GLASILO SZDL
■ #///#########/####/####//######"«""" ■ p ■	-	|| vi.	||	A	■
iTito naš vzori i Enkratna odločitev delavcev Gorenja
■	■	W	I ■ £ Blizu 8.000 delavk in delavcev Gorenia ie zaslužek sobotneaa Drostovolineda delovneaa dne DrisDevalo v sklad za
LLeto 1977 bo v občini Velenje v duhu sporočil, misli in dela ttovariša Tita — Te vrednote morajo postati sestavina dela in žživljenja slehernega izmed več kot 33.000 prebivalcev naše Šaleške doline, biti morajo osnova pri načrtovanju vseh naših prihodnjih snovanj in akcij
V sredo, 16. marca, je bila v Velenju seja glavnega odbora za E postavitev skulpture predsednika Tita. Na seji, ki jo je vodil predseduj mik glavnega odbora Nestl Zgank, udeležili pa so seje tudi predsedni-E kd nekaterih komisij, so pregledali priprave na letošnje slavje v občini Velenje, ko bomo proslavljali 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Jugoslavije in 85. rojstni dan predsednika Tita.
Jubilejne manifestacije bodo potekale v občini Velenje pod geslom ,„Tito - naš vzor", se pravi, da bo leto 1977 v duhu sporočil, misli in diela tovariša Tita. Te vrednote morajo postati, kot je bilo poudarjeno ma seji glavnega odbora, sestavina dela in življenja slehernega izmed vreč kot 33.000 prebivalcev naše Šaleške doline; biti morajo osnova pjri načrtovanju vseh naših prihodnjih snovanj in akcij. Takšno vodilo
5 imora prevevati tudi vse akcijske programe, kr jih oblikujemo in spre-
jeemamo te dni v naših krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih orga-mizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih.
Namen vseh letošnjih akcij in manifestacij mora biti nov prispevek za utrjevanje samoupravne socialistične zavesti naših delovnih ljudi in o>bčanov, za poglabljanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih naro-diov in narodnosti, za naš boj za mir in za politiko neuvrščenosti ter zia ohranjanje in utrjevanje tradicij revolucionarnega boja.
Glavni odbor za postavitev skulpture predsednika Tita je na seji v snedo, 16. marca obravnaval tudi predlog programa manifestacij v jiuMejnem 1977. letu. Dogovorjeno je bilo, da bodo podroben program glavnih slovesnosti dokončno izoblikovali do srede prihodnjega tedna. Sprejeto pa je bilo še izhodišče, da je treba dati vsem manifestacijam, ki se bodo vrstile od meseca marca pa vse do konca leta {»osebno obeležje, odražati pa se morajo v sleherni naši temeljni samoupravni celici, v slehernem našem delovnem človeku in občanu.
Samo z boljšim delom, z novimi samoupravnimi odnosi in z večjo scocialistično samoupravno zavestjo bomo na najprimernejši način oabeležili pomembne dogodke iz zgodovine Zveze komunistov in jubi-leeje tovariša Tita, ki je dal enkratni osebni prispevek v revolucionarni bl»j delavskega razreda za osvoboditev, za razvoj socializma, enako-ppravnost med ljudmi in narodi ter za napredek in mir v svetu.
Osrednja manifestacija letošnjega jubilejnega leta, odkritje skulptu-rie predsednika Tita v Velenju 25. junija mora zato izzveneti v novo nmanifestacijo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti v ookviru samoupravne socialistične Jugoslavije, v novo manifestacijo ttrdne povezanosti slovenskega naroda z našima narodnostnima skup-nnostima v sosednji Avstriji in Italiji. Slavje pa bo priložnost, dal zasnova razmislimo in ocenimo nastanek in rast novega industrijskega n me sta, Velenja ter rast in dosežke delovnega človeka - samouprav-tjljalca Šaleške doline. Ce kje, potem smo v občini Velenje resnično liahko zadovoljni in ponosni z doseženimi rezultati. To pa je tudi oabveza vseh nas, vseh delovnih ljudi in občanom da na doseženem ^
00	osbveza vseh nas, vseh delovnih ljudi in občanom da na doseženem
J	ggradimo naš še boljši jutri v bratski skupnosti narodov in narodnosti
S	Jlugo sla vije in z velikim vzorom našega predsednika, tovariša Josipa
^	BBroza - Tita.	^
■%Humm\mti%\m%\u\%\\\mt%%%ma
*
! S
s
s
s
Blizu 8.000 delavk in delavcev Gorenja je zaslužek sobotnega prostovoljnega delovnega dne prispevalo v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita — Akciji delavcev Gorenja so se pridružili tudi zaposleni na velenjskih gradbiščih GIP Vegrad, pa na podružnici Ljubljanske banke in Službe družbenega knjigovodstva
Priprave na slavje ob 40-letni-ci prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85. rojstnega dne predsednika Tita so v občini Velenje v polnem teku. Osrednja slovesnost bo, kot je znano 25. junija ko bomo v okviru praznovanja dneva samoupravljalcev odkrili v središču' mesta skulpturo predsednika Tita. Tako bo dobilo Velenje trajen pomnik revolucije, samoupravljanja, neuvrščenosti in Titove Jugoslavije, skratka vsega, kar pooseblja ideje in dosežke, katerih pobudnik in sotvorec je tovariš Tito.
Letošnje jubilejno leto je v občini Velenje v znamenju poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov, uveljavljanja vsebine zakona o združenem delu, posebej še novih dohodkovnih odnosov, pa tudi prizadevanj za višjo produktivnost in boljše delo.
Takšno usmeritev praznovanja pomembnih jubilejev izpričuje tudi odločitev delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da je bila zadnja sobota delovni dan, zaslužek tega prostovoljnega delovnega dne pa so prispevali v sklad za postavitev pomnika predsednika
Tita. Pobudo za to enkratno
odločitev blizu 8.000 delavk in delavcev Gorenja sta dala komite tovarniške konference ZK in predsedstvo osnovnih organizacij sindikata, sprejeli pa so jo vsi zaposleni.
Delavke in delavci Gorenja, ki so prišli na delo v jutranji izmeni, so pozdravile koračnice
godbe na pihala, številne zastave in velik transparent „Tito naš vzor — z delom dokažimo našo pripadnost!" Parole in transparente so si izpisali tudi zaposleni v posameznili temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi tole so napisali: „Iz-kažimo našo razredno pripadnost za uresničitev ciljev, ki jih zastavlja ZKJ", „Naj ne bo nikogar med nami, ki ne bi prispeval svoj delež v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita", in „Ponosni smo, da smo
prispevali svoj delež tudi delavci ob trakovih Gorenja v soboto, 12. marca 1977" itd.
Zgledu delavk in delavcev Gorenja sledijo tudi drugi
Vodstva družbenopolitičnih organizacij Gorenja pa so predlagala zaposlenim v vseh drugih delovnih kolektivih v občini Velenje, da se na podoben način kot delavke in delavci Gorenja vključijo v akcijo proslavljanja pomembnih letošnjih jubilejev.
Tako so se podobno kot delavke in delavci Gorenja v akci-
jo za delovno obeležitev praznovanja letošnjih jubilejev v soboto, 12. marca vključili tudi
delavci na velenjskih gradbiščih GIP Vegrad, pa zaposleni v podružnicah Ljubljanske banke in Službe družbenega knjigovodstva.
Ze pred tem pa so se za enodnevni prispevek v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita odločili zaposleni na skupnosti za zaposlovanje.
O prispevku drugih delovnih kolektivov za delovno obeležitev praznovanja jubilejev pa razpravljajo delavci te dni.
M.
12. marca so prišli delavci in delavke Gorenja na udarniško delo. Zaslužek tega prostovoljnega delavnika so namenili v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita v Velenju. S tem so znova dokazali pripadnost samoupravni skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
„NIČ NAS NE
SME PRESENETITI"
Pod tem geslom bo od 1. doo 6. aprila potovala na ob-moočju velenjske občine ku-rirrčkova pošta. Pionirji naše obbčine jo bodo 1. aprila spurejeli ob 10. uri v Vitanju odi pionirjev iz Slovenskih Kconjic. Še ta dan ob 12. uri boodo kurirčkovo pošto pre-nessli na Titov trg v Velenje. 6.. aprila pa jo bodo v Paki obb 10. uri pri spomeniku paidlemu partizanskemu ku-rinju predali sovrstnikom iz sleovenjgraške občine.
Pozdrav našim ženam iz Splita
Delegacija sveta za družbenopolitično aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Velenje se je udeležila praznovanja dneva žena v pobrateni občini Split — Prihodnje leto
bo v Splitu zbor žena iz vse Jugoslavije
Na povabilo konference za družbenopolitično aktivnost žensk v Splitu smo se štiri žene iz Velenja udeležile proslave osmega marca v Splitu. Na pot smo odšle Vida Žolnir, Marica Močilnik, Branka Mravljak in Zdenka Slomšek, članice sveta za družbenopolitično aktivnost žena občine Velenje. Praznovanja sta se udeležili tudi delegaciji s Splitom pobratenih mest Kragujevac in Mostar.
Bile smo prisrčno sprejete in smo si kmalu po prihodu ogledale moderno grajeno, urejeno posebno osnovno šolo z internatom. Posebej-imajo še vrtec in šolo za usposabljanje za poklic oziroma za delo. Učence pripeljejo zjutraj z avtobusi in jih zvečer pripeljejo spet prav do vsakega doma. Povsod je vladal red, tišina in čistoča. Skupno je zajetih 550 učencev s 130 zaposlenimi, od tega 75 visoko-kvalificiranih. Poseben oddelek imajo še v Sinju, v načrtu pa več vrtcev. Nekaj jih živi pri tujih družinah, v domu pa je 230 gojencev. Najtežji problem nastane ob zaposlovanju, sodelujejo pa z Jugoplastiko.
Nato smo se udeležile konference, katere so se udeležili predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Konference se je udeležila tudi Anka Beras, narodni heroj in dolgoletna predsednica AFZJ. Predsednica Neva je spregovorila o ženi v NOB, o njenem prizadevanju po vojni in o sedanjih nalogah ter problemih. Poudarila je, da vsa prizadevanja niso namenjena ženskam, ampak družini in skupnosti. Velika je brezposelnost, a
Delaa pn urejanju prostora v središču Velenja, kjer bomo 25. junija letoos odkrili skulpturo predsednika Tita, dobro napredujejo. Ta tedden so začeli s prvimi pripravljalnimi deli za hortikulturno ureditev prostora. Ob koncu meseca pa bodo začeli z marmorjem iz Jabblanice tudi že podstavek, na katerem bo stala skulptura predsed-nikaa Tita.
mm
Tudi v drugi polovici tedna bo precej jasno in toplo vreme. Okoli nedelje napovedujejo meteorologi spet poslabšanje.
če bi odpravili honorarno delo, bi ,se položaj izboljšal. Med brezposelnimi je veliko visoko-kvalificiranih ljudi, ki pa ne sprejmejo dela izven Splita. Zgradili so veliko stanovanj, a priliv iz zaledja in iz drugih krajev države je tako velik, da je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče. Na porodniški dopust še vedno gledajo kot na privatno zadevo in kot bolniški dopust, ne pa kot družbeno nujnost. Pri kadrovanju sprejemajo zato raje moške. Primanjkuje jim medicinskih sester. Zene imajo v vsaki delovni organizaciji svoj svet, ki pomaga pri odpravljanju in odkrivanju problemov. Žene so zastopane v upravnih in vodstvenih organih, a še vedno ne enako z moškimi.
Predstavnik ZB je prikazal podobo splitske žene med vojno, kako so vodile nesebično vse funkcije in jih častno izvršile, čeprav so bili takrat problemi večji kot danes. Splitska žena je bila vedno sama, ker je bila žena pomorščaka in ve kaj je odgovornost.
Spregovorile smo tudi delegatke in orisale položaj zaposlene žene na svojem področju. Govorila sem slovensko, razumeli so me in želeli, da bi vsi Slovenci govorili počasi in razločno, tudi na televiziji. 0 otrs-škem varstvu pri nas sem spregovorila tudi na Radiu Split. Sklenile smo, naj bi bil vsako leto zbor žena za vso državo, prihodnje leto v Splitu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Milan Puconja, dijak 4. letnika strojne tehniške šole RŠC Velenje je zadnji petek položil temeljni kamen za nov velenjski dijaški dom. O tem pomembnem dogodku za Šaleško dolino pišemo obširneje na 4. strani.
Uresničiti naloge
O akcijskem programu uresničevanja politike družbeno gospodarskega razvoja občine je pretekli četrtek razpravljal občinski izvršni svet — Zagotoviti razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodarstvu
Občinski izvršni svet se je prejšnji četrtek sešel na prvo sejo v razširjenem sestavu. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o akcijskem programu uresničevanja politike družbenogospodarskega razvoja občine Vefenje v letu 1977.
Člani so v razpravi poudarili, da se morajo v izvajanje plana vključiti vsi nosilci načrtovanja, torej temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interes-
ne skupnosti in občinska skupščina. Pa tudi družbenopolitične organizacije morajo odločilno vplivati na izvajanje programa. Ne gre samo za uresničevanje občinskega programa, pač pa tudi programov delovnih kolektivov, ki morajo biti oblikovani tako, da bo v njih poudarjena posebej skrb za krepitev materialne osnove in reprodukcijske sposobnosti združenega dela.
S. V.
Velenje, 18. marec 1977
Leto XIII. Številka 11 /370/
Cena 3 din
Želje za vpis v srednje šole
Za nadaljnje šolanje so se v občini Velenje, po prvih podatkih, odločili vsi osmošolci - Med srednjimi šolami sta še zmeraj najbolj zanimivi gimnazija in pedagoška gimnazija - Mlade bo treba preusmeriti v poklice, ki so za družbo
potrebnejši
Učenci osmih razredov osnovnih šol so do konca februaija izpolnili predhodne prijave za vpis v srednje šole. Tako smo prvič dobili pravočasen vpogled nad vpisom v srednje šole in vsaj delno zmanjšali težave iz prejšnih let, ko so srednje šole popolnoma nepripravljene pričakovale priliv novincev. Od vseh učencev, ki so se v naši občini vpisovali na srednje šole, so zbrali drugi izvod teh prijav na Skupnosti za zaposlovanje. Rezultati, ki jih je statistika pokazala pa so naslednji.
Na Skupnosti za zaposlovanje so zbrali 504 prijave, torej so se za nadaljnje šolanje odločili vsi osmošolci v naši občini. 65 odstotkov učencev se je odločilo za štiriletne srednje šole, 35 odstotkov pa za triletne poklicne šole.
Med srednjimi šolami sta še vedno najbolj zanimivi gimnazija in pedagoška gimnazija. Okoli 20 odstotkov vseh učencev se je odločilo za ti dve šoli. Okoli 15 odstotkov učencev se želi vključiti v ekonomsko srednjo šolo in upravno administrativno šo-
CIRIL PIUH
Ob življenjskem jubileju
Lepoto in polnost življenja navadno občutimo ob praznovanju velikih življenjskih jubilejev.
