merikanci in Angleži so napadli ^ški otok Rhodes v Dodekanezih povske krogle v naprave v pristanišču. Italijanske obrežne baterije, protizračni topovi in torpedni čolni so odgovarjali Angležem z vsem, kar so premogli. Otoška garnizija je uvidela, koliko se more zanesti na radijsko poročilo iz Rima pred nekaj dnevi, v katerem so Italijani trdili, da so zapodili angleško bojno morna rcio iz Sredozemlja. Zavezniki so imeli s tem napadom dvojen namen, 1) da odvr nejo osišče od napadov na Malto in 2) da razbijejo osišču priprave za napad na Bližnji vzhod. Božična darila vojakom Armada, mornaricam pošta so postavile 1. november kot zadnji dan za pošiljanje paketov vojakom preko morja. Ako odpošljete darila do tega časa, jih bodo dobili za božič. Zavoj pa ne sme tehtati preko šest funtov in živil naj se ne pošilja. Paketi naj bodo priročni, najraje v obliki škatlje za čevlje. Pošlje naj se vojakom samo take stvari, ki se ne pokvarijo v nobenem podnebju. -o- Nemci grozijo, da bodo ubili 1,600 Nizozemcev, ako ne dobe v roke saboter jev London, 15. avg. — Pet pro-minentnih Nizozemcev so nemške oblasti danes postavile ob zid in jih ustrelile, ker narod noče izdati saboterjev, ki so razstrelili nemški vojaški vlak 7. avgusta. Nemci grozijo, da bodo po-strelili vseh 1,600 talcev, ki jih imajo v rokah, ako ne dobe saboterjev. Eno uro po eksekuciji je govoril po radiu iz Londona premier nizozemske vlade v pregnanstvu ter obljubil nizozemskemu narodu, da bo pravica dosegla vse tiste, ki zdaj izvajajo tako okrunost nad nedolžnimi talci. NOVI GROBOVI Anton Anžlovar V soboto okrog ene ure popoldne je umrl na svojem domu dobro poznani rojak Anton Anžlovar, star 54 let. Doma je bil iz Zatične, odkoder je prišel v Ameriko leta 1904. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Mauser, ki je doma iz Zdenske vasi, sina Josepha in Franka, ki je pri vojakih v Camp Lee, Virginia in hčere Mary, poročena Terček in Josephine, poročena Opulek, brata Ignatza in Josipa, ki se nahaja v Massillon, O., dva vnuka Josepha Anžlovar in Richard Opalek ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, društva Slovenec, št. 1 SDZ, društva Mir, št. 142 SNPJ; podružnice št. 3 SMZ; podporni član pevskega zbora Ilirija; delničar Slovenskega doma na Holmes Ave.. St. Clair Savings & Loan Co. ter North American Bank Co. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 717 E. 155. St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in potem ua Kalvarijo pod vodstvom Svet-kovega pogrebnega zavoda. Naj se mirno spočije v ameriški zemlji, preostalim iskreno sožalje. Karolina Kaušek Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Karolina Kaušek, stara 66 let, rojena Pušlar, po domače Bašleva. Doma je bila iz Stranske vasi pri Zatični, odkoder je prišla v Cleveland pred 38 leti. Njen soprog Josip ji je umrl pred štirimi leti. Tukaj zapušča hčere Mary, Caroline Oblak, Josephine Za-krajšek, Alice, v Kaliforniji pa sina Josepha in hčer Veronico Basey, v New Yorku brata Pavla, v starem kraju pa sestro Marv Smole. DANES ZBORUJE KONVENCIJA K. S. K« J.. I)a:ies se prične zborovanje 20. konvencije Kranj-sko-slovenske k at o l i š k e jednote v Ckieagu,, lil.. 235 delegatov in delega t in j ter 27, glavnih odbornikov in odbornic se je zbralo, da še bolj podkrepi temelje te najstarejše slovenske podporne organizacije. Samo naša država Ohio je poslala 48 delegatov in delega-tinj. Tej naši dični, krepki in solidni si oven s k i bratski organizaciji kličemo: kar največ uspeha in plodo-nosnega dela za vero, dom in narod, kot se glasi pomenljiva in značilna izjava te naše najstarejše slovenske organizacije v Ameriki. Bog vas živi! (Naslov konvenčne dvorane je: KSKJ Convention Hall, 1855 W. Cermak Rd., Chicago, 111. --o-- Nemci jemljejo besedo nazaj glede ameriške ladje Wasp London. — Zadnji teden se je vršila v Sredozemlju velika bitka, ko so osiške sile napadle konvoj zavezniških -kidij, ki so vozile potrebščine na otok Malto. Nemci so zadnji teden razglašali po radiju, da so nemški bombniki potopili ameriško bojno ladjo Wasp. V soboto so pa Nemci vzeli sesedo nazaj in poročali, da so zamenjali neko angleško ladjo za ameriško in da Wasp ni bila potopljena. Angleška admiraliteta priznava, da sta bila potopljeni ladji Eagle in Manchester. --o- Zadružne seje Nocoj ob 7:30 se vrši seja di-rektorija Zadružne zveze, ženski odsek pa ima sejo jutri ob osmih zvečer v uradu. V Kanado Mr. in Mrs. Joe Menart ter Rose L. Erste so se podali na zlet v Kanado, če jim ne bo prej zmanjkalo gazolina, kot pravijo. Avanziral je! Louis A. Bizjak, sin Mrs. Mary Bizjak iz 10008 Yale Ave. je bil povišan v sarženta. čestitke! Pogreb bo iz hiše žalosti na 18526 Underwood Ave. pod oskrbo Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Dušan Merich Nagloma je umrl Dušan Merich, star 48 let, rodom Srb, stanujoč pa 4055 E. 81. St. Bil je član društva Bratska sloga, št. 15 SNF. V Newburghu je bival 35 let. V Youngstownu, O., zapušča sina Roberta. Pogreb bo jutri popoldne ob eni iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Save na 36 cesta in Superior in od tam na rusko