List 27. r cresio v ' o Tečai XLII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ij ubij ani 2. julija 1884. O b s e g : Trtna uš na Dolenjskem. jarstva. (Dalje.) Obdelujmo umno naša polja! (Dalje Studije o povzdigi našega kranjskega sad- Nova kmetijska knjižica. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) nem zboru 16. maja. (Dalje.) Naši dopisi. - V čem obstojí skrivnost, otroke k skupnosti in slogi vzgojevati? Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske postave v držav- NoviČar. Gospodarske stvari. kov razpisala ; pa še niliče si jih ni prilastil. Prepla Trtna uš na Dolenjskem. venje z vodo je pa le v ravninah mogoče, nikakor pa ne v rebrih. Vsa druga sredstva, katera se proti temu škod- ljivcu uporabljajo, imajo trojni namen. 1) Namen, ome- j t w vl> w^/va w/wajwjvj jl ax1 tvj r / ux vj1i1 x1ui1uv1jl ♦ jl i xi KJ aaa v-/ Ta najhujša šiba božja, katera zamore trtogoječega jiti preteče zlo, da se nikakor naprej širiti ne more; kmetovalca zadeti, je torej žalibog na Dolenj namen skem konstatirana, in sicer v vinogradih okolo Ve- zmanjšati ? y ušno zalego v toliko reducirati, v številu da. akoravno na trtnih koreninali živeča like Doline. Da bode v trtji okolo Velike Doline trtna uš kmalu zmanjša; ^iAAACtAAJOCVUA y VICfcj CIRU1 Oj \ 11U lld U1L/11JL11 JYV1 milili Cl 11 AjIVV^CI/J trte vendar ne uniči in njene rodovitnosti bistveno ne zaplodena, to izrekel je uže leta 1880. naš strokovnjak namen, trte pri čisto nič zmanjšanem ste uši na korenikah vendar pri čvrsti rasti in polni ? ker R. Dolenc v svojem poročilu do deželnega odbora; rodovitnosti obdržati. To tretje sredstvo je ko je takrat vinograde okolo Velike Doline preiskaval, pa trtne uši v njih še ni našel. Velika Dolina leži kraji niti še vgnjezdila ni, preservativno, kajti ono va se ga zamore uporabiti ali uvesti," ko se trtna" uš v enem namreč ravno nasproti Kapelam na Štajarskem i trtna uš uže pred letom 1880. vgnjezdena bila kjer m ruje trto pogina, uže predenj se mrčes na trti pokaže. Vprašamo se, katero teh treh sredstev naj se v I A ^^ ^ .«.WV. V---7 WWV.1XA V """ vrh tega še v direktni črti tam vladajočega vetra. Veliki Dolini uporabi ? kajti, da se ne bode proti trtni Med Kapelami in trtjem Velike Doline je res še pre- uši čisto nič učinilo, na to pač niti misliti ni; saj je cejšnji kos štajarske ravnine, je tudi Sava in ravnina vendar sicer vse dolenjsko vinstvo popolnem pogub- pri Jesenicah; ali kaj je vse to za krilato trtno uš? ljeno in to tem bolj, ker se mu trtna uš tudi od druge Ako jo je veter iz klosterneuburških Vinogradov čez strani, čez Semič, s prav mogočnimi koraki přibližuje. vso ravnino na đesnem bregu Donave, čez Donavo tov a ct v lixii v net ucoiic-m ui cg u xj \j li a> y vj , Dunavu, Ali se da prvo sredstvo, to je lokalizovanje zla, katera je vsaj trikrat širša nego je Sava, in čez rav- v Veliki Dolini še z uspehom uporabiti ali je uže za nino na levem bregu Donave v bizamberške in encer- to prekasno, je od tega odvisno, v koliki meri je uš dorfske vinograde zanesel ; ako jo je še celó iz Fran-cije čez vse med njo in Švico ležeče alpe v vinograde genevske okolice zatrosil — kaj bi je ne iz Kapel na Štajarskem, ali pa tudi iz malo oddaljenega Novega trov v kvadratu, bi se moralo po eno trto globoko iz uže vgnjezdena. To se dá določiti le na ta način, da se čez vse vinograde tako rekoč mreža poskušnih jam raztegne. Po vseh vinogradih, k večjemu 10 me- Dvora na Hrvatskem v mokriške, jeseniške in veliko- kopati đolinske vinograde na Dolenjskem? Sicer je zamogla nalezena. ter prepričati ? je uši še prosta ali pa uže pa tudi nebrižnost ljudstva samega prenesenji m Da ? še celó v središči tako nastalih kvadratov bi vgnezdenji trtne uši na dolenjski strani veliko ako J11JÍ3JM otia m v^iiiw, cviw se moralo v isti namen po eno trto izkopati. Bolj po-kako je drugače mogoče, vršno preiskavanje Vinogradov je ničevo! ne največ pripomoći kajti il \j A1CAJ y KjKJ L 1]JU111UV;1 • IVCtJ l/l } JYC4/XV V/ JU vlA UgUUU lUVgVl/tj V A O 11 VJ ^ i U 1 O 1Y Cl Y CL UJ V> Y 1 11 U g 1 Cl U U V J 1JL JL \J \J ? V • da se uš zatrosi, ako zahajajo Kranjci v štajarske, In ako bi se po taki preiskavi našlo, dajeušle Stajarci pa v kranjske vinograde čisto svobodno. na gotovih in prilično majhnih prostorih Pa naj se je zatrosila trtna uš po kakoršni koli vgnjezdena, potem bi se moralo take prostore m poti v vinograde Velike Doline, faktum je > dajo še 10 metrov na okrog, urno, to je gotovo še pred tam imamo, in vpraša se, kaj sedaj početi? septembrom čez in čez prav dobro z žveplenim ogljen Kakor kaj obile in drage skušnje na Francoskem, cem napojiti — impregnirati — ter jih vrh tega še s kjer je trtna uš uže na sto in sto tisoč hektarov vi- katranom prevleči. Pred mesecem septembrom bi se nogradov popolnem uničila, in kakor enake skušnje moralo to storiti, ker sicer bi žvepleni ogljenec le ne v Klosterneuburgu, po Ogerskem itd. do dobrega spri- leteče, nekrilate uši uničil, ne pa tudi krilatih, po ka-čujejo, ni ga še razun preplavenja Vinogradov z vodo terih se zlo ravno v oddaljene kraje naprej razširja, ) fe i a Ai un pxc^ic*) v^iija» vmugiauuv ^ sredstva izumljenega, katero bi trtno uš uničilo 5 trti kajti te bi v pričetku septembra uže izrojiti utegnile. pa čisto nič ne škodovalo. Francoska vlada ni za iz- Sicer je pa lokalizovanje uši vedno težavno ? jako mnijenje tak ega sredstva nič manj nego 300.000 fran- žavno, kajti da bi bili popolnem sigurni vspeha ? • • vi. - • • v i* rala bi se vsaka trta posebej preiskati. Do dobrega posrećilo se je lokalizovanje trtne uši baš le v Istri blizo Pirana, pa še tam večinoma s preplavenjem, in baš ne toliko s pomočjo žveplenega ogljenca. Na vsak način ima pa lokalizovanje, ako je sploh še mogoče, ako se tudi popolnem ne posreči, to je, ako se tudi uš popolnem ne uniči, — trte gredó pri tem se ve da vse v nič, navadno se še pred impregniranjem zemlje izkopljejo ter zažgó — to veliko korist, da se uš jako, jako decimira in se torej vsled tega v dalnji zaploditvi močno omeji. Da bi pa v Veliki Dolini uže samo lokalizovanje popolnem zadostovalo, 11a to niti misliti ili. Naj se jo danes še tako dobro lokalizuje, čez malo časa se bode zopet čez Savo priklatila, kajti na Štajarskem, celó pa na Hrvatskem je uže v tako veliki meri raz-širjena, da jej skoraj nikakor v okom priti ne morejo. (Konec prihodnjie.) Obdeiujmo umno