Ni naključje, da prav v mesecu marcu t J. praznuje 50-letnico svojega življenja in 30-letnico članstva v ZK znan občinski družbenopolitični delavec in bančni delavec CIRIL PILIH — direktor Ljubljanske banke podružnice Velenje.
Kot rojen Celjan se je v obdotyu nove Jugoslavije, aktivno vključil v proces izgrajevanja velikega, priborjenega v NOB. S svojim družbenopolitičnim delovanjem, predvsem pa na področju razvoja bančništva v občini Velenje, je dal primeren prispevek občini, predvsem pa svojemu življenju vlil smisel velikega privrženca naši skupni misli in svojemu življenjskemu delu — bančništvu.
Mlad, a že prekaljen komunist se je leta 1956 vključil v družbenopolitično življenje kraja svojega prvega bivanja v občini Šoštanj. Delo v družbenopolitičnih organizacijah, udeležba v humanih akcijah, predvsem pa njegovo pionirsko delo na področju ustanavljanja občinske bančne institucije je bil kraj dogajanja, kjer je s svojo izredno prizadevnostjo in življenjsko silo ustvarjal temelje svojemu nadaljne-mu delu.
Ni ga področja, Iger bi ga ne srečali kot člana strokovnih teles, predsednika športnih društev in političnega funkcionarja.
Izvolitev v članstvo IS SOb Velenje in odlikovanje predsednika republike Red dela s srebrnim vencem, veliko priznanje, kateremu se priključujemo z najboljšimi željami vsi, ki smo se z njim srečali, z njim živimo ter delamo.
S. P.
Pozdrav našim ženam...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Popoldne smo si ogledale Lu-čico, kjer je eden izmed štirih centrov tehnične kulture, ki ima 2.200 članov. Od predšolskih otrok do zrelih ljudi imajo zajete v modelarskem, jadralnem in potapljaškem klubu. Tako skrbe za rekreacijo in usmer-jevanje za poklice. Vse opravljajo brezplačno člani sami. Ogledali smo si Meštrovičevo galerijo in hrib Marjan, poraščen z bori. Mladina ima tu v poletju požarno stražo, da ne bi prido do požara. Z vrha je prelep pogled na Split in okolico, posebno ko se prižgo luči. Naslednji dan smo se odpeljali v Solin v cementarno, kjer je zaposlenih 4.400 ljudi, od tega 800 žena na lažjih delovnih mestih in zdravju neškodljivih. Vsa okolica je v belem prahu. Na razgovoru so bili navzoči vsi vodilni, žene teh položajev še niso dosegle, so pa kot ing. kemije, ekonomistke in drugo in so v enakem položaju kot moški.
Veliko so dosegle za reševanje otroškega varstva, imajo
svoje vrtce rešujejo uspešno stanovanjsko vprašanje. Zelo veliko si prizadevajo na športnem in kulturnem področju, saj imajo od vrtcev preko osnovne šole do delavcev vključene člane v pevske zbore, tamburaše, orkester, recitatorje, folkloro. Letno prispevajo pet milijonov za kulturno dejavnost. Na proslavi, ki smo ji prisostvovali 8. marca, so sodelovali z izredno lepo izvedenim p'rogramom.
Popoldne smo si ogledale Keštete in Trogir, zvečer pa smo uživale na predstavi Mia Florami.
Naslednji dan nas je letalo poneslo nad obalo proti Sloveniji, ki jo Splitčani izredno cenijo, ne samo zaradi lepote, ampak tudi zaradi dejavnosti in reda. S seboj smo prinesle poleg nageljnov še najlepše vtise pobratenega sodelovanja, predvsem pa tople pozdrave vsem našim ženam.
Zdenka Slomšek, predsednica sveta za družbeno aktivnost žena OK SZDL Velenje
lo. tema pa sledijo vse zdravstvene šole, elektrotehniška šola, strojna šola in druge.
Med triletnimi šolami jc največje zanimanje za elektro poklicno šolo, pa za poklicno kovinarsko šolo, poklicno avto mehanično šolo ..,. Zanimivo je tudi, kako so so odločali fantje in kako dekleta. 80 odstotkov deklet se je odločilo za štiriletno srednjo šolo in le 50 odstotkov fantov, kar predvsem kaže na neenakopravno vlogo žena v poklicu. Seveda je prvi vpis pokazal še drugo stran medalje. Tudi letos se je pokazalo, da so želje osmošolcev precej drugačne od potreb, ki jih izkazuje združeno delo po poklicih. Seveda na to vplivajo različni faktorji. Eden najpomembnejših je prav gotovo bližina šole, saj se je le 38 učencev od 504 odločilo za šolanje v bolj oddaljenem kraju, torej izven Velenja, Slovenj Gradca ali Celja. Naslednji pomemben faktor je prav gotovo tudi družbeno vrednotenje poklicev Ocateri poklic je bolj pomemben ali bolje plačan). Prisotni pa so še številni drugi faktorji, med- njimi npr.
tudi tradicionalno gledanje na žene v poklicu.
Strokovno službo pri Skupnosti za zaposlovanje čaka naloga, da v prihodnjih mesecih, pred dokončnim vpisom osmošolcev v srednje šole, poskuša preusmeriti mlade v tiste poklice, ki so za družbo potrebnejši in kjer je več možnosti za zaposlitev.
od petka do petka
Deloval bo v Skalah, Paki in Velenju - Otroke vpisujejo do 21. marca v Najdihojci
Velenjski vzgojnovarstveni zavod bo spet organiziral potujoči vrtec. Zajeli bodo otroke rojene leta 1971. Potujoči vrtec bodo pomladi pripravili v krajevni skupnosti Škale in Paka in pa v Velenju. V Paki in Skalah bodo imeli vrtec dvakrat tedensko V popoldanskem času, v Velenju pa ga bodo imeli v vseh vzgojnovarstvenih zavodih vsako soboto dopoldan. Potujoči vrtec je namenjen vsem tistim otrokom, ki vrtca redno ne obiskujejo. Otroke lahko vpišete 21. marca v enoti Najdihojca v Velenju od 8. do 12. ure. Pa še to: Potujoči vrtec je za starše brezplačen. Stroške bo krila občinska skupnost otroškega varstva Velenje.
Prvič planinski ples
Prihodnjo soboto, 26. marca ga bo pripravilo v restavraciji Name velenjsko planinsko društvo
PD Velenje prireja letos prvi planinski ples - in sicer v soboto, 26. marca, v restavraciji NAME v Velenju, s pričetkom ob 20. uri. Namen te prireditve je med drugim, da se člani društva srečajo tudi ob oblikah delovanja izven izletniške aktivnosti, predvsem pa, da se širši krog občanov seznani s planinsko dejavnostjo.
Organizator bo obiskovalcem pripravil - poleg domače večerje in pijače - tudi pester spored. Slišati bo moč zvoke citer, narodno pesem pa planinski humor; da vsega ne izdamo že sedaj, naj povemo le še to, da bodo za zabavo in prijetno počutje gostov poleg planincev skrbeli tudi člani amaterskega gledališča Velenje in Šaleški instrumentalni kvintet s pevcem.
Vstopnice po 120 dinarjev prodajajo od 15. marca dalje v pisarni PD Velenje na Šaleški 18 v Velenju - in sicer vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. Vstopnice pa bodo naprodaj tudi uro pred pričetkom plesa v garderobi restavracije velenjske NAME.
S. SAJE
Prispevek delavcev Gorenja
Letošnje jubilejno leto, ko praznujemo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, njegov 85. rojstni dan in pa 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije želimo v naši občini kar najbolj proslaviti.
V Gorenju so se odločili, da bodo v soboto, 12. marca delali prostovoljno in enodnevni zaslužek prispevali v sklad za postavitev skulpture predsedniku Titu.
Prostovoljne akcije so se udeležili skoraj vsi. Po opravljenem prostovoljnem delu smo se o tem pogovarjali z nekaterimi delavci.
ANTON KRANJC: Letošnje leto proslavljamo pomembne jubileje, zato smo lahko Velenjčani ponosni na skulpturo, ki jo bomo postavili. Delavci Gorenja smo se prostovoljnega dela v soboto udeležili z velikim veseljem. Mirno lahko rečem, daje bila udeležba stoodstotna. Manjkali so samo tisti, ki so bih resnično zadržani. Po opravljenem delu smo bili zelo zadovoljni, v sebi smo čutili, da smo naredili zelo veliko, veseh smo, da smo lahkp prispevali za to skulpturo.
OLGA MAJC: Tito je človek, ki ga vsi cenimo, zato smo že sedaj ponosni na skulpturo, ki bo stala v Velenju. Prostovoljnega dela za njo smo se vsi z veseljem udeležili in moram reči, da smo z dela odhajali tudi zadovoljni.
Franc ViSnjar
FRANC VIŠNJAR: Danes imamo zelo veliko. Naše življenje je lepo, za kar pa ima zasluge tudi naš voditelj predsednik Tito, ki p vsi zelo cenimo. Akcijo, ki smo jo organizirali to soboto, so pozdravili vsi delavci, saj smo ponosni, da bo stal pomnik tovariša Tita v Velenju. Ponosni smo, da je vsak izmed nas prostovoljno nekaj prispeval. Socialistično družbo smo si izborili in jo izgradili z delom, zato menim, da je najbolj prav, da postavimo to skulpturo s prostovoljnim delom.
m i	i ■ ■ vi	■	B v *
Na Trebeliskem je spet živo
Katarina Mesaric
KATARINA MESARIC: Dela v soboto sem se udeležila s posebnim veseljem, saj smo delali prostovoljno za skulpturo predsednika Tita v Velenju. Vesela sem da sem tudi jaz nekaj prispevala in sploh sem zelo ponosna, da bo stala ta skulptura prav v Velenju. Brala sem, da jo izdeluje veliki umetnik Antun Augustinčič, kije tudi Titov prijatelj, torej bo to tudi zelo veliko umetniško delo.
BISERKA POZNIC: Velenje je mlado mesto, ki je zraslo po vojni. Velikokrat rečemo Titovo Velenje, ki pa pravzaprav nima kakšnih večjih kulturnih spomenikov. S postavitvijo skulpture predsednika Tita bomo pridobili zelo veliko. Prepričana sem, da bo tako naše mesto še lepše, saj ga bo krasil kip predsednika Tita, ki ima mnogo zaslug zato, da živimo v socialistični družbi, skratka, ki ima mnogo zaslug zato, da nam je tako lepo.
MARIJA ARBUNIČ: Akcija, ki smo jo organizirali, je vredna pohvale. Udeležili smo se je polnoštevilno in moram reči, da smo bili ponosni, da bomo enodnevni zaslužek prispevali za skulpturo tovariša Tita. Ob tej akciji pa smo se tudi veliko naučili. Pogovarjamo se, da bi jih organizirali še več in tako morda zgradili vzgojnovarstveni zavod in še kaj.
M. TAMŠE
Prizadevni člani avtomoto društva šaleška dolina nadaljujejo z urejanjem rekreacijskega centra — Na Trebeliškem
bosta letos tekmovanji z motorji 21. avgusta in 19. septembra
Kot je znano so člani velenjskega avtomoto društva zgradili na Trebeliškem v Paki lep rekreacijski center za moto cross. Vanj so napeljali elektriko, vodovod, zgradili tekmovalno stezo za moto cross in sodniško tribuno. Vse s prostovoljnim delom članstva. Poleg lepo speljane tekmovalne proge, ki so jo pohvalili številni jugoslovanski strokovnjaki, pa tudi naši najboljši moto crossisti, je zrasel tudi zelo lep dom.
Staro gospodarsko poslopje so namreč s prostovoljnim delom članstva izredno lepo preuredili v sodoben „Dom motokros", kot ga imenujejo. V njem je pet klubskih prostorov za približno sto ljudi, ki so primerni tudi za družabno življenje, poslovne sestanke in razna druga srečanja. Poleg tega so v novem domu tudi garderobe in drugi prostori za tekmovalce. Dom je trenutno zaprt, sredi aprila pa ga bodo znova odprli in bo odprt vsak dan razen ob
ponedeljkih. Ob koncu tedna pa bodo v domu poskrbeli tudi za plesno glasbo.
Tako živahno je vsako popoldne
Pretekli teden so marljivi in prizadevni člani velenjskega avto moto društva spet začeli dela pri nadaljnjem urejanju njihovega rekreacijskega centra za motokros v Trebeliškem. Vsak popoldan se jim pridruži ■ okrog 30 učencev z Rudarskega šolskega centra Velenje in jim pomagajo v prostovoljnih akcijah. Najprej so se lotili očiščevalne akcije, sedaj pa urejujejo avtomobilski kamp, dodatne parkirne prostore v neposredni bližini'doma, javno razsvetljavo okrog doma, posadili pa so tudi že drevesa.
Glede na to, da je do Trebeliškega mogoč dostop z avtomobili, da je oddaljeno od mesta le nekaj kilometrov, so člani društva prepričani, da se bo vse več delovnih ljudi odločalo za izlete ob koncu tedna v ta privlačen predel naše občine. Zato bodo v centru zgradili tudi manjšo trim stezo, za otroke uredili balinišče, strelišče za streljanje z zračno
puško in manjše kegljišče. Prostor je tudi primeren za razna taborjenja in dejavnosti splošnega ljudskega odpora.
V okolici doma bodo uredili tudi prostor za postavitev počitniških hišic. Želijo, da bi v Trebeliškem zrastlo tudi mednarodno naselje počitniških hišic in s tem prispevati pomemben delež k razvoju turizma v občini. Prek avto moto zveze Jugoslavije iščejo investitorje za gradnjo teh hišic, ki bi nato lahko pošiljali svoje člane na oddih v Trebeli-sko.
Te dni je društvo izdalo tudi lep barvni prospekt, v katerem je tako v besedi kot v sliki prikazana njihova dejavnost. Letos si bomo na Trebeliškem lahko ogledali dve zanimivi motokros prireditvi. 21. avgusta bo mednarodna dirka v razredu z 250 kub. motorji, 19. septembra pa državno prvenstvo prav tako v kategoriji motorjev z 250 ccm.
azvejanost tozdov - nova zavest
Uveodne misli Franja Koruna, sekretarja komiteja OK ZK Velenje na razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje 9. marca <19777, na kateri so govorili o vlogi in angažiranju ZK pri razreševanju najaktualnejših političnih in
družbenoekonomskih vprašanj
COb koncu lanskega in na začetku letošnjega leta smo opravili nuMogo razgovorov (v Zvezi komunistov, osnovnih organizacij ZK in j z vodilnimi ljudmi) za odločnejše angažiranje pri nadaljnjem »bvtiadovanju politične in ekonomske situacije v občini.
Sipoznanje in ekonomski po-uatelji, da je rentabilnost padla z;a 30 %, ekonomičnost osta-la ma istem nivoju, produktiv-j nostt pa porasla nam povedo, da [kljuib doseženemu ne moremo biti zadovoljni, pa čeprav delovne organizacije kot celota ne prikazujejo izgub. Reči moram, da ssmo imeli pred časom še težje sitanje, ki smo ga vendarle z dokaj posrečenimi akcijskimi programi (TGO Gorenje, GIP Vegjrad, REK) in postavljenimi stabilizacijskimi štabi uspeli iz-boljjšati. Vse komponente materialnega razvoja, ki smo si jih zadali s planom občine do leta 198(0, kažejo na skladen in celovit razvoj. Veseli smo, da programe optimalno uresničujemo. Venidar kljub temu sedanji treni di ne zagotavljajo več za-dosttne akumulacije za uresničitev planiranih nalog pri investiranji novih programov, ne zadovoljujejo pa tudi več naše nadjgradnje, ki dokaj stihijsko rastie.