pokopališče. -o-- Armadno letalo treščilo v hrib Peru, Mass. — V soboto je treščilo veliko armadno letalo v Berkshire hribovju. V letalu je bilo do 24 vojakov. Državna policija poroča, da so ostali trije vojaki živi, 17 jih je pa zgorelo -o- Seja mladinskega zbora Nocoj ob 7:30 se vrši redna mesečna seja staršev mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se polne udeležbe. Trije sinovi slovenske družine klicani istočasno v armado Stric Sam je zopet poklical več slovenskih fantov pod orožje. Naborna komisija št. 24 j (23. varda) je vpoklicala slede-J če: Brate Anthony, Joseph in1 John Lube, 5914 Bonna Ave., da-! lje: Michael Brdar, Frank Nah-j tigal, Austin Keržičnik, Louis! Nagode, Stanley Hace, Charles Widmar, Albert Zadnik, Edward Vidmar, Herman Ogrinc, Albert Trošt, Frank Lonchar, Marko Merhar, Robert Blatnik, James Turk, Joseph Sadar, Frank Kraucar, Arthur Modic, Louis Sadar, Matthew Kobal, Henry Hlabse, Albert Dobre, Frank Svigel, Louis Wenzel, Adolph Simončič, Rudolph Jerše, Louis Prijatel, Frank Skully, John Mukavetz, Raymond Misch, Raymond Gruber (Geneva, O.), Albert Velikaz, Frank Klaus, Rudolph Hočevar, Joe Wenzel, Joseph Tekavec, Peter Brdar, Charles Grebene, Joseph Ujcich, Thomas Svetich, Frank Lesar. Med onim, ki so bili poklicani v armado iz 32. varde je tudi Jack Weiss iz 387 E. 163. St. Vsem tem našim fantom kličemo : zdravo, fantje, dobro se držite in vrnite se srečno zopet nazaj. --o- K zrakoplovcem odide Jutri odide k mornavisktynu. zrakoplovnfemu oddelku John Va-tovec, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Vatovec, 10801 Prince Ave. Ta dan odide k mornarici tudi Paul Gril, sin družine Mr. in Mrs. John Gril iz Prince Ave. Fanta pred odhodom pozdravljata vse prijatelje in znance. Vso srečo in zdrav povratek! Tajnica odsotna Margaret Kogovšek, tajnica dr. sv. Helene št. 193 KSKJ bo odsotna iz mesta za nekaj časa. V vseh društvenih zadevah naj se obrnejo članice na predsednico Alice Grosel, 15508 Holmes Ave. Pri župniji Marije Vnebovzete so ob udeležbi nad 1,500 naroda blagoslovili plavo zastavo z všitimi belimi zvezdami, katerih vsaka zaznamuje po enega farana, ki služi v ameriški armadi.' Ob 2:15 popoldne se je vila od Slovenskega doma do cerkve povorka z društvenimi zastavami, uniformiranimi krožki kadetk društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in sv. Helene, št. 193 KSKJ, ter vežbalnimi krožki SZZ od podružnic 10 in 41. Godba društva sv. Jožefa je igrala vesele koračnice. Po-vorke se je udeležil sam cleve-landski župan Frank J. Lau-sche, kar se je narodu zelo do-padlo. Obrede blagoslovitve v cerkvi je izvršil starosta slovenskih duhovnikov, msgi;. Vitus Hribar, ki je imel ob tej priliki zelo značilen nagovor o žrtvah, ki jih doprinašamo in moramo doprinašati, da bodo naši otroci imeli srečnejše življenje. Nadaljni program je bil pred župniščem, kjer je vodil program Rev. Baraga. K besedi je bil poklican Joško Pen-ko, ki je klical materam, naj bodo hrabre, ker borba, ki se vrši danes po vsem svetu, je Nemci so se vrgli z vso furijo proti Stalingradu Nacijem niso mar ogromne izgube, samo da dosežejo Stalingrad ob Volgi. Zdaj, ko imajo skoro ves Kavkaz v rokah, so pričeli zopet z ofenzivo proti Stalingradu. Moskva, 16. avg. — Potem, ko so si Nemci zasigurali trdna tla v Kavkazu, so se vrgli z vso silo proti Stalingradu ob Volgi. Zbrali so ogromno silo pehote, tankov in bojnih letal, pa začeli s polno ofenzivo na tej fronti. Poročilo s fronte naznanja, da se Nemci nič ne ozirajo na ogromne izgube v vojaštvu. Ob železni-niški progi vzhodno od Kotelnikovskija so ležali celi kupi ubitih nacijev. Nemci so na tej fronti mirovali več tednov, dočim so se pognali globlje v Kavkaz. Zdaj, ko imajo večinoma severnega Kavkaza v rokah, so se pa zopet vrgli proti Stalingradu. V istem času kot na Stalingrad prodirajo Nemci tudi proti Astrahanu ob Kaspiškem morju. Nemci prodirajo z dveh točk proti Stalingradu, ki je dobilo ime od Jožefa Stalina in sicer od Kotelnikovskija proti severu in Kleckaja proti jugovzhodu. Nemška kolona, ki ogroža Astrahan ob izlivu reke Volge, ima pred seboj 240 milj puščav- skih krajev z slabimi cestami in številnimi močvirji. Astrahan in Stalingrad sta važna radi doba- vne zveze s Perzijskim zalivom v notrajnost Rusije. Izguba teh mest bi bil zelo velik udarec za Rusijo, Iz Kavkaza se poroča, da so Nemci še vedno oddaljeni kakih 140 milj od oljnih vrelcev v Grozniju. Nemci morajo drago plačevati vsako ped zemlje, katero Rusi branijo s takim nadčloveškim pogumom. borba za ohranitev civilizacije. Slovenke ne jokajo, če padajo njih sinovi za domovino, je rekel Penko, ampak so pripravljene i same braniti vsako ped svoje zemlje. Potem je bil poklican k besedi župan Lausche, katerega je narod navdušeno pozdravil. Priljubljeni župan je govoril materam in izrazil željo, da bi vse te zvezde, ki so vši-te na zastavo, ostale do konca te vojne bele. Če bo (k(atera postala zlata zvezda, to je, če bo kateri naših fantov padel na polju slave, naj bo mati ponosna na svojega sina, ker življenje bo dal za zmago pravice. Na župnijskem dvorišču je postavljen visok drog in na tega