Ifv. 870,_ Uhaja vuk dan, tadl ob nedeljah in ob 5 zjutraj. Vredni*vot UUc* Sv PrančUJta Atiken M. 20, L ntdstr. — Vg dopisi ruj se pošiljajo uredn«vu li«U. N«frtnklr*ni pisma m m sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, kdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordl ftsta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadntgej offlejsntrc poroihrom v Trstu, uMca Sv. Frančiška Asiflcefa k. 70. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-67. tsroCnlna znala: Za celo leto...... . K 24.— > pol leta ................. 12.— mm tri mesece........................O'— ta nedeljsko tedaj« sa celo leto....... 3.20 tt pol leta . . . . '............2.60 ¥ Tntm% f ms. Letnik XI. rssaaasu Itevltk« .Edinosti* se prodala jo po 6 vfnarjer. zastarela sevtlke po 10 vinarjev. Oglasi sa računajo na milimetra v šfrokostl en« kolon% Cene: Oglati trrovcev in obrtnikov.....mm po 10 vtit Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. mm p« 20 vfifc. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . , . » ... K 20.—» vsaka nadaljna vrsta.......t ... » Z—• Mali oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev. _ sprejema Ina«rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnini reklamacije se pottjajo npr avl lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača ln toži se v Trstu. tfcrava ln inseratal oddelek a« nahajata v ulici Sv. Frančiška §L 20l — PoHnohranllnlCnl račun št MI.652 , novi uspehi Nemcev pred DvinsRom, pn Immm in vzhodno Baranovlčev. - llo Italllimskl fronti .položni nelzpremenjen, Francozi in finileži nadaljevali tudi včeraj ob silnih izM predorne poizkuse, u »rez vsakega uspeha. Z awtrUsKo-ruske§fl bojišča. DUNAJ, 28. (Kor.) Lradno se objavlja: 28. septembra 1915, opoldne. Ogrožen? po avstrijskih in nemških silah ob Styru z obkoljenjem, so bili Rusi {jrisfljeni, da so svojo z velikimi žrtvami zvrševano ofenzivo v volinijskem trd-njnvskem ozemlju opustili. Rusko umika-r:e se je nadaljevalo ves dan in je cfovedlo sovražno armado za Putllovko. Nase armade zasledujejo. V bojih z zadnjimi oddelki v/hodno Lučka so ujele naše čete 4 ruske oficirje in 600 mož. Ob lkvi in v vzhodni Galiciji je položaj tiei/premenjen. Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Hofer, fml. PoioztU na ruskih bojišči!?. Na Severoruskem se bitka med gornjo \ iijo in gornjim Njemenom nadaiiuje. 1 o je morda ena največjih bitk v sedanji evropski vojni. Na obeh straneh so udeležene znatne mase čet. Ker so bili Nemci sredi preteklega tedna stali še v ozemlju severno in južno Ošmjane in so pomaknili sedaj fronto od Smorgona do Zabrezine (ob Njemenu), je konstatirati napredek 25 kilometrov v par dneh, kar pomeni v očigled neprestanim bojem znatno pridobitev na ozemlju. \ ažno je približanje desnega krila bojne fronte ob Njemenu pri LubČi (severovzhodno Novega Orodeka), armadne skupine princa Leopolda bavarskega pa oddelku Serveča. V zvezi s to armadno skupino so av-strijsko-ogrske čete pri Krašinu prebile rusko fronto in prodirajo v smeri Njesvi-ča na obeh straneh železnice, ki \odi v Minsk. Levo Hindenburgovo krilo in cen-trum armadne skupine princa Leopolda bavarskega sta sedaj približno enako oddaljeni od Minska. Proti armadni skupini generaifeldmaršala Mackensena. ki se je umaknila v taktično ugodnejše postojanke na zapad, bregu prekopa Oginske-ga ia Jasiolde, sovražnik ni nadaljeval svojega napada. Mogoče si je skušal le pridobiti prostor za premikanje čet proti južnemu krilu bavarske armadne skupine. Na jugozapad nem ruskem bojišču slavimo polom ruske ofenzive v Voliniji. Seje pozneje se bo pokazalo, kako heroičen je bit tu nastop naših čet in voditeljev. Rusko višje poveljstvo je mnogo pričakovalo od te ofenzive in pritegnilo zato tudi s severnega bojišča močne sile. Še v zadnjih dneh so prispela ruska ojačenja iz Kijeva in Rovna. Ob izredno težkih izgubah, kojih