Isskanje novih oblik dela in organiziranja
N4a podubo Zveze komunistov, Občiinskega izvršnega sveta, temeljnih iorganizacij združenega dela, de-lovniih organizacij in občinske skup-ičinse smo opravili nekaj potez, da bi prisili do novih oblik dela in organiziranja. Odpirajo se možnosti za širše imiciative strokovnjakov — komunistov pri nadaljnjem razvijanju kvalitetnejšega dela, dohodkovnih od-noscov v novo nastajajoči delovni orgainizaciji Gorenje — Promet, pri FobliMeovanju novega koncepta razvoja EEre, nadalje v okviru programa ! Potim, pri oblikovanju sestavljene ! orgaanizacije REK Velenje z več de-»ovniimi organizacijami itd.
T('o so po našem mnenju edini moči i pristopi, hkrati tudi kot pobudnik i samoupravne organiziranosti, da spriččo ugotovitev, da je današnja »produktivna sposobnost vsak dan
manjša, da so sredstva delovnih organizacij minimalna, da je razkorak do splošne in skupne porabe prevelik itd., da z dosledno akcijo ' vseh delovnih ljudi, zlasti pa članov ZK, kot smo se nedavno dogovorili, izpeljemo te naloge v celoti. Gre tudi za uresničitev že zastavljenih akcijskih programov samoupravnega organiziranja (RŠC, REK, TGO Gorenje, Galip, Tovarna usnja Šoštanj), izvajanje stabilizacijskih programov, uresničevanje programa združevanja dela in sredstev. Ali konkretneje rečeno moramo npr. nakopati najmanj 4,5 milijone ton lignita, delati 8 ur (namesto 6 ur), sklicevati sestanke izven delovnega časa (preveč je sestankov, ki jim ne sledi akcija, preveč je verbalizma), povečati disciplino dela, zmanjšati režijo, uskladiti in poiskati nove organizacijske procese, stimulirati delo, krepiti inovacije, krepiti delovanje dohodkovnih odnosov, da bomo lahke ustvarili še večji dohodek, ustanav ljamo inšpekcijo za pregled stano vanj itd.
Idej, odločnih ukrepov, predlogov in pripravljenosti komunistov je še zmeraj premalo
Lahko rečem, da se je večina osnovnih organizacij ZK zavedala problema stabilizacije in nadaljnjega samoupravnega organiziranja, vendar pa hkrati ugotavljamo, da 00 ZK ne prevevajo iniciative, ideje, odločni ukrepi, predlogi in pripravljenost vseh komunistov, kako urejati probleme. To je naša resna slabost. Po obiskih, ki jih opravljamo člani komiteja in občinske konference ZK v OO ZK smo ugotovili, da so prisotna naslednja ključna vprašanja - gospodarska stabilizacija, borba za uresničitev ustavnega položaja delovnega človeka, dohodkovni in medsebojni odnosi itd. Komiteji ZK v delovnih organizacijah so začeli razreševati ta vprašanja, opazni pa so zastoji pri nadaljnjem izvajanju teh ključnih vprašanj v 00 ZK. Sekretarji OO ZK težko opredele osnovne probleme, četudi poznajo izhodišča tovarniškega ali občinskega komiteja ZK. Nimajo izdelanih
stališč, še manj pa usmeijene akcije za odpravo ugotovljenih slabosti. Prišli smo do zaključka, kar gotovo ni spodbudno, da je potrebno večini sekrctaijev 00 ZK dobesedno pripravljati dnevne rede, vzpodbujati konfrontacijo in akcije ter seveda potem tudi kontrolirati, kdaj in kako so izpeljani oziroma doseženi želeni cilji.
Štiri ključna vprašanja
Ko sem pripravljal to razpravo, sem ugotovil, da smo na preteklih oziroma zadnjih sejah 00 ZK, tovarniških komitejev in na komiteju OO ZK obravnavali najčešče 4 ključna vprašanja, in sicer:
1.	kje so še pogoji za ustanovitev tozdov; ali je število tozdov optimalno, ali ne? ,
2.	kako so urejeni dohodkovni odnosi med tozdi ter med tozdi in delovnimi organizacijami,
3.	kako so urejeni odnosi med delovnimi skupnostmi skupnih služb in tozdi, ter
4.	odprti integracijski procesi, ki so že dalj časa postavljeni kot naloga subjektivnih sil in kaj smo v tej zvezi storili.
Odgovor je: tozde smo kaj hitro organizirali. Nekateri so bili preveliki. ZK in drugi smo šli v konfrontacijo. Mislim, da so organizirani zdaj tozdi, v katerih je mogoče optimalno opravljati vse funkcije. Še vedno so odprte dileme okrog medsebojne hierarhične odvisnosti tozdov. Naleteli smo tudi na odpore; češ da bo veliko število tozdov povečalo birokracijo, povečalo režijo, skratka podražilo delo.
Ugotavljamo, da so takšna razmišljanja presežena. Prišli smo v novo, kvalitetnejšo fazo samoupravnega organiziranja, v kateri se je ZK dobro znašla, to je v fazi polemike in pomislekov, kako se pravzaprav organizirati naprej. V razpravah v OO ZK in na sejah komiteja je kazalo, da formiranje tozdov, kot smo si jih zamislili, ne pelje nikamor. Kazalo je, da povzročajo tozdi spore, da so komunikacije med ljudmi in med tozdi vsak dan težje. V nekaterih tozdih je prišlo do podjetniškega ponašanja, do podjetniškega formiranja, imeli smo in še imamo odprta vprašanja, koliko in kakšne skupne službe v tozdih. Ta in še nekatera druga vprašanja predstavljajo pogla-
vitne naloge OO ZK in tovarniških komitejev ZK.
Razvejanost tozdov pomeni tudi večjo enotnost med tozdi
Pri razreševanju teh vprašanj smo danes bogatejši za marsikatero spoznanje, Široka razvejanost tozdov v naših delovnih organizacijah pomeni novo zavest, pomeni večjo enotnost med tozdi. Prišli smo do zaključka, kot sem že dejal, da predstavlja dobro delovanje tozdov novo izhodišče pri zaokroževanju novih delovnih organizacij, seveda tam kjer so te možnosti in kjer so pogoji za to.
Ob takšnem preoblikovanju značilnosti obstoječih oblik je mogoče ugotavljati, da postajajo računi delavcev mnogo čistejši in da je mogoče laže vzpostavljati dohodkovne odnose. Če smem tako reči, smo v tem kompleksu vprašanj okrog organiziranja tozdov in nadaljnjem organiziranju delovnih organizacij prišli najdlje. Znana so tudi jasna izhodišča za dohodkovno povezovanje med delovnimi organizacijami v občini in izven nje.
Odnosi med delovnimi skupnostmi skupnih služb in tozdi
Naslednje odprto vprašanje je odnos med delovnimi skupnostmi skupnih služb in tozdi, o čemer razpravljajo v sindikatih in delavci.
Priznati moram, da do rešitve tega vprašanja še ni prišlo. DSSS, kot danes temu rečemo, so še vedno v bistvu organizirane kot stare uprave na podlagi proračunskega financiranja z vsem monopolom znanja, širokimi informacijami itd. Tu moramo storiti korak naprej. Zakaj še ni bil storjen, bi težko odgovoril!
Najbrž zato ne, ker tudi še niso uveljavljeni dohodkovni odnosi med tozdi, ker še ni soodvisnosti med tozdi. To je lastna slabost, ki jo moramo preseči. Je pa uresničitev te naloge odvisna tudi od drugih faktorjev, posebej tudi od dohodkovnega povezovanja izven našega vpliva.
Samoupravne sporazume med tozdi in DSSS moramo spremeniti. Čvrsta dohodkovna odvisnost med DSSS in tozdi bo pospešila zavzetost delavcev v skupnih službah za rezreševanje celotnega kompleksa dohodkovnih odnosov. To se pravi, da mora biti prihodek DSSS ustvarjen iz dohodka, ki ga ustvarjajo delavci v tozdih ali bolje rečeno, da
S seje komiteja občinske konference ZK Velenje 9. marca 1977, ki sejo je udeležil tudi predsednik CK ZKS, France Popit
mora biti dohodek DSSS avtomatično odvisen od dohodka, ki ga ustvarjajo tozdi.
Ne bi mogel reči, da je bilo nasploh prisotno tudi do tega vpraša: nja oportunistično ponašanje. Bili pa so posamezni primeri. Mislim, da na to bolj vpliva tehnika, izračun dogovoijenih stopenj itd. Druga slabost, na katero smo na sejah našega komiteja že opozorili, pa je pre-obsežnost DSSS. Še vedno vsebujejo nekatere službe, ki se lahko drugače organizirajo, ki bi bile dohodkovno odvisne in njihovo delo merljivo na podlagi internih cen itd. Ta proces je v teku.
Dosegli smo že nekaj rezultatov. Organiziramo samostojne inženiring skupine, ki bodo ustvarjale lasten prihodek, za lastno ceno in delo, dalje ustanavljamo marketing organizacije s prihodkom in dohodkom. Tu se vendarle kaže. interes delavcev v skupnih službah oziroma drugače rečeno delavci v skupnih službah pričakujejo večjo stimulacijo za delo, materialno ali moralno.
To so spoznanja in kvalitete, ki tečejo prepočasi, vendar se v procesu samoupravnega razvoja odvijajo v želeni smeri. Zaostali pa smo v tem delu predvsem zaradi tega, ker smo bili vse preveč usmerjani v tozdih v borbo za dohodek in delavčevo odločanje s tem dohodkom. V začetku tega leta je ZK, predvsem komunisti na REK in GIP Vegrad, določili to
vprašanje za osnovno nalogo. Pripravili smo nadaljnja izhodišča za angažiranje članov ZK za konkretno akcijo, ki je zapisana v akcijskih programih ZK na REK in GIP Vegrad z jasnimi političnimi izhodišči in roki.
Dobri rezultati v nadaljnjem procesu povezovanja
daljnjem povezovanju razišljajo tudi na RŠC. V kratkem bo prišlo do ne-
V nadaljnejm procesu povezovanja smo v občini dosegli dobre rezultate. Pred nedavnim se je z uspelim referendumom povezala delovna organizacije GIP Vegrad s sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje pri uresničitvi novega kon-epeta Dom. V sozd Gorenje se vključuje vse več drugih delovnih organizacij izven občine in republike. V procesu reorganizacije delovne organizacije REK v sestavljeno organizacijo združenega dela se kažejo nadaljnje možnosti za integracijske procese v občini in izven nje. O na-ljnjem RŠC.
katerih organizacijskih sprememb, predvsem s stališča uspešnejšega delovanja, upoštevajoč pri tem širše možnosti nadaljnjega povezovanja RŠC in uspešnega uveljavljanja dejavnosti tudi izven občine.
Priznati moram, da komite OK ZK ni imel posebnih predlogov za procese povezovanja. Občinska konferenca ZK pa je podrobno spregovorila o izhodiščih nadaljnjih povezovanj. Izhodišča v občinskem merilu so torej v tej smeri jasna.
Integracijski procesi v drugih dejavnostih, kot je v zdravstvu, zaposlovanju, bančništvu tečejo spontano in komunisti v teh 00 ZK nas opozarjajo na dobre rezultate. Komite OK ZK pa ni zadovoljen s samoupravnim organiziranjem v šolstvu, DES in PTT, kar je seveda naša tekoča in nadaljnja naloga.
To so v glavnem vprašanja, ki zadevajo stabilizacijska prizadevanja v občini, prizadevanja za samoupravno organiziranost in uveljavljanje dohodkovnih odnosov pri nas.
NADALJEVANJE IN KONEC PRIHODNJIČ
UJstava in zakon o združenem delu nalagata samoupravnim inte-resmim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim tak način plamiranja, da bo delavcem v združenem delu zagotovljeno nepo-sredlno odločanje o razporejanju dohodka in programih dejavnosti za katere združujejo sredstva v okviru skupne porabe.
ZJnova smo sredi priprav na samioupravno sporazumevanje in dlružbeno dogovarjanje s katerimi bodo tudi na področju skujpne porabe vzpostavljeni novi (družbenoekonomski odnosi.
Pfredsedniku koordinacijskega (odbora za družnebe dejav-nostti, Ladu Zakošku smo v zvezi ss to problematiko zastavili nekaj vprašanj.
NČ: Povejte nam, kakšno je stamje na področju družbenega dogovarjanja v tem obdobju?
IL. Zakošek: Pravilno ste ugo-tovrili, da smo sredi pospešenih pripprav na uveljavitev novega si-steima financiranja skupne porabe v letu 1977. Prvi krog pri-praw morajo opraviti republiške samoupravne interesne skup-nossti z dogovorom temeljih protgramskih osnov za posamezne (družbene dejavnosti. Izredno poimembno in zahtevno delo pa mora biti zatem opravljeno v naš«em združenem delu, da se na področju svobodne menjave dela iin na področju zagotavljanja splcošnih družbenih potreb v ce-lotii uresničijo določila zakona • o združenem delu.
Zagotoviti je treba dvoje, in s siceer da bodo samoupravne in-tereesne skupnosti osvojile metodo vsebinskega načrtovanja svoje ddejavnosti in da bodo temelj-
objektivizsrani. V občinah, ki so prejemale sredstva solidarnosti, je bila izrazita težnja po zavarovanju dosežene ravni, pa čeprav na rovaš občin, ki so komaj reševale svoje probleme. Mi smo pogosto opozaijali na takšna neskladja. Tudi načini izvajanja solidarnosti so bili od dejavnosti do dejavnosti zelo različni: od skoraj popolne nepovratne solidarnosti v zdravstvu do solidarnostnega kreditiranja v telesni kulturi. Zlasti kitično je bilo na področju kulture, kjer so si osrednje in vodilne kulturne ustanove v Sloveniji na
Lado Zakošek, predsednik koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti
ne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji planirale tudi svoje potrebe na področju socialnega razvoja. To pomeni, da morajo programi družbenih dejavnosti izhajati iz dejanskih potrebn združenega dela. Ves ta proces mora biti končan do sredine maja.
NČ: Kako kaže v prihodnje s prilivom sredstev, ker vemo, da so doslej ta izredno pomembna vprašanja znatno oteževala dogovarjanje?