so vojni veterani potegnili ameriško zastavo^ * Druga patriotska slavnost se je vršila pa v SND na St. Clair Ave. To je bila prireditev Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je bila prvotno namenjena v Gordon parku, pa so jo morali prestaviti radi slabega vremena v avditorij SND. Popoldne se je vršila kratka slavnost v kulturnem vrtu pred spomeniki naših slavnih mož. Lepo število slovenskih narodnih noš se je zbralo, ki so pred vsakim spomenikom napravile špalir. Pred spomeniki so položili vence: minister Kosanovič pred pesnikom Njegošem, minister Snoj pred Baragam, dr. Rjlbar pred Ivan Cankarjem in Rev. Ciril Š i r c e 1 j pred Gregorčičem. Vsak je ob tej priliki spregovoril nekaj lepih besed. Mr. Grdi na je vse te prizore vzel na filme. Zvečer ob sedmih se je pa začel narod zbirati v avditoriju SND. Takoj se je videlo, da bo prostorni avditorij ta večer veliko premajhen in je tudi bil. Prinesti so morali še dodatne stole in ko je tudi ter zmanjkalo, je moralo mnogo ljudi stati. Naj bo na tem mestu izrečena vsa čast tajniku SND John Tavčarju, ki je z nekaj pomočniki v par urah pripravil avditorij za prireditev, ki bi se morala sicer vršiti v Gordon parku in je tajnik šele v zadnjem trenutku zvedel, d a bo prireditev v avditoriju. Vežbalni krožki SŽZ so skrbeli za red in številne narodne noše, ki smo jih opazili med občinstvom, so naprasile zelo lep vtis na človeka. Mladeniška godba fare sv. Vida je pred programom igrala več lepih komadov. Vsa pozornost je bila pa obrnjena na naše matere, katerih je bilo okrog 400 in vsaka teh je imela pripeto plavo zvezdo v znak, da njih sinovi služijo v ameriški armadi. Anton Grdina, kot predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, je odprl večerni program z lepim in navduševalnim nagovorom, poživljajoč narod, naj zvesto stoji pri vladi ob teh časih preizkušnje. Potem je izročil vodstvo nadaljnega programa John L. Mihelichu, ki je bil imenovan predsednikom te prireditve. Godba je zaigrala ameriško himno Star Spangled Banner in Hej Slovenci. Voditelj programa je poudarjal, da čas ni več daleč, ko bodo morali napadalci plačati za svoje brutalnosti napram zasedenim deželam. (Dalje na 3 strani) -O- Na obisku iz Minnesote Mr. in Mrs. Jerry Marsich iz Chisholm, Minn, sta prišla na obisk k svoji hčeri Mary Marsich, 6628 Bliss Ave. Tukaj ostaneta do četrtka. Kdor prijateljev bi ju rad videl, naj ju obišče na gornjem naslovu. Ančka Traven na ojbisku V soboto je prišla za par dni na obisk gdč. Ančka Traven, ki je uslužbena kot osebna tajnica pri ministru Snoju v New Yorku. Danes se je odpeljala zopet nazaj. Pravi, da se ji služba in New York zelo dopadeta. Mrs. Germ je obiskala V soboto nas je obiskala Mrs. John Germ iz Pueblo, Colo. Bila je tu na obisku pri svoji nečakinja Mrs. Starr, 9221 Yale Ave. Včeraj se je odpeljala v Chicago, 111. 1: ameriška!! domovina iiiiiiJl AMERICAN HOME s~S°, CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 17, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Egipt. — Sredozemska ka flotila je napadla otok . . ki spada k italijanskim ^eškim otokom v bližini * i« bruhala cele tone 0 12strelkov na otok. Isto-J° Upadli otok ameriški 0ski bombniki ter uniče- alei enaotoku- Kosona-ltritle°(lšli. so pustili za seboj 1 j požare, razdejana leta-sku']laZbite vo->aške barake. * r'ia angleških bojnih la- iji LPrikaZala pred otokom est ertek zjutraj ob eni in n° 12 minut metala to- ff* marini so pre-j Japonce z oporišč jonskih otokih j0> * »z Avstralije zatrti^ a so ameriški marini n JaPonce z obrežnih a se \ ?oloinonskih otokih Cel0 Še Vedno nadalju-^ "radna poročila iz To-da so zasedli llc,«l8i?v,arini enega iZmed «0 J' , ot°kov, in da boji Cthali- ' Kl so začetkom te č j, "as je obiskal Josip Ha ,, °nh Madison, O. S in !2nika to star »V - žji r°.iak. Mež-Mstntln Menišije. ^f* uredništva Kilt' 8®ptember 1911 je S 1 pozdrav! ^ Priglasitev k straži za bombne napade Cojjj __ it T° j'eV katero sPada tudi 23. varda, prebiva okrog 35,000 sjter *0sto naseljena cona in ker je tukaj mnogo važnih ta naprav, bo sovražnik, kadar bi napadal, naj- >i t*gakrai za tarčo. ob 2ru.?e.treba organizirati prostovoljno stražo, ki bo po-enih napadih gasiti, reševati in deliti prvo pomoč * Con36 razdelJ'en v 9 takih con in kot se poroča, je ravno jea naJbolj počasna za organiziranje. Vodstvo civil-\,'h je do°. do'očilo za vsako cono število stražnikov in za 2. ! vedno kot daljni cilj r mi: te živali proizvaJ ( brez toplote. Tako 'na primer dve trop8^' imata posebne organe , teh organih živi mn°g ; nih bakterij, katere ^ in lahko v ribah sam^ stejo. V ta organ Prl | go krvi, hrane za goS j be za razsvetljavo. Ne j koža skrbi, da ne ! ti luč v sosednje tklV ^ tega imajo te žival^ pripravo, s katero^ ^ "ugasnejo" ali jo "P - Najvišje poslopje ' j Mississippi reke je J no L. C. Smith poslopje , ....... Postopač sreča »a ? vnika in ga poprosi ^ da si bo kupil skodel° j hovnik mu reče: ^ poveš, kje je bil J ti dam nekaj šestič- . j "Kje je bil rojen? 