število dosega najbolj krvavo fazo karpatske bitke in ob izgubi 10.000 mož na ujetnikih je moralo rusko vodstvo ustaviti ofenzivo v Voliniji in umakniti čete v prejšnje postojanke. Postojanke pri Dubnu in Lucku, za katerih osvojitev je na tisoče Rusov žrtvovalo življenje, je bilo treba izprazniti. Sovražnik se umika proti vzhodu. Po zmagi v defenzivni bitki med Sere-toin in Strypo, je defenzivna bitka ob Ik-vi in Styru eden najvažnejših dogodkov jesenske vojne: sovražnik je potolčen, njegova ofenzivna sila strta za dalje časa in s tem pridobljeni vsi pogoji za nadaljevanje naše srečno zapričete volinijske kampanje. Zmage, izvojevane od Bohmo-vih in Puhallovih armad, bodo vplivale močno tudi na one sosednje države, na katere je hotela Rusija učinkovati s svojo ofenzivo, in sicer nam v prilog. (Tages-post). _ Z nemsko-ruskeaa bojitfn. BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. septembra 1915. (Armadna skupina generaifeldmaršala Hindenburga). Sovražnik, ki je bil včeraj na jugozapadni fronti Dvinska potisnjen nazaj, se je skušal vzdržati v zadaj pripravljeni postojanki. Bil je napaden in vržen. Južno Drisvijatskega jezera se vrše konjeniški boji. Rezultat armade generalobersta Eichhorna v bitki pri Vilni, kjer so bili Rusi potisnjeni preko črte jezero Naroč—Smor-gon—Višnjev znaša na ujetnikih in materijalu: 70 oficirjev, 21.908 mož, 3 topove, 72 strtjjirih pušk in veliko število ba-gaže, ki jo je sovražnik ostavil na naglem begu. Do sestavitve tega plena je zainog-lo priti vsled našega hitrega prodiranja šele sedaj. Pozneje navedene številke niso vštete v tem plenu. Južno Smorgona je naš napad napredoval. Severozapadno Višnjeva je bila sovražna postojanka prebita. Ujetih Je bilo 24 oficirjev in 3300 mož in uplenjenih 9 strojnih pušk. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Predmostja vzhodno Barano-vlćev so po boju v naši posesti. Privedenih je bilo 350 ujetnikov. (Armadna skupina generalfeldniaršala Mackensena). Položaj je neizpremenjen. (Armadna skupina generala Llnsinge-na). Prehod preko Styra pod Luckom je b:l izsiljen. Vsled tega pritiska se Rusi severno Dubna umikajo na vsej fronti. Vrhov o armadno vodstvo. I artjM? vstal a bojišča. DUNAJ, 28. (I' Uradno se objavlja: 28. septembra 191*, 'opoldne. Na dolomitski fronti je bil danes zjutraj napad sovražnika proti Col dl Bois z ročnimi granatami odbit. ! Včeraj so Italijani zopet obstreljevali bolnišnico Rdečega križa v Gorici s približno 50 granatami, čeprav je imel ta zdravstveni zavod, ker ga še ni bilo mogoče popolnoma izprazniti, ženevsko zastavo. V doberdobskeni oddelku je kj-HovH naš ogenj napadalni poizkus proti/Monte dei Sei Busi. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Barzllol je souoffl. LUG ANO, 27. (Kor.) Minister Barzilai je imel v neapeljskem glavnem gledališču svoj že daije časa napovedani in opetovano odgodeni govor. Dvorana je bila polna poslušalcev. Med navzočimi so se nahajali minserski predsednik Salandra in drugi člani vlade, 25 poslancev in 6 senatorjev. Minister Barzilai je najprej v daljšem govoru navajal splošne in posebne pritožbe proti Avstro-Ogrski, češ. da je italijan-stvo zatirala ter od nekdaj nasprotovala političnim in gospodarskim interesom I-taliie. Barzilai je skušal Napoiitancem in drugim južnim Italijanom dopovedati, da imajo tudi oni zgodovinske vzroke, da sovražijo Avstrijo ter se iskreno in pozitivno udeležujejo vojne. Razumeti da morajo, da je imela prejšnja zveza Italije z Avstro-Ogrsko samo ta namen, da je vojno med njima zavlekla do ugodnega trenutka. Tudi pokojni marki di San Giulia-no da ni mislil drugače, zlasti ker mu je bilo znano, da sta nadvojvoda Franc Ferdinand in načelnik generalnega štaba, Conrad pl. Hotzendorf, pripravljala vojno proti Italiji. Da bi predočil poslušalcem tudi gospodarska nasprotja med Italijo in Avstro-Ogrsko, je Barzilai »odkril«, da je