StCV. 15G. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Ure^niSivo: Ulica Sv. PrančiSka Asiikeg« št. 20, l nadstr. — V* naj sc pcilljijo uredniJtvti lista. Nefrankirana pisma "se ne jp-ejemijo In rokopisi se ne vračajo, ladajatelj in odgovorni urednik 5tefadPQodina. Lastnik konsorclj .Edinost*. — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z ocefenim pcrottvom v Trstu, ulica Sv. FranČifta AgiSkega It. 20. Telefon uredništvi in uprave ttev. 11-57. Narotntna znala: Za cd* leto.......K 31*20 Za pol leta...................., IHO za tri mesece............... . 7 80 t« nedeljsko Izda)« za cek> tate...... . HO ca pol lete ....................m V Trstu, v žeirlffk. 7. junija 1917 Letnik UK Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev4 zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokosti ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vi* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 80 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. Ht— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnt oddelek .Edinosti'. Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno It upravi .Edinosti" — Plača In toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asllkega It. 20. — PoStnohranllniCnl račun It. '41.652. Zvezna armadna porotna. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 6. (Kot.) Uradno se razglaša: 6. iuniija 1917. ti ., Vzhodno bojišče. — Ob oitoski cesti ie bil siabeiši sovražni sunek zadušen z zapornim ognjem. Sicer mestoma oživljeno pehotno delovanje. 11 a I i j a n s k o bojišče. — Sovražnik se je včeraj med Vipavsko dolino in morjem zaman Izčrpaval v brezuspešnih napaJih, da bi popravil v preteklih dneh na kraški planoti dožhljeni poraz; njegovi •:avaii so se razbtii. Naše čete so z zavzetjem neke višine pri Jamljah razširile Svol uspeta i-1 so v srditih Mih ohranile vse pribor jeno ozemlje. Število v treh preteklih bojnih dneh privedenih ujetnikov je narastio na 250 oiicirjev (med njimi 4 štabni olicirfi) in 10.000 mož. Več italijanskih polkov je bi'o skoro z vsem mošivom u teti h. tako polk 86 z 2685 možmi, polk 69 s 1932. polk 71 s 1831 bojevniki. Brigade iz Verone. Sirakuze, Puglie in Jakina. v katerih vrstah so se bojevali H deli, so uničene. V predoru pri Sv. Ivanu Je bila uplenjena velika poljska bolnišnica. Bofcsče je pokrito z italijanskimi trupli. V svetli no« od včeraj na danes so posedli italijanski letalci /^fronto se nahajajoča mesta in kr. ie. Prišli so do Ljubljane, na Tirolskem do Bozna. Na Primorskem in Kranjskem »e bilo par prebivalcev ubitih. Stvarna škoda ni naznanjena. Jugovzhodno bojišče. — Ne- i z pr omenjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 6. (Kor.) Veliki glavni stan. 6. j?in;ja 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprebta: Topovska bitka v oe^eku \Y> tschaete se je nadaljevala le s kratkimi presledki. Močni izvidni sunki so raž ni k a so bili odbkl. Zvečer in ponoči je bilo bojno delovanje tudi Mizu obale in ob artoiški fronti stopnjevano. Ko se je zmračilo, so napadli Angleži z močnimi, ulobokovrstn'mi silami na severnem bre-gu Scarre. Med Gavrellom in Faorpou-xom so bavarski polki vrgH sovražnika ob težkih izgt,bah. Dalje južno so prodrle angleške n^pnune čete le pri kolodvoru Roeu\ v našo postojanko. Tamkaj se nadaljuje boj za majhne kose jarkov. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Che-miau des Danes in v zapadni Šampanji ie bilo topovsko delovanje močnejše. V noči na včeraj so izvršili Francozi še tretji napad severo-zapadno Braye; tudi ta jim ni prinesel nobenega dobička, ampak le znatne žrtve. Istotako zaman In brezuspešni so bili močni francoski napadi na nemške jarke na Zimski gori. — Armada vojvode Albrehta: Nič bistvenega. — Eno naših letalskih brodovij je zmetalo na vojaške naprave v Sheemessu (izliv Temze) nad 5.0 >-) k s; bomb. Opaženi so bili d >bri zadetki. V številnih zračnih bojih ob fronti so izgubili sovražniki 11 letal. Poročnik Alimenroder ie sestrelil 25. in 26.. poročnik Voss 33. nasprotnika. N a v z h o d n e m bojišču in na inacedonski fronti je ob mestoma oživljenem ognju in bojih v predozemlju položaj neizpremenjeo. — Na \/Jiodnem bregu Strume so metali angleški letalci za-žigalne bombe na zoreča žitna polja. Prvi generalni Kvartirmojster: d1. Ludendorff. Sladki na in&rju. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Sovražni monitorji so dne 5. t. in. zjutraj obstreljevali Ostende. Večje število belgijskih prebivalcev je bilo ubitih in ranjenih in napravljeno nekaj stvarne škode in poškodb na hišah. Močne sovražne torpedne sile, ki so bile pridefjene pro-dirajočim monitorjem, so zadele na dve naši stražni torpedovki, katerih ena, namreč »S 20«, je bila po srditem boju, streljajoč do zadnjega trenotka. potopljena. I>el posadke smo zamogli rešiti. Sovražne sile so bile večkrat zsdete in so se pred ognjem obrežnih b?terij umaknile. BEROLIN, 6. (Kor.) V Atlantskem morju je bilo potopljenih zopet 22.000 ton. Nač. adm. štaba mornarice. j LONDON. 