naša polja! Spisuje V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinařské in sad- jarske šole na Slapu. II. Zakaj ne zboljšujemo rodovitnosti zemlje z globokejšim obdelovanjem? Uže potrebno, ne le koristno je, da pričnemo našo zemljo globokejše obdelovati, kajti da to plodonosnost njeno pospešuje, znano je vsestransko! Večji in boljši pridelki, koje umni kmetovalci s tem dosežejo, poplačajo obilno narasle večje stroške globokejšega obdelovanja. Slednje je pa uže tudi tega del tako drugod vdomačeno in koristonosno, da se umno gospodarstvo v sedanji dobi brez njega še misliti ne more ! Žalibog ! da smo Dolenjci tudi v tem oziru še tako na nizki stopinji! Naša, ne borna, pač pa dosedaj manj plodonosna zemljišča zamoremo s tem izdatno zboljšati! — Globoko obdelovanje je 22—32 cm. (8—12") globoko oranje ali pa samo zrahljanje spodnje plasti na isto globo- kost v zvezi z navadnim oranjem. Nam li je res tako obdelovanje v korist? — Da! Kajti ž njim dosežemo večji in boljši pridelek. Zemljišča se z globokim obdelovanjem prostorno po-vekšajo; zgornja plast postane močnejša in spodnja rahlejša. Zaloga rastlinske hrane — redilnih tvarin — se vsled tega pomnoži. Korenine rastlin se v globoko zrahljani zemlji lahko in krepko razširjajo in tega del lažje preskrbijo s potrebnim živežem. Najbolj očividen dokaz o tem daje nam korenstvo, detelja itd., kojih narava globokejše obdelavanje zahteva. Razmerje mokrotě postane ugodno! V globoko zrahljani zemlji razdeli se deževna voda primerno na večji prostor, kakor v plitvi — zemlja v prvem položaji ono lahko popiva. Nasprotno pa tudi preobilno mokroto lažje odpeljuje in to deloma z odtekanjem, deloma izparivanjem. Rastline trpijo vsled tega manj radi preobilne mokrotě. V spomladi se pa taka zemlja hitreje osuši in sejati se zamore bolj zgodno — lažje pravočasno. Toda ne le mokrota se s tem dobro reguluje, ampak tudi toplota! Suša bode pri globoko obděláni zemlji manj škodovala rastlinam, kakor pa pri plitvi plasti, kajti spodnja zrahljana plast ostane bolj mo-krotna, vlažna in rastline zamorejo si vsled daljših in krepko razširjenih korenin lažje s potrebno vodo iz globine preskrbeti. Nadlegovati ne morete toraj tako močno ne preobilna mokrota ne suša vspešno rast zelišč in to je tudi deloma poglavitni razlog, da so pri globoko ob-delanem polji žetve bolj gotove (osigurane). Sosebno velja to pri gorkem podnebji, kjer delj časa vročina nasprotuje normalnemu razvitku rastlin. V tem oziru je tudi Vipavcem njihovo, res marljivo izvršeno globoko obdelovanje polja le v veliko korist — drugim pak v dober izgled umnega poljedelstva ! Toda ne le samo s tem se zboljša rodovitnost zemlje! Vsled učinka neoviranega vstopa zraků v glo-bokejši zrahljano plast, se razkrojitev rudninskih in organskih (živalskih in rastlinskih) tvarin živahno vrši in redilne snovi se tako rekoč rastlinam s tem razkri-jejo ter postanejo takoj užitna hrana. Velevspešno je globoko obdelavanje osobito iste zemlje, koje spodnja plast je boljše jakosti kot zgornja ; z mešanjem obeh dosežemo lahko še enkrat boljši pri-delke. Prične naj se globoko obdelovanje vselej v jeseni. Surovo vrezane brazde ostanejo naj čez zimo, da jih zamore mraz v zvezi z dežjem, snegom itd. dobro pre-šiniti, kajti on učini najcenejšo in najhitrejšo razkrojitev, in uniči vsled globokega preoravanja na površje spravljena gnjezda mrčesov, koji našim rastlinam toli-kanj, sosebno v njihovi mladosti škodujejo. Z umnim globokim obdelovanjem znebimo se pa tudi lažje nam tako sitnega plevela, kateri prostor, živež in svetlobo našim kulturnim rastlinam krade. Vsled vsega navedenega je rašča rastlin bolj normalna, enakomerna — pridelek gotovejši, dobiček pa večji ! Toda umno k delu! (Dalje prihodnjie.) Spisal K. Doléne, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske šole na Slapu. (Dalje.) Da bi se kranjsko sađjarstvo v kratkem času bolj ko le mogoče po obili množini plemenitega sadnega drevja povzdignilo, snoval je v svojem času pisatelj telí vrstic posebno sadjarsko društvo, katero naj bi eno veliko drevesnico na Pivki, drugo manjšo pa v vipavski dolini imelo, in katerega udje naj bi le za en sam forint letnine, vsako leto najmanj 10 lepih dreves udobili. To pošteno, in na vse strani strokov-njaško dobro premišljeno podvzetje ostati je moralo pa žalibog le na papirji, kajti prvič se je na najmero-dajnejšem mestu do pičice strogi ustrežbi zveličalnega birokratizma večja važnost prisvojala, kakor pa utešbi kmetiške bêde; drugič je pa moral poseči v to zadevo tudi pravi sadjarski „šarlatan", da jo oslabi in popolnem onemogoci. Sicer je pa tudi z ustanovitvijo še tako koristnega kmetijskega društva na Kranjskem dandanes velik križ, kakor hitro ona denarno pomoč udov zahteva, in naj bode ta še tako majhna, kajti kjer je bêda, je le bêda. In zato nam po vsestranski zadobljeni in britki skušnji dandanes niti več na um ne pride, da bi se za sadjarsko društvo, kakoršno smo pred leti namerjavali, še potezali, pač smo pamnenja, da bi sledeče sredstvo brez vsega dvoma najizdatnejše bilo v prilično prav kratkem času, kranjsko sađjarstvo z obilo pomnožitvijo sadnega drevja povzdigniti. o 13 Ako se za pogojzdovanje goličav po deželi od erara toliko stori, ako se osnujajo in vzdržujejo gojz-darske sejalnice, ako se iz teh sadike čisto zastonj oddajajo, da, ako se še celó srenjam velike goličave zanimiva in priporočila vredna našim živinorej ki ne morejo delovati z velikim kapitalom cem v^ux , xvx xx<^ xxivxoju UClU V a U ŽA VClltt.1111 l^itpi titlUIU. Kmetijska družba in nje tajnik g. Gustav Pire zastonj pogojzdujejo; in kaj, ali bi ne bilo tudi prav, ako bi se v deželi, če ne več, pa vsaj ena velika era-rična drevesnica ustanovila (po našem mnenji bi bile tri na mestu ena na Notranjskem, druga na Gorenj-skem in tretja na Dolenjskem), iz katere bi se sadno drevje, in sicer popolnem izgojeno visokodebelnato kajti nizko je navadno za krave in drugo sta z novim poukom o umnem mlekarstvu gotovo i 1 v 1 i • • i Ê m mm m » - _ vstregla našemu kmetijstvu v toliki m eri uže dolgo ne z nobenim popularnim spisom ? kakor u Podučne stvari. drevje pasečo se žival prav nizki ceni oddajalo? ako ne čisto zastonj, pa vsaj proti Po našem mnenji bi se dalo to prav lahko izvesti, in s prilično, prav majh-nimi stroški. Ali kje bi se našel mož, kateri bi bil, čem obstoji skrivnost ? otroke nosti in slogi