Avstro-Ogrska tik poleg italijanskega koncesijskega ozemlja za železnico v Adalijo reklamirala zase koncesijsko ozemlje in da so agentje Nemčije skušali pokupiti zemljo, po kateri bi morala teči italijanska a-dalijska železnica. Seveda mora sedaj, ko je vojna nemški trg za Italijo zaprla, prav mnogo italijanskih produkcijskih panog pogrešati važnih elementov, ki razpolaga z njimi Nemčija in ki so težko nadomest-Ijivi. Barzilai je nadalje sporočil, da je nemški poslanik v Carigradu, baron Wangen-heim, italijanskemu poslaniku, markiju Garroniju, osem dni pred izročitvijo av-stro-ogrske note Srbiji dejal, da bo nota pač tako sestavljena, da postane vojna neizogibna. in da je Garroni to menda zaupno izjavo naznanil ministrstvu šele pred nekaterimi tedni ob priliki svojega povratka v Rim. Med svojo ostalo dolgovezno razlago, kako je Italija prišla do tega, da je prekršila zvezo ter vstopila v vojno, je Barzilai dejal: Avstro-Ogrska je skušala ljubezen Evrope do miru. Priznal je tudi odkrito, da Italija ni hotela zamuditi ugodne prilike, da si prilasti zaželjena avstrijska o-zemlja, "dočim avstro-ogrske ponudbe še daleč niso zadostov^e vojaškim in čuvstvenim potrebam Italije ter so imele tudi sookus miloščine, ki ga je imela že pridobitev Lombardije, Beneške in Rima. Izmed izjav ministra Barzilaia o vojni sedanjosti in bodočnosti bi bilo naglašati sledeče: Italija zasleduje s svojimi zavezniki vred skupen cilj ter se, boreč se proti Avstro-Ogrski in Turčiji kot ujetnicama in varovankama Nemčije in boreč se proti njima zaradi same sebe, bori istočasno tudi proti Nemčiji. Italija se udeležuje vojne z vsemi svojimi silami, ne da bi bila vezana, na kateri točki naj zastavi svoje sile. Vojna usoda bo šele določila, kako naj se izraža sovražnost Italije protfTur-čiji. Glede Balkana, je nadaljeval Barzilai, je upati, da bodo predlogi četverosporaz-jmta. ki streme po .radikalni korekturi Bu-kareške pogodbe in izdatni zadovoljitvi narodnih aspiracij Bolgarske in garantirajo upravičeno odškodnino Srbije, Grške in Rumunije, imeli uspeh in dosegli solidarnost balkanskih dr^av s četverozvezo za vojne namene. Italijansko brodovje izvršuje veliko nalogo, ker preprečuje vsak promet Avstrije v Adriji, kakor Anglija nemški pomorski promet. To mora brodovju zadostovati, dokler se avstrijska mornarica upira uničenju, ne prikaže iz skrivališča in poišče italijansko brodovje. Italijanska armada se vodi z modrostjo obotavljajočega se Fabija in drznostjo Scipija in njene čine zamore opevati le Homer. Tekom štirih mesecev armada ni zgubila niti pedi italijanske zemlje, pač pa okrhala v Italijo bolestno se zadirajočo špico Trentina in jo na straneh zaokrožila, prekoračila soško mejo in razbila na Krasu prvo sovražno obrambno črto. . Armada je pričela z nadaljnim zlatim poglavjem. Seveda bodo potrebne še čisto druge in večje žrtve za doseženje tega še vedno težkega in daljnega cilja. Te žrtve bo Italija žrtvovala ravnotako, kakor njeni zavezniki in sovražne države. Z uro in povečevalnim steklom se ne sme opazovati vojnih dogodkov; ne kritika, ampak podpiranje dela je potrebno. Razven tega govora je imel minister Barzilai še enga za širše občinstvo pred spomenikom Imbrijana, tekom katerega je, obrnjen k spomeniku, izpregovoril besede: »Tvoje sanje se izpolnjujejo! Zastava Italije bo vihrala na gradu Sv. Justa!« Nato se je obrnil k ljudstvu in rekel: »Napolitanci! Poi .ri Greyju. LONDON, 27. (Kor.) Državni tajnik za zunanje zadeve, sir Grey, je sprejel včeraj popoldne francoskega, italijanskega in ruskega veleposlanika, kakor tudi grškega, bolgarskega in srbskega poslanika. S turških bojišč. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Položaj je neiz-prcr.icr.jen. Naše na razne strani odposlane poizvedovalne kolone so v oddelku A-naforte in v okolici Kereviz Dere zvabile dva sovražna poizvedovalna oddelka v zasedo in ju ujele. Uplenile so z nepričakovanim napadom na sovražne strelske jarke število pušk in municije in več telefonskega in ženijskega materijala. Na ostalih frontah ničesar novega. Vesti z Balkona. Konferenca med Venizelosom in Pašičem. BUKAREŠT, 28. (Cenz.) Tukajšnji grški list »Starja« javlja, da se v kratkem snideta Venizelos in Pašič. Pogajanja med Bolgarsko in Grško. BUDIMPEŠTA, 28. (Cenz.) »Vilagh« poroča iz Sofije: Grški poslanik Naum je prišel k Radoslavovemu in mu sporočil v imenu svoje vlade, da je Grške sklenila za slučaj, ko bi se spor med Srbijo in Bolgarsko ne dal rešiti mirnim potom, da zasede Doiran in Gjevgjelijo. Zato da je bilo potrebno, da se mobilizira del grške armade. V zvezi z vlado stoječi krogi so poučeni, da se med atensko in sofijsko vlado vrše pogajanja, da naj bi Grška prepustila Bolgarski Seres, Dramo in Kavalo, nasprotno pa da naj bi privolila Bolgarska, da Grška zasede Doiran in Gjevgjeiijo in ozemlje zapadno od te točke železnice pa do albanske meje. Pogajanja se baje že bližajo zaključku in baje obetajo zelo zadovoljiv uspeh. Srbska armada ob bolgarski meji. BUDIMPEŠTA, 28. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Bukarešta: Poročevalec lista »Sina« piše iz Turn-Severina, da je po neki vesti iz Srbske Kladove 23. septembra korakala srbska armada 50.000 mož na bolgarsko mejo. Večji del belgrajske-ga prebivalstva da je pobegnil v Niš ali še dalje v notranjost dežele. ne. Zato so se vesti o večjih bojih v okolici Svenzjanyia in Vidsyja sprejemale razmeroma ravnodušno le kot potrebne operacije proti železnici Vilna - Petro-grad, torej kot indirektno sredstvo, da se stre odpor okolo Vilne. Se le tedaj, ko so začele tu s tipično nemško hitrostjo operirati vojske generala EIchhorna, in potem, ko se je posrečilo prodreti fronto pri Svenzjany-ju, pri čemer Je bilo stavljenih v akcijo nekoliko konjeniških divizij, da obidejo desno krilo na ta način odrezanega centruma — so te operacije zadobile resneji karakter. To je bil uprav šolski izgled dobro zasnovane in korektno izvedene operacije po principu notranje linije. Vsled tako ustvarjene situacije je začelo rusko umikanje na liniji Podbrodže-Vilna-Slonim proti železničnima centruma Mo-lodeczno in Minsk. Ali poprej, nego ruska vojska, je levo krilo vojske generala Eichhorna doseglo Molodeczno in je ruski umikajoči se vojski odvzelo važno dvo-tirno železnico Lida - Polock ter se je za Ruse nevarno približalo Minsku. Istobno s tem napredovanjem za hrbtom ruske vojske začeli so močni frontalni napadi vojska generalov Scholza in Gallwitza v smeri Oszmany in Lida ter čvrste operacije princa Leopolda bavarskega proti gornjemu Njemenu, ki se jim je hitro pridružila tudi vojska Mackensena, a namen vseh teh napadov je*bil, da onemogočijo ruskemu generalu Evertu, da odvzame čete s kateregakoli dela fronte, s katerimi bi preprečil napredovanje levega krila nemškega generala Eichhorna. Ta ruska vojska se nahaja danes v zelo kritičnem položaju, ki s svojo nevarnostjo nadkriljuje situacijo pri Gorlicah. Vendar se ne more danes še pozitivno trditi, s kakim rezultatom konča ta bitka, ki je mo-mentano v polnem toku. Razvrščenje nemške vojske je dovršeno, strategiški plan je dobro zasnovan in sedaj ga treba izvesti. Ne ve se, s kakimi silami razpolaga Evert, torej se tudi ne more trditi, ali Rusi sprejmo tu odločilno bitko, ali pa se umaknejo proti Slucku. Prva teh dveh možnosti izgleda bolj verjetno, ker skušajo Rusi prebiti nemško fronto v smeri proti mestu Mihaliczki, kar bi v slučaju uspeha spravilo levo krilo generala Eichhorna v jako nevarno situvacijo. Vrhovno vodstvo ruske vojske je iz-poznalo nevarnost, ki grozi centrumu, ter je začelo z ofenzivnimi podjetji v prostoru med Rigo in Dvinskim ter s čvrstimi napadi na vojsko generala Mackensena v področju Oginjskega prekopa in dolnje Jasijolde. Namen tem ruskim operacijam je, da vežejo