5. (Kor.) Admiraliteta po-jroča: Podamiral iz Dovra poroča: Na vse I zgodaj zjutraj smo z dobrim uspehom obstreljevali s težkimi topovi brodovno bazo in delavnice v Osterrju. Obrežne baterije so odgovarjale. Commodore Tyrwhitt poroča, da so lahke križarke in torpedovke pod njegovim poveljstvom ob 6 zjutraj naletele na nemške torpedne lovce in se zapletle ž njimi v boj, tekom katereg i je Ml iz velike razdalje nemški torpedni lovec »S 20c potopljen, drugi pa težko poškodovani. Ujeli smo 7 mož posadke torpedovke »S 20«. Mi nismo imeli nobenih ranjencev. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo.' 5. junija 1917. — Na trentinski in koroški fronti kratke in manj srdite topovske akcije in omejeno delovanje proti našim ik>-stojankam pri Vodicah in vzhodno Gorice. Na severnih pobočjih Sv. Marka so bili v noči na 4. t. m. in tekom dneva izvršeni sovražni sunki odbiti. Napravili smo ujetnikov. Na Krasu je sovražnik, potein ko je ogenj artiljerije, s katero je več dni srdito obstreljeval naše sprednje postojanke, razvil do silne moči, napravil v noči na 4. t. m. z močnimi masami napad od Fajtega hriba do morja. Postojanke na Fajtem hribu je brigada iz Tevera," čeprav so bile popolnoma razstreljene, hrabro branila in po hudem boju definitivno odbila sovražnika, ki je v prvem trenotku zasedel par kosov jarkov. Napravili smo 62 ujetnikov. Od Kostanjevice do grebena severno Jamelj so se naše čete hrabro upirale srditim napadom in protinapadom. Po srditih bojih iz bližine so zamogle obdržati svojo postojanko in so vrli tega zasedle še eno novo postojanko pri Kostanjevici. Obdržali smo krepko vse postojanke. Kljub temu smo morali umakniti središče naših novih črt, da se izognemo uničevalnemu ognju sovražnika. S krepkimi protinapadi smo zamogli zaenkrat gladko zadržat« sunKe sovražnika. Nato smo z energičnim protinapadom zopet popolnoma vzpostavili pi ejšnii položaj. NOVA RUSIJA. Kerenskil o svojem programu. PETROGRAD. 5. (Kor.) Vojni minister Kerenskii je na zadnji seji delavskega in vojaškega sveta razložil program, ki ga hoče uresničiti. Izjavil je. da stremi ruska demokracija, katere zvesti služabnik je, po ustvaritvi organizatorične sile, ki bi zamogla oiačiti želje in izjave Rusije m jih uspešno podpirati. Kajti pomen diplomacije zamore odgovarjati le sili in enotnosti armade. Ne pravim, je pristavil govornik, da naj se prične ofenziva danes ali jutri. To je v prašanje strategije. Toda potrebno je, da je naša armada vvnika s potrebno dve-tretjinsko večino sprejeta v včerajšnji sklepčni obliki proti glasovom National-verbanda. Predlog poljskega poslancu dr. Lea v smislu današnjega dogovora načelnikov, da naj se prestava nenemških govorov sprejme v stenografični protokol, doči-in naj se jezikovno besedilo objavi v prilogi k protokolu, jf bil izročen poslovniškemu odseku in pride na razpravo na pri-hoJtfiji seji. Koncem seje sta predlagala poslanca i^eitzes in 3ugatto ustanovitev odseka za begunske zadeve. Predsednik je obljubil, da bo podpiral to idejo. Prihodnja seja v torek, d-ne 12. t. m. DUNAJ, 6. (Kor.) Poslovniški odsek bo imel v petek dopoldne sejo, da se poss-e-tuje o predlogu dr. Lea. GOSPOSKA ZBORNICA. DUNAJ, 6. (Kor.) Pred prelkodom na dnevni red je izjavil podpredsednik knez Fiirstenberg: Predno preidemo na dnevni red, smatram za potrebno, da izrazim čustva ponosnega veselja in globoke hvaležnosti radi novega sijajnega uspeha 11 a^ ših čet ob Soči. (Zbornica se dvigne. Živahno odobravanje in ploskanje.) Prepričan sem, da govorim iz srca vseh, ako izrazim gk»boko zahvalo in občudovanje za čine, ki dosegajo najvišjo stopnjo človeške sposobnosti. (Živahno dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Podpredsednik se je nato s toplimi besedami spominjal umrlih članov zbornice Viljema barona Bergerja in dvor. svet. Philippovicha. Ministrski predsednik grof Clam Martinic je rato predstavil zbornici novega voditjlja poljedelskega ministrstva viteza Seidlcrja. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. ______ HRVATSKI SABOR. ZAGREB, 6. (Kor.) Hrvatski sabor je po daljšem odmoru danes zopet pričel posvetovanja. Predsednik je naznanil, da se nahaja med predlogami hrvatski izvirnik inauguralne diplome, ki je bila prečitana m sprejeta na znanje. Posl. Pavelić je nato imenom Starčevičeve stranke prečital izjavo, ki pravi, da razume stranka pod častnim mirom tak mir, ki jamči vsem ua-roOom evropske kulturne družbe svobodni in samostojni razvoj njihovega narodnega žitja in ki jim omogočuje plemenito tekmovanje na polju blagostanja in splošne človeške civilizacije. Starčevičeva stranka izjavlja na to. da se pridružuje stališču Jugoslovanov v avstrijskem državnem zboru. Prihodnja seja jutri dopoldne. Ko so zaslišali vojaki korake vračujo-čega se zdravnika, so sc obrnili. — Glejte, tu prihaja dobri zdravnik doktor GarO'e----tisti, ki je zastonj zdravil mojo mater, — je dejal četovodja, ki je s svetiljko, katero je Maurice pustil pri na-padencu, posvetil vračajoč emu se zdravniku v obraz. — Aj, vi ste, Herman? Sedaj imate priliko, da mi izkažete hvaležnost za uslugo, ki sem vam jo storil tedaj, in sicer s tem, da daste po svojih ljudeh tega človeka prenesti v moje stanovanje. — O, o. gospod doktor, ali morda še upate, da bi mogel rešiti tega reveža, za katerega se mi zJi, da je zadnjikrat večerjal. — Dokler ie še življenje v njem, se more še upati.