vzgojevati? skup po svoji od ubogega kmetiškega ljudstva po-deljeni mu vplivni stopinji med kranjskim človeštvom Spisal J. Dimnik. Opazujmo družino, obtsoječo iz veliko otrok. Go pač poklican, zraven pa tudi blage volje se za to po- spodar je sebičen člověk in ravno taka tudi gospo tezati, da bi se kaj enacega tudi izvêdlo? (Dalje prihodnjie.) Nova kmetijska knjižica. Miekarstvo". Spisal Gustav Pire , up,«, ^««.cv, ,-xxv,, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in potovalni učitelj dinja ; taki so tudi otroci. Mož in žena se bojujeta za ohranitev samega sebe; on s surovo silo, a ona z zvijačo. Zdaj je žena možu podložna in zdaj pa mož ženi ; otroci so pa pravi sužnji starišev ; vzgojiti jih hočejo za hlapce in dekle ; nobe-den ne sme biti samostalen. Tudi otroci se borijo, kakor stariši za obstanek in gospodarstvo drug čez druzega. Mlajši bratje in sestre morajo biti podložni sta- za Kranjsko. berilo vtisnenih je 50 slik. Založila rejšemu bratu. Mravljišče je poštenemu člověku res in izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Blaznikovi nasledniki. — To je naslov novi knjigi, ki obsega 4 pôle v mali osmerki, katera se dobi pri Natisnoli ljubše, kakor pa taka družina, ker mravlje bolesti sveta ne zvekšujejo, vendar jih pa taka družina. Zraven te imovite družine stanuje še druga pa kmetijski družbi za 10 kraje. Ker je cena knjižici ™vna. Gospodar je učitelj na deželi, njegova žena si zeló nizka in poduk v umnem mlekarstvu našim go- rota. Bog jima je dal šestero otrok. tej družini spodarjem zeló, zeló potreben, nadjamo se, da bodo vlada sloga in e din o s t. Mož in žena sta eden slovenski kmetovalci pridno kupovali to novo knjižico. zaradi razumne ljubezni. Obadva drug druzega do Naj sledijo tu mnenja nekaterih slovenskih listov o polnujeta. To je jako pomenljiva beseda. In zakaj n Mlekarstvu u se dopolnujeta? Zato 9 ker sta razumna in eno že Slovenski Narod" od 20. junija 1884: lita: složnost in mir v hiši. Obadva imata trdne V .. uiv v vucAi txx vu v» v*, «vi j uniju xvjut: . ----------— --------------—----- — ------- ---- Knjižica ima kratek uvod, potem pa na 60 stranéh sklepe, drug druzemu bolečine sveta zmanjševati in živ prav dobro in strokovno pisan poduk v mlekar- ljenje olajševati; obadva si služita z veseljem vsakdanji stvu. Slovenski gospodarji bodo gotovo z veseljem kruh ter pogumno prenašata vse trpljenje. Ta dva ništa posegli po tej knjižici, ki stane samo 10 krajc." samo ljubeznjivi zakonski par, ampak tudi prava pri- Slovenec" od 21. junija 1884: « „uiví^v. jwxxxjcv xvjut:. Za naše živinorejce izšla je ravnokar jako potrebna jatelja. Sesteri otroci nimajo starišev radi, ker so nji in vsega priporočila vredna knjižica Miekarstvo u v Ljubljani. Spisal jo je v gladki in lepi sloven- ščini ? ki je tudi prostému kmetu umljiva, mar- ljivi tajnik kmetijske družbe Gustav Pire. Knji- hovi stariši in ker tako četrta božja zapoved veli, ampak tudi iz prave ljubezni. Še celó mali Ivan, komaj šest let star, vé, kaj je ljubezen do starišev. Kedar gre na polje, prinese jim zalih cvetlic, samo da bi jim po- žica obsega na ličnem in močnem papirji v na- kazal, kako zeló jih ljubi. vadni osmerki 60 strani in se vsled določnega Vsi šesteri otroci so složni iz najmileje ljubezni ; tu tiska in tekstu pridjanih 50 podob prav prijetno ne gospoduje postava hlapčevstva in podložnosti, kakor n bere. Cena knjižici je tako nizka, da si jo lahko vsak gostač, ki si kravico redi, omisli." „Ljubljanski list" od 26. junija 1884: To je naslov lični mali knjižici, ki je prišla te dni v oni družini, temveč tu vlada postava prostosti. čem pa toraj obstojí skrivnost, otroke skup- nosti in slogi vzgojevati? vzgoji med ljud. ^«,xxiv,xx ji JV, ^ur^u^nn/x tixx*xxv, mxv> --------- -.1------— -----------,. 7 j------ karstvo, priučiti našega živinorejca tacemu rav- ljubezen do samega sebe in razumna ljubezen do bliž nanju z mlekom, kakoršno ugaja natori mleka in njega ste neločljivi, kakor svitloba in gorkota. * Sebičnost in ljubezen do bližnjega ste si pa na- sprotni ; ravno tako tudi zaničevanje samega sebe in Namen Je razumni ljubezni do bližnjega, katera je povzdignitf umno mle- z razumno ljubeznijo do samega sebe eno. Razumna vêdi novega časa, ter našemu kmetu odpreti nove vire pridelka in zaslužka. * JpillilUlllljlli j ICvlllV \J w 3 razumljivem jeziku nam opisuje gospod pisatelj ljubezen do bližnjega. primernem lahko krmo in izrejo molzne goveđi, postanek mleka isti meri, kakor člověk samega sebe ljubi, mora iZii cju liiuiAiic; guvcui, ^uo ta/xxciv xnx^xvct, » .»«v* , ~ - ----—- —----o— ------ -u-----7 — ravnanje z mlekom v hlevu in v kleti, ljubiti tudi druge ljudi, ker ti so le neki drugi jaz. molžo, mlečne pomanjkljivosti in spremembe, posnemanje mleka po raznih načinili, izdelovanje surovega masla, pinjenje in razne v to potrebne stroje, ravnanje s surovim maslom itd. Jako lepe slike po-vzdigujejo vrednost nove knjižice ; povsodi je na-znanjeno, kje in za koliko se kupi narisani stroj, mnogo jih je pa tacih, da se dajo z malimi stro- ški napraviti doma — in zato je knjižica še bolj Kdor je sebičen, vidi v bližnjemu tudi sebičnega člověka. Večkrat se pa primeri da so otroci sebični ? sta riši pa gojijo prav razumno ljubezen do samega sebe in do bližnjega. Mislil bi marsikdo, da otroci spoznajo stariše, kakoršni so. Vselej ne. Otroci mislijo, da so stariši tudi sebični, kajti ko bi jih spoznali, bili bi tudi le-ti taki, kakoršni so stariši. Ce jim stariši razode- * 314 vate ljubezen, ne smete misliti, da vam bodo taki otroci les obema firmama, prosili c. kr. ravnateljstvo za dr-tudi ljubezen vračevali. Ali je pa sploh prav, da takim žavno-železniško poslovanje, naj bi se enaka tarifa upo-otrokom ljubezen razodevamo? Ali bi ne bilo bolje, da rabljala pri pošiljatvah lesa enake kakovosti tudi tedaj. bi jo prikrivali in le oštro pravico kazali? Ne. če se za različne izdelke uporabi. To prošnjo je c. Ljubezen se mora razodeti, kakoršno občuti ravnateljstvo odbilo, češ, da se lesovina veliko ceneje srce in če jo otroci tudi prav ne spoznajo, vendar se dobiva kakor lesene užigalne žice. učijo spoznavati in to je začetek spoznanja. Stariši smejo Predlog štev. I. se tako , kakor je bil stavljen, ni od otrok le toliko zahtevati, da njihove razumne Iju- vzprejel, a vzprejel se je enoglasno predlog odseka za bezni ne zlorabijo. Ce so pa taki otroci, naj jim sta- tarife, da se bode klasifikacija nemških državnih železnic riši pokažejo razloček med oštro pravico in razumno ljubeznijo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. ne gledé na sklepe drugih železnic vpeljala ter izvela. Po tem predlogu se bode predlagalo, da se naslednje. zdaj specijalnemu cenovniku uštete vrste lesa pri avstrij-sko-ogerskih železnicah uvrsté v razred C: 1. Okrogla deblovina ali drogovi (tudi surov, obsekan les) do 2*5 metra dolg. 2. Panjevi (štorovina). razklan les (polena). Dračje in vejevje (fašine). 