L. Zakošek: Solidarnostni programi doslej niso bili dovolj
Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je na začetku decembra lani obravnaval problematiko osebnih dohodkov zaposlenih v tej organizaciji združenega dela. Podatki, ki so bili tedaj posredovani, so dokazovali da osebni dohodki zaposlenih v Gorenju zaostajajo za tistimi osebnimi dohodki, ki jih je predvidel samoupravni sporazum kovinske in elektro industrije, sicer pa tudi, da so bili osebni dohodki v Gorenju med najnižjimi v občini in republiki Odprta so bila nova delovna mesta, ki še niso bila sistematizirana itd. Dopolni-
račun solidarnosti zagotovile npr. tudi kar dobro polovico v občini Velenje dogovoijenih sredstev. Takšen sistem solidarnosti je doživljal čedalje večje kitike. Solidarnost lahko gradimo samo na dogovoijenih odnosih. Z določitvijo temeljnih standardov mora solidarnost doživeti korenite spremembe.
To so tudi poglavitni razlogi, da v roku, k je bil predviden za sklenitev družbenega dogovora za obdobje 1976 - 1980 ni bil sklenjen noben samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju družbenih de-
tev samoupravnega sporazuma je postala tako več kot nujna.
Po razpravah in odločitvah delavskega sveta tovarne gospodinjske opreme Gorenje, delavskih svetov tozdov Gorenja in zborov delavcev je doživel samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev
javnosti. Za naše občinske samoupravne interesne skupnosti velja poudariti, da so pravočasno pripravile vse programske osnove za sklenitev družbenega dogovora.
NČ: In kakšne so možnosti za delovanje družbenih dejavnosti v prihodnje?
L. Zakošek: Zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti velja samo do 1.7. 1977. Do takat pa se mora združeno delo ponovno odločiti in ugotoviti, kakšne so dejanske možnosti za nadaljnji
v središču pozornosti
razvoj družbenih dejavnosti. Mislim, da bodo dali delavci prednost nekaterim programom in dejavnostim. Tako bodo vzpostavljeni novi odnosi med delavci v družbenih dejavnostih in delavci v materialni proizvodnji. Poglavitna naloga pa je, da družbeno porabo uskladimo z dejanskmi možnostmi.
so uvrščeni od 5. do 28. grupe dela.
Velika večina zaposlenih v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje je z javno odločitvijo torej sklenila, da se približno 30 % zaposlenih popravijo osebni dohodki Takšna odločitev je bila odraz pri-
Velika odgovornost
sredstev za osebne dohodke, sprejet ob koncu leta 1974 nekatere spremembe. Te so znane. Vsem zaposlenim se je zvišala vrednost točke za 5 %; na to je vplivala povišana produktivnost. Samoupravnemu sporazumu kovinske in elektroindustrije pa so se približali osebni dohodki zaposlenih, ki
zadevanj, da se odpravijo uravnilovke v nagrajevanju ter napove nov boj za še boljše in produktivnejše delo, za uveljavitev novih ekonomskih in tehnoloških novosti v proces proizvodnje in gospodarjenja.
Odločitev večine, glasovanja se je udeležilo več kot 80 % vseh zaposlenih je manj-
šini če tako lahko imenujemo delavce v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, ki so jim osebne dohodke zvišali za več kot 5% naložila veliko odgovornost. Spisek nalog bi bil preobširen za objavo v pričujočem komentarju. Gotovo je, da začenjajo s to odločitvijo v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje podirati še zadnje pregrade med fizičnim in umskim delom ter vzpostavljati nove medsebojne odnose.
Vse to pa se mora in se zagotovo tudi bo odrazilo v izboljšanih pogojih dela, v večji produktivnosti, v še boljšem gospodarjenju in, kar je prav tako pomembno v poglobljenih samoupravnih odnosih velenjskega Gorenja.
MARIJAN LIPO VŠEK
Štt. 11 (370) - 18. marca 1977
NAS ČAS
Streha za 720 mladih
Nov dijaški dom, temeljni kamen zanj so položili 11. marca, bo predvsem namenjen mladini, ki jo na RŠC Velenje šolajo za potrebe Rudarsko;elektroenergetskega kombinata Velenje — Pozdravno pismo predsedniku Titu
Dijak 4. letnika strojne tehnične šole, Rudarskega šolskega centra Velenje Milan Ducinja je v petek, 11. marca na prostoru med 4. osnovno šolo in Šalekom vgradil temeljni kamen za gradnjo novega prepotrebne-ga dijaškega doma v Velenju. Slovesnosti ob tem pomembnem dogodku
so se poleg predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Velenje, učencev rudarskega šolskega centra in druge mladine velenjske občine udeležili tudi Franjo Klojčnik; častni predsednik dijaške domske skupnosti Slovenije, Jože Gačnik, predsednik odbora za
| <»
S
5
S
i
i 5
S
Gospodarska gibanja
V torek je bila seja koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti v občini Velenje. S seje povzemamo nekaj najpomembnejših misli, ki jih tako zbrane še nismo zasledili v našem informiranju, je pa potrebno, da se z njimi seznanimo vsi občani in delavci v združenem delu.
Najprej nekaj besed o gibanju gospodarstva v letu 1976. Kazalci vsekakor niso vzpodbudni Republiška statistika kaže, da je bila nominalna rast družbenega proizvoda v lanskem letu 15 odstotna, realna rast pa le 3 odstotna. V gospodarstvu se je v lanskem letu zaposlilo 2,9 odstotka novih delavcev, v družbenih dejavnostih pa 3,4 odstotka. V naši občini je ta odstotek precej višji, vendar največji delež pri tem odpade na zaposlovanje v Rudniku, kjer je tudi za letos planirano 400 do 500 novih delovnih mest. Ekspanzija zaposlovanja je očitna tako v republiki, kakor v naši občini, vendar pa bi bilo potrebno narediti odločne korake k njenemu omejevanju.
Zanimivo je tudi gibanje porabe. Le ta se je v lanskem letu dvignila za 20 odstotkov v gospodarstvu in za 26 odstotkov v negospodarstvu (skupna poraba) . To seveda zmanjšuje netto akumulacijo gospodarstva, ki se zajeda v lastno substanco in resno ogroža svojo eksistenco. Na kritičnost situacije opozarja tudi podatek, da so se poslovni skladi znižali za 40 odstotkov glede na leto 1975. Pa še to. V lanskem letu smo v investicije vložili le 3 odstotke sredstev in še ti so bili v večini primerov omejeni s krediti. Zato ni čudno, da so izgube precejšne. V vsej Jugoslaviji smo imeli v preteklem letu za 22 milijard izgub, od tega v Sloveniji za 1,2 milijardi V naši občini izgub sicer ni bilo, (solidarnostno pokrivanje med TOZD), so pa mnoge delovne organizacije poslovale na meji rentabilnosti. Obstoja realna bojazen, da bo četrtina slovenskega gospodarstva prisiljena zniževati osebne dohodke. In kje so vzroki za takšno stanje?
Najbrž tako nerazčiščeni in nerazviti dohodkovni odnosi, kot nesmotrna notranja delitev, nizka izkoriščenost kapacitet, prekoračitev samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov, naraščanje vseh vrst porabe, previsoke zakonske in pogodbene obveznosti, nedodelani kreditni odnosi, nesmotrno investiranje in ne nazadnje nerealni sanacijski programi v podjetjih, ki že vrsto let živijo na meji rentabilnosti ali z izgubami Poglejmo še cene. V preteklem letu smo z ostrimi ukrepi dosegli le 9 odstotno inflacijo (skoraj najniže v Evropi), posebno še, če jo primerjamo z letom 1975, ko je bila inflacija 30 odstotna. Letos pa je že opaziti tendenco naglega porasta cen. Morda bo potrebno tudi nekaj
samoodpovedovanja, če bomo želeli letošnjo inflacijo obdržati na predvidenih 12 odstotkih. Predvsem pa bo potrebno povečati rast produktivnosti v celotni sferi združenega dela ter nastopiti s kar najbolj ekonomičnimi programi Predsedstvo ZK Slovenije meni, da je potrebno v vsaki občini kar najhitreje izdelati oceno gospodarskih razmer in jo pred-očiti vsakemu delavcu, opraviti temeljito analizo zaključnih računov na zborih delavcev in ne le pred delavskimi sveti, začeti uresničevati zakon o združenem delu ter resno razmišljati in graditi na dohodkovnih odnosih. Zaostriti pa je potrebno tudi kadrovsko politiko do vodstvenih in vodilnih struktur, saj so le te največji krivec za neekonomične programe v nekaterih delovnih organizacijah. Pa še nekaj o osebnih dohodkih.
V	lanskem letu so osebni dohodki v večini primerov presegli vse realne meje. Vse prekoračitve so dolžne komisije podpisnice predložiti sodišču združenega dela, ki bo proti kršiteljem tudi ukrepalo.
V	letošnjem letu moramo vso porabo postaviti v realne okvire, tema vsak način zlomiti uravnilovko, izvesti večjo diferenciacijo med osebnimi dohodki med delavci
Na seji so obravnavali tudi akcijski program prehoda iz začasnega financiranja in oblikovanja samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1977/80.
Poudarjeno je bilo, da ni vsako delo družbeno potrebno in tako tudi vsaka poraba, pa čeprav v dogovorjeni ni družbeno potrebna. Tudi tu so se sredstva trošila za namene, ki niso bili vedno dovolj upravičeni. Mnogo težav s katerimi so se srečevale občinske SIS prav gotovo izvira tudi iz etatističnih tendenc nekaterih republiških struktur. Nemogoča je situacija, da je v naši republiki iz leta v leto več nerazvitih občin. Resno pa je potrebno razmisliti o minimalnih programih SIS, ki so dobili popolnoma druge razsežnosti, kot naj bi jih imeli, saj so često za 40-45 odstotkov večji od vseh prejšnjih programov. Podobno je pri splošni porabi, kjer so se zahteve dotiranih občin na osnovi nekakšnih minimalnih programov povečale za 400 odstotkov.
Ekstenzivno zaposlovanje povzroča naši občini veliko problemov. Sprejet je republiški dogovor, da v prihodnje ne more biti dograjena najmanjša investicija, če vanjo ni vključena tudi infrastruktura. Nobena poraba ne more več mimo potreb združenega dela. Vse vrste porabe pa je potrebno do leta 1980 tudi časovno opredeliti, ter dokazati, kako se ta dejav-nod odraža na večjo produktivnost in druge kazalce gospodarskega razvoja.
B. Z.
S
5 i
\
i
s *
gradnjo dijaškkih domov v Sloveniji in Jože Deberšek, predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti.
Na gradbišču novega dijaškega doma je imel slavnostni govor Vito-mir Kolšek, sedanji ravnatelj Doma 2. Na rudarskem šolskem centru Velenje se danes šola 2363 slušateljev, ki obiskujejo pouk in predavanja v devetdesetih oddelkih in devetnajstih srednjih, višjih in visokih šolah. Samo učencev, ki se šolajo za delo v rudarstvu je prek petsto. Dom je predvsem namenjen mladini, ki se šola za potrebe REK. Če bo hotel rudarsko elektroenergetski kombinat zadostiti potrebam po premogu v termoelektrarni štiri, bo moral na leto nadomestiti 280 de-
Položitve temeljnega kamna so se udeležili tudi številni gostje
O pomembnosti novega dijaškega doma je spregovoril Vitomir Kolšek
lavcev-rudarjev, elektrikarjev in kovinarjev. V novem domu bo prostora za 720 učencev. Skoraj dve tretjini prostora bodo zasedli učenci poklicne rudarske šole, saj bodo v šolskem letu 1977/78 vpisali na šolskem centru v prvi letnik 250 učencev, prav toliko pa jih sedaj obiskuje drugi in tretji letnik. Bivalni prostori, učilnice, v katerih bodo lahko organizirali kvaliteten vzgojnoučni proces, prostori za domske interesne dejavnosti, knjižnica, prostori za tehnično, kulturno in športno rekreacijo, za zbiranje in dejavnost ostale velenjske mladine bodo vnesli novo vsebino v dinamiko domskega življenja. Le tako se bo lahko domska mladina uspešno vtakla v krajevno skupnost ter v širši slovenski in jugoslovanski prostor.
..Polaganje temeljnega kamna je še toliko bolj pomembno, ker letos slavimo pomembne jubileje: 40-iet-nico prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije, njegov 85. življenjski jubilej in 40-letnico ustanovnega kongresa KP Slovenije. Učenje in delo. Le s tem se lahko oddolžimo tovarišu Titu, ZK, našim narodom in narodnostnim, da tako poglabljamo bratstvo in enotnost, da nadaljujemo v revoluciji izbojevano pot in prispevamo svoj delež k močni in enotni ZSM Jugoslavije," je dejal med drugim na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna predsednik občinske konference ZSMS Velenje Vlado Videmšek.
Učenec 3. letnika rudarske tehnične šole Asim Zdralič je nato izročil Milanu Puconji listino z napisom:
Dom učencev Rudarskega šolske) centra Velenje. Temeljni kamen s* čano položen ob prisotnosti 150 mladih in predstavnikov, ki so omi gočili gradnjo. Velenje 11. 3. 1971 To listino je nato Milan Puconj skupaj s kopijo pozdravnega pism za tovariša Tita vgradil v temelje no vega dijaškega doma.
V pismu, ki ga je na slovesno prebral mladinec Gorenja Miro Ki šek, dijaki in mladi delavci združi v ZSMS ter občani občine Velei sporočajo tovarišu Titu, da polaga temeljni kamen za gradnjo nove doma in da se pridružujejo vsemi lovnim ljudem Jugoslavije ob že da tovariš Tito ponovno prejme i slov narodnega heroja Jugoslavije.
Kako je organizirana služba za varstvo pri delu v delovni organizaciji Vegrad Velenje, smo spoznali, ko smo s odpravili z varnostnim inženirjem na delovišče v Bevče — Uspehi so lepi, a bi bilo treba narediti še več
Znanost in tehnologija napredujeta zelo hitro. Tudi proizvodni postopki, pogoji v delovnem okolju in naloge, ki jih proizvodnja postavlja pred delovnega človeka, so zelo zahtevni. Da bi dosegli kar največji delovni učinek, je potrebno ohraniti dobro duševno, telesno in družbeno kondicijo delavca. Ustvariti mu je potrebno takšne življenjske in delovne pogoje, da doseže maksimalni kvalitativni in kvantitativni delovni učinek v sorazmerno porabljenem delovnem času in vloženi energiji, ohrani svoje zdravje in delazmožnost, razvije svoje duševne, telesne in družbene sposobnosti, se zanima za nadaljnji razvoj delovne organizacije in je zadovoljen med delom in po njem.
Žal pa opažamo v mnogih delovnih organizacijah le hiter tehnološki napredek, za delavca pa je še vedno narejeno premalo. Mnogokje je služba za varstvo pri. delu še vedno preveč ločena od delovnega procesa. In kako je v delovni organizaciji Vegrad Velenje?