___in živi pa Se. — O, toda življenje v njeni je tako šibko ----tako šibko, da ga navedem v po- ročilu kot mrtvega, in prepričan sem, da se lic bom motil---- Možaki, primite moža in ga zanesite k doktorju____ker bi si tako rad naprtil to breme. Stražniki so ubogali, vzdignili žrtev in jo počasnih korakov zanesli proti zdravnikovi hiši. Pred njimi sta stopala zdravnik in četovodja, ki je nosil svetiljko. — Potemtakem ste, gospod doktor, odkril ta zločin še prod1 našim prihodom? — je vprašal vodja patrulje. — Stal sem ravno pri oknu, ko se je začul kri-k tega nesrečnika. Pritekel sem semkaj in nisem imel pri sebi ničesar za prvo pomoč, in ko sem se vrnfl domov po obveze, ste prišlt vi na lice mesta. — Iti morilca niste videl? Ob tem vprašanju se je spomnil Maurice vseh degodkov, ki jih je o^azovaJ tekom zadnjih minut pred onim trenutkom, ko je zaslišal oni bolestni krik. Spomnil se je VstrpUlvost v politiki. Puljski »Hrvatski list« je prejel pod tem naslovom nastopna izvajanja, ki naj bi jih s koristjo Čitali tudi naši ljudje: Povsod je treba vstrpljivosti, posebno pa v politiki, kjer vsaka setev le polagoma dozoreva. Nevstrpljivega Človeka, ki je poleg tega še pesimist, ne vidijo nikjer radi. Nevstrpljivi politiki so kaj težko prebavljivi. Človek jih je sit, komaj jih vidi. Ta uvod bo razumel vsakdo, ako mu za dokaz navedemo neko!?ko dogodkov iz sedanje vojne dobe. Dobro se spominjamo^ še vsi, kako je začetkom vojne cvelo tožarenje in kako so narodni in politični nasprotniki spravljali drug drugega pod ključ. Bilo je vse narobe. Neštevilo sumov, krivih ovadb in ra«ii tega tudi popolnoma neopravičenih preganjanj. Imeli smo tedaj za ministrskega predsednika grofa Stiirgkha nesrečnega in nad vse žalostnega spomina. Ta človek ni hotel državnega zbora, ki bi bil edini mogel zabraniti neštevilno pogr'eškov m krivic z ozirom na prehrano in politično življenje. Raje je snoval načrte z najzagri-zenejimi Nemci ter jim obljubljal, da brez državnega zbora uveljavi njihove zahteve. Govore, da je ravno tistega dne, ko je bil umorjen, hotel predložiti pokojnemu cesarju v podpis naredbo o nemškem državnem jeziku. Kaj je storil z Galicijo, katere odcepljen je ie zagotovljal Nemcem in vsemu svetu, to je poznano vsakomur. — Ves njegov načrt je sedaj padel v vodo! Na eni strani je porodil dobre posledice, da so vsi Cehi brez izjeme izpoznali, da se morajo v teh težkih časilt tesnp držati dru4 drugega na obrambi svojega naroda. Ta misel je došla tudi meironi m poljedelstvo vidijo le sebe! Težave, ki jih je imela naša država s prevozom nizozemskega krompirja in izkustva z romunskim žitom so jim v zadnji čas odprla oči, tako, »-'a je tudi pri njih dozorelo uverjenje, da avstrijsko poljedelstvo nima nič dobrega pričakovati od carinske zveze z Nemčijo! Trebalo je do sedaj mnogo potrpeti in bo treba še. Naše zaupanje v avstrijsko državo je prav radi tega močneje, ker vidimo. da se škodljive namere proti njej niso mogle izvršiti vkljub vsem sovražnim silam. Kakor v i--lin o. se tu od posebne strani — menda se ne motimo, ako menimo, da iz krogov aktivnih politikov — kliče javnosti: bodite vstrpijivi, ne sodite le po videzu, :ie obupujte prehitro in ne obsojajte prenagljeno in zato tudi krivično in nepremišljeno onih. ki delajo in morajo nositi težko odgovornost za svoje čine, kajti » v politiki vsaka setev le polagoma dozoreva/. Avtor je podkrepil svoj poziv k vstrplji- oiicgn ve-'no zaprtega okna pri paviljonu, ki se je tako hitro odprlo in zopet zaprlo, kakor tudi onega zamolklega šuma, ki.g?i je pa j povzročil nekdo, ki je skočil iz precejšnje višine, ter tudi onih živahnih kretenj in kietvic, ki jih je videl in čul v drugem nadstropju palače, kjer je bival kapitan. Spomnil se je vsega tega, to je res; toda istočasno se jc spomnil tudi Pavline, in ta pomisel mu je zaukazala, da naj ne izreče odgovora, ki ga je že imel na ustnicah. Dasiravno niti od daleč ni sumil, da bi inogcl biti ktfo iz Brichetove palače udeležen pri umoru, je vendar uvideval, da bi čudna zveza okoliščin morala imeti za posledico sodno preiskavo v palači, če bi l>cvedal. kar je opazil, in taka preiskava bi bila Pavlini gotovo silno neprijetna in mučna. Zato jc na četovodjevo vprašanje, J ali ie videl morilca, odgovoril zanikalno: vosti z vidika višje notranje politike \w nje razmerja do vnanjega sveta. I zlasti so ga podprli dogoJki iz zadnjih časov v naši državi. Nemci so zahtevali uveljav-Ijenje državnega jezika radi — državne korist', češ, da je dosedanji »kaos« v jezikovnem pogledu izpodkopaval temelje države in onemogočal dobro državno upravo, ki da more biti uspešna in koristna le tedaj, če je enotna, ali z drug > besedo: če uživa le en narod — ki mora biti seveda le nemški — moč in privilegije gospodovalnega