'J Pittsburghu," odvrne P ( "Nak, v Pittsburg . ne!" . ](jir "Je bil pa v Sheff1^ "Ne, ne," odvrne j "Videti je, dane P off J katekizma, zato mi da ti ne bom dal den* rej Postopač gre nap■ $ in kmalu sreča drufl^j' ka, katerega tudi PopV lodar, da bi si kupi' n 0if zobe. Duhovnik ga J® f' bližnji restavrant, • kupil dobro kosilo. ^ Ko sta tako sed& p vpraša postopač kal' ^ ljivo duhovnika: "če mi ne boste vas nekaj vprašal. ^ če veste, kje je bil J "V Betlehemu, ^/, mu pove prijazni "Poglejte no," v«*' / sel postopač, "saj se I je bilo nekje v Pen rrxxxxxxxxxi ^KLAO V SREBRNEM JEZERU noge in ves razburjen vzkliknil: "Takoj h konjem pa ven! Sicer jih trampi ugrabijo —." Odhiteti je mislil. Pa lovec ga je prijel za roko. "Ostanite! Nikar ne razburjajte ljudi! Posebej dami ne smeta ničesar zvedeti! Saj bi tudi nič ne pomagalo, če bi šli —. Ne moremo jih posvariti in jim tudi ne pomagati —. Prepozno je. Poglejte — poglejte —!" Oba sta nastavila daljnogleda. "Trampi so se zgenili —. V skok jezdijo farmerjevim naproti —." "All devils —! Ubili jih bodo —!" Spet je mislil skočiti. "Ostanite, pravim!" ga je miril Old Firehand. "Na misel ji mne hodi, da bi jih spravili v stran! Dobro vejo, da nimajo od njihove smrti nobene koristi, pač pa da bi si nakopali naše maščevanje. Ce jih obdržijo za talce, pa nam lahko izsilijo, kar hočejo! Poglejte —! Obkolili so jih —. Kaj si moremo —!" "Well —!" je dejal Anglež in odložil daljnogled. "Je res! Pa mislite, da bi si dali kaj izsiliti —? Prav za prav je sramota, če se spuščamo v pogajanja s takimi lopovi —." Old Firehand je skomizgnil in se zagonetno smehljal. "Le pustite, bom že sam uredil zadevo, sir! Nikdar še nisem ničesar storil, česar bi se bil' moral pozneje sramolvati. Lahko mi verjamete, da je res, če pravim, da tistimle trem našim prijateljem ne grozi prav nobena nevarnost, vsaj zaenkrat ne! Vkljub t&mu pa vas prosim, !>tki*bite, da data i' 116 bodeta zvedeli. kaj se je zgodilo!" "In tudi nihče drug ne sme zvedeti ?" "Našim ožjim prijateljem že smete povedati, da bodo pripravljeni. Prosil bi vas, pojdite k njim in jih obvestite, pa jim zabičajte, da ne smejo ničesar izblebetati! Sam pa bom ostal na strehi in opazoval lopove, da vidim, kaj bo treba ukreniti." Lord je odšel na dvorišče. Trampi so medtem vzeli ujetnike na sredo in jih odvedli med drevje, kjer so ležali ranjenci. Tam so razjahali in se utaborili. Old Firehand je opazil, da se živahno pogovarjajo, menda so se posvetovali. Skušal je uganiti iz njihovih kretenj, kaj bodo sklenili. V opazovanju ga je zmotil Droll. Hlastno je prihitel in ves razburjen začel: "Ali je res, kar nam je pravil lord —? Oba Buttlerja so ujeli in hčerKo tudi —?" "Seveda je!" je pokima Old Firehand. "Kdo bi si bil mislil, da je kaj takega mogoče —. Ves položaj se je na mah spremenil. In v škodo za nas —. Trampi si bodo seveda domišljevali, da so na konju, prišli bodo z ogromnimi zahtevami —. In mi," je pogledal lovca, "kaj jim bomo odgovorili —?" Westman je z veselim pogledom ošinil malega čudaka. "No, — kaj bi svetovali, teta?" "Vprašate še —? Nič, čisto nič jim ne bomo priznali in ne dali! Takim lopovom že ne! Ali pa jim mar mislite plačati odkupnino —?" "Prisiljeni bomo —!" Odločno je pomahal Droll z rokami. (Dalje prihodnjič.) -o- Blago, ki je znano pod imenom "kambrik" se je prodajalo v New England leta 1780 po $1.26 jard. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelandu priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 3.—Plesna veselica Little Flower Cadets, št. 47 SŽZ v 3ND na 80. cesti. 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avdito- programa je bil s tem, da je zapel baritonist Tone Šubelj Star Spangled Banner in vsa dvorana je pela ž njim. Potem je bil poklican k besedi župan Lausche, kateremu je priredil narod živahne ova-eije. Zupan je poudarjal, da z drugimi, tudi Jugoslovani v Ameriki prisegajo zvestobo Zed. državam ter store vse v njih moči za zmago ameriškega orožja. Govoril je materam, ki so dale svoje sinove v armado, na Srbi in Slovenci v skupni hiši, lepi in svobodni Jugoslaviji, v taki, kot jo garantira Atlantski čarter, katerega sta podpisala predsednik Roosevelt in premier Churchill. Zatem je bila podana na odru kratka slika o življenju škofa Friderika Barage. V prizorih so igralci pokazali, kako je učil škof Baraga Indijance, kako se je zavzemal zanje ter jih varoval pred brezvestnimi izkoriščevalci. Zatem je šla preko odra skupina slovenskih narodnih noš, .ki so predstavljale prihod na- nju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Can. kar, predstava in ples v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje . 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SNI božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zboi Škrjančki priredi božičnico Slovenskem društvenem domi na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov, nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o- Poročilo o dveh prireditvah v Clevelandu (Nadaljevanje s 1 strani) Toda zmage ne bo za zasužnjene narode, če ne bodo zmagale Zed. države, ki so prijele za orožje, da odrešijo svet. Potem je bila podana na odru škica o borbi generala Draže Mihajloviča, katerega je zelo dobro predstavljal Al My-yers, ki je uslužben v uradu državnih pregledovalcev. Glavno vlogo je imela gdč. Marion Kuhar, ki se je v vlogo zelo skrbno uživela. Ganljiv je bil prizor, ko je pripovedovala svojemu malemu bratcu o daljni Ameriki, ki se bori za svobodo vseh narodov in tudi za svobodo Jugoslavije. "Tam daleč za morjem je lepa dežela Amerika," je ■vsa vzhičena pripovedovala, "kjer ni Hitlerja, kjer je doma svoboda in kjer je tudi na tisoče Jugoslovanov, ki po svoji moči pomagajo Ameriki, da bo potom nje odrešena tudi naša domovina Jugoslavija." Vsa igra in ves program je bil v angleščini, kar je nekoliko kvarilo užitek našim % ljudem, zlasti starejšim. Vsa prireditev je bila točno ob devetih vzeta na radio in sicer jo je oddajala postaja WGAR. Začetek radijskega —— Ameriški zrakoplovci so obiskali rojstni kraj pesnika Robert Burns-a v Allowayt Ayrshire. Od leve na desno so: kapitan Louis F. Rafferty iz Omahe, major Walter Shorter iz Hasting-on-Hudson, N. Y., major Tom Barrett iz Laramie, Wyo., major Timothy Mclnerny i: Bostona in neimenovani častnik; V ladjedelnici Newport News, Va.t je zdrsnil v viorje.prvi nosilec letal od zadnje, ga decembra. Ime mu je Essex in je sedaj pripravljen, da nastopi, svojo "službo." O velikosti pa poročilo ne pove. kar naj bodo ponosne, ker dale so jih za boj za svobodo. Vrnili se bodo iz tega boja kot zmagovalci, kot rešitelji zatiranih narodov. Mr. Lausche čestita materam v imenu mesta Cleve-landa, ki je ponosno, da ima take matere v svoji sredi, ki so vzgojile take čvrste sinove, ponos ameriške armade. Potem je govoril Dan Moore v imenu vladnega urada za civilno obrambo, ki je poudarjal, da je ta vojna vojna nas vseh in vsak je dolžan prinesti svoj delež za končno z'mago, tako fantje na bojnih poljanah, kot mi doma z delom in drugim, kar zahteva od nas naša vlada. Potem je govoril konzul dr. Mally, ki je zaklical, da stoji 60,000 Jugoslovanov v Clevelandu kot en mož in ena žena za svojo dediščino, to je za svobodo. Dr. Mally je potem predstavil jugoslovanskega ministra Savo Kosanoviča, ki je v dolgem govoru pozival k vztrajnosti in k žrtvam za dosego zmage nad diktatorji. "Da je svet res ustvarjen za vse narode in ne samo za nekatere, kaže zlasti vaš Cleveland," je rekel minister Kosa-novič. "Tukaj žive mnoge narodnosti lepo mirno in složno druga pri drugi, vsaka goječ svojo kulturo, a vsi skupaj delate za napredek mesta. Tako bodo tudi zavezniške sile s pomoč j ot druga drugi strte, sovražnika, nakar bo zavladal po vsem svetu mir in pravica, ko bo svet prost bojazni in prost spon sovraštva in večjega hotenja." Zatem je dr. Mally predstavil slovenskega ministra Snoja, katerega je narod radostno pozdravil zlasti radi tega, ker je govoril v slovenščini. Ko je pozdravil občinstvo z besedami: "Moji dragi Slovenci!" je za-grmelo po dvorani radosti in navdušenja. Minister Snoj je pozdravil navzoče v imenu jugoslavanske vlade ter izrekel ponos in veliko zadovoljstvo, ker so se vsi trije jugoslovanski narodi, Slovenci, Hrvatje in Srbi tako složno zavzeli za to prireditev. Danes se govori o Jugoslaviji po vsem svetu, je rekel g. Snoj in govori se o nji z občudovanjem in slavospevi. Pa Jugoslavija to tudi zasluži, ker danes se doma vsi bore za svobodo in vsi v zavesti, da si hočejo priboriti nazaj svojo hišo, svojo zemljo, ali pa v tej borbi umreti. Druge poti ni in druge poti ne poznajo. Slovenci smo najmanjši narod v Evropi, je zaklical g. Snoj, pa smo bili po zadnji vojni'najbolj ogoljufani. Zato pa pričakujemo po tej vojni tudi največ, to je, da se nam storjena krivica popravi. Slovenci tudi v tej vojni doprina-šajo svoj časten delež za zmago. Pa ne samo za zmago, ampak tudi za trajen mir. Zadnjo vojno so zavezniki tudi dobili, niso pa dobili miru. Zdaj si moramo pa priboriti zmago in mir, je poudarjal g. Snoj ter naročal ameriškim Slovencem, naj bodo složni in edini ter s tem kažejo pravo pot tudi drugim. Dr. Mally je predstavil nato dr. Vladimirja Rybarja, ki je prišel na prireditev od jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu. Poudarjal je, da bo-da živeli po tej vojni trije jugoslovanski narodi, Hrvatje, ših ljudi pod okrilje boginje Svobode, katero je predstavljala gdč. Oražmova. Mr. Grdina se je v toplih besedah zahvalil za lepo udeležbo in predstave je bilo konec četrt čez enajst. Kot rečeno, narod bi bil bolj zadovoljen, če bi bil program izvajan v slovenščini, toda ker je bila stvar podana z namenom, da se pokažemo v očeh Amerikancev, s0 morali vse vršiti v angleščini. Da je bil izvršen program v SND in ne v parku, je bilo, po našem mnenju, še boljše, ker v dvorani pridejo besede in predstave do lepšega izraza kot pa 11a prostem v parku. Nekateri so se za to prireditev veliko trudili, največ pa gotovo naš Tone Grdina, zato njemu in vsem drugim—vsa čast in priznanje! --o- MALI OGLASI Hiša naprodaj • Naprodaj je hiša 6 sob, za 1 družino, na 415 E. 112. St. Pokličite GLenville 4392 ali GLen-ville 9462. (193) Stanovanje išče Mlad zakonski par z malo hčerko želi dobiti 4 ali 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN-7655. (192) Gostilniška oprema Oprema za gostilno, električno