Posebno v zadnjem letuje doživela ta služba precejšen napredek, kljub temu da se še vedno srečujejo z mnogimi težavami. Ena največjih je prav gotovo ta, ker imajo delovi-šča tudi v drugih republikah in celo
v inozemstvu. V različnih republikah pa imajo različne zakone o varstvu pri delu, torej imajo že veliko dela s tem, da vse to usklajujejo. Odkar so organizirali team službe za varstvo pri delu, so takoj zabeležili tudi lepe rezultate. Nesreče pri delu, ki so v zadnjih letih naraščale, so v letu 1976 močno upadle. Tako je bilo v tej delovni organizaciji leta 1974 zabeleženih 148 nesreč pri delu in tako izgubljenih kar 2090 delavnih dni. V letu 1975 je število ne-■ sreč narastlo na 161, izgubili pa so 1999 delovnih dni. V lanskem letu pa so nesreče upadle na 114, izgubili pa so le 856 delovnih dni. V odstotkih je znašala pogostnost nesreč pri delu leta 1974, 8,9 odstotka, leta 1975, 10,02 odstotka in lansko leto le 8,31 odstotkov. Uspeh je viden, vendar se zavedajo, da je nesreč pri delu še vedno veliko in bo potrebno na tem področju doseči še več.
ODŠLI SMO NA GRADBIŠČE
Da bi spoznali delo te službe, smo se odpravili z varnostnim inženirjem Miroslavom Mohorkom na gradbišče v Bevčah. Nataknili smo si zaščitne čelade in odšli v spremstvu delovodje. Stolpnica, v katero smo najprej stopili, je v zadnji fazi gradnje. Stolpnice imajo zaščitene z ograjo. Varnostni inženir jo je pregledal in ugotovil, da je dobro narejena. Motila ga je deska, ki je bila položena preko nje, saj bi si lahko kdo tako skrajšal pot, kar pa bi bilo zelo nevarno. Takoj so jo morali odstraniti.
■#/###//##/###/################/#/#####//■
Delavci, ki so opravili strokovni izpit, vedo, da mora biti zaščitna ograja visoka en meter
Na gradbiščih gradijo po takoimeno-vanem outinord sistemu, za kar pa potrebujejo močna dvigala. Ta dvigala prevzemajo s posebno poizkus-no dobo. Kljub temu da so ta dvigala preizkušena, bi se lahko zgodilo, da bi breme zdrsnilo v globino, zato morajo delavci na takih deloviščih še posebej paziti. Opazili pa smo celo to, da ne nosijo niti zaščitnih čelad. Mnogi sijih nataknejo takoj, ko zagledajo varnostnega inženirja. (Človek bi mislil, da je nošenje čelad njegova muha, mnogi pa niti tega ne.) Nevarnosti, ki se ji izpostavljajo, sploh ne slutijo. Varnostni službi pa otežkočajo delo tudi vodilni delavci, ki pogosto hodijo po de-lovišču brez zaščitnih sredstev. Tudi oni se na ta način izpostavljajo nevarnosti, prav gotovo pa s tem zelo slabo učinkujejo tudi na delavce.
MORALI SO ZAPUSTITI DELOVIŠČE
Na gradbišču v Bevčah smo srečali tudi nekaj delavcev iz drugih delovnih organizacij in so delovodje ob opominu samo skomignili z rameni. Varnostni inženir pa ni odnehal. Delavci brez zaščitnih čelad so morali takoj zapustiti delovišče.
Delavec, ki je delal na žagi, je hotel varnostnika prepričati, da je njegovo orodje pravilno nameščeno, vendar se ta ni dal. Zahteval je od delavca, da obvesti obrat za vzdrževanje, da takoj odpravijo napako. Napaka mora biti odpravljena, preden pride do nezgode!
Pri mešalcu je opazil, da vtičnica ni pravilno nameščena. Kaj bo, če delavec polije samo malo vode preko mešalca. Takoj so jo morali prestaviti. Na gradbišču smo srečali tudi precej učencev, povedali pa so nam, da oni še najbolj upoštevajo varnostne predpise.
Varnostni inženir seje na vsej poti trudil, da bi bilo delovno okolje čim bolj varno, zato ga je motilo vsako orodje, ki ni bilo pravilno odloženo, motila ga je vsaka prepreka na poti. Delavce je opozarjal in se o varnostnih predpisih tudi z njimi pogovarjal. Skratka, trudil se je, da bi se ti končno zavedali, da je zanje dobro, če bodo upoštevali varnostne predpise in na ta način preprečevali nezgode.
V Vegradu organizirajo za vse delavce tečaje iz varnostnih predpisov. Po končanem tečaju morajo delavci opraviti izpit. V kolikor jim to ne uspe tiidi po drugem poizkusu, so premeščeni na manj nevarno delovno mesto. Za delavce na posameznih delovnih mestih, kot je na primer delavec na višini, pa organizira ta služba vsakoletne zdravniške preglede.
Vidimo lahko, da je ta služba naredila zelo veliko, kljub temu tla
sami o svojem delu ne rečejo tako O uspehih sploh ne govorijo, ker« dijo da bi morali narediti še več. 01 koncu lahko napišemo samo Je lo da so prav gotovo na pravi poti.
MIRA TA
iz naših delovnih kolektivov
Dejavnost komuniste! v LB in SDK
Komunisti, zaposleni « podružnici Ljubljanske bani Velenje in na podružnici služb družbenega knjigovodstva Vi lenje so združeni v skupi osnovni organizaciji ZK. Le-t je že sprejela program akti nosti za letošnje jubilejno leti Ta mesec bosta dve proslav Praznovanje ob 40-letnici ust novnega kongresa KPS na Čeb nah bodo 22. marca združili svečanostjo ob podelitvi odliki vanj predsednika Tita zaslužnii delavcem.
26. aprila bodo svečano pri slavili 40-letnico prihoda tovai ša Tita na čelo KPJ in njego 85. rojstni dan.
Vse te svečanosti bo sprem ljal krajši kulturni program, l ga bodo izvedli zaposleni i učenci osnovnih šol.
Zaposleni na podružnk Ljubljanske banke v Velenju i na podružnici službe družbeni ga knjigovodstva Velenje pai bodo tudi v letošnjem letu pri zadevali ohranjevati tradicij NOB. Tako bodo maja odšli n pohod po poteh XIV. diviziji Program aktivnosti osnovni organizacije ZK je hkrati tuj izraz volje članov obeh delo* nih skupnosti. To pa je prav go tovo najboljše jamstvo, da bo celoti tudi uresničen.
S. PANli
NAŠ ČAS
St. 11 (370) - 18. marca 197"
V prejšnji številki sva vam predstavila kapitana ladje Velenje Albina Planinca. Ker pa je bil z nama na ladji tudi vodja informativ-no-propagande službe Splošne plovbe Piran Pavle Vrhovnik, sva i izkoristila to priložnost in ga zaprosila, da nama je predstavil ta • delovni kolektiv.
Ta piranski delovni kolektiv so i ustanovili leta 1954. Začeli so zelo sskromno z eno samo staro ladjo, ki jje imela takrat že častitijivih 44 let iin komaj 520 ton nosilnosti. Z leti ipa je število ladij naraščalo in danes iima splošna plovba 26 ladij, dve pa •fe gradijo na Japonskem, in sicer Ce-
lje ter Kamnik. Zaposlujejo okrog 1400 delavcev, od tega 110C pomorščakov, ostali pa so delavci v skupnih službah v Piranu in v predstavništvih po Jugoslaviji in po svetu.
Za kolektiv Splošne plovbe Piran je značilno, da je rastel zelo samo-
Pogled na enega izmed salonov na ladji
rastniško. Tako pač kot je narekovalo tržišče, saj niso dobili kakšne posebne družbene pomoči, pogostokrat tudi razumevanja ni bilo. To pa se kaže tudi še danes, ko skušajo modernizirati in posodobiti razmeroma staro ladjevje, ki je prav zaradi tega tudi že nerentabilno. Pripravili so nov investicijski program in naročili med drugim na Japonskem pet novih ladij. Med njimi je Velenje prva ladja. To so najsodobnejše ladje, ki jih je imela doslej splošna plovba. Ladje so za današnji čas razmeroma poceni, težave pa so nastale zaradi dodatne carine, zaradi česar bodo te ladje nekaj časa nerentabilne. Ta carinski dodatek spi.ivlja v težak ekonomski položaj tudi celotno podjetje.
Velenje ni edina ladja, ki se imenuje po slovenskem kraju. Splošna plovba se je v zadnjih letih odločila, da vse nove ladje poimenuje po slovenskih mestih. S tem želijo še bolj približati kolektiv slovenskemu gospodarstvu, ker menijo, daje to preveč pomembna gospodarska panoga, da bi bila zgolj stvar njih samih. Zato smo lahko vsi ponosni, da so uspeli v povojnem času praktično iz nič ustvariti mornarico, ki danes plove po vsem svetu in uživa lep ugled. V vseh dvaindvajsetih letih obstoja niso nikoli poslovali z izgubo in so prinašali slovenskemu gospodarstvu prav gotovo precejšnjo korist, predvsem v deviznem prilivu, in tega v sedanjem položaju ne smemo zanemarjati.
Mornarji z ladje „Velenje"
Na ladji Velenje sedaj plove okoli trideset mornarjev. Število ni sttalno in se običajno giblje med 25 ta* petintrideset. 1> zavisi od zahtevnosti plovbe. Na ladji Velenje je manj mornarjev kot na drugih ladjah splošne plovbe, ki niso tako sodobno opremljene. Na spremenljivo število posadke pa močno vpliva tudi visoka fluktu-atcija v tem poklicu.
Med najinim obiskom je bilo nia ladji deset častnikov, ostalih dlvajset pa so bili belo osebje in rmornaiji. Zanimalo naju je, kakšno je njihovo življenje, ozi-rcoma, kako se počutijo na ladji.
Orlando Legac: „Doma sem z Reke, na ladji pa sem prvi na-taakar. Tu sem šele osem dni. SIkrbim za čistost in urejenost
dopust, saj ga v zadnjem letu sploh nisem izkoristil. Mornarji imamo prav toliko dni dopusta kot delavci na kopnem, vendar dobimo po šestih mesecih plovbe petnajst dni dodatka. Kljub temu pa menim, da je to premalo, saj smo skoraj stalno v tujih pristaniščih in so stiki z družino zelo redki. Ko razmišljam, kako dolgo bom še na ladji, si vedno rečem še leto, dve, potem pa na kopno. Toda ko pride ta trenutek, si premislim. Imam pet-rajst mesecev starega sina in ga skorajda ne poznam, on pa mene še manj. Videl sem ga le ob rojstvu in vmes sem bil le enkrat po petnajst dni do-
________«c
ma...
Alojz Povše, 1. častnik krova, doma iz Dolenjega Podbor-šta na Dolenjskem: „Leta 1959
sem se kot asistent na ladji Pohorje. Velenje je moje že triindvajseto vkrcanje. O življenju na ladji ne moremo govoriti v superlativih kot nekateri mislijo. Tu je življenje takšno kot povsod drugod, seveda z nekaterimi posebnostmi, ki izhajajo iz vremenskih razmer in naše izoliranosti. Ladja je praktično plavajoča tovarna, v kateri teče delo redno v treh izmenah. Zahteva več od delavca kot na primer neka tovarna na kopnem, ker moramo biti na ladji v nenehni pripravljenosti. Če se kdo
vkrca kot mornar na ladjo v želji, da bo potoval po morju s steklenico ruma in romantiko,
te:r postrežbo. V podjetju sem dwe leti, prej sem delal v hotelu. Kter me je privlačil svet in ker i setm želel spoznati različne ljudi ini način življenja drugod, sem se: vkrcal na ladjo. V tem času seim videl že Afriko, Ameriko in 1 Kianado."
Stanko Poštrek je na ladji [ eleektričar, stanuje pa v Radljah: „Ma tej ladji sem šele tri mesece in je to moje drugo potovanje. 1 Prced tem sem bil na Korotanu
triinajst mesecev. Delo na ladji . ni težje, je pa dolgočasnejše, ( ke:r sem stalno zdoma. Tudi ka-' dair si prost, nisi prost. Doma me čakajo dve hčerki in žena. Seweda jih zelo pogrešam. Naj-hutje mi je takrat, ko smo v domačem pristanišču, a domov ne mtorem. Takrat bi najraje ušel z lactije.. ."
Marino Jeičič iz Labina, na latdji je telegrafist: „Pri splošni pllovbi sem že trinajst let, na Velenju pa tri mesece, torej eno pcotovanje. Ko se vrnemo s tega pcotovanja, bom odšel na letni
sem se vpisal v pomorsko šolo, dve leti za tem pa sem prvič stopil za dalj časa na ladjo. To je bila ladja Istra. Medtem sem plul že na kakšnih petnajstih ladjah, med njimi na Bihaču, Ljubljani, Kopru in nazadnje na Krasu. Na Velenju sem šele teden dni. Tudi jaz sem poročen, žena živi s šestletno hčerko v Zagorju. Domotožja je veliko, vendar je šla žena že večkrat z mano na potovanje. Na ladji je največ dela s tovorom. Za natovarjanje imamo več dvigal, med njimi ima največje 80 ton nosilnosti."
Janez Zabukovnik, upravitelj stroja: „Živim v Piranu, drugače sem pa Ljubljančan. Na morju sem že od leta 1956. Vkrcal
bo krepko razočaran. Ladja zahteva veliko od nas, morda še več kot tovarna na kopnem od delavcev, ker moramo biti v nenehni pripravljenosti. Življenje na ladji je zelo razgibano, dinamično. So dnevi, ko ima človek občutek, da nisi zaslužil niti za zajtrk, na drugi strani pa je včasih toliko trdega dela, da ga nihče ne more preplačati. Na ladji človek izgubi občutek za čas, za praznike. Na to ga spominjajo le oznake na koledarju in pa otroci. Doma imam sina in hčerko, ki sta me medtem že skorajda prerastla, saj imata že štirinajst let. Po devetnajstih letih bom zapustil morje. Mislim, da je dovolj devetnajst let dopisnega zakona. Toda, če bi še enkrat izbiral poklic, bi se znova odločil za morje. Nikoli nisem bil nezadovoljen, to pa je tudi razlog, da že toliko časa plovem. Seveda pa na moije ne bom nikoli pozabil..."
Takšno je življenje mornarjev na ladji Velenje. Podobno kot na drugih ladjah. Naporno, trdo pa tudi lepo in zanimivo. Mornarji se od nas na kopnem razlikujejo predvsem po večji klju-bovalnosti. Kljubovati morajo moiju, valovom, nepredvidenim težavam, domotožju. Kljubovati morajo času, ki ga največkrat merijo po tem, koliko so že zrastli njihovi otroci. Toda kljub vsemu so ponosni na svoj poklic. In velikokrat se zgodi, ko si rečejo, na moiju bom ostal samo še eno potovanje, se to spremeni v dve, tri..
Prvi nastop fantovskega zbora RŠC Velenje, ki ga vodi Ciril Zdovc
Zveza kulturnih organizacij Velenje in glasbena šola Fran Korun — Koželjski Velenje sta pripravila v soboto, 12. marca jubilejno 20. srečanje mladih pevcev Šaleške doline „Ponesi pesem še v daljavo" — Združeni zbori zapeli v pozdrav predsedniku Titu
V soboto popoldne je bilo v kulturnih domovih v Šoštanju in Velenju tradicionalno srečanje mladih pevcev velenjske občine, ki ga vsako leto organizirata Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Podobno kot leta poprej je bilo tudi za letošnje srečanje izredno zanimanje, saj je bilo v dvorani v kulturnem domu v Velenju premalo sedežev za vse matere in druge ljubitelje lepih pesmi, ki jih pevci z osnovnih in srednjih šol ter vzgojno-varstvenih ustanov poklanjajo materam za njihov praznik. 8. marec. Podobno je bilo tudi v Šoštanju. Tudi
tamkajšnja dvorana je bila polna.