naroda. Temu dosledno so zahtevali kot ^predpogoj« za uspeŠTi ) funkcijoniranje parlamenta, da bodi nemški jezik izključni poslovni jezik zbornice. A danes?! Državni jezik je — kakor pravi dopisnik puljskega lista — padel v vodo in včerajšnje vesti so nam sporočile o sklepu zbornice, da je govore dobesedno pi«-tokollrati v jeziku, v katerem so bili govorjeni! To je: vsem jezikom je zagotovljena enaka pravica! V koliki meri se bo ta pravica porabljala tudi praktično, to je seveda drugo vprašanje — izprevidnosti in svobodne volje poslancev iz razlogov« oportunosti. Glavno pa je: da je zmagal princip enakopravnosti proti zahtevam po hegonomiji in privilegijem le enemu narodu na korist! Sedaj pa si pokfičimo v spomin, kako so nestrpneži in pesimisti tudi med nami Slovenci tožili, jad'ikovali, videli že konec vseh koncev in — obsipali z obtožbami zastopnike naroda ravno v časih, ko so ti v zvezi s Cehi delali in snovali, da preprečijo sovražne nakane! In to pot je njihova setev še razinerno hitro dozorela, a to morda še posebno zato. ker so delali s hladno krvjo in sc niso dali zavesti k nepremišljenim činom, kakor bi jih bil gotove zagrešil krivo razumevali in zato nevaren radikalizem. Nevaren in — krivičen. Nevaren za stvar naroda samo in krivičen za napadane. Naj tu še ilustriramo škodljivost nevstrpljivega očitanja in zbadanja tnci s par izgledi iz našega navadnega političnega vrvenja. Oni, ki nosijo odgovornost, st^je n.~pr. pred važnim ali UtOi zelo delikatniji vprašanjem. Odločiti se jim je, ali ne smejo prehitro s kartami na mizo ravno radi delikatnosti stvari. To je: ne morejo razglašati v Javnost razlogov, ki so jim odločilni, ker bi s tem razkrili nasprotniku svoje načrte in namere 111 11111 le olajšali borbo proti naši narodni koristi. A, ker ne poznajo razlogov, ki jih jim odgovorni činitelji iz označenega razloga ne morejo in ne smejo obrazložiti, pa začenjajo nestrpneži kričati: kaj delajo za božjo voljo, kako vodstvo imamo, opravičijo naj se! hi ker se ne morejo in ne smejo opravičevati javno, ker njihovi ukrepi niso še dozoreli za javno sodbo, prihaja dvojno zlo: krik na eni in prisiljen molk na drugi strani impresijonirata nepoučeno javnost, ki postaja tudi nepremišljena in sc pridružuje prenagljeni sodbi in obsodbi. Posledica pa je, da izgubljajo veselje do dela toliko sicer dobri in za stvar vneti ljudje, kolikor tu'ii — napadanci. Prijatelji! Zastopniki so odgovorni narodu za svoja dela in nedotakljiva je pravica vsakogar do kritike. Te pravice vam ne odreka nikdo! Samo vstrpljiveji bod;te v politiki! Ne sodite in ne obsojajte poprej, nego so stvari dozorele za javno sodbo. Pri tem pa ne pozabljajte, da tudi ljudje na vo-ilnih mestih imajo svojo pravico, ki jim je ne smete kratiti: pravico do svoje obrambe, ki io pa morejo uveljavljati šele tedni, ko je to možno bi cz škode za narodno korist! \ strpljivi bodite, kakor morajo biti tudi zastopniki v mučnem položaju, ko ne morejo dajati pojasnil, ki bijili zahtevala javnost ud njih. Opravičen In potreben je torej klic moža-politika v puijskem listu: bodite vstrpijivi v politiki! Ne stremimo po častnem miru, ker smo slabotni, temveč v polni zavesti svoje moči. Da dokažemo to, je dolžan vsak, da posveti svoi prispevek 6. vojnemu posojilu. Čim več znese to posojilo, tem mogočnejši bo izraz naše moči In tem bližji bo mir. Na bojišču, meseca majnika 1917. Herman Kiivess pI. Kovess-li a z a, general, polkovnik, armatfni poveljnik. — Ne, toda čul sem, kako je bežal, — V kateri smeri? _Proti drugemu koncu otoka. — Odtam smo vendar prišli mi, — jc odgovoril četovodja. — Prišli ste tako hitro na lice mesta, da bi bili morali pravzaprav srečati morilca — Edi'.ii človek, Ri smo ga srečali kakih sto sežnjev odtod, jc mlad plemič, čigar ime poznam in ki je popolnoma nezmožen za tak zločin. V ostalem pa je bilo na koncu notranjega mesta, na drugi strani sen-skega rokava, na oni strani Pontrougea, ki veže oba otoka, in tako ni nikakršnega dokaza, da bi bil prišel z otoka Saint-Louis. Zato v svojem poročilu niti ne omenim ne, da sem srečal barona de Cainbiaca. (Dalje.) Stran II. P EDINOST" štev. 156. V Trstu, dne 7. Junija 1917. Razne politične vesti« Češki tabor — uiedfnjen! Ne mislimo tu samo na Češko Zvezo«, na poslance in parlamentarne zastopnike: ves narod češki danes en tabor. List poleg lista, brez razlike strank ali strui. mesto za inc«tom, občina za občino, korporacija za korporacijo se oglašajo z izjavami, s katerimi sporočajo svoje soglasje z manifestacijo čLških pisateljev, doposlano poslance: in zahtevajočo energičnega m odkritega postopanja za dosego narodnih aspi-racij in idealov, in pa s slovesno državnopravno izjavo poslancev povo-'om otvoritve zasedanja državnega zbora. Vse te iriave izražajo — sicer z različnimi besedami — eno in isto željo: naj se poslanci v tem tako resnem Času, ko se bo odločalo o usodi narodov in držav, zavedajo veličine trenotka. naj bodo neustrašeni stražarji temeljnih zahtev naroda! — Take prošnje, pozivi in želje prihajajo poslancem od vsepovsod! iz čeških gajev