4. Krajniki, kateri pri ža- Naslednje pri jamah uporabljeno lesovje: deblovina, stebri, želez-niški pragovi, prečnice, krajevniške deske, krajevniški ganji lesa odpadejo, ne čez 6 metrov dolgi. Za obdelan les, torej tudi za železniške pra- koli, vse do 6 metrov dolgosti, kakor tudi tanke đe- Predlagateljev namen je XXX. ,,/JU uuuwau tuiuj UU.U.X &1* ZiUlUùUwav l^w J * ^ nx^VL KS i UV! gove se uporabljajo kakor za žagan les cene specijal- ščice do 1*5 metra dolgosti. nega cenovnika II. in c. kr. ravnateljstvo se prosi 5 da bil, doseči, da se surova deblovina do metrov dol- odstotne odpuste, kateri se nahajajo v izjemnem cenov- gosti, brez razločka, čemu se rabi, uvrstila v razred C. niku V. in kateri so združeni z minimalnimi količinami po refakcijskem potu v priličnem obroku odtegne. 5 Drugi in tretji predio nr o se je le gledé odprave re- utemeljitvi tega predloga se opozoruje, da so predlog odseka za tarife : fakcij vzprejel, vzprejel pa se je enoglasno naslednji železniški pragovi uže obdelan les ter imajo veliko večjo C. kr. ravnateljstvo se živo prosi, da po upodob- vrednost, kakor les za kurjavo ali oblikovec; ker se za ljenih dozdanjih izkušnjah ob času ukrene, da se te re-železniške pragove po izjemnem cenovniku V. in po- fakcije kolikor možno odpravijo se Ker je gosp. K. Luckmann odpravo refakcij pri lesu tedaj nameraval, ko bi bil za menj vredne vrste sebnem cenovniku z dne 15. februarja 1884. plačuje nižja železniška vozarina, kakor za oblikovec, treba bi bilo skrbeti po predlogu III. za spremeno te nepravilne lesa, posebno za les za kurjavo in oblikovec vpeljan klasifikacije tem bolj, ker se kaže preveliko samozata- za izjemui cenovnik I., ni bil zadovoljen, da se je gla- jevanje lastnih interesov, če se prevažanju tega blaga, sovalo le ob enem delu njegovih predlogov ter se je katerega se tudi mnogo rabi na lastni progi, dajejo pre- držal svojega predloga zaradi splošne vpeljave izjemnega velike prednosti. Odstotni odpusti po refakcijskem potu, cenovnika št. kateri se dajejo po izjemnem cenovniku V. železniškim Vladni zastopnik se je izjavil proti vpeljavi izjem pragovom in žaganemu lesu, bi se lahko, ne da bi se nega cenovnika št. I., ker bi za posamne relacije povi škodovalo prometu, odpravili, ker bi posebni cenovnik šali se dozclanji podstavki. II. za obdelan in žagan les tudi brez refakcij na velike Ker se je prej omenjeni predlog odseka za tarife odpošiljatelje pač zadostoval, da bi se les, kateri je za vzprejel, je izjavil predsednik, da predlog gosp. K. Luck oddajo spravil v vrednost in se odposlal. Vsled teh manna odpade. refakcij se pač težko živahnejši promet doseže, marveč Ta pa je omenil, da je odsek za tarife priporočal se le zgodi, da oddajejo nekatere firme pošiljatve na vzprejeti le en del njegovih predlogov, da naj bi se še svoje ime, kar ni potrebno. Ce bi se tarife za oblikovec glasovalo o onem delu njegovega predloga, kateri za po predlogu III. vzprejele, bode to spodbujalo žage k hteva splošno vpeljavo izjemnega cenovnika za nekatere živahnejšemu delovanju, ker bodo lažje dobivale hlodove, vrste lesa. Na to je odgovoril predsednik, da gosp. K. promet se bode navzlic refakcij množil ter c. k. ravna- Luckmanna predlog odpade, da mu je pa na voljo dano, teljstvo si bode prihranilo denar in delo. pri prihodnji seji zopet staviti predlog, kar tudi namo IV. C. kr. ravnateljstvo se prosi, naj delà na to, rava storiti. JL Y • ^ Vy. XVI. Alt T J~IC4J l; VJ1J Ol ! V *JKJ ) •ULt*'J VA^JLt*» Wj da se združno s c. kr. priv. južno-železniško družbo v osrednjem listu (Central-Blatt) št. 5, z dne 13. januarja Od predloga št. III. in IV. je predlagatelj odstopil. Konečno opomni gosp. poročevalec, da bi bilo dobro, če bi udeleženi krogi v tarifnih zadevah izrazili želje svoje da bi se moglo o njih posvetovati in bi se opra- 1883. razglašene prednosti pri železniški vozarini za oblikovec na progi Trbiž-Lesce v Gorico uporabljajo za brusnice lesnih tabel tudi tedaj, če se oblikovec v to vičene pritožbe odpraviti mogle. porabi, da se izdelujejo iz njega lesene užigalne žice Zbornični predsednik gosp. J. Kušar izreka gosp. utemeljitvi se omenja, da je c. kr. priv. južno- poročevalcu za vztrajno zastopanje trgovskega in obrt železniška družba združno s c. kr. ravnateljstvom raz- nega stanu pri državno-železničnem svetu zahvalo. glasila za oblikovec do 4 metre dolgosti od postaj proge Gosp. V. Petričič izreka željo, da bi se v od Ťrbiž-Lesce v Gorico tarifo 15 kr. za voz in kilometer seku posvetovalo o tarifah. gold. m. p. po poti kartiranja pod pogojem, da je Gosp. K. Luckmann meni, naj bi se taka posve tedaj » ko bodo zbornici dotične to lesovje namenjeno za brusnice lesnic tabelj za pa- tovanja vršila še pirščino, katere ležijo v dostavnem okraji na Goriškem. želje znane. Firma na Goriškem, katera ravno isti oblikovec z Zbornični predsednik gosp. J. Kušar opomni istih postaj v Gorico dobiva, a jih hoče rabiti za izde- bodo udeleženi krogi pač koj izrazili svoje želje lovanje užigalic, je prosila c. kr. priv. južno-železniško hitro izvedó o vsebini tega poročila. ? » da ko družbo da bi jej dovolila za enako blago in enako re- Zbornica vzprejme poročilo člana državno-železnič UHXZiUV/, VJ-ÍX KJX JVJ VAVJ » U1UU UU, VLIWIXVJ UIMQU X U. WUUttW i V CwlWHAi^cV Y^J^WJ^V, ^UWVXW ^«.