Letošnje srečanje mladih pevcev Šaleške doline v velenjskem kulturnem domu je bilo jubilejno, saj je bilo že dvajseto zapovrstjo. Ob tej priložnosti se je tajnik občinske Zveze kulturnih organizacij Vinko Smajs zahvalil vsem, se zlasti pa glasbenemu sosvetu in pevovodjem za trdo in kvalitetno delo na področju mladinskega zborovskega petja. Letošnje srečanje je imelo tudi dve ju-bilantki. Zborovodkinji Pavli Lipnik iz Skal, sedaj vodi zbor na osnovni šoli Miha Pintar Toledo, je bil nedeljski nastop že dvajseti, Štefka Lojen, zborovodkinja z osnovne šole Karel Dcstovnik Kajuh Šoštanj pa je tokrat že desetič sodelovala na občinskem srečanju mladih pevcev naše občine.
V	kulturnem domu v Šoštanju je nastopilo šest zborov: zbor vzgojno varstvenega zavoda pod vodstvom Ivanke Rabič, otroški zbori z osnovnih šol Biba Roeck (Nada Pužun), Karel Destovnik Kajuh (Štefka Lojen) in Topolšice (Darinka Suligoj) ter mladinska zbora z osnovnih šol Biba Roeck (Danica Supovec) in Karel Destovnik Kajuh, ki ga prav tako vodi Štefka Lojen.
V	Velenju so nastopili zbor vzgojno varstvenega zavoda (Ivanka Da-
kič), otroški zbori z osnovnih šol Anton Aškerc (Alenka Janič), Miha Pintar Toledo (Pavla Lipnik), Gustav Šilih (Sonja Kolšek), mladinska zbora ZOŠ Anton Aškerc (Zborovodja Ciril Vertačnik) ter kot gost mladinski zbor z osnovne šole Fra-njo Vrunč iz Slovenj Gradca pod vodstvom zborovodje Jožeta Lesko-varja. Žal, na letošnjem srečanju ni
nastopil dekliški zbor velenjske gimnazije zaradi bolezni zbore
prof. Ivana Marina, prav ta' bilo zaradi bolezni zbore aiije Dragice Magdič napovedanemu mladinskega pevskega zbora z osnovne šole Gustav Šilih. Prvič pa je na nedeljski jubilejni reviji sodeloval fantovski zbor z rudarskega šolskega centra Velenje pod vodstvom Cirila Zdovca. Devetnajst fantov v rudarskih uniformah je izredno navdušilo s petjem zbrano občinstvo.
Podobno kot lani se tudi letošnjega srečanja niso udeležili mladi pevci z osnovne šole Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Prav bi bilo, da bi tudi na tamkajšnji šoli omogočili nastop pevcem v Velenju ali v Šoštanju, saj je to posebno doživetje za mlade, hkrati pa jim to nedvomno pomeni lepo priznanje. Kot pa kaže še vedno ni zaživel mladinski zbor na osnovni šoli Miha Pintar Toledo, saj ga tako kot lani tudi letos ni bilo med sodelujočimi na reviji.
Splošna ocena nedeljskega srečanja mladih pevcev iz Šaleške doline v Šoštanju in Velenju je, da je kakovost zborovskega petja v naši občini vsako leto boljša, kar še zlasti velja za otroške zbore. Pohvalno je tudi, da so zbori v glavnem nastopili z novim programom. Je pa bilo na reviji
slišati tudi nekaj takšnih pesmi, ki ne sodijo v otroško petje zaradi pre-zahtevnosti glasov.
Med zbori, ki so peli v šoštanj-skem kulturnem domu in so še posebej pokazali napredek je otroški zbor z osnovne šole Biba Roeck, vodi ga Nada Požun, visoko raven petja pa je pokazal tudi zbor z osnovne šole Topolšica pod vodstvom Darinke Šuligoj.
V Velenju pa takšna ugotovitev predvsem velja za otroški zbor z osnovne šole Anton Aškerc (Alenka Janič) ter Miha Pintar Toledo (Pavla Lipnik). Dobro strokovno delo pa se pozna tudi pri petju mladinksega
zbora z osnovne šole Anton Aškerc
Velenje, ki ga šele nekaj mesecev vo-
prof. Ciril Vertačnik.
Sicer pa za dvajseto jubilejno srečanje mladih pevcev iz Šaleške doline, ki je potekalo pod geslom Ponesi pesem še v daljavo, velja že zapisana ugotovitev, da so vsi zbori naredili precejšen kvaliteten korak naprej v primerjavi z lani.
Ob koncu jubilejne revije so združeni mladinski zbori s pesmima Lepo je v naši domovini biti mlad in Pozdrav Titu izrekli najlepšo čestitko dragemu maršalu za njegov 85. rojstni dan.
Na rudarskem šolskem centru Velenje bodo v aprilu ustanovili koordinacijski svet ZSMS — Priprave na ustanovitev aktiva mladih učiteljev
Sklepi in stališča devetega kongresa ZSMS obvezuje učence, da razvijajo samoupravne socialistične odnose v šoli, kjer delajo, v krajevni skupnosti, kjer živijo in v širši družbeni sredini, kjer se pojavljajo kot občani.
Socialistični lik mladega človeka se oblikuje pri delu. Zato bodo mladi posebno pozornost posvetili iskanju boljših oblik in metod pri pripravah na pouk. Samoupravna organiziranost razrednih skupnosti mora prispevati pozitiven delež k dvigu učnega uspeha posameznika in razreda kot celote.
Učenci se bodo kritično opredeljevali do preživelih oblik, metod in vsebine dela v šoli; hkrati bodo razvijali tudi kritični odnos do vsebine posameznih predmetov, učnih programov in učbenikov.
Podprli bodo politično akcijo za čimprejšnjo uresničitev koncepta usmeijencga izobraževanja v RŠC.
Spremljali in ocenjevali bodo delo delegatov — učencev v vseh samoupravnih organih v šolah in izven njih.
V RSC se bodo zavzemali za
učinkovitejše povezovanje interesov šol z interesi združenega dela v občini Velenje.
Svobodne dejavnosti so interesne dejavnosti mladih v RŠC, zato bo prizadevanje mladinske organizacije usmerjeno k temu, da se čimveč mladih vključi vanje.
Tesno bodo sodelovali z akt'"om mladih komunistov na šoli in polagali pri evidentiranju mladih v ZK.
Osrednje informativno politično in kulturno glasilo ZSMS je tednik Mladina, zato ga bodo mladi še v večjem številu prebirali. Mladinska organizacija v RSC se bo povezala z mladino v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah ter tako poglabljala stike z njimi na političnem, kulturnem in na področju splošnega ljudskega odpora. Mladi se bodo vključili v uresničevanje programa splošnega ljudskega odpora in druž-
Sit. 11 (370) - 18. marca 1977
bene samozaščite. Skrb za varnostno kulturo in krepitev patriotske zavesti mladih mora postati ena izmed stalnih nalog mladinske organizacije v RŠC. Ob tem se bo organizacija mladih tudi odločno angažirala pri odpravljanju vzrokov znastajanje mladoletniškega prestopništva in kriminala. Razvijali bodo sodelovanje med mladinsko organizacijo gimnazije in mladinsko organizacijo RŠC. Iz akcijskega poteka dela je razvidno, da bodo sklicali konference OO ZSMS do začetka marca; v i tem in v naslednjem, mesecu so predvideli tudi samoupravno organiziranost in dejavnost aktivov OO ZSMS. V aprilu bodo ustanovili prav tako koordinacijski svet ZSMS v RŠC, pregledali samoupravne listine, predvsem tiste dele, ki govore o pravicah učencev v RŠC.
Štipendijsko politiko, vprašanje mladinskih prostorov v velenjski občini, izvajanje mladinskih delovnih akcij in praznovanje meseca mladosti bodo reševali v maju. Kot zadnje so si zadali ustanoviti aktiv mladih učiteljev v RŠC.
NAŠ ČAS
Vsak ima svoje veselje
zatrjuje znani zbiralec starin Franc Aubreht iz Lipja 22 — Kljub delu v jami velenjskega rudnika ter zemlji in gozdu doma zmeraj najde nekaj časa tudi za zbirko starin
Če zavijete pri gostilni Jovan, na vrhu šentjanskega klanca na levo in se zapeljete z avtomobilom po nekoliko ovinkasti in ozki asfaltirani cesti, pridete do Franca Aubrehta, Lipje 22.
Ni bila slučajnost, da smo se napotili k njemu. Franc Aubreht je namreč daleč naokrog znan kot velik ljubitelj in zbiralec starin. In z veseljem vsakomur, ki ga obišče, pokaže bogato zbirko predmetov, ki so jih nekoč uporabljali na podeželju. Zanje je našel izredno primeren prostor v več kot sto let stari leseni hišici, ki stoji nekaj deset mestrov stran od njegovega doma na vrhu lepega vinograda.
„Vsak ima svoje veselje," je dejal, ko je odpiral s starim ključem vrata v prostor, v katerem hrani svoje starine.
Franc Aubreht je zaposlen v velenjskem premogovniku in je v jami že od 6. junija leta 1949. Najprej je delal na čelu, sedaj pa je strelec. Rudarski poklic je vzljubil in kljub njegovi težavnosti ni nikoli pomislil, da bi ga zapustil. „Gosta služba, redka suknja," nam je odgovoril, ko smo ga vprašali, če jykdaj razmišljal o zamenjavi poklica.
Doma ima tudi majhno kmetijo in ravno toliko gozda, da je dela dovolj. Pa vendarle najde čas tudi za zanimivega konjička.
Ko smo stopili v prostor, kjer hrani zbirko smo bili navdušeni. Morda tudi zato, ker nismo pričakovali tako bogate zasebne zbirke. Mnoge predmete mu lahko zavida marsikateri muzej. Najbolj ponosen je na stara gramofona in na enem, ki je še
uporaben, nam je zavrtel staro melodijo.
„Brat me je navdušil. Rekel mi je: naredimo nekaj takega kot je ptujski muzej. Dal mi je nekaj starih predmetov in tako se je začelo. Zdaj me žene in marsikateri dinar sem že vložil v zbirko."
Kar težko se je odločiti, kateri predmet bi si najprej ogledali, ko pridete v Francev mali muzej. Izredno zanimiva je tudi stara krušna kamnita peč, puška v obliki popotne palice, ki so jo uporabljali v starih časih divji lovci, nič manj zanimiva ni
Njegovo muzejsko zbirko so si ogledali že nekateri strokovnjaki, kajti Franc si želi, da bi jo kronološko opredelil in predmetom dodal opise. Rad bi, da bi bilo tako, kot je v muzejih, v katere zelo rad zahaja. Zanimivo zbirko v lip ju 22 si je ogledalo že veliko ljudi. Koristno pa bi bilo, da bi si jo ogledali tudi šolski otroci in se tako vsaj delno seznanili z življenjem njihovih dedkov in babic na vasi.
STANE V., BORIS Z.
	v -^H jH f^^HHPflEs RP
[■PSEM 1 ni |Bb H®-: «	r n Hi i rili - MI % mmm ■
	
	
Takole so včasih polnili puške
stara kremenjača, pa pištole, stare ure, glinasti lonci in lesene posode, stare svetilke, svečniki, možnaiji, blizu dvesto let stare knjige, leseni žeblji. Ogledali smo si tudi vrata, na katerih je starinska lesena ključavnica, ki pa je še vedno uporabna. Pokazal je tudi palice, s katerimi so v starih časih tolkli (drobili) jabolka in iz njih pridobivali
„toukec". Od tod tudi to ime zajabolčnik.
I i
nasi kraji in ljudje
m
ljubljanska banka
tudi ko gre za zasebno dejavnost
pravi naslov za denarne zadeve
Posojila
za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov
Če, se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu,-lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute.
Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vežete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din^
Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 11 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev.
Obresti za posojilo se obračunavajo po 11-odst. letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odst. letni obrestni meri.
Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva
Če ste samostojen obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje.
Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11%.
Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov
Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odst. letni obrestni meri.
Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev.
• KOŠARKA
ELEKTRA 105:101 (53:59)
TRNOVO
y šport telesna kultura rekreacija
JUDO
Velenjčani drugi
S turnirji v Velenju, Mariboru in Kranju se je končalo letošnje republiško ekipno prvenstvo v judu. Po osmih kolih medsebojnih borb na blazinah so bili najboljši judoisti Impola iz Slovenske Bistrice, ki so v vseh dvobojih zmagali in tako zanesljivo osvojili naslov republiških prvakov.
Na odlično drugo mesto so se uvrstili judoisti Velenja. Z uspešnimi nastopi so premagali judoiste Maribora, Celja, Triglava Kranj, Olimpije, Rijeke in ekipo Šiške iz Ljubljane. Izgubili pa so z zmagovalci Impo-lom in Branikom.
Za ekipo Velenja so nastopili: Tajnšek, Petrovič, Grobel-nik, Simončič, Škripač, Verko, Tepej, Kopitar, Hlastec, Krušič in drugi.
Na zadnjem turnirju so judoisti Velenja premagali Olim-pijo iz Ljubljane z rezultatom 4:3 (33:24) in Rijeko 6:1 (37:7).
Končna lestvica Slovenske judo lige:
V 17. kolu Slovenske košarkarske lige je moštvo Elektre v Telovadnici solidarnosti v Šoštanju premagalo dobro ekipo Trnovega iz Ljubljane z rezultatom 105:101 (53:59).
Večji del tekme so bili boljši gostje, ki so vodili vse do 14. minute drugega dela, ko so Šoštanjčani z odlično igro Hliša in Janka Jošta dosegli vodstvo pri rezultatu 91:90. Nekajkrat so rezultat izenačili, nato pa so domačini dosegli odločilno prednost z zmago. Elektra je tokrat igrala brez Stanka Breznika, ki je eden boljših igralcev, kar je vsekakor vplivalo na potek dogodkov na igrišču.
Lestvica Sovenske košarkarske lige po 17. kolu:
Domžale	17	15	2	30
Dolenjska	17	12	5	24
Rudar	17	10	7	20
Elektra	17	10	7	20
Branik	17	10	7	20
Kras	17	9	8	18
Trnovo	17	8	9	16
Vrhnika	7	8	9	16
Fructal	17	7	10	14
Ježica	17	6	11	12
Jesenice	17	5	12	10
Radenska-Pom.	17	2	15	4
Impol
Velenje
Triglav
Maribor
Celje
Branik
Olimpija
Rijeka
Šiška
8 8 0 0 39:7 16
27:23 12 28:25 10 24:21 31:24 25:28 22:27 16:30 9:36
10 8 6 6 2 0
• ROKOMET
Šmarčanke druge, Velenjčanke tretje
V	Novem mestu je bilo finale letošnjega zimskega prvenstva v rokometu za ženske na katerem je sodelovalo 18 ekip.
Na zaključni turnir sta se uvrstili po dve najboljši ekipi predtekmovanj vzhodne in zahodne skupine.