in manifestu j 2 jo veliko dejstvo, da je narod: zdri žen v en tabor za obrambo svojih pravic in za zagotovitev svoje bodočnosti. V koliko pobudo za zastopnike naroda je zavest, da Jim je zaledje zavarovano, po skupni \ olj: naroda, da imajo v ujeJinje-nem narodu najzanesljiveji oslon — mo raličen, a tudi dejanski. Slovenci —^razmišljajte! Tria šola je tako naučila Cehe! .Mari pa niso tudi na naše slovenske hrbte pritiska;J vrata iste trde šole?! Menda — da! Logičen zaključek iz tega dejstva je na dlani. Mogli bi sedaj su|ico zasukati! Kako se je vendar pozorišče izpreinenilo! Madjari feo sila ponosni na svoje madjarstvo, na svojo — kuliuro;x>lna zmešnjava. \ e-čina in manjšina parlamenta ste si sicer strupen«) ua protni. ali v enem ste v so--Ja-iu: da nočete izvajati konsekvenc, ki j 'a zahtevajo dogodki iz sedanje svetovne »fe: obe odklanjate Uejo demokra-tizir ija političnih pravic in odklanjate s tem tudi volio krone. Zato je rešitev krize tako težavna. Odklanjate torej idejo, ki more v sedanjih dobah in po sedanjih do-t ikih edina dati p dlago za resnično — ustavno življenje. M:*, jari so bih tako gotov i svoje vzvišenosti nad našo polovico, da je bilo časov, ko so celo provocirali, ko so izzivali. naj se skliče tudi avstriiski parlament, češ, da se le z ustavno vla-dano Avstrijo morejo pogajati za novo nagodbo. Nu. avstrijski parlament je sedaj tu; in sicer je to zbornica, izvoljena na podlagi splošne volilne pravice. Ni sicer to še ideal, pravi izraz ljudske volje. Ali. — bližje je takemu izrazu, nego pa na Ogrskem, kjer je parlament prav za prav le predstavile!j privilegiranih stanov in klik. prav: izraz oligarhiŠke samovolje. Kaj. ko bi se danes — ko madjarski mo-gotc brez razlike strank s tako jezo in strahom — o-bijajo misel na splošno vo-i io pravico, misel na razširjenje politič-Ti h pravic, na demokratiziranje javnega življenja: k:«j bi bilo, če bi se dane*> pra-\ ino. avstrijski parlamentarci revanširali za prejšnja poniževanja s tem. da bi izja-X ili. da sc hočc?o pogajati !e z ogrsko zbornico, ki bo naši sorodna, izvoljena namreč na podlagi splošne volilne pravice?!! V bi ne bilo to krvava ironija usode?! Prej so oni našo stran bagatelizirali, opiraje se na svojo ustavno vzvišenost, a seJ.il pa naj bi se sulica vzvišenosti obrnili« | rori — njim! In vrhu vsega še v skladi! 7. vzroki, ki so provzročili sedanjo kri-7 > na Ogrskem, z željo krone, da se tudi tam puli* : življenje demokratizira, Ja tu li tam ^ ' c splošno volilno pravico in s te ri z rnico. ki bo zastopnica vseh na-ro, iiosii in razredov, zrcalo volje, želja in potreb vsega prebivalstva!! Tako bi se drastično uresničil znani rek, da se vsaka krui.ii vtndar le maščuje nad krivičniki! obstoječi vojnopomožni in preskrbni ali kaki drugi človekoljubni napravi. V tem smislu poziva vlada vse v poštev prihajajoče civilne državne uradnike in sluge v smislu službene pragmatike (zakon, izdan 25. jan. 1914., drž. zak. št. 15), dalje uslužbence pri fondih, uslužbence državne železnice, z dekretom nameščene uslužbence poštnega in brzoiavne&a zavoda ter državne pogodbene nameščence, da se prijavijo, če čutijo, da bi bili kos porabi za silo. Prijava se mora na obrazcu, kakor si ga človek lahko ogleda pri vseh c. kr. oblastih in uradih do 10. junija 1917. leta, doposlati oni oblasti, ki je prijavljencu zadnjikrat nakazala aktivitetne prejemke. Pri tem more uslužbenec izraziti svoje Želje glede na kraj in način uporabe; povedati mora tudi, ali se in kje se že morda nahaja v državni ali državne koristi pospešujoči porabi. Na podlagi prijave se uslužbencu, v slučaju potrebe potem, ko ga je preiskal uradni zdravnik, izda pismeno obvestilo. Poklicancu se istočasno naznani kraj in vr^ta službe in se mu določi primeren rok za nastop službe. Da se poklicani uslužbenci obvarujejo odgovornosti, ki bi jo težko mogli nositi, ker so že daljši ali krajši čas iz uradnega poslovanja, velja načelo, da naj se redno porabljajo le kot pomožne sile. Poklicani uslužbenci uživajo pokojnino, ki so jo dobival' nazadnje, ter imaio poleg tega še pravico do dogovorjene odškodnine. Višina te odškodnine, za katero se je treba dogovoriti, se zračuna na naslednji način: Če se službeno mesto uporabljanca sklada z njegovim stalnim bivališčem, znaša ta odškodnina: a) z \ uradnike (ali osebo z enakimi pre-iemki): najmanj K 800 na leto: če pa je bila razlika med pokojninskimi in polnimi aktivitetnimi prejemki v času vpokojtve večja, pa ta višji znesek; b) za druge uslužbence: najmanj K 400 na leto; če pa je bila razlika med pokojninskimi In polnimi aktivitetnimi prejemki ob ča-ii upokojitve večja, pa ta višji znesek. Ce se službeno mesto uporabljanca ne sklada z njegovim stalnim bivališčem, se zgoraj navedena odškodnina zviša za znesek, ki je enak polovici polne dijete (potrošnine), pri čemer pa je fzkliučen z ministrskima naredbama od 27. julija 1916., drž. zak. št. 234 in od 12. decembra 1916., drž. zak. št. 415, dovoljen izredni dodatek. Pri poštnem in brzojavnem* zavodu se visokost dogovorjene odškodnine določi po posebnih odredbah, za katere je mogoče izvedeti pri c. kr. poštnih uradih. Stroški ki bi jih imel pokiicatiec za svojo osebo vsled potovanja iz svojega stalnega bivališča v siužbovaiišče in obratno, se povrnejo v znesku normalne odškodnine za potne stroške, kot pripada aktivnim uslužbencem njegove kategorije. Prešel i tvem stroški se torej ne povrnejo in se tudi m dovoli odškodnina za pohištvo. Za slučajno službeno delo izven službenega mesta imajo uporabljanci pravico do normalnih (polne ali skrčene) dijet ali po-trošnrne in sice.