^cv • -------- lacijo to tarifo tudi tedaj, če izdeluje iz njih užigalice. nega sveta g. K. Luckmanna z zadovoljstvom v znanje * C. k. južno-železniška družba na to prošnjo ni odgovo- ter se popolnem strinja z zahvalo, izrečeno po zbornič rila, zaradi tega so odpošiljatelji lesa, kateri oddajejo nem predsedniku. IV. Gospod zbornični tajnik poroča o prošnjah firm Avg. Tschinkelnovih sinov in K. Molineja; v teh prošnjah se prosi za znižanje dozdanjih vozarinskih pod-gtavkov. Gosp. poročevalec čita prošnje, nanašaje se na gosp. K. Luckmanna poročilo o posvetovanjih državno-železničnega sveta, v katerem poročilu se omenja vozarina teh firm ter predlaga v imenu odseka: Zbornica naj blagovoli obe prošnji najtopleje pripo-ročati c. kr. ravnateljstvu za državno-železnično poslovanje na Dunaji. Predlog se enoglasno vzprejme. V. Gosp. V. Petričič poroča o vprašanji, naj bi se li ne izdala naredba, s katero bi se v zmislu zakona z dne 23. junija 1881., drž. zak. štev. 62, prepovedalo onim trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žga-nimi opojnimi tekočinami, imeti v zalogi v svojih pro-dajalnicah žgane opojne pijače v nezamašenih sodcih in nezapečatenih steklenicah. Dunajska žganjarska zadruga je c. k. finančno ministerstvo med drugim tudi prosila, naj bi se nadzira-teljem zaukazalo, da smatrajo kot prikrajšanje posebne pristojbine, katera se mora plačevati za točenje, uže tedaj, če se dobijo v prodajalnicah trgovcev na podrobno, prodajalcev mešanega blaga, branjevcev itd. odprte pogode z žganimi opojnimi pijačami. Ceš, če smejo trgovci, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi pijačami, se s tem gotovo pospešuje neopravičeno točenje na drobno; nastane toraj še vprašanje, bi li ne bilo umestno, da udeleženi mini-sterstvi izdasta naredbo, s katero bi se vsem trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi pijačami, prepovedalo pod oštro kaznijo, da ne smejo v svojih, občinstvu pristopnih prodajalnicah imeti v zalogi žganih opojnih pijač v nezamašenih sodcih, to je, tako zama-šenih, kakor je v trgovanji navadno, in ne v nezapečatenih steklenicah. Dalje, da nastaje tudi vprašanje, bi se li ta prepoved ne raztegnila tudi na ona prostorišča, katera so s prodajalnico v neposredni zvezi. C. k. deželna vlada obrača se do zbornice, naj izrazi svoje mnenje o gornjem vprašanji. — V tem slučaji izdal bi se ukaz, kateri bi omejeval trgovino z žganimi opojnimi pijačami, kar pa po mnenji odsekovem nikakor ni priporočljivo, kajti zakon z dné 23. junija 1881., drž. zak. št. 62, pač ne potřebuje poostritve. Po omenjenega zakona §. 2. je točenje in podrobno prodajanje žganih opojnih pijáč, kakor tudi trgovanje z istimi, kedar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po en liter ali po menj podvrženo posebni davščini. Po §§. 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje; po §§. 8. in 17. so pa za prestopke postavljene občutljive kazni. Po mnenji odseKOvem skrbi zaKon zadosti, da se trgovci odvračajo od nezakonite uporabe obrtnih pravic, in to tem bolj, ker bi bil tak prestopek zakona, če bi z vso natančnostjo v to poklicane osebe čuvale, le zeló redek. Nikakor se odsek ne more soglašati s tem, da bi se onim trgovcem, kateri imajo pravico, samo tržiti z žganimi opojnimi pijačami, nalagale še druge neprilike s tem, da se jim prepové, imeti v zalogi žgane opojne pijače v nezamašenih sodcih ali nezapečatenih steklenicah v svojih prodajalnicah, ali še celó v prostoriščih, z onimi v neposredni zvezi. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se nikakor še ne doseglo, da bi se vendar ne prestopal ukaz. Odsek torej stavi predlog: Slavna zbornica naj se izreče proti izdavi daljne naredbe, katera bi omejevala trgovino z žganimi opojnimi pijačami. Ta predlog se je enoglasno vzprejel. (Dalje prihodnič.) Politične atvari. Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Dalje.) To oporekanje, kakor tudi ono prvo se ne boste přijeli, ker bi proti prepovedi ponočnega delà popolnem nemerodajni ostali, kajti ako bi se hoteli po njih ravnati, nam s postavo ni prav nič druzega potreba sto-riti, kakor vse ohraniti in obdržati, kar imamo sedaj. ne gledé na to, ali je dobro ali slabo; to bi bilo pa vendar-le preveč konservativno. Kaj nam je toraj sto-riti? Pomisliti nam je pred vsem, da, ako prepovemo ponočno delo v absolutnem smislu, mora po eni strani mnogo odrastkov delà kar popolnem prenehati, po drugi strani bi pa nastal občutljiv primanjkljej zaslužka za ženske. In tukaj treba nam je posebno paziti na dve skupini podjetij. Pred vsem ona podjetja, ki so v ved-nem teku, na katere bi se morali vedno ozirati, ker so ravno tehnično tako vravnana, da morajo Ijudje noč in dan delati. To na pr. se godi pri izdelavi živeža, ki je tako vravnana, da vedno teče; ondi delà noč in dan 65.469 moških poleg 40.966 ženskih, posebno pri izdelavi sladkorja ima posla 37.705 moških in 15.443 ženskih noč in dan. Ravno taka je pri izdelavi papirja, kjer tudi vedno delà 8386 moških in 6843 ženskih. Razven tega pa tudi prav dobro sprevidimo, da se lahko pripeté slučaji, da postane iz ozira na obrtni položaj ponočno delo potrebno, če tudi delo sploh ne teče noč in dan. Enketa je omenila posebno mikanje, kot odrastek obrtnije, ki odločno zahteva ponočnega delà. Na to, gospoda moja, treba se nam je tudi ozirati ; pod-jetnik mora pa potrebo dokazati. Temu so se pa nekateri uže kar naprej vpirali, ne da bi bili pomislili, da se mora napr. v S vici vsaka obrt, pri kateri delo vedno teče, vsaka obrt s ponočnim delom naznaniti gosposki in prositi za privoljenje; pri vsem tem se pa ne zgodi nobena nesreča in podjetnikom se tudi ne godi slabo. Iz tega stališča vravnal je odbor ponočno delo za ženske. Sedaj pak se podam k pristavnim določbam za o d-rastle. Tu imamo pa tišti nesrečni normalni delavnik, o katerem je bilo uže toliko govorjenja. §. 96 a) ima določilo, da se v 24 urah ne sme več delati, kakor le 11 ur, da ima pa vlada pravico posa-mičnim podjetnim kategorijam, jaz povdarjam besedo „kat ego rij am", od leta do leta za celo leto po eno uro več, toraj po 12 ur do voliti. Vprašanje je uže po svojem načelu tako imenitno, da mi bo visoka zbornica dovolila, da se ga lotim od dveh strani. Prvič, ali je normalni delavnik, ali pa — o strašna je beseda, — maksimalni delavnik potreben ali ne? Drugič pa, če je potreben, ali se je prav določil z 11 ali pa z 12 urami ali ne? Gledé potrebe maksimalnega delavnika sklicujejo se na dva interesa. Prvi pravijo, da bo škodoval delavcu, drugi pa pravijo, da bo na škodo podjetniku. Mi bomo pa stvar posebej obravnavali. Gledé delavca trdijo, da ni dovoljeno odraslemu člověku prosto voljo omejevati, da je to tistemu nasproti, za kar seje francoska revolucija o splošnih državljanskih pravicah izrekla. Jaz se sklicu-jem na gosp. poslanca koroške trgovinske zbornice, ki je v svoji odborniškim delavcem ne ravno preprijazni knjigi