V	prvi tekmi so domačinke — rokometašice Krke — premagale Velenjčanke s tesnim izidom 16:14(9:8).
Rokometašice Šmartnega pa so odpravile igralke iz Kočevja z rezultatom 17:11 (7:7).
V	borbi za prvo mesto je ekipa Krke premagala Šmarčanke z rezultatom 26:14 (18:9).
V	tekmi za tretje mesto pa so Velenjčanke premagale rokometašice Kočevja z rezultatom 26:19(14:10).
Končni vrstni red najboljših štirih ekip zimskega prvenstva Slovenije:
1. Krka, 2. Šmartno, 3. Velenje, 4. Kočevje.
RŽ.
•	STRELJANJE „KAJUHOV POKAL 77"
V nadaljevanju tekmovanja za „Kajuhov pokal 77" je bilo v nedeljo streljanje z zračno puško na strelišču strelskega društva „Mrož" Velenje.
Tekmovanja se je udeležilo i 18 ekip OO ZSMS iz Kranjskih : skupnosti in tozdov.
Vrstni red ekip: OO ZSMS v KS.
1.	Desni breg I 248 krogov
2.	Šmartno/Velenje 1204 kroge
3.	Škale	187 krogov
4.	Konovo	183 krogov
5.	Kavče	174 krogov
OO ZSMS V TOZD:
1.RŠC-RPP	258 krogov
2.	REK - Jama vzhod 189 krogov
3.	REK — ESO 184 krogov
4.	NAMA	184 krogov j
5.	REK-DSSS 160 krogov Tekmovanje v namiznem te- j
nisu bo 2. 4. 1977 ob 8. uri za I šole in 3. 4. 1977 ob 8. uri za KS in TOZD.
T. ŽIŽMOND I
•	ŠAH
MEDOBČINSKA LIGA
Šahisti Velenja so v rednem j kolu medobčinske lige igrali s šahovskim klubom Prebold in jih premagali visoko z rezultatom 9,5:0,5.
Posamezni izidi: Vukič:No-vak 1:0, Goršek: Janše 1:0, Kri-stan:Škoijanc 1:0, Stropnik: Marine 1:0, BrešarSkok 1:0, Godec-Šeler 0,5:0,5.
Članice: Radovan:Gačnik 1:0, Voh:Gramc 1:0.
Mladinci: Pogorelčnik:Hlade 1:0, Matko:Štorman 1:0.
Nogometaš velenjskega Rudarja se zavzeto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v Slovenski nogometni ligi. Spomladanski del se prične 27. marca, ko bodo odigrali 12. kolo. Na stadionu v Velenju se bosta srečali moštvi Primorja iz Ajdovščine in domači Rudar. Zgoraj posnetek s pokalne tekme, ko je Rudar premagal moštvo Gradbenika iz Ljubnega z rezultatom 4:0. Gole so dosegli: Hohnjec 2 ter Rusmir in Stevanovič po enega.
R. Ž.
PREHODNI POKAL
Šahisti šaleškega šahovskega | društva nadaljujejo s tekmovanjem za prehodni pokal v hitro- i poteznem šahu. Turnir za mesec marec 1977 je osvojil Pev-nik Miha, ki je zbral 15 točk med dvajset udeleženci. Sledijo Milan Goršek 15 točk, Mirko Labus 14, Vedenik Tone 12,5, Ernest Špeh 11,5, Brešar Boris 10,5, Stropnik Franc 10,5, Po-gorelčnik Janko 8,5 itd.
Vodstvo v skupni uvrstitvi po treh mesecih je prevzel Milan | Goršek s 24 točkami, sledijo 5 pa: Špeh 21, Vedenik 20, Cvar j 19, Pevnik 15, Brešar 13, Strop- [ nik 13 itd.
Strelska sekcija nadvse uspešna
Dijaki rudarskega šolskega centra Velenje so dosegli že več odličnih uvrstitev na republiških in državnih prvenstvih
V šolskem športnem društvu Rudarskega šolskega centra Velenje zelo uspešno dela tudi strelska sekcija. Njihovi strelci, ki so obenem člani občinske strelske organizacije MROŽ, se lahko pohvalijo, da so dosegli že vrsto dobrih rezultatov na republiških pa tudi državnih prvenstvih. Pred dnevi je članom te sekcije in njihovim mentorjem čestital za dosežene uspehe direktor tozda pedagoška dejavnost magister Drago Šulek in jim izročil spominska knjižna darila.
Na sliki: Čestitka Rajku Srdiču, dijaku zadnjega letnika poklice rudarske šole za osvojitev republiškega prvenstva s standardno pištolo, osvojeno 2. mesto na mladinskem državnem
prvenstvu ter za sodelovanje na evropskem prvenstvu februaija v Andoru, kjer je jugoslovanska
vrsta, katere član je bil tudi Rajko Srdič, osvojila peto mesto v ekipnem tekmovanju.
koledar
1 Petek, 18. marca: Ciril ! Sobota, 19. marca: Jožef 1 Nedelja, 20. marca: Klavdija 1 Ponedeljek, 21. marca: Niko ' Torek, 22. marca: Lea ! Sreda, 23. marca: Svobodan I Četrtek, 24. marca: Branko
dežurstva
1VELENJE:
18.	3. 1977, od 20.00 dr. llvan Kralj
19.	3. 1977, do 7.00 dr. Ivan 1 Kralj
19.3.1977, od 7. dr. Jadviga IKosi
21. 3. 1977, do 7.00 dr. Jad-iviga Kosi
21. 3. 1977, od 7.00 do 220.00 dr. Anton Črepinšek
21.	3. 1977, od 20.00 dr. I Ivan Kralj
22.	3. 1977, do 7.00 dr. Ivan i Kralj
S ŠOŠTANJ:
18. 3. 1977 do 21. 3. 1977 <ldr. Jovan Stupar
prireditve
I DOM KULTURE VELENJE
V	petek 18. marca 1977 bo oob 18. uri koncert Akademske-g;ga pevskega zbora TONE TOM-SS1C iz Ljubljane v okviru Glas-bibene mladine Velenje. Zaključena predstava za šolsko mladino.
GGALERIJA IN KNJIŽNICA VVELENJE
V	petek 18. marca 1977 bo oob 19. uri petkov kulturni ve-ččer. V počastitev mednarodne-gga dneva invalidov bodo odprli rirazstavo ročnih in likovnih del ijinvalidov občine Velenje. Sode-lilujeta Koroški kvintet in Irena ZZakonjšek, klavir. Razstava bo oodprta do 30. marca 1977 vsak ddelovni dan od 9. do 18. ure, v »soboto pa od 9. do 13. ure.
I DOM KULTURE ŠOŠTANJ
V	petek 18. marca 1977 bo c ob 16. uri koncert Akademske-gga pevskega zbora Tone Tomšič i iz Ljubljane v okviru Glasbene r mladine. Zaključena predstava z za šolsko mladino.
IF0YER KULTURNEGA I DOMA ŠOŠTANJ
Ogledate si lahko razstavo ddel akademskega slikarja Leona KKoporca iz Ljubljane.
EDOM KULTURE VELENJE
V	četrtek 24. 3. 1977 bo ob 220. uri gostovalo SLG Celje z ddramo Ivana Cankarja POHUJ-ŠSANJE V DOLINI ŠENT-FFLORJANSKI. V glavnih vlo-ggah bosta nastopila Radko Po-lifič in Anica Kumrova. V ostalih vMogah sodelujejo: Stanko Po-titisk, Ljerka Belakova, Janez BBermež, Nada Božičeva, Jana ŠŠmidova, Miro Podjed, Bruno BBaranovič, Bogomir Veras, Mar-jjjana Krošlova, Borut Alujevič, J Jože Pristov, Janez Starina in PPavle Jeršin. Režija: Mile Ko-nrun. S to predstavo se bo SLG CCelje predstavilo na letošnjem SSterijinem pozoiju v Novem SSadu.
predavanja
DDruštvo ekonomistov Velenje
prireja v torek, 22. marca 1 1977 ob 16. uri v prostorih Lju-
bljanske banke v Velenju predavanje prof. dr. Ivana Turka o problemih razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka v smislu uresničevanja zakona o združenem delu.
Na predavanje vabijo tudi vodilne delavce organizacij združenega dela, družbenopolitične delavce ter vse, ki jih zanima obravnavana tema.
mali oglasi
MLADIČI ŠKOTSKEGA OVČARJA „Koli" od samiece Cac in samca 3 x Cac in 2 x Cacib prodam. Dobite jih lahko ob koncu marca. Informacije v recepciji hotela Paka.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 3,50 ha zemlje, sončna lega v bližini Mozirja, prodam. Naslov v upravi lista.
zahvale
Najlepše se zahvaljujem učencem osnovne šole Miha Pintar — Toledo ter tovarišici Lebaijevi za čestitke in cvetje ob dnevu žena — 8. marcu. — Mihaela Rak, Kajuhova 14, Velenje.
kino
REDNI KINO VELENJE
18.	3. - petek ob 17.30 in 19.30 ROBIN HOOD - Walt Disneyeva barvna risanka. Režija: Wolfgang Reitherman.
19.	3. - sobota ob 17.30 in 19.30 KOBRA - japonska barvna kriminalka. Režija: Umeji Inouye. Igrajo: Jiro Tamiya, Wan Ping, Kao Chiang
20.	3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 KOBRA - japonska barvna kriminalka
21.3.- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DVA KORAKA IZVEN ZAKONA - angleški barvni film. Režija: Alan Bridges. Igrajo: Sophia Loren, Richard Burton.
22.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 ČRNI MliN NA VETER
—	angleška barvna kriminalka. Režija: Don Siegel. Igrajo: Mi-chael Caine, Delphine Seyring
23.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 ČRNI MLIN NA VETER
—	angleška barvna kriminalka
24.	3. - četrtek ob 71.30 in 19.30 DAISY MILLER - ameriški ljubezenski film. Režija: Peter Bogdanovič. Igrajo: Sibyl Sheperd, Bary Braun
KINO - DOM KULTURE VELENJE
20.	3. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD - Walt Disneyeva barvna risanka
21.	3. — ponedeljek ob 20. uri JANIS JOPLIN - ameriški glasbeni film. Režija: Hovvard Alk, Seaton Findly
KINO ŠOŠTANJ
19. 3. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD - Walt Disneyeva barvna risanka. Režija: Wolf-gang Reitherman
19.	3. - sobota ob 19.30 DVA KORAKA IZVEN ZAKONA - angleški barvni film. Režija: Alan Bridges. Igrajo: Sophia Loren, Richard Burton.
20.	3. - nedelja ob 15. in 19.30 JANIS JOPLIN - ameriški glasbeni film. Režija: Hovvard Alk, Seaton Findly
21.3,- ponedeljek ob 19.30 KOBRA — japonska barvna kriminalka. Režija: Umeji Inouye. Igrajo: Jiri Tamiya, Wan Ping, Kao Chiang.
23.	3.-sreda ob 19.30DAI-SY MILLER - ameriški ljubezenski film. Režija: Peter Bogdanovič. Igrajo: Sibyl Sheperd, Bery Braun.
24.	3. - četrtek ob 19.30 ČRNI MLIN NA VETER - angleška barvna kriminalka. Režija: Don Siegel. Igrajo: Michael Caine, Delphine Seyrig
KINO TOPOLŠICA
20. 3. — nedelja ob 15. uri KOBRA — japonska barvna kriminalka. Režija: Umeji Inouye. Igrajo: Jiro Tamiya, Wan Ping, Kao Chiang
VELENJE:
Rojstva: Ni bilo
Poroke: Jurij Oprešnik, rojen 1954, orodjar iz Velenja in Marija Ostruh rojena 1957, delavka iz Velenja; Franjo l.joljič, rojen 1955, delavec iz Bištranov in Ana Bagavac, rojena 1959, delavka iz Velenja; Petar Anič, rojen 1952, elektromehanik iz Velenja in Radojka Kurjakovič, rojena 1957, delavka iz Velenja.
Smrti: Martin Kugonič, pol-kvalificiran električar iz Skor-nega 31, star 45 let; Ana Koc-janc, kmetovalka iz Prelog 19, stara 82 let.
ŠOŠTANJ:
Rojstva: Ni bilo
Poroke: Ni bilo
Smrti: Marija Stropnik, gospodinja iz Raven 14, stara 73 let; Frančiška Doler, druž. upokojenka iz Šoštanja, stara 82 let; Franc Flis, upokojenec iz Škofje vasi 57, star 71 let; Alojz Salobir, kmet iz Košnice, star 58 let; Antonija Goijanc, prev-žitkarica iz Vinske gorice 38, stara 83 let in Ana Beline, druž. upokojenka iz Topolšice 10, stara 69 let.
radio velenje
Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz
NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila,
obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z..., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila.
ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temp, 16.40 Minute z..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnili interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored, 17.50 Poročila, obvestila.
kronika
IZSILJEVAL PREDNOST
Iz Šoštanja proti Velenju je peljal 2. tega meseca voznik osebnega avtomobila CE 748-32 Ivan Zalatnik. V Pesju mu je izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila CE 572-08 Franc Ortl. Prišlo je do trčenja, pri čemer je nastalo za 3.000 dinarjev škode.
NENADOMASTEKEL NA CESTIŠČE
Iz Velenja proti Šoštanju je peljal 2. tega meseca voznik osebnega avtomobila CE 563-03 Boris Kovše. Na kolesarski stezi v Pesju je stal otrok Amir Salinovič, kije nenadoma stekel na cestišče. Voznik Kovše je otroka zadel v bok in ga tako lažje telesno poškodoval.
odkrili vec kaznivih dejanj
Zadnje čase so v jedilnici in na gradbišču šoštanjske termoelektrarne ugotavljali tatvine. V jedilnici jim je zmanjkalo kar 1200 skodelic za kavo in jedilnih priborov. Prav tako pa je bilo tudi več kršitev javnega reda. Zato so se miličniki postaje milice Velenje 24. februaija odločili in pregledali njihovo stanovanjsko naselje. Našli so več od-nešenih skodelic, pepelnikov, priborov in raznega orodja, ki so ga odnašali iz delovišč. Javnemu tožilcu so prijavili 18 oseb.
preveč po levi
V nedeljo, 27. februaija okrog 16. ure je peljal voznik osebnega avtomobila CE 882—91 Bojan Sever iz Letuša proti Šoštanju. Nasproti mu je pripeljal voznik kombija LJ 143-381 Franc Jager. V Smart-nem ob Paki sta se srečala v levem nepreglednem ovinku. Oba sta vozila preveč po levi in zaradi tega trčila. Škode je za okoli 5.000 dinarjev.
NA CESTI OBRNIL VOZILO
Voznik osebnega avtomobila CE 716-58 Marjan Dren je peljal 12. tega meseca iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je nameraval vozilo obrniti proti Velenju, pri tem pa je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila MB 879-58 Jožetu Kovaču, ki je pripeljal iz smeri Velenje. Prišlo je do trčenja, pri čemer je nastalo za okoli 11.000 dinaijev škode.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Voznik osebnega avtomobila CE 648-83 Franc Knez je peljal 12. tega meseca iz Velenja proti Šoštanju. Pred njim je peljal voznik osebnega avtomobila K 22-379 Fridrich Simo-nič, ki je ustavil za kolono vozil. Ker je vozil Franc Knez v prekratki varnostni razdalji, je trčil v osebni avtomobil Simo-niča. Škode je za okoli 3.000 dinaijev.