- do obojega obenem z izrednim dodatkom, ter do potnih pristojbin po -predpisih, ki veljajo o tem za aktivne uslužbence iste kategorije. Avstrijci! Višina po Vas podpisanega 6. vojnega posojila je dokaz, kako liubite domovino, kako zaupate v moč svoje armade! Pokažite torej našim pohlepnim sovražnikom, kako močni smo. Vojna p« Sta 413, mes. majnika 1917. R o h r, generalni polkovnik. stvari. izkaznice za mani imovke sloje. Jutri, v petek. 8. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za nabavo živil po znižanih cenah za one osebe, ki pripadajo področjem krušnih komisij št. 23 do .vštete št. 32. Te izkaznicc Jobe osebe, kojih dnevni dohodek znaša približno 1 K, oziroma domača gospodinjstva, katerih dnevni dohodek znaša približno 1 K za vsakega čtana. — Ob izročitvi nove izkaznice se odvzame prejšnja, normalna izkaznica. — Strankam se tedaj priporoča, da pridejo po nove izkaznice takoj, ko so si nakupile svoj tedenski odmerek. Vlada hoče upokojenim državnim uslužbencem, ki niso nikakor obvezani za vojaško službo, nuditi priliko, da svojo ljubezen do'-otnovine pokažejo s prostovoljno pn^Ia-:*v!T za uporabo v civilni državni službd l.r bi b 'o treba zaradi volne. \ 'ado b: veselilo, če bi se poleg državnih u>i.'žbencev brez uradniškega značaja pri^ :s:!o kolikor m* £oče veliko upokojencev, zlasti štiriii na' ližjih činovnih r.iz cdov, ne namerava pa vlada više kva-Jificiranih moči odležati delovnemu polju, ki so je morda ttkoiii vojne na^li pri kaki vesti. Odliko\anja. Cesar je podelrl srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne z meči v priznanje izvrstnega službovanja in hrabrega za-ržanja pred sovražnik -m nadzorniku finančne straže Emilu DurniKu; srebrni zaslužni križec s krono na tra'.'i hrabrostne kolajne preglednikom finančne straže Alojziju Kerschbaumerju, Josipu Tcrošu, Ignaciju Bežku in Francu Gerči.ii, vsi pod primorskim finančnim ravnateljstvom. Oskrba Trsta z ogljem. C. kr. natnestni-štveni svetnik v Trstu razglaša: Za določitev množine potrebnega goriva za kuhinjsko domačo rabo, je c. kr. namestni-štvo odredilo občno prijavo ognjišč posameznih hiš. Prijavo, ki zadeva samo obiju vna stanovanja, je predložiti potom upraviteljev (administratorjev), gospodarjev hiš ali njihovih vratarjev do 12. junija 1917 c. kr. namestništvenemu svetnika v i rstu, ulica Nadvojvode Josipa 7. Tozadevne tiskovine se dobe pri vseh c. kr. policijskih uradih oz. c. kr. orož-niških poveljstvih, v katerih delokrog pripaja hiša, proti plačilu 6 vinarjev za ko- mad. Kdor ne predloži naznanila (prijave) o pravem času, odkloni oogovor na vprašanja, ali odgovori nenatančno, bo strogo kaznovan v smislu min. odr. 30. 9. 1857 drž. zak. štev. 19N. Sramota nemških krščanskih socijalcev. Državnopravne izjave Cehov in južnih Slovanov v seji poslanske zbornice (ine 30. t. m. je odločno odklanjal poslanec Pa-cher v imenu Nationalverbanda in nemških krščanskih socijalcev. Napovedoval je najodločneji odpor Nemcev. Strogo av-strijsko-patrijotični sarajevski »Hrvatski Dnevnik« pripominja: »O izjavi poslanca Pacherja pravimo, da je to sramota za parlament dvajsetega stoletja, da bi uresničenje te izjave bilo v nevarnost za državo ter da je nedostojna pokojnega Luegerja. v čegar straaike imenu je govoril.« Naj zapišemo v album nemških krščanskih socijalcev, kar izvaja istotako strogo avstrijsko patrijotično »Naše Jedinstvo«: »Avstrijski parlament mora biti ali za svobodo, ali za reakcijo, ali za privilegije enih na škodo drugih — proti čemur se upira danes demokracija vsega sveta — ali za svobodo in ravnopravnost vsem! Alt, ali: ali svoboda in ravnoprav: nost, ali reakcija in krivica! V tei dilemi Slovani dobro stojimo, ker smo gotovi, kje bo zmaga. Po svetovnih krvavih dogodkih se dani tudi Slovanstvu. Zora puca biće dana! kličemo s Preradovtčem. A to je bi! naš največji pesnik v moaituri avstrijskega generala. Sedaj umejemo to še bolje, ker umejemo najbolje vse od Jela-čića do Borojevića: da pod žezlom habs-buržkim z zgodovino slovansko začenja prava zgodovina sveta.