nemško vojsko tako, da ne more priskočiti na pomoč, ako bi se njegovo levo krilo nahajalo v eventuelni nevarnosti. Od končnega izida te velike bitke, ki je zajela vso fronto, bodo odvisne pozicije, v katerih se bodo vršili boji prihodnje zime. Ako se Rusom posreči, da se zopet odtegnejo nevarnosti hudega poraza, ni izključeno, marveč je zelo verjetno, da se cen-trum nemške vojske umakne nekoliko na zapad, morda tudi do Njemena in Buga, da v pripravljenih pozicijah da vojski zasluženega počitka in ugodneje zime, nego bi jo imela v barjih močvirnatega predela. Rusijo m Balkan. Vojni poročevalec »Hrv. Pokreta« piše: Uspehi centralnih vlasti so veliki, posebno je, ako uvažujemo veličino osvojenega sovražnega področja. Ako primerjamo današnji položaj fronte z onim na koncu meseca aprila, človek skoro ne veruje, da je bilo v tako kratkem času možno toliko napredovati. Tako uspešno fazo želi nemško vrhovno vodstvo kronati z vojni-Škim uspehom večjega stila — obkoljenjem dobrega dela ruskega centruma. Po padu Kovna in ostale njemenske fronte so se pričakovale večje operacije v prostoru Riga - Dvinsk in v okolici Vil- Ofenziva zaveznih vojska je uspela in ruska vojska se nahaja danes v takem stanju, da je protiofenzivnih operacij težko pričakovati pred spomladjo. Vrhovna vodstva nemških in avstrijskih vojska so si v svesti svojega uspeha Straa IL Kv. SVU V 'irstu, unfc septembra 191a Nevarnost, ki grozi ententi od novih podjetij centralnih vlasti, je jasno razvidna iz njenih nervoznih diplomatskih poizkusov pri balkanskih državah. Take velesile iščejo sedai pomoči pri tako malih državicah! Ako se centralnima vlastima posreči, da dosežeta Carigrad poprej, nego enten-ta, potem bi zadale svojim nasprotnikom udarec na pravem mestu. Angleži to dobro vedo in zato sta Lloyd Ueorges in lord Kitchener proglasila srbsko bojišče tudi kot svojo interesno sfero, kamor mora angleška vojsk a. Splošni položaj centralnih vlasti na bojiščih je danes povofjen. ker ste oni na vseh straneh inicijatorja ter odločate o momentu, in mestu, kje in kdaj se mora ententa braniti. Taka situacija se ne izpre-meni tudi tedaj, ako četvorni sporazum dobi še nekoliko zaveznikov. Uspehi so tu in s polno nado moremo pričakovati, da iih bodo znale naše vojske tudi ohraniti do konca. Domate vest!. . Tolikokrat, da, vsaki-krat ob začetku šolskega leta smo poudarjali v našem listu prvo in glavno načelo pametne šolske vzgoje, da se otrok poučuj vsaj v osnovnih naukih na podlagi materinega jezika, ker more le osnovna izobrazba na podlagi materinega jezika dati otroku neobhodno potrebni temelj za vso nadaljno izobrazbo. Tržaški Slovenci smo uveljavljenju tega načela posvečali Yse odtedaj, ko smo se začeli zavedati, da smo sinovi slovenske matere, največjo skrb in ogromen del svojih moči, svojega narodnoobrambnega dela. Z velikanskimi lastnimi žrtvami in res materinsko naklonjenostjo naše Družbe sv. Cirila in Metoda se nam je posrečilo uveljaviti to načelo vsaj deloma, in tako so vzrastle na naših tržaških tleh šole naše šolske družbe, v katerih so se vzgojili že tisoči in tisoči naših slovenskih otrok v našem milem slovenskem materinem jeziku. Toda koliko slovenskih otrok pa se še vedno vzgaia na drugih šolskih zavodih, kjer je naši materinščini določen le naiskromnejši kotiček, ali kjer je učni načrt sploh ne pozna! La nn6t hrabre braoMafe, Dne ^oktobra se odpošlje našim hrabrim braniteljem IV. zbirka darov. Kdor se le količkaj vmisli v mukepoini položaj naših bojevnikov, bivajočih v moicrotnih zakopnih domovih, gotovo ne bo toliko brezsrčen, da ne bi daroval majhnega prispevka za dar našim trpinom — braniteljem. Vsak malenkosten dar je dobrodošel* kot pozdrav milosrčnih rojakov in nerojakov, ker izpričuje, da se jih v tem, ko oni vsak trenutek tvegajo življenje za nas, mi, po njihovi zaslugi v varnem zaledju, hvaležno spominjamo. Kako dobrodošlo jim