hlajenje, mize, bara, stoli in vse pohištvo v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni. Vprašajte na 513 E. 152. St. tel. MU-9503. (192) Delo išče Iščem delo. Sem pripraven za vsako delo pri hiši ali na farmi. Zglasite se na 982 E. 63. St_(192) Soba se odda Čedna soba, sama zase, se odda mirnemu fantu ali dekletu. Zglasite se na 6515 Edna Ave. (192) Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "Horizontal in Vertical" Large Planer Operalorji Scrapers m Assemblers (Na strojnem orodju) Plača na uro in "overtime;" vsak mora dokazati svoje državljanstvo; ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL _(192) Ugoden nakup Štiri sobe cottage, lot 275x 165, blizu Upson šole, Euclid; polna cena $1,750; $900 takoj, ostalo na lahka odplačila. Zidana hiša za 2 družini, 3 zidane garaže, orodnica, kokošji j ak, vse pod eno streho. Se lahko spremeni v strojno delavnico, akp se želi. L°t 45x225. Avtobusna postaja pred posestvom. Vsakovrstno sadno drevje. Zgorej je najemnina $30 na mesec. Blizu Lakeland Blvd. v Euclidu. Se proda ali zamenja za manjše posestvo. Cena $6,200; $1,500 takoj, ostalo na lahka odplačila. Imamo še več drugih jako dobrih posestev po ugodnih cenah. Vprašajte La Salle Realty Co. 878 E. 185. St, c« —- ■ "■■mti ' '.i Uuttler si Je bila že v % nt*stitala je Old Fire-' a le napad sijajno oder« •H *2.8?0' hvalabogu —!" ,aJ ifc a> "Trampi so '%T>5izgube» ne bo se j# napasti -- oelJ d je 0Pazoval v V, Zz °bz0rje »a vzho-if laaoPadu- Celo mu je bilo v We __.. • , . , TSfi ' je dejal zamiš-»»Butti« le,( (iala ga Je v skrbeh ali' Slo L e* L*?«0*« -?» drill 1 Je daljnogled proti drt P*av? ld0,Val prerij0 in m »olj za sebe ko za 3 5i 1 -I XT P io u; , ad črede si sicer 0 t" ižttle 1 več> Predobro so val' ^ ' hiše pa, Se bojim, te' %rPfUStili Pri miru jo J ga. at da bi nas napadli P , «0.vendar že poskusi- C dbiIi li2ll ' si ne bodo upali POnOČi —• tf\ Jeni moramo biti pri-Je Jf, n°čni napad. Mo-', da bodo -,' IU U d " Je umolknil, odrt* W3n0gled> ^gledal s Proti °m' pa ga sPet na" 0»' H Je ^ ru in opazoval. J -r je po- sli« «0T ln ga gledala, j V *®o ,kaj ste na mah jo 't da 0 se- vsaj delal se ; f " 3tekuZUje ravnino, pa >°in J- ' ^al ter dejal If Mijazno; č,f ni> rnylady! ^MjU(Iahko greste pa poje* vi J,? P^ače!" p!* bo^ v j d lval.» m se na strehi in o' *irietia ; , i: d Je odšla. V %-e v- 1 'ali, "*,ljen Položaj. 'ti 0 lor(ia nJ° Je prišel na ti ^ojim ogromnim ,p Nlu m ln sedel k Old ? Je ^cel. V fedate Ste kaj z'li -? Priha- ' No*, ^ lorn , Sem 0 Poslal k it, ^ D " Vzemite dalno-h Cv&te tJ^e na za- i Sf iastavil steklo. ? I1 ^ R^zl°eno jih 4 V?- ajajo Jjalj,,; Kaj druga bi naj 'Caf m°J daljnogled , ceprav je manjši »J* ' aU trampi res pri- [6!feZ°Val obzorje. !:Ce>jeni?" Nejte • 4>iti J* v tisto smer Sii 8;epa oPazite) zakaj ^ei 1 plazne prerije Ji?fcffl^' jje?.,JezdeCi _ 11(11 da*0--' 7 j. POW Zd^se' da &01; Res' da" >." m in h Jahalno oble-Jeolan veje za £ 1 VeSt®' kdo so tisti naJ vedel Nt SS3! ?dl0žil steklo. ICS j ■ So mar __?" fO. Je Pokimal Old IV^er . I.N. * ^ o' nJegov brat VtT/h je Zgre-IK', °dgeja priha- i« d v tu, Vtaknil lord Jav0, planil na 1942 AUGUST 1942 fe' 3 jf4][~5l 6l[7][8] "V,43i 25 26; 27i28"29| Uliii rusko državljanstvo, Tudj ti postanejo v primernem trenot-ku naša opora. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so naši misijonarji prodrli s svojim delom celo v sredino ruskega prebivalstva in izpreobrnili k protestantstvu preko 50 tisoč Rusov. Tudi ti nam utegnejo pomagati. Razen tega imamo v vseh slojih ruske družbe mnogo nam naklonjenih in "brez-domovinskih" Rusov, ki so pripravljeni sodelovati z nami. Zdaj razumete, kakšnega pomena je in bo mreža, ki je povsod razpredena in ki pripomore k našemu uspehu, ko se vname spopad zaradi "avstrijske" ali "turške" dedščine? — Da, — se je vmešal v pogovor Rather in vzdihnil. — Ce bi le nemška vlada ne zanemarjala tega vprašanja. V svoji zaslepljenosti ne vidi prilike, ko bi mogla uničiti svojega dednega sovražnika. Tako n. pr. je ni izrabila 1. 1854., 1863. in 1877., sicer bi že davno imeli baltske pokrajine, Poljsko, Voljni, Podolijo, Besarabijo, južno Rusijo, a morda tudi Krim in Kavkaz. Te dežele bi v naših rokah vzcvetele, nemški izseljeniški tok bi se mogel brez ovir usmeriti semkaj namesto preko oceana, kjer je usoda naših tako negotova. — Ne dvomim o resničnosti vaših besed; res, da so bili tre-notki, ko bi morali odločno nastopiti, toda vkljub temu mislimo da se je bolje držati pregovora "Eile mit Weile!" (Hiti počasi!) Rusija je pokazala baš v svojih najbolj kritičnih trenotkih čudovito odporno silo. Seveda se utegnem motiti, ker ne poznam tukajšnjih razmer, kakor je pravilno pripomnil gospod Klajnpeter. Toda vi, gospodje, ki ste bolje od mene poučeni o vprašanju, povejte mi, na čem je osnovano vaše mnenje o možnosti razkosanja tako velike in navidezno tako mogočne dišave? To ^vprašanje me silno zanima. — Tu je baš jedro, zakaj mogočnost te države je v resnici samo dozdevna v tem pestrem zboru nasilno podjarm-1 jenih narodov, ki streme narazen. Rusi se niso potrudili, da bi jih vzgojili v svojih zgodovinskih