« — Ali za svobodo, ali za krivico! Nemški krščanski so-cijalei se izrekajo za krivico in napovedujejo pravici odločen odpor. Gazijo torej veliko idejo krščanstva in skrunijo krščansko ime! To je njihova — sramotal! Soisfei nadzornik za gimnazijo v Pazinu. To gimnazijo je nedavno obiskal deželni šolski nadzornik Kauer. Zabeleživši to, naj konstatujerno dive dejstvi: rečena gimnazija ima hrvatski učni jezik, gospod nadzornik Kauer. ki mu je tudi ta zavod poverjen v nadzorovanje, ne zna hrvatskega jezika niti besedice! Človek si more pri tem misliti dvojno. Ali so višje oblasti tako uverjene. da je na reoenem zavodu pouk neoporečen in da so uspehi tako sijajni, da niti ni potrebno, da bi se nadzornik šele prepričeval o tem — da je torej vsa inspekcija le formalnost, ki naj se v božjem imenu tudi izpolni. Nu, ta domneva se nam ne zdi prav verjetna, ker doslej niso visoki gospodje radi osrečevali nasth zavotov s prevelikim zaupanjem. AH pa si visoki gospodje ne belijo ias v skrbi za uspešni razvol onega zavoda in zato tudi ne pciagajo važnosti v moment, ali nadzornik razume, ali ne razume učnega jez ka!! »Hrvatski List« meni sarkastično: »Res Čudne so te razmere. Kmalu bomo čuli, da je ravnatelj poŠte kontroliral železniško postalo, minister za poljedelstvo ustanovil visoko šolo za vnanjo politiko, nadzornik krčem pregledal uredbo — našega uredništva. Torej: vsespjosni prevrat v organizaciji naših uradov!« Pa — da! Zdelo se nam bo le, kakor da bi živeli v tisti — deveti deželi v kateri so možni tudi taki dogodki, kakor smo jih omenjali nedavno parkrat! Obtožnica proti državnemu poslancu Klofaču. Čudna naključja spleta usoda. 1 o izkuša tudi državni poslanec Klofač. V isti čas, ko mu je stranka-čeških narodnih socijalcev vnovič izkazala svoje zaupanje, je b'li sestavljena proti njeanu — obtožnici radi zločina veleizdaje. Obtožnica šteje 369 tesno tiskanih strani na pisalnem stroju. S KlofaČem je obtožen tudi Rudolf Oiuno iz Hvara v Dalmaciji, žurnalist m občinski tajnik, v zadnjih časih urednik »Zore«. Na razpravo, ki se prične sredi juniia. je pozvanih 14 prič. »Pravo Lidu« javlja, da branitelja bosta: za Klofača dr. Witt, za Giuno-a pa dr. Rybaf. Zaplenjena pobožna pesem. \ zaderski »Hrvatski Kruni« je izšla deloma pesem znanega profesorja L Virgila^ Periča: „Klic božji Porodnici in sv. Jožefu«, ali cenzura ie zaplenila nekoliko prošenj. No, iz preostalega teksta je posneti, da pesnik pošilja prošnjo do nebes, naj neha to strašno klanje, ki mu ni bilo vrstnik niti ono, ki je je počenjal Atila, »bič božji«. Prosi Boga. naj omehča trda srca na klic bednega človeškega stvarstva, ki je nevolja nbiia. Kopno, morje in zrak že diše po mrtvih telesih. Naj nam da naraščaja krotke naravi, starost naj se nauživa miru. da bodo vsi v miru slavili ime Božje! Tudi policija v Zagrebu ima svoje posebne nazore. Povodom škandala v Schmidtovem cirkusu v Zagrebu, ko je tisti pritepenec tako nezaslišano zaiti hrvatsko ime in narodni ponos, ni postopala takoj proti žalilcu, marveč proti nekemu mlademu gospodu, ki je z mesta protestiral proti nesramnosti. Pozvali so ga namreč na policijo, kier so mu pojasnjevali, da ni smel javno protestirati, marveč prijaviti policiji, ako što ima!« Policija v Zagrebu ima — kakor vidimo — svoje posebne nazore, ki pa niso v sorodstvu s poznavanjem čutstvovanja v užaljeni narodni duši! Balokovićev koncert. Kakor že javljeno, se bo vrši! koncert slovitega hrvatskega umetnika na goslih, Zlatka Balokoviča, v petek, 8. t. m., v gledališču Politeama Rossetti. Zanimanje zanj Je med vsemi ljubitelji prave glasbene umetnosti velikansko, m zato priporočamo onim, ki si še niso nabavili vstopnice, da naj si jo oskrbe takoj, ako si hočejo zagotoviti resnični umetniški užitek, ki ga bo brez dvoma nudila ta prireditev. Kritika posebno poudarja pri Ba'lokovfću, da se vkljnb svoji mladosti nikakor ne d!a zapeljati po svojem vročem južnem temperamentu, da bi se izvajajoč klasično glasbo, lovil za zunanjim efektom in tako pokvaril umetniški dojem klasične glasbe. Prav tu se tem izraziteje kaže njegovo mojstrstvo v oni mirnosti, ki ?e specifična oznaka klasične glasbe. Tam pa, kjer da= voljuje glasbenodelo, da izvajajoči umetnik vloži vanje ves svoj bujni temperament, tam pa vse vre in kipi iz njegovih gosli. Balokovič je že dospel v Trst, in prav iz srca nas veseli, da ga bomo mogli pozdraviti med nami. še bolj pa nas veseli, da nastopi pred najširšim tržaškim občinstvom vseh narodnosti in mu tako pokaže, da imamo tu:ii mi Jugoslovani odličnih mož, katere smemo s ponosom vzporejati z najboljšimi širom sveta. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ul. Sanita št. 25/111., vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odško^ nino za vse komisije in na vsa potrdila do štev. 7550. Mestna zastavljalnica. V petek, 8. junija, se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. in od 3V2 do 6V2 pop. proiajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlomodre listke serije 137. in sicer od št. 162.401 do št. 164.000. PddpiiJ na VI. volno posojil s. (i. izkaz - Fortunat baron Viv^ute K 300 U00; c in kr. ritmojster Jurij barou Loeatelli K 20CU 00 ; Josip Golđschtnid K 15O.000; Tr. Tariri (IL podpis), Kiicliler & Co. (II. podpis), c. kr. dvorni svetnik Albert Frarkfurter po K 1( 0 000; c. kr. priv. industrija olja za Trst K 50.01.0; G. Zonea & Co. A loj i Granichstiidten K 20.000; paroclovua družba Istria Trieste (II podpis) K 15.0 0; otroška bol-n'«a ustanove Burlo Garofolo (II podpis). Emil MsUer, D. Moller, Josip Eppiugcr (III- podpis), Hegina Cirran nasl. Tritsch Leon. Henrik Caiice po K lO.OtiO; Angolj Trombetta (II. podpis), c. kr. podlionzul Heo. ik Maver, Hekt< r di I>. Lnz-zatto. And. Ganzoni po K 5001; Riidiger Rorfti-gues (II. podpis), Ferdinand Jtacrnsin, G. Pagu-in. Pavel & Fr. Tropeani po K 3C0J; G. Fulignot K 20 0; Ivan Solari K 1000 ; Feliks Marich K 400; J sipina Sega, Ant Gelovizn po K 2C0; Josipina Fnrlan K 100 in nadaljni t odpisi v skupnem znesku K 10.000. 