bo v slabih jesenskih vremenih suha, snažna, čeprav zakrpana srajca, kako dobrodošla krpa, da si ovijejo premočene noge, ali si otro raz obličje blato, nesnago! l eda] bodo blagoslavljali iz dna srca do-brotljivo roko, ki jim je nudila to udobnost. Kako blagodejno učinkuje cigareta, če si jo more nažgati človek, ves premočen in premražen! Kdo bi torej ne privoščil našim junaškim braniteljem teli bor-no-udobnih trenutkov? Dragi rojaki in rojakinje, preiščite vse kotičke, da I! ne najdete Kos uporabljivega perila, saj veste. da se vsaka krpa da uporabiti. Naša zaloga v Narodnem domu nabranega pe-ril — raz ven malenkosti, ki je došla v zadnjih dneh — je vsa pošla. Kakor je bilo 7.1 objavljeno, se je deloma odposlalo na postajo v Nabrežiuo. a drugo pa je šlo na najbližje obvezovalršče doberdebske fronte. Sedanja posiljatev velia zakopom. Zaro se obračamo še enkrat z iskreno prošnjo do našega blagosrčnega občinstva, da bi po svoji moči prispevalo k o-lajšanju tnrdapolnega življenja naših hrabrih braiiiteljev. Darovi naj se blagovole pošiljati kakor doslej v Narodni dom gospe Biček-Razbornikovi, ali pa, če pridejo po posti, na naslov: Antonija Slavik, Trst, Kolonja 126. Izprcmemba imena. Cesarski komisar je odredil, da se občinska ljudska in meščanska šola „Felice Venezian* imenuje odslej „Občinska ljuiska in meščanska šola za Staro mesto". Poštno in brzojavno ravnateljstvo se vrne v Trst? Včerajšnji „Triester Tagblatt*4 poroča : Kakor čujemo, prične tržaško poštno ravnateljstvo prve dni meseca oktobra poslovati zopet v Trstu. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo sporoča, da se razpošiljanje blagovn h vzorcev vojakom na bornem polju vsled odloka c. kr trgovinskega ministrstva z dne 25. t. m. št. 30159'P-15 ra/širja na sledeče vo no-poštne urade: 12, 15, 19, 30, 33, 52, 57, 84, 111, 112, 127, 128, 137, 20$, 501, 503 in 502. Veselica povodom cesarjevega godu. V nedeljo, 3. oktobra, se vrši povodom godu Njegovega Veličanstva v gledališču »Fenice« veselica s sporedom: Kinematografske predstave, petje in godba. Cisti dobiček je namenjen Rdečemu križu. Vedno večje pomanjkanje na papirju, ki se kaže v neprestanem naraščanju cen in manjšanju dobav za tisk, posebno pa pri časopisju, je že dlje časa predmetom pogajanj med izdajatelji časopisov in lastniki tiskarn z združenimi producenti papirja. Ta pogajanja streme po pravični uravnavi cen v razmerju z resničnim po-draženjem sirovin, potrebnih za izdelovanje papirja, in pa po ureditvi dobav. Ker pa pogajanja radi neodjenljivosti pro-ducentov papirja niso dovedla do primernega cilja, so državne in deželne organizacije lastnikov tiskarn v Avstriji, njihova gospodarska udruženja in izdajatelji časopisov storili pri vladi korake, da se to razmerje izboljša, posebno pa, da se odpravijo carine na papir za uvoz iz Nemčije, kjer je vzlic temu, da so tam pogoji produkcije manje ugodni, nego pri nas, cena papirja nerazmerno nižja. Toliko na znanje njim, ki nikakor ne morejo razumeti, zakaj treba pri nas najprevidne-je varčiti s papirjem. Redna seja CM Ženske podružnice v Trstu bo v četrtek, 30. t. m. ob 4 popoldne v prostorih CM fole n* Acqnedotti. K udeležbi rseh r Trstu hirajoč h odboraic vljudno vabi — predsednica. Mestna ustavlja I niča. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, pojemamo po dnudh listih: Danes*, 29. septembra dopoldne s>e bodo v mestni zastavljalnici prodajale na draibi .dragocenosti" serije 13,■>, za-ftavlje e na zelene listke meseca januarja 1914 in sistr od št. 2L'5 80O c!o žter. 2CK000; popoldne pa »oedragoeeni• predmeti serije 135, zastavljeni meseca majmka leta 1914 na zelene listke in sicer od št. '217.tiO0 do št- 219.000. - Velik požar- Iz Hren© vic v postojnskem okr j a nam poročajo: V soboto večer je tu pogon-la ljudska šola, potem trproviua L Zaman ten hiša posestnika Matije Boleta. Slednjemu je polt j? letošnjih pridelkov pogorela eni telica m ?> pra&ičev. Človeških žrtev nL Kako jc nastal p žar, ni znano, okoda je precej velika te« je le deloma krita z zavarovalnino. Popra vi jamo. Glede včeraj priobčenega poročila o nesreči Ivana Kobala smo izvedeli 7. najzanesljivejše strani, da je bilo to poročilo skrajno netočno. Kobal je otepal orehe in je padel z dr vesa. Poklicati s;, morali zdravnika, ki je pr.š-el na-dom in dal potem ponesrečenega prepeljati v bolnic | nico. Po-kodba je bila težka. — Žal nam je. daje bilo poročilo našega poročevalca — ne vemo, ali hote ali nehote — zavito tako neslano in to še posebno ob taki nesreči. Poskibeli smo, da se taka poroeila ne bodo utihotajdjala v naš list Umrli so: Prijavljeni dne 28. t. m/na mestnem fizikatu: Drioli Karel, 42 let. trg della Barriera veccbia št. 4; Kerč Kma. 59 let, ul liossini 18; Mermon Vladimir, 5_dn"', K col št. llL'1 ; Moz. tič Lidija. 9 mesecev, Škorklja št. 856. — V mestni J^ol'.-išnici dne t. m : Bratina jUaks.milijac, 4.1 let; Dugolin Ana, 43 let; Gabriielčič Alojaij, 33 let; Lavrenčič Antonija, 33 let; Predon/.ani Otilij, 3 leta. Ml \l Goifike. (Cenzurirano po voJaH cenzariv Ljubki). Iz Gorice, septembra. NI vet miru. Nekaj časa Jc bilo tako lepo za fronto, zadaje dneve pa vi zopet ne postijo ? miru italijanske graaate ki irapoeti. Obiskali so nas lo boi pretekli teden večkrat, najhujše pa Je bilo včeraj dopoldne. Kaj le so zopet iskali Italijani s svojimi topovskimi izstrelki po Gorici, kaj niso imeli streljati nikamor drugam, kakor ravno v naše mesto, kj** se nitna vse njihovo streljanje i?7na^i*i le za nepotrebno tratenje municije. Tri ure so streljali včeraj dopoldne, ropotalo je po raznih delih mesta, najbolj fk čez Ptacuto in Semensko ulico, to je smer, v kateri so streljali že koncem junija in potem v mesecu juliju. Kakor se kaže, hočejo nas zopet pogosteje obiskati z granatami, dasi uspehov posebnih nimajo. Menda so zadovoljni že s tem, ako ubijejo kako osebo ali jih nekaj ranijo in poškodujejo. Včeraj pa je usoda zahtevala žrtev, ki je vzbudila sočutje v nas vseh. Ranjena je bila od granate neka oseba. Le s težavo še se je privlekla po tleh v neko vežo v Semeniški ulici in tam je umrla. — Prebivalstva v Gorici je okoli 8000. V normalnih Časih šteje mesto civilnega prebivalstva 26.000. ' 7 Slovenske trgovine v Gorici, ki so odprte. so: Pregrad & Crnetič, Poveraj, oba Drufovka, Medved, Vuga, Hribar, Koren, Kuširin, Fon Nekateri peki so se vrnili in pečejo pridno kruh za civilno prebivalstvo. Vpeljane so krušne karte. Pred uvedbo teh kart je bil pred pekarnami navadno hud boj za v-akdanji kruh. Marsikatera ženska je prišla domov s kruhom in raztrgano bluzo. Trgatev na Goriškem kaže izborno, namreč koder se more trgati. Ponekod so že potrgali. Toče ni bilo, v nekatere vinog;ade je pa udarjala - letos italijanska toča. Samo grozdja iz umevnih vzrokov ni toliko, kolikor je kazalo. Aleso se prodaja v Gorici : goveje, sprednji deli 3 K 60 vin. kg, zadnji deli 4 K 40 vin., teletina K 4, preši če vina K 4, koštrun 3 K 20, tripe po 1 K. Z laškega ujetništva pišejo nekateri slovensko, drugi laško in nemško, ti slednji dostavljajo, da jim ni dovoljeno pisati slovensko. Čudno to, vda nekaterih krajih smejo pisati slovensko, na drugih pa ne. Prav je samo to, da se dovoli v Italiji slovenskim ujetnikom slovensko korespondenco in oni, ki jim pišejo, naj se poslužujejo tudi le slovenskega jezika. Iz nekaterih pisem je razvidno, da jih pišejo Slovencem italijanski vo aki, nekatera mesta v pismih so od cenzure skrbno prečrtana, tako je ita'ijanski cenzor počrnil v nekerfj pismu, pisanem po italijansko, slovenski pozdrav koncem pisma! Naša lepa Brda so vsed vojne z Italijo silno trpela. Poroča se, da po nekaterih krajih, tako bolj zapadno, trgajo, dr ugodi -so virogradi razdejan?. Dob'ega briškega vina letos ne bomo pili. Neki italijanski list pravi, da po poročilih, ki jih ima iz Furlanije, so italijanski vojaki, ko so prišli v Brda, kar planili po sodih v kleteh in pili so in pili in ko so biti pijani, so pustili pipe odprte, da je teklo vino po cestah. vojevfti. V L 280 pred Kr. so prihrumeli Kelti, od katerih so plemenski odlomki, kakor Serdi in k t* o^li. V prrent »tole^ju po Kr. je polnega rimska provmeiia in je prišla, pod rimskih cesarjev do dobe velikega ita, ki jej je še le preseljevanje ljudstev na-peavilo konec. S tem so prišli Goti. Huni in Avari r de2clovY> ln 7; se je Izvršila inva- Slovaaov. Stari- prebivalci so deloma po beg-deloma so se potopili v osvojiteljih. Leta ttdrli Bolgari, lti so bili vojevito ljudstvo _» pokoljenja in so podjarmiN Slovane. Ustanovil so veliko državo, ali potopit! so se v masi podjarmljenih ter so izgubili svoj jezik. Pozneje so še azijatska ljudstva Pečeoegov in Ku-manov igrala vlogo v selitveni zgodovini Bolgarska. V leta 1353. jo začelo o&vojevaoje balkanskega poluotoka po Turkih. V mnogih krajih so se naselili Turki Sedaj so se vsled bolgar-kih osvoje valnih vojen aopet izselili. To izmenjevanje ljudstva se izraža tudi v rezultatih antropoloških merjenj. Mnogo jih je dolge lobanje z ozkim nosom, ki so po večjem delu brinetni, po manjšem pa plavola«. To poslednje svojstvo kaže na severno pokoljenje. Tudi brachi kephali (ljudje, ki jim jim je premer širine lobanje približno enak onemu dolgosti) so plavoiasi in brinetni. K tem prihaja neka vrst krdtkovzrastlih, kratkoglavih in širokoobraznih Jjudij s temnimi lasmi i2 ven str-lečim podočnicami, ki nahajajo posebno v okraju Sofije ter so ura skega izvora. Pri gorirečenih dolgoglavih brinetni h Bolgarih si" pa moremo domnevati finsko pokoljenje, ker so njihove lobanje podobne onim Kurganov, ki jih je bilo nekdaj "v Rusiji. Poleg slovanskega elementa na Bolgarskem jc torej številno jako znaten element finskega izvota. I Umetni zobje ! z ta brez {etfnffl.zlut? krone In obrobk! I VILJEM TUSCHER X kcnces. zobotefanik 1 TRST, ul. Coscrmn it. 13,1L n. {'Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. | ♦ ♦ ♦ ♦ Pozor!• Sir „sbrinz" „aldamer44 „gonda" itd. salami, sardine, čokolada, sveče, milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah v Trstu, Via Raffineria 3. HALI OGLASI. V|(HI se dnevno-nova in rabljena volna po kon-KUf»fl kurenčni in visoki ceni. Prinesti »li pisati Debiasio, ul. Chiozza štev. 34. 483 za mal0 družino, brez ctrok (3 alUlIJVUilje sobe, sobica, kuhinja in del vrta) odJa s=e takoj. — Naslov pove Ius. odd. Edinosti. 4$0 ^^ftfllSf !1 za brez otrok (kuhinja tn OiUllUvUftljS toča) odda se takoj. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 4S1 Soba s hrano odda^se mirni osebi. Ulica Squero nuovo 7, U. nad. levo. 483 (6 sob, kuhinja, shramba, sobica, vrt) fiJvUlLL adda se tudi opremljen. Chiozza 81. (484 r^NMACMfTf iM '2, 3, 4 ?obe in kuhinja) odd* se. MalHlt/SllJU Ulica Orioaa 81 435 13U II! H*ll prauo ttensko maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Sveže čajno mašio, I m, perutnina in diojacino. Trst:, ul. Csmpaniie št. 15 Prejel sem piščance, kopune, tetreve, (fazane) In noJCfn dezertnl sir. ki je dovrfila trgovsko šolo i5če službe. — Ponudbe pod „Marljivost/ na Ins. odd. Edinosti. 500 Gospodično, Grozdje in vino Poreč. IVa pismena vprašanja priložiti znrm > i ULL .-1.1J Uli r______m K rum Drončilova. Prvi zgodovinski prebivalci ozoneljk ki s * imenujejo seaaj Bolgarska, so biti Trak i. Na Marici so imeli svoj sedež trarijski O r -i. ki so liioglt raz.viti mopočne drfavo. Ozn • ča; j se kot veliki, slavolaet, mtirih oči in zelo Trst ullea Ban GiovaMl 6 1*2 TELEFON »ter. 11-® Podmrnica t ZaSn Zaloga EajdU m ii flltflBtf <>M lastnega Izdelka. Edino zaatop. tovarne maiolitnih peči: Carl lUjr^t S^bn«, Bi trak o Hzbera plošč ca stene kakov tudi za ftteditnlte, ■ ^tK »Mt toltlua i tf^J, e^vekljtvo tUl a* »a&. na