tradicijah in bi jim vcepili svoja narodnostna kulturna načela. Kaka razlika med njimi in nami! Kaj se je zgodilo s Prusi, kje so Pomor-janci in drugi slovanski narodi, katere je nemško gospod-s t v o prelevilo, da so ostala od njih zgolj imena v glavah od-j služenih slavistov? Tukaj pa,! v samem osrčju Rusije, najde-j te Čuvaše in druge inorodce, da| ne govorim o Tatarih. Poleg tega ima Rusija povsod ob mejah sovražnike; pri tem ne mi-| slim na tuje države, ki delajo j proti njej iz potrebe samo-: obrambe, amjpak na notranjej sovražnike, ki so še nevarnejši.! Finska, na primer, teži k Šved-| ski, ta nam pomore pregnati | Ruse iz Petrograda; baltske' delo, ki ga je naš narod tu izvršil .ogromno! že sam naš "All-deutscher Verband" (Vsenem-ška zveza) ima svoje oddelke v desetih mestih, da ne naštevam drugih društev in zvez: literarnih, glasbenih, športnih itd. Pa tudi mnogo srednjih šol imamo v glavnih središčih, da ne omenjam cerkvenih šol! Naša industrija, trgovina, naše banke, časopisje in gledališča, vse to vzdržuje germanski duh med Nemci in preprečuje, da bi se potopili sredi ruskega življa. Pride čas, in ta je blizu, ko nam bo izvršiti zgodovinsko dolžnost ter zavojevati nanovo zemljo naših prednikov Gotov od Karpatov do Kavkaza; šele tedaj bomo vedeli primerno oceniti velikansko nalogo, ki so jo izvršili neznani, preprosti in skromni delavci, ki so zavzeli svoje postojanke in polagoma, toda gotovo izpodko-pojujejo tla barbarskemu velikanu na lončenih nogah. Kot evropsko strašilo stoji ta velikan in čas je, da ga zmanjšamo za ozemlja raznih malih narodov, ki jim je sojeno, da sprejmejo našo civilizacijo in državnost. — Kakor vidim, ste pristaš načrta, po katerem moramo kolonizirati rodovitne in bogate ravnine Rusije in jih deloma priklopiti nemškemu cesarstvu, namesto da ustanavljamo kitajske, afrikanske in druge naselbine, ki so predaleč od našega središča, predrago stanejo in nič ne nesejo, — je rekel Berenklau. — Da, jaz mislim, da bo vsak dober Nemec, ki ljubi svojo domovino in razume njene koristi, mojega mnenja. Zato se moramo z vsemi silami duše, srca in tudi meča boriti za dovršitev dela, ki ga je pričel Karel Veliki in sta ga nadaljevala Friderik Veliki in Bismark. Skratka, treba je dovršiti germanizacijo vse Evrope. Ali ste vi morda drugačnega mnenja? — Ne. Vse, kar ste tu povedali, je sicer zelo zapeljivo, deloma je tudi dosegljivo, toda v celoti je vse to težko izvedljivo, celo glede same Rusije, da ne govorim o ostali Evropi, — je mirno -in resno odgovoril Berenklau. — Dovolite mi pripomniti, da more plemenska sorodnost združiti angleški in nemški narod prej ali pozneje. Skupno bi razrušili latinske in slovanske države in si porazdelili svet. Ta ideja, ne samo nemškega, ampak sploh germanskega svetovnega nadvladja, se širi z vsakim letom. Glede Rusije pa moram reči, da, ker ne živite tu, ne poznate teh dežel in nimate prave predstave, kaj se tu vrši. Sicer ne bi smatrali zavojevanja in razkosanja Rusije za nemogoče, — je z vnemo odgovoril Klajnpeter. — Resnično, sad je že davno dozorel in lahko bi ga utrgali, — je dostavil Lozer. — Tukaj je naših, to je nemških in avstrijskih Nemcev, preko 200 tisoč. Njih polovica je seveda naseljena na Poljskem, odkoder pride prvi sunek, ki bo pripravil pot za nadaljnje prodiranje. Na kmetsko prebivalstvo pa se tam ne moremo zanesti. V baltskih pokrajinah je tudi mnogo naših; zlasti v mestnem prebivalstvu bomo našli veliko oporo, ostali del naših rojakov pa je raztresen po vsem ozemlju draže. Toda to je samo kader, zakaj preko 2 milijona je tu takih, ki se smatrajo za Nemce, ker so vzgojeni v nemškem duhu, da ne govorim o ugodnem zakonu dvojnega državljanstva. Po tem zakonu je omogočen stik z Nemčijo tudi onim našim rojakom, ki so bili primorarti sprejeti Včasih pa so ruske priseljence naselili v malarične kraje, kakor na pr. v elizabetsko poljski guberniji ali ob bregovih Alaza-ne, nekaj sto vrst od Tiflisa. Tam so naseljenci trumoma po-mirali. Na stotine jih je poginilo za mrzlico in drugimi boleznimi. Splošno je slika ruskih naselbin neugodna; sicer pa so Rusi tam odveč . . . — O, ne. Oni nam bodo zelo koristni ko bo nemška uprava prevzela te kraje, — je rekel Lozer. — Kakor vidite, je pripravljalno Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 14, 17, 20, 24) Unbeatable Team—Soldier, Bond Buyer Kapitan Randolph Churchill, sin angleškega r J ja, pravi, da kljub silni propagandi od strani Egiptu, ni nobenega povoda za sumnjo neudano^1 j angleški vladi. Churchill pravi, da bo zmagat v letu 1944- T o izjavo je podal na konferenci s Astoria hbtelu 'v Neio Yorkik. Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE £v*)y >3?° you put War Bonds buy. !44 rifte bullets ; 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 8. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50č MandePs Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Na sliki vidimo mskega avijatičarja, ko se 2 zapenja in zavija v volneno ovratnico, kakršne so ^ f f ne v Ameriki in potem potom organizacije tf«5,^ / Relief Inc. poslane v Rusijo. Vojaki so poslali W , zahvalo vsem, ki so pomagale pri pletenju, istih■ ^A Four new color posters soon will be seen all over the United States, emphasizing new themes in the War Bond sales campaign. The poster reproduced above stresses the double-purpose utility of War Bond purchases. t/. s. Treasury Dept. V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti pre. ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta John Cešnovar ki ga je Bog poklical k sebi dne 16. avgusta, 1939. Tri leta so sedaj minila, kar Tebe več med nami ni. S trnjem Tvoja pot življenja bila je zaraščena. Večni Bog Ti daj plačilo, storil vse najbolje si za nas. NaS spomin naj bo darilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: MARY ČEŠNOVAR, soproga. MARY SHUBER in JEAN LOOKER, hčeri. LOUIS in NORMAN, zeta. MARLENE, LOUIS in NOREEN JEAN vnuki. Cleveland, O., 16. avgusta, 1942. Prvič v zgodovini Chicaga je bila izbrana porota iz samih žensk in sicer na kriminalni sodniji Cook okraja,, ženska porota, je bila zbrana, da sodi Allen Studer-ja radi umora svoje žene. Pravijo, da so bile ženske porotnice veliko bolj stroge, kot so pa mošlci porotniki. 555555555555555555555555X5555 V. J. KRIŽANO V SKA: PA JČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Help Yourself j Every '3 « yow pu) into War Ronrfs brings' you bock '4?- ' i ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pribite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina / 6117 St. Clair Ave. HEnd«f pokrajine so seveda združene z vso dušo s svojo materinsko deželo; uporniška Poljska ne more pozabiti svoje nekdanje slave; Kavkaz je še vedno nemiren in pripravljen na punt, Ukrajina pa, ki jo Avstrija podpihuje, javlja tudi svoja separatistična stremljenja. Končno ne smemo pozabiti na najbolj razdirajoč element, ki je povsod razširjen, na Žide, ki so takorekoč pionirji nem-štva. Uradno jih je naštetih 8 milijonov, v resnici pa jih je mnogo več. S svojo metodično in zavratno upornostjo, ki je last njihovega plemena, zasledujejo razrušitev in demorali-zacijo dežele. Kako poguben je njihov vpliv, moremo soditi po Franciji, katere državni organizem je takorekoč prepojen z Judi, dasi jih ne pride več kakor 28 na tisoč duš. Kakšna nevarnost grozi šele Rusiji, kjer pride 600 Judov na vsakih deset tisoč prebivalcev! ... To je pregled zunanjih razmer, zdaj pa si oglejmo notranjost — osrčje ruskega naroda — kmetstvo. Mužik je len, pijanec, in skoraj umira za lakoto na svojem koščku zemlje, ki je ne zna obdelovati, če pa je še tako rodovitna. Delati mora za izkori-ščevalnega kulaka, a vnebovpi-joče uboštvo ga ponižuje skoraj na stopnjo živine. Povsod, kjer se pojavi kakšna naša naselbina, postane ruski kmet njen hlapec, tovorna živina, in treba reči poslušna in hvaležna živina, da mu le dajo košček kruha. j — To je resnica, — se je vmešal.Klajnpeter.—Po opravkih naše trgovske tvrdke sem! več časa preživel v raznih gu- bernijah in moram potrditi besede spoštovanega gospoda Lozer j a. Zaradi nemarnosti in kratkovidnosti ruske uprave so razmere neznosne. "Eine wahre Rauberwirtschaft!" (Pravcato razbojniško gospodarstvo!) Reke usihajo in se zajeze s peskom, gozdove sekajo, zemlja se izpreminja v puščavo in ne rodi več, a mnoga selišča in vsaj skoraj vsako leto pogore do tal. Skratka, že davno je prišel čas, da vse te nedostatke odpravi razumna uprava. Jaz sem celo uverjen, da nas bo ljudstvo smatralo za dobrotnike, ko mu odvzamemo steklenico in ga naučimo razumno obdelovati polje, — Poglejte, — je rekel Lozer in šel z roko po rdečih točkah in črtah, ki so se kakor kače vile po zemljevidu ruske države. — Tu vidite, s kakšnim železnim obročem so naše naselbine obdale to gospodarski uničeno in nravno pokvarjeno deželo. Naše predstraže so raztresene po vseh mejah in obrežjih vseh morij, kakor na primer v Arhangelsku in na Daljnem Vzhodu; medtem pa se potok naših izseljencev izliva po Poljskem, Krimu, Kavkazu in južni Rusiji po načrtu in nevzdržno, in je proniknil celo v središča ter zavoj eval trgovino in industrijo in zavzel gospodujoče mesto. Ce bi bili Rusi obdarjeni z narodno zavestjo, ki edina more ustvariti veličino narodov, — kakor je to pri Nemcih, Angležih in Amerikancih, t. j. pri germanskih plenenih, — tedaj bi se zavedli nevarnosti in bi jo mogli odvrniti. Tukaj, v višjih vodilnih slojih ruske družbe, je že davno oslabel ali celo docela zamrl narodni duh; a njihova takozvana inteligenca dela baš nasprotno: iz prirojene usluž-ljivosti napram nam kulturnim narodom, ali iz dobrodušnosti, ki meji na glupost, ne samo da nas ne ovira, ampak nam povsod olajšuje nalogo mirnega zavojevanja dežele, dajajoč povsod tujcem prednost. Vsa resnična bogastva prehajajo v roke inozemcev, in ko bomo mi tu resnični gospodarji, tedaj bomo morali brez odloga zajeziti pohlep Angležev, Amerikan-cev, Belgijcev in drugih naro- dov, ker vsi viri W morajo osredotočiti Nemcev. Toda to ie-dočnosti, zato se vprašanju, ki nas z^J Po vsem, kar sem v* dal, menim, da ne si#f za nemogoče zavoj® razkosanje Rusije. 1 (Dalje prihodnF - Za obdelavo enegai* vih nasadov potrebuje 750 moških delovnih uj riki za isto delo se Pot mo 25 moških delovni^T