7. izkaz. - Škofijski ordinarijat na rači-n raznih cerkvenih ustanov K 877.000; Prva avBtrijska sp'ošna zavarovalna družba proti nezgodam, N. N. po K 15 0; Samuel Oblath, Dunaj, (II. podpis), tržaška podružnica tvrdke Greinitz, Karel E cher po K f.0.000; Artur Fautini K 3i><0<>, Nakupna zadruga tržaških Importeijev (IL podpis) K 25.000, Jakob Bertel, l)u: aj, K 20 000 K N. K 15.000, N N. K 13.000, N. N K 12.000. uradništvo tvrdke Greinitz K 10.700; Žgur & Popatnik, Aleksander "NViedmana, bratje Stross, Duuaj. Fric Sfhnab (II. podpis). ITerman Sad^e, N N po K 10.0 (»; JoBif Talmarin. Dunaj. K 7000, Marij Malabotich K O'vtOO; Julij Jolles, zadruga avtoriziranih stavb nih podjetnikov, Anton C jak po K 5tH)0; Maks Braziafolli K 4000; Emil Knipfer, Gospodarsko društvo, Škeuenj, po K 3000; Anton G. Scopinich, Ernest pl St bile Jodpina TNcher, Anton W essek. Eavra Z\vitter po K 200 ; Ivan Michelazzi K 1500; kapitan Josip Cillhuber, F. pl Galateo, Ana, Bice in Adelma Freno, Tvan Al. Finger, Ver-žinija Che s'ch, ITu^on Cambon, c in kr. stotnik A'ojz Adeglio, Roman Boraine po K 1000; Ida Cambon K COO; Anton Fabčir, Okar K;; ing. Jos. Carra, kupitan ( el ?stin Malabo'ich, Pogrebno društ o Ariinatci p^ K 200 ; Franc < urr.t K 1C0, in naialjni podpisi v skupnem znesku K 32100. | Zgubil se je uhan z brlijan-tom, od Politeama, ul. Chlozza do Stala S. LuISL - najditelj. hI $a prinese Inser. oddelku ■ „Edinosti", dobi nagrado. GfflMBfHHUS ! vsaki veter ob 9'/. velika varMa predstava. Vstopnina K 1'- t« Zlato, srebro in platin v vsaki obliki kupuf« po najvišjih canah zavod R. DussSch & C. ui. 1 intore 9 Ima v zalog! zlato v Ploščati in v^kovrstniii pitata za zoUoteriniRc. Kislo vodo na brizganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpošilja OSET pssKtl^n| Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode in vino. zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano in prehodno se proda. Pojasnila daje O. FES T!, Via Carintia Stev. 12. ^ DAROVI. Darovi, došli vladnemu komisarju. Ravnateljstvo obč. zabavišča v ulici Sette-fontane K 61'14. kot dohodek prireditve 3. t. m., za Rdeči križ. Peter Dodmassei in soproga K 50 za dan Rdečega križa. Družina Karla Martinolich K 30 za vdove m sirote padlih Tržačanov. Učerh^i deške ljudske in meščanske šole Družbe sv. Cirila in Metoda so zbrali za vojaški idtom 123 K 69 vin.; denar ie izročen na pristojno mesto. as MULI OGLAS 1 BB Bfl □□ DO □□ m niiujo po 4 stol. b«a«d9. ; Uuta« tiak&D« besed« m raii- | ■»j« enkfat — Mijmajii j : pristojbin« ml* 40 »Utiak. , | čh Trst - Vin Stadion 10 - Trsi Odprt od 8*2 zvečg?naprej Ceno: l. orsts K 2. ll. ursie K l Stroj z« šiunnis m ueznnie, prsul nent-SKI Dzsrd. Seltlel aiisumannis ..Slsosr" Rast & Gassgr Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leSa 1578. — Trst, uESca Cam&anile šf. Gumi 7a Skrop;lnlce Candeo se dobijo. Riva Tegethoff 20. skladišče. 1177 poirpežijiud učiteljica ^ru« treh mesecih. — I^aiTiera 2-1 I. 117F, fMblfft vsake vrste kupnje Jakob M argon. Via ifUlIlje SoUtario 21 (pri mestui bolnišnici). 1175 Išče se za nakup hiša, hinje in kleti, eventuelno z majhnim vrtoin al dvoriSfem, v tria^kem predmestju, ali ne predaleč od središča mesta. Ponudbe pod „Lastni dom- na Inseratni oddelek „Edinosti". 1174 Vreče prazne, stare in nove kupuje tvrdka Jakob Vatcvec nt Carintia 19. 117ii Priporočljive tvrdke. ZIMeo^r G. Plno v i r»iu se je preselila ca Corso St. 15 v blvio zlahimico O. Zercow!ta A Flgllo. Velika Izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic it d. Cene smerne. Cene zmerne. Brivnica „Alla Vi o le t ta-. Tr*t, ulica Torrente Št HO. Točna hipijenična postrežba. — Vodja F. Reučić. 7^2 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) RIKTUO TAVOLATO Trstt Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbora manu/akturoega blaga. — Cene zmerne. 194 ZOBOZDRAVNfšC Dr. J. Čermisk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogs" ulice deSBe Po5~q. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE JUDHAtiSfC^ BAKKA Trst, Wia Cossa df Rlsparmlo Hm. 5 (Lastno poslopje) Kapital In razerva K 8,690 000'— Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Me'.ković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Mi osa na knjižice 3 1a °o Vloga na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne Iot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev Eroti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours rediti. Bozna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzoja-i: JADRANSKA. ; Uradne ure: cd 9 do 1 p©psB3ne ■ i