OBVESTILO NAROČNIKOM
V zadnjem času so nam pošte vrnile več izvodov Našega časa, ker naslovi prejemnikov niso bili točni oziroma so bili pomanjkljivi.
Naročnike prosimo, da sproti sporočajo spremembe bivališča oziroma, da v primeru, ko je naslov, na katerega pošiljamo Naš čas, nepopoln, dopolnitev sporočijo na upravo Našega časa, Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje.
prehiteval po levi
Voznik osebnega avtomobila CE 337-78 Ivan Potočnik je peljal 2. marca letos za kombi-jem LJ 362-34, ki ga je vozil Franc Jovan po cesti iz Šmart-nega ob Paki proti Šoštanju. Voznik kombija je s smernim kazalcem nakazal smer in pričel zavijati levo, voznik Potočnik pa ga je po levi nameraval prehiteti. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je telesno poškodovala Potočnikova sopotnica Elizabe-
ta Potočnik, na avtomobilih pa je za okoli 6.000 dinaijev škode.
MOČNO TRČENJE
Voznik osebnega avtomobila CE 411-85 Vlado Videmšek iz Bevč je peljal 28. 2. iz Črnove proti Lazam. Vozil je po levi strani vozišča in zato trčil v osebni avtomobil Jožeta Zagori-čnika, ki je pripeljal pravilno po desni. Škode je za okoli 20.000 dinaijev.
Občinska izobraževalna skupnost
Velenje,
Titov trg 1
razpisuje
JAVNO DRA2BO
za prodajo zgradbe bivše posebne osnovne šole Velenje, Sta-netova 38.
Izklicna cena za stavbo s parcelo je 953.143,00 din.
Dražba bo v petek, 1. aprila 1977 ob 10. uri v sobi številka 31 v drugem nadstropju zgradbe Skupščine občine Velenje. Interesenti morajo položiti 10% denarne varščine na žiro račun Občinske izobraževalne skupnosti Velenje 52800-643-25087.
Rok za prijavo je 3 dni pred dražbo s predloženim dokazilom o vplačani varščini.
Podrobnejše informacije dobite na Občinski izobraževalni skupnosti Velenje, Titov trg 1, telefon 850-437.
PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE
vabi
vse prebivalce, ki so interesenti za telefonski priključek ter vse gospodarske in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti, da izpolnijo anketo, ki so jo prejeli preko dostav-Ijačev.
Izpolnjeni anketni list vročite dostavljaču ali ga vložite v najbližji poštni nabiralnik do 25. marca 1977.
Podjetje za PTT promet Celje
Trgovsko - gostinska delovna organizacija DRAVINJSKI DOM Slovenske Konjice TOZD Trgovina „DOM" n. sub. o.
objavlja:
Takoj sprejmemo
Vodjo enote zaščitnih sredstev v Velenju.
Pogoj: srednješolska izobrazba, komercialna smer ali kvalificiran trgovec z več let prakse.
Interesenti se lahko javijo pismeno ali telefonsko na naslov:
Dravinjski dom, Celjska 2, Slovenske Konjice, telefon (063) 750-735.
M industrija gradbenega materiala »gradnja"
Žalec
GRADITELJI enodružinskih hišic, vikendov, koristniki peči do 8.000 kal POZOR
IGM ..GRADNJA" Žalec proizvajalec kvalitetnih Schiedel dimnikov je pripravila za vas nov izdelek:
SCHIEDEL DIMNIK 13,5 CM ZA PEČI DO 8.000 KAL Z ZUNANJIMI MERAMI 29 x 29 CM.
Varčujte tudi vi z energijo in sodelujte pri zaščiti našega okolja. Uporabljajte ta naš SCHIEDEL dimnik, ki je prilagojen pečem za vse vrste goriv. Kupite ga lahko v vseh prodajalnah gradbenega materiala.
PROIZVODNJA IN PRODAJA IGM „GRADNJA" ŽALEC, Aškerčeva 4 Enota PGM Latkova vas pri Preboldu.
Telefoni: Žalec 710-740, 710-741, 710-719, 710-773, Latkova vas 722-027, 722-078
Preiskava proti petim poštnim delavcem
Občinsko javno tožilstvo Velenje nam je poslalo za objavo naslednje uradno sporočilo:
„Občinski javni tožilec v Velenju je dne 11. marca 1977 pri preiskovalnem sodniku občinskega sodišča v Velenju na osnovi kazenske ovadbe Uprave javne varnosti Celje zahteval uvedbo preiskave zoper naslednje osumljence:
1.	Milana Šepca, rojenega 1. 10. 1933 v Žirovnici, stanujo-čega Šoštanj 6, upravnika in direktorja TOZD PTT promet Velenje;
2.	Marjana Bačovnika, rojenega 13. 10. 1953 v Celju, sta-nujočega Lokovica 88, pošta Šoštanj, zaposlenega pri PTT Celje, TOZD PTT Velenje;
3.	Ivana Brišnika, rojenega 24. 7. 1953 v Lokovici, stanujo-čega Lokovica 2, pošta Šoštanj, zaposlenega pri PTT Celje, TOZD PTT Velenje;
4.	Petra Rudolfa, rojenega 31. 3. 1954 v Družmirju, stanu-jočega Levstikova 15, Šoštanj, trenutno brez zaposlitve;
5.	Nevenko Čuješ, rojeno Sušeč, rojeno 25. 11. 1955 v Celju, stanujočo Velenje, Šaleška 20/c, trenutno brez zaposlitve.
Zoper Milana Šepca je zahtevana preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja iz člena 213/2 kazenskega zakonika, ki bi ga naj storil s tem, da v letu 1976 ni organiziral notranje operativne kontrole na tak način, da bi bila slednja uspešna, ni pravočasno predlagal disciplinskih ukrepov zoper nevestne delavce, ni v skladu z
veljavnimi predpisi predlagal, da se naj s skrajno nevestnimi delavci prekine delovno razmerje, ni v zadovoljivi meri organiziral in usklajeval delovnega procesa in ni skrbel, da bi bili vsi delavci strokovno poučeni o vseh podrobnostih dela ter, da bi se delo v poštni enoti opravljalo v skladu s poštnimi in drugimi relevantnimi predpisi. Opustitve osumljenca pa so imele za posledico, da je nastala za TOZD PTT promet Velenje premoženjska škoda v višini 45.009,95 dinarjev.
Zoper osumljenca Ivana Brišnika in Marjana Bačovnika je zahtevana preiskava tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja iz člena 213/2 kazen-, skega zakonika, ki bi ga naj storila tako, da sta kot sprejemni in izdajni delavec pošte v Velenju v letu 1976 opuščala vpise v knjigo došlih in knjiženih pošiljk, zanemarjala ažurno nakazovanje zneskov odkupnin in s kršitvijo poštnih predpisov onemogočala tekočo in točno evidenco o pošiljkah in odkupninah, kar vse je povzročilo, daje za TOZD PTT Velenje nastala škoda v višini 45.009,95 dinarjev.
Zoper osumljenega Petra Rudolfa je zahtevana preiskava v smeri storitve kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ki bi ga naj storil s tem, da je v letu 1976 v svoje privatne namene uporabil najmanj 4.048,95 din,
denar pa mu je bil zaupan kot delavcu pošte.
Zoper osumljeno Nevenko Čuješ je zahtevana preiskava zaradi storitve kaznivega dejanja poneverbe iz člena 322/1 kazenskega zakonika, ki bi ga naj storila s tem, da si je v letu 1976 prisvojila vsebino najmanj ene priporočene pošiljke in od zaupanega denarja še znesek
Aprila bo minilo leto dni, kar so mladinci krajevne skupnosti Velenje — Center desni breg s pomočjo hortikulturnega društva Velenje zasadili ob Jenkovi cesti 70 mladih drevesc. Opaziti pa je mogoče, da posameznikom naše delo ni bilo všeč in so se lotili* uničenja našega dela. Kot je razvidno iz slike je več drevesc polomljenih, nekatera pa so ostala brez opore.
V imenu krajevne skupnosti in osnovne organizacije ZSMS Velenje — Center desni breg protestiramo proti takemu ravnanju in zahtevamo, da se taki, ki uničujejo naše okolje, najstrožje kaznujejo-
L. Fidej, foto: J. Cas
najmanj 813,00 dinarjev. Zoper Nevenko Čuješ pa je zahtevana tudi uvedba kazenskega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti pisem in drugih pošiljk iz člena 156/3—1 kazenskega zakonika, ki bi ga naj storila tako, da je v letu 1976 odprla najmanj dve priporočeni pošiljki, vsebino pa si prilastila oziroma zavrgla."
Otroci uživajo posebno družbeno varstvo
Tako je zapisano v Ustavi SRS. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa v zvezi s tem nalaga staršem kot pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo s svojim delom in družbeno dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. V Kazenskem zakoniku pa je določeno, kdaj je kršitev družinskih obveznosti tudi kazniva. Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti stori namreč tisti, kdor hudo zanemarja svoje zakonite družinske obveznosti in pusti s tem v težkem položaju drtižinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase. Če pa oče, mati ali skrbnik grdo ravnajo z mladoletnikom ali pa zanemarijo mlado-
Ne vstopajte nepoklicani v tuja stanovanja
Pravila lepega vedenja svetujejo, kako naj ravnamo, ko želimo koga obiskati in vstopimo v tuje stanovanje. V vsakdanjem življenju so se že ustalili določeni načini in navade v zvezi z obiskovanjem znancev in zlasti z vstopanjem v stanovanja znancev pa tudi drugih. Stanovanje oz. stanovanjska pravica vsakega občana pa je celo taka kategorija, da je z ustavo zaščitena. Tako celo Ustava SRS v poglavju „Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana" točno določa, da je stanovanje nedotakljivo in da ne sme nihče brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih nc sme preiskovati. V zvezi s tem pa je tudi Kazenski zakonik določil v členu 154, da tisti, ki ravna proti zapisanim določilom o nedotakljivosti stanovanja, stori s takim nedopustnim ravnanjem
Predor do d. oktobra
Če bi modernizirali cesto skozi Šalek, bi morali porušiti | nekaj hiš — Predor pod gradom bo zagotovil nove površine za stanovanjsko in drugo gradnjo, ki jih je v Velenju čedalje manj, dolg pa bo nekaj nad 93 metrov
letnika, za katerega morajo skrbeti in se s tem hudo pregrešijo zoper svoje dolžnosti slabi in vzgoje, pa storijo kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletnika in grdo ravnanje z njim po čl. 196 KZ, po katerem je zagrožena kazen zapora najmanj treh mesecev.
Tako se bo moral sedaj že drugič zagovarjati pred sodiščem občan Ridi Hlastec, ki je obtožen, daje v letu 1976 zanemaril svojo hčerko, staro devet let, tako da se ni zanimal za njeno vzgojo in preživljanje, poleg tega pa jo je dne 19. 6. 1976 brez potrebe močno pretepel s pasom in jo lahko telesno poškodoval!
celo kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja. Pri tem je zapisano, da tako dejanje stori, kdor neupravičeno vdre v tuje stanovanje ali zaprte prostore, ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani!
Pred občinskim sodiščem se bo moral tako zagovarjati občan Nedeljko DRAGIC, ker je obtožen, daje dne 13. 10. 1976 vkljub prepovedi uporabnice stanovanja Cvete Kovačevič, vstopil v njeno stanovanje. Prav tako bo moral odgovarjati občan Jože Planovšek, ker je dne 10. 9. 1976 nasilno odprl zaprto okno spalnice v stanovanju podnajemnice in jo nato nasilno spravil iz sobe.
Za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja pa je po čl. 154/1 KZ zagrožena denarna kazen (najmanj 150 din in največ 20.000 din ali kazen zapora do enega leta!
Pred dnevi so delavci tozda Rudarska gradbena dela, REK Zasavje znova začeli dela pri gradnji prepotrebnega predora pod razvalino šaleškega gradu. Gost promet na cesti Velenje-Slovenj Gradec namreč že dolgo teija razširitev ceste skozi vas Šalek.
Ko so pred leti začeli razprave o tem, kako odpraviti enega največjih grl na republiški cesti Arja vas-Velenje-Slovenj Gradec in čim bolj funkcionalno speljati promet na tem delu ceste, sta jim ob koncu ostali le dve možnosti. Po prvi različici naj bi cesta potekala skozi vas kot sedaj. Vendar so to možnost po temeljiti proučitvi kmalu ovrgli. Če bi se namreč lotili obnavljanj sedanje ceste, bi morah prav gotovo porušiti nekaj objektov v sami vasi, na dvoje pa bi presekah tudi novo nasede, ki se bo .razprostiralo med Salekom in Šelom. Z gradnjo predora bo vas Šalek lahko ohranila svojo prvotno podobo, s tem pa se bo sprostilo tudi veliko prostora za nadaljnjo stanovanjsko in drugo gradnjo, saj vemo, da je v naši dolini ravninskega prostora zaradi ugrezanja in nastajanja jezer vse manj in je vsaka njegova pridobitev izrednega pomena.
Novi velenjski cestni predor bo dolg 93,4 metre, širok pa 9,6 metra. Od tega odpade na samo cesto sedem metrov, ostalo pa na pločnike in črte. Vsega skupaj bodo morali odkopati devet tisoč kubičnih metrov materiala. Med drugim bodo vgradili 1850 metrov železnih lokov in 3600 metrov sider. Potrebovali bodo 600 kvadratnih metrov jeklenih plošč in 3400 kvadratnih metrov jeklene
ZAČETEK KRVODAJALSKIH AKCIJ
Občinski odbor Rdečega križa Velenje in osnovna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki organizirata 26. marca v Šmartnem ob Paki v prostorih bivše- kmetijske zadruge prvo krvodajalsko akcijo v tem letu. Odvzem krvi se bo začel ob 6. uri zjutraj.
Oiganizatorja vabita občane, da tudi tokrat izkažejo kar največjo humanost in se akcije udeležijo v čimvečjem številu.
S. V.
mreže, in 2000 kvadratnih metrov hidroizolacije.
V vstopne cevi bodo vgradili 34 ton armature. Med gradnjo bodo krivino predora zaščitili z mrežami, v katero bodo vbrizg-nili .520 kubičnih metrov betona. Ta plast bo debela petnajst centimetrov. Končno obliko zaščite pa bo predstavljala 25 do 30 cm debela betonska obloga. Za vstopne cevi in betonsko oblogo bodo porabili 1500 kub. metrov betona.
Želja vseh je, da bi novi velenjski predor zgradili do 8. oktobra. Zato so graditelji obljubili, da bodo storili vse, da bi ta pomemben objekt predali namenu za letošnji občinski praznik.
S. V.
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januaija 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (cjirektor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, Tisk ČTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega dav'ca od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
SEMINAR O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI - Občinska konferenca SZDL Velenje in oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje sta pripravila v ponedeljek, 14. marca