trdil, da o prostosti tukaj še govoriti ni! Delavec ravno mora ali toliko časa delati, kakor dolgo se v tovarni delà, ali pa mora proč. On ne more pogojev staviti, jaz bodem delal 9, 10 ur, kar je na pr« 316 pomoćniku nasproti mojstru mogoče; delavec v tovarni mora se podati splošnim naredbam, ki so ondi vpeljane. Ali, gospoda moja, zakaj se pa pečamo z vprašanjem osobne prostosti, ako oni, katere ta stvar zadeva, temu ne oporekajo? Vsi delavci pri ênketi navzoči bili so za to, le delavec Peukert ne, in tudi on se ni skliceval na prostost, temveč je le rekel, da vse skupaj ne bo za nič. Kdor toraj govori o omejitvi prostosti, moral bi od delavcev pooblastilo imeti, v njihovem imenu izreči, da se čutijo prikrajšave. Za sedaj nam je le toliko zna-nega, da si vsi želé v svoji prostosti nekoliko omejitve. Dotlej toraj ostane ugovor zgolj teoretičen in nasproti temu teoretičnemu ugovoru — rad přiznávám, da nam bo težko po teoretičnem potu normalni delavnik opravičiti — protivita se mu dva praktična, jako ime-nitna ugovora. Najpoprej dejanska resnica, da se je po celi Evropi mladostnim pomagačem delo omejilo in po tem neposredno tudi delo odraslim pomočnikom. Na to pa pravite: no, le napravite; zakaj pa niste ravno tako naredili? Zato ne, ker je izpeljava teh določil jako težavna. Na Angleškem so jih izpeljali, na Nemškem ne. Tudi mi smo imeli na ta način vsled postave od leta 1859. dvanajsturni delavnik, in kakor je znano, se v marsi-katerih tovarnah mnogo več časa delà, kakor po 12 ur; dalje je pa tudi jako težko ločiti, ali ima mladostni pomagač uže postavno starost ali ne. Kar je pa še bolj tehtno, so pa naše avstrijske razmere. Odbor leta 1869. izjavil se je proti normalnomu delavniku. Ob enem je pa izrekel nado, da si bo avstrijska obrt sama sčasoma znižala delavnik na 12 ur z dvema urama počitka, toraj delà le samo 10 ur. Žalibog, da se nada ni izpolnila. (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Z Dunaja 30. junija. — Volitve za nižeavstrijski deželni zbor so pred durmi, in kolikor se more danes soditi, bodo dunajski patentirani levičarji uže zdaj na Dunaji in zunaj Dunaja zgubili marsikater sedež in prodrlo bo več demokratičnih kandidatov; po vsem napačno pa bi bilo soditi, da uže zdaj oni levičarji, ki poslušajo samo judovske časnike in judovski cvenk, večinoma pa-dejo pod klop. To potřebuje dalj časa, ker zlat ključ ima povsod silno moč , in oni, Ki imajo take ključe v rokah, ne popusté z lepo gospodarstva v državi. — Prvi volilni dan je za ta petek, volijo kmetijske občine, kjer bode „Bauernverein" prvič poskušal svojo moč, in to enako zoper levičarje, kakor zoper konservativce. Videli bodemo, ali bode društvo za lovenje kmetov res přineslo Schônererju in Kirchmayerju toliko sadů, kolikor si obetajo po svojem kričanji. Tudi na Moravském se začenjajo volitve uže danes. Prihodnji teden pa pristopijo tudi volitve za deželni zbor bukovinski. Drug gost, zdaj bivajoč še v Tulonu in Marseilu na Francoskem morilka kolera delà Dunajčanom in vladi velike skrbi. — Po dosedanjih poročilih ni dvomiti, da je tarn nastala prava azijatska kolera, zato pa je naša vlada uže ukrenila vse, da se država zapre proti Francoski gledé vseh sredstev, po katerih bi se mogla zanesti ta huda bolezen tudi v našo državo. Za Dunaj je nevarnost zato večja, ker vsi premožnejši Tulončani in Aiarseilčani bežé v Pariz, od tod pa je na Dunaj le en skok. Upamo, da nas Bog obvaruje te hude bolezni. Iz Cola nad Vipavo 24. junija. — Ne morem si kaj, da bi ne izrazil veselja, kojega so nam „Novice" dne 18. t. m. napravile z novostjo, da se namerava vpeljati toliko potrebna postava o pogojzdovanji Krasa po načinu, kakor jo uže naši sosedje Primorci imajo. Kdor pozná Notranjsko, osobito pa našo okolico, mora po pravici izreči, posebno če od Idrije proti Vipavi do Cenca pride, da je tukaj pravi Kras; tu se mu na obedve strani od-pira obširen prostor in to večinoma golo skalovje in strmine. Ta kraj je živa priča, da so ravno tukaj tako rekoč vrata, skozi katera ima toliko škodljiva burja v vipavsko dolino svoj vhod. Zato bi pač želeli, kedar bode ome-njena postava veljavo zadobila, da bi za to postavljena komisija svet pregledala in omenjene goličevine pogoj-zdila in na ta način lepo vipavsko dolino pred mno-gimi nesrečami, na pr. burjo, povoclnjo itd. sčasoma ob-varovala. Naj omenim, da so me, kakor uže nekoliko skušenega v pogojzdovanji in izreji gozdnih sadik, lánsko leto višji krogi za svet vprašali, da naj bi izrekel svoje mnenje, če bi se li omenjena postava tudi naši kranjski deželi prilegla ali ne. Prečitavši to postavo, zapazil sem, da so nekatere točke sploh preveč strogo proti kmetijstvu obrnjene. Oporekal sem jim v dotičnem poročilu in upam, da se bodo pri sklepu te postave odstranile. Na vsak način pa je skrajni čas, da bi se sploh vse take strme goličave, po katerih še živina brez velike nevarnosti hoditi ne more, prej ko je mogoče, po-gojzdile; kajti pisatelj teh vrstic ima prepričanje, da je tukaj prav ugodna lega in zemlja, posebno črnemu bo-rovcu se kaj dobro prileže, pa tudi smreki in mecesni sem ter tje kaj čvrsto rastejo. Ukvarjam se uže 13 let z izrejo gozdnih sadik in pogozdovanjem in sem uže več oralov svojih goličevin pogojzdil. Uže imam tako velike smreke, bore in me-cesne, da jim največji junak do vrha ne seže, toraj imam uže nekaj pokazati. Želeti pa bi bilo, da bi se čast. gospodje gojzdni nadzorniki, ki so za to postavljeni, pri kaki priliki potrudili v naše oddaljene hribe, kjer bi se osebno prepričali, kaj se je do zdaj uže sto-rilo in kaj je še neobhodno treba storiti, da bi vendar našim naslednikom ne zapustili samega golega skalovja, temuč tudi še kak grmiček, da jim ne bo treba revicam mraza poginiti. Naj še h koncu omenim, da sem tišti dan, ko je bila srebrna poroka Njih Veličanstva našega premilostljivega vladarja Franca Jožefa in Elizabete, od kar je, če se ne motim, 5 let, 300 triletnih mecesnovih sadik posadil v namen in spomin sreberne poroke Njih Veličanstev, in glejte čudo! res da sem najlepše sadike odbral, katerim sem tudi najboljši prostor privošil, toda, kdor jih ne vidi, bo pač nerad verjel, če tudi je gola resnica, da so uže po poldrugem metru visoki. Prav radoveden sem pa, kako rastejo lipe in druga drevesa, ki so se takrat po naši obširni državi iz ravno tega namena sadile. Andrej Rovan. Prem 22. junija. (Raznovrstno. — Dalje.) Tukajšnja fara ostala bila je potem le tri dni brez vsakega duš-nega pastirja. Za slovesni sprejem novému gospodu župniku, v. ć. Nikolajů Križaju, ni se moglo toliko storiti , kot bilo bi se rado, ker se je za njegov dohod le-sem še le okolo poludne dné 15. maja t. 1. zvedelo, kateri dan dospel bil je le-sem okolo pol 6. ure zvečer. Bilo je ravno na četrtek, ljudstvo delalo je vse na polji, a tudi šolske mladine ni bilo pri rokah, da bila bi šla svojemu novému dušnému pastirju in verskemu učitelju nasproti. Podalo bilo se je nekoliko možakov, na čelu jim g. župan Frank, novému g. župniku, do sv. Petra na proti, kamor dospel je kmalo po 4. uri popoludne s pošt-nim vlakom in kjer ga pozdravi g. župan v imenu farnih sosesk, a učitelj pa v imenu šolske mladine. 