži volitev.
Povsod drugod bi mrliču izkazali posmrtno čast, ne meneč sc za njegovo politično opredeljenost, ki je smešna pred veličanstvom smrti. Ne tako v Beogradu. Pred mrtvim starcem sc jc vnela velika diskusija, kateri skupini je pripadal. Diskusije se je udeležilo vse osobje in razne stranke, ki so prišle v urad. Kadar so volitve pred durmi, je Beograjčanom malo mar za svetost smrti Še mrlič bi se moral vzbuditi in povedati, kateri partij oziroma skupini pripada. Potem pa lahko zopet zaspi, če hoče.
Prepir je končal disident Bobič, ki je prišel po naklučju v ambulanco in povedal, da je s Petrom Stankovičem izgubila njegova skupina zvestega volilca. In zažgal mu je svečo nad glavo...
•
Beograjska »Politika« prinaša zanimivosti o nedeljskih volitvah v Beogradu. Posnemamo samo nekatere:
V naši prestolici imajo cigansko predmestje, takozvano Čuburo. No. tudi cigani so volilci in lahko ojačijo lx)disi radikale I. in II., bodisi davidovičevce. Sicer se slabo spoznajo v take gospodske finese, toda za to *o agitatorji na svetu, da jim razložijo. Leto dni ni bilo v Ču-buri toliko avtomobilov kot v nedeljo. Povsod so nalepljeni plakati, cigani stoje v pisanih gručah, deca se dere:
— Živco gospon Gjoka!
— Zivco Bobič! — odgovarjajo z nasprotne strani.
Na nekem oglu sta se sprla cigan in ciganka — radi komunalne politike. Cigan ima polcilinder na glavi, bele hlače, ki so mu jako kratke in žaket. ki je že pozelenel in na katerem jc zabeležen jedilni list menda za dvajset let nazaj.
— Glej, da držiš jezik za zobmi, — vpije cigan tjad ciganko, ves rdeč od jeze, — drugače te bom naklestil po...
— Na, tu se obriši — mu pravi jezno ciganka in pokaže ne ravno prijetni del telesa, — jaz bom agitirala za Mukanu-da. na magari boš krennil od jeze.
Cigan zgrabi politikujočo ciganko za vra;* in nastane pretep. Ona vsa kuštrava in raztrgana kaže zobe, on si z divjimi pogledi popravlja žaket...
BoMčevci so vodili po ulicah neko opico. Okoli pasu je imela letake z opičjo sliko in napisom:
»Opa, Gjoko, na visoko.«	„
Za opico je šla druhal ljudi, ki so vp* na ves glas:
— Opa, Gjoko. na visoko.
Opica ie bila izposojena za dvestoar narjev od ciganov.
*
Kar jc mogoče samo v Amerik1 •••, Listi poročajo: V nekem kopali-^ Newyorku je moral sodnik vršiti sm v trenutku, ko se je kopal v reki. ljali so mu neko veselo družbo, ki se slačila med vožnjo v avtomobilu./^,.,,
ja jc to opazila in jih aretirala, do.-pa je, da so sc v kabini docela u* v kopalno obleko. Sodnik .ie stopjl v , palni obleki 'z vode, izrekel obsoa , deset dolarjev globe za osebo In V° t sodbi z obsojenci vred splaval vvo°j<
Esperanto
RfuBopostaja v Zagrebu in EsperaO*®1^
Novolnstalirana Radiopostaia ^ M (Val 350) razpošilja vsak torek 00 ^ uri zvečer predavanja o esr>c!'an*l{' Jejj sedaj so se vršila, med drugim *l ^
predavanja: Ravnatelj Šaman ek.,
avstrijske državne izpitne knmisi.1® ^ esperanto: »Utizi potovanja PO -T^llc vi ji«, dr. Dušan Maruzzi, podpf®“^, ^
zagrebškega radio-kluba: njegov pomen«; dr. Domač, tnestnt ^ nik v Zagrebu: »Esperanto v sluz'd j, vauskih narodov«; Višii poliejtsk jny nik Matič: »Esperanto kot jezik tfjjj rodne policijske službe«: in I. ^ šolski nadzornik in predsednik u nja hrvatekih učiteljev: »Esperan ^ vzgojno sredstvo modeme 5ole«-^ tiovitvijo nove oddajne postaje v bu je jugoslovanska esperam^k* pridobila izborno propagandno & mt/p katero bo informiralo številen a.v. ra-o_ esperant-skem gibanju. V jes«0' eSpv dio-postaja v Zagrebu razpoŽ1”3 rantski tečaj.
Esperanto na trgovinski fak«'tet''
grebške univerze.	^
Zakon, kateri na mesto trgo^^fo v soke šole v Zagrebu ustanavlja Dt p konomično komercijelno fakults ran;o grebške univerze, določa za e.? jes*’'1 kot neobliga'<en predmet v Pjv i-ttortS semestrih dve uri na teden. .* ,g b« esperantskega Jezika na univerz* .v #tr imenovan dr. Dušan Maruzzi, tističnega urada v Zagrebu in PT LfltP jugoslovanske lige espcranitistov. 1 j0\f, vanemu se je ob tej priliki podeln njij, častnega docenta vseučilišča v
Dira rtiialia "e spr«imeta na u¥a Ul|ian(l hrar.o in stano. vanje. Naslov v upravi. 1662
se »prejmejo na c«io ali dalno hrano in stanovanje v Tvornifild olici 15/1. KoroSti kolodvor. Vprašati meil 12.—15. uro	165o
Oprsraljeca sf^navanle
f kuhinjo, »obe « sovporapo kuhinj«. Vprašati nMaritan“, Rotovški trg 4.	1667
fflattjša trgovina
tudi okoliea v vsjem se iSfte. Ponudbe: ,M»rstan“, Rotovški trg 4	166«
Postrežn ta	".i;;
bi prišla pospraviti hišna dela enkrat na t den. Naslov v upravi.	1634
i ...
", Ut« * istHno»sn|f, k® * (H«>' bilo primerno uniformsko t«f , g p« konfekciio, plažam d0
dč;m
iiko.
deprovoru. lista.
»aulov
Le speeljalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalne stroje
Mehanik Ivan Legat
Piva specijalna popravljalnica pisal niSkih itrojcv MARIBOR. Vetrinjska ulica 30 Telefon 434
Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev! 1568
S
im
It*
»Maribora^*, Tl#k*rna« ▼ M»*H>oru. predstavnik: Stanko Detel*, ravnatelj.
Predatamik: V^koalar Špindler; novinar.
Urednik Bo f. i d V«i ■v Maribora.
GR
1
28. avgusta do 5. septembra
JL	Po:eima razstava dom Iv agnjlSe
B	25«/,, znižanje železnitkih cen. Potne legitimacij«
ia	(sejmskl Izkazi) it ceno 15 Din ee dob« pri *P*'
dicljl A. Reisman, VojaSnlika ulica 6, A1afib®r'
gjMjggjN...............
ar Borko, aoriBAT. IsdajateU; Koo»or«ii