2i? Čeravno se je bilo za dohod novega gosp. župnika soki ceni večidel Lahom in Bavarcem. Tudi telet se je le-sem le malo ur pred dohodom samim zvedelo, čakala pripeljalo blizo 100 in cena jim je bila do 45 kr. kilo ga je pri Klobučarji v Bitinji in pa v Potoku pod Pre- žive vage mom v pozdrav in sprejem precejšnja množica zbranih faranov. Slovesno zvonenje zvonov fame cerkve in pa streljanje z možnarji je sprejem pošteno poveličevalo. Prva pot novému gosp. župniku in zbrani množici ljudstva bila je v farno cerkev, kjer bile so litanije z blagoslovom; potem zapeli so še domači pevci in pev-kinje slovensko zahvalno pesem, katera je pri takih Franc Kramar, kanonik stolne cerkve ljubljanske, knezoškofijsko-konzistorijalni svetova- , zlatomašnik, predsednik duhovnega podpor-nega društva, bivši seminiški vodja, generalni bivši deželni poslanec umri prilikah gotovo na pravem mestu. junija popoiudne uri letu svoje nedeljo potem dne 18. maja představil se je novi v. č. gospod župnik svojim bodočim faranom v čvrstem in krepkem govoru brez drugih posebnih cere- starosti po dolgi, hudi bolezni. S pokojnim zgubi dežela velezasluženega, zeló spretnega in delav- nega duhovnika, slovenski narod • • monij sam. Ker je bila šolska mladina iz uže navedenoga vzroka zadržana svojega bodočega v. č. gosp. župnika in ver-skega učenika pri njegovem dohodu le-sem slovesno sprejeti, sprejela in pozdravila ga je pa potem dné 23. in neustrašenega boritelja Kot duhoven pastir pridobil značajnega narodne pravice. povsod kamor tem ljubezen ljudstva in vsega prebivalstva. maja t. 1. ob njegovem prvém dohodu v šolo toliko do-stojneje. Šolska soba bila je ta dan po skromnih močéh in okoliščinah sè zelenjem in podobami lepo ozaljšana, a praznično oblečena šolska mladina je svojega novega ga je pripeljal njegov poklic neminljive zasluge za blagor izročenih mu kristjanov, s tem pa tudi Pokojni bil je stric našega državnega in deželnega poslanca gosp. Karola Kluna. — Pogreb bode danes popoiudne ob 5. uri, sv. maše pa se bodo brale y m. ob 8. uri zjutraj v šen- gosp duhovnega očeta iu verskega učenika z radostnimi ponedeljek dne klavški cerkvi ljubljanski. Narod slovenski « v obrazi prav težavno in komaj pričakovala. Ko se vrata odpró in stopi v šolsko sobo prvikrat bodoči gospod verski učenik med nježne šolarčke, zadoni mu nasproti iz mladih grl kršćanski pozdrav : Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Na to stopi pred novega gospoda župnika lOletni deček, učenec tukajšnje šole, ter ga prav po domače in priprosto v imenu vse tukajšnje šolske mladine pozdravi. Med tem ogovorom, v katerem so otroci radost izrekali, da imajo zopet priliko, mili obraz svojega duhovnega očeta iz obličja v obličje gledati, obljubili so mu po-korščino, pridnost ter poslušnost in zvesto spolnjevanje njegovih naukov, ga prosili, da bi z njihovimi otroškimi pogreški in lahkomišljenostjo potrpljenje in prizaneslji-vost imeti hotel, mu voščili srečo, zdravje, pomoč in hrani pokojnému večni spomin, bodi mu zemljica lahka! ( V tukajšnji podkovski šoli) vršile so se 26. in 27. junija skušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval začasni vodja podkovske šole, dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, in katere člani so bili c. okraj ni milost božjo v njegovi novi službi, blagoslovil je preblagi novi gospod župnik šolo in šolske otročiče, kar je bil v resnici preginljiv trenutek. Po dokončanem otroškem ogovoru nagovori novi gosp. župnik šolske otročiče prav prijazno in na kratko ter jim priporoča pošteno vedenje doma, na poti, v cerkvi, v šoli in na paši ter pravo pokorščino do Boga, starišev in učiteljev svojih; pobožnost, pridnost in pa strah božji, ker božje oko in pa njihovi angelji varuhi jih povsod opazujejo, gledajo in njihova dobra kakor tudi slaba dejanja v knjigo večnega življenja zapisujejo. Jaz kličem pa tukaj novemu gospodu župniku Nikolajů: „Dobro došel; bil nam zdrav, čvrst in krepak na duhu in na telesu, ter bival med nami mnogaja leta v polni zadovoljnosti!" živinozdravnik, gosp. Ferd. Gaspari, in učitelj podkovske šole, gosp. Edvard Šlegel. Kovačev, ki niso obiskali podkovske šole, bilo je devet, sedem Kranjcev in dva štajarska Slovenca. Vsi prestali so skušnjo s povoljnim vspehom. Učencev podkovske šole bilo je deset, vsi iz Kranjskega, izprašani so bili iz podkovstva in nauka, kako se ogleduje klavna živina in meso, vsi prestali so skušnjo z dobrim vspehom, posebno odlikovala sta se Janez Tomažič iz Vipave in Anton Žorž iz Groč, okraja postojnskega. Pri skušnji bil je pričujoč gosp. deželni poslanec Robič, kot odbornik c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Vreme) je postalo minuli teden, hvala Bogu, lepo gorko in vse polje si je lepo opomoglo, sena pa se je v okolici ljubljanski zadnjih 8 dni spravilo veliko * Vsaj ta teden Me z lahkim delom in zeló lepega. dardovo prerokovanje ni veljalo. („Zlati ključ za srecne volitve"), na svitlo dal in založil Filip Haderlap, imenuje se 38 strani male osmerke obsegajoča brošura, katera je namenjena v prvi vrsti za Slovence na Koroškem, pa podučna tudi za druge Slovence. Po domače in jedrnato je v njej po- Dobrove julija. pisano: Kaj je liberalizem, naš deželni zbor in denar Jutri imamo za našo občino volilna postava, slovenski jezik in sedanje ministerstvo 5 5 zopet volitev župana, ker prvič izvoljeni, občespoštovani gospodar Peter Dolinar županstva nikakor ni hotel sprejeti. Upamo ? da bode jutrajšnja volitev bolj obve- ljala in da izberemo za župana moža, kateri bode pri vse hvalevredni varčnosti vendar skrbel, da se naša šola razširi v dvorazredno. Dobre šole nam je pred vsem treba, ker redko kje na Kranjskem se najde tako malo kaj hoče pa naša stranka? ali mi res kalimo deželni mir? ali mi res Slovencem branimo, da bi se nemščine učili? volitve so pred durmi, poduk in sklepa z besedami: kakor si boste postlali, tako boste ležali! Novičar iz domaćih in tujih dežel. ljudi, ki bi znali brati in pisati, kakor pri nas. Pre velika sramota pa bi bila, da bi v omiki Dobrovčani Dunaj a Ta petek pričnejo se volitve v ni tako blizo Ljubljane ostajali med najzadnjimi. Ljubljane. (Sv. Petra in Pavla somenj) bil je žeavstrijski deželni zbor, kakor piše naš današnji du najski dopisnik, in kakor trdijo tudi vsi nepristranski časniki, čutili bodo levičarji s svojimi judovskimi pokro- vahen, blizo toliko krav. Voli in krave so se prodajale po vi prignalo se je nad 500 kónj, blizo 500 volov in vitelji pri tej priliki uže da zgubljajo tla pod svojimi nogami i L CVJJ I Ili ELI UZiV> , Uli a f-, W K/ X JIAJ vy uiw jj\j\x oivji»«* ker se jim demokratični, sicer odločno nemški 218 pa tudi proti drugimi narodi spravljivi elementi odločno od tod en del tamošnje vojne, ostali del pa naj zasede in kakor se sodi, vspešno odpovedujejo, upamo, da se vsa ona mesta, katera pridejo po mirovni pogodbi v to gibanje do volitev v državni zbor — prihodnje leto oblast Francoske. Ko pa je bil oddelek 500 francoskih še bolj okrepča. — Časniki vsak po svoje — sodijo o vojakov na poti, zasesti eno omenjenih mest, napade ga novem štatutu za državne železnice, katerega je izdalo 4000 kitajskih vojakov, in še le po krvavém boji in ve trgovsko ministerstvo , in v katerem se vsikakor kaže likih zgubah bilo je Francozom mogoče se zavarovati v nek mali korak na korist deželam in nenemškim naro- trdnjavah, da se tam branijo, dokler jim ne doide pomoč dom, ne pa da bi imeli avtonomisti povod vriskati zarad od druzih strani. tega štatuta. Vlada je dunajskému magistratu naročila Vsled te nepričakovane dogodbe dala je francoska vse potrebno pripraviti, da se naredbe uže vlani zauka- vlada povelje, da ostane v Tonkinu vsa tamošnja fran zane zoper kolero v slučaji preteče nevarnosti takoj in coska vojna z brodovjem vred, da se zopet združijo brez ovir morejo vpeljati. Iz Trsta lani sostavlj Začela je zdravilna komisij z vojno na suhem in da si poiščejo brez odloga naj hujšega zadostenja pri nasprotnikih, ako bi ga kitajska svoje posvetovanje o potrebnih Dared- vlada sama takoj ne obljubila in tudi dala. Angleška. — Konferenca zarad egiptovskih zadev bah zoper nevarnost kolere, katera najbolj preti od morske strani. — Mi kot bližnji sosedje tržačanov bomo zbrala se je dne 28. preteklega meseca. V prvi seji za- s pozornostjo opazovali naredbe in delovanje vlade sploh čeli so se vršiti samo formalni razgovori. Vsake vlade in posebej še tržaške komisije, ker nalezljiva bolezen v zastopnik imel je saboj tudi izvedenca v finančnih za Trstu je uže skoraj tudi na Kranjskem in dalje gori po devah. Slovenskem prihodnjem vspehu konference pa se ne Moravska čuje nič kaj dobrega. Pridržale so si skoraj vse države Prvi dan volitev bil je za narodno pravico gledé tega, o čem naj se posvetuje konferenca, česko stranko zadovolilen, ker ohranili so vse dose- dalje pa so se užepritožile vse one velike države, ka dajne sedeže in si priborili od nemškutarskih nasprot- terim bi po predlogu Angleške ne bilo danega zastop nikov e sedež w1a.u y o ix o^u-^Zi , milOgO VOliteV pa, na priliko, yhuù miva v ucuaim ivuiiiioiji ítOt íiau&ui u v aiijc c^iptv Šromova, bar. Pražakova, župn. "Weberj a itd. bilo denarstva. Po tem vse kaže, da bode egiptovsko vpra vitez nika v denarni komisiji za nadzorovanje egiptovskega je soglasnih in mnogo skoraj soglasnih Mi čestitamo šanje po konferenci ostalo tako zamotano, kakor je narodnjakom na Moravském in jim želimo pri daljnih bilo zamotano pred konferenco. volitvah še sijaniših vspehov, da se popravijo storjene jim stare krivice Nemška. Nemški državni zbor sprejel je po Francoska stavo za zavarovanje delavcev zoper nezgode. Nemški Nevarnost zarad v Tulonu nastale cesar biva v toplicah in obišče te dni našega cesarja. in tudi v Marseil zanešene kolere teško tišči vso fran Zarad nevarnosti kolere je tudi nemška vlada vse cosko državo. Naredbe vseh sosednih držav zoper ne- ukrenila, da zabrani razširjenje njeno v deželah nemške varnost razširjanja » pa tudi neizogibne naredbe lastne države. vlade podvezujejo plodonosno gibanje splošnega prometa Dosedanje opazovanje nastale bolezni je pokazalo Listnica vredništva. Gosp. J. St. y H.: Vaš dopis da je brez dvombe huda azijatska kolera, pa da v do- prihođnjič. 8edanjih slučajih še ni nastopila huda vlada nadja da jo bode mogla omejiti Zadnja dva dni so poro čila tudi res ugodnejša, število bolnih in tudi umrlih se manjša in primerjanje številk umrlih v Tulonu in Mar seilu v ravno minulem mesecu minulih let kaže letos umrje sploh manj ljudi, kakor obe minuli leti da Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1884. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr 8 gold. 47 kr turšice 5 gold. 40 kr banaške 8oršice 6 gold Vrh bolezni pa so došle francoski vladi zadnje dni prav 80 kr rži 5 gold. 71 kr ječmena 5 gold. 3 kr nevšečna poročila iz Tonkina. Po sklenjenem miru s prosa 5 goid. 36 kr ajde 5 gold. 53 ovsa 3 gold kitajsko vlado zaukazala je uže Francoska, naj se vrne 25 kr Krompir 2 goid. 50 kr. 100 kilogramo na I koncem prve ga polletja uljudno vabimo k narocbi „Novic" brez druzega priporocila, kakor da bodo „Novice" tudi vprihodnje prinašale zanimivega, poducnega in novega, kar spada v njih delokrog, odkar izhajajo. Y političnih vprašanjih hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot in se neomahljivo držale starega našega gesla: za vero, dom, cesarja! Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem „Novic" najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore. Narocnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom44 vred: po pošti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetrt leta 1 gld. 30 kr. ? v tiskarni » ? > m za >> a » » za î> Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje. r-m • v « • t t • 11» • m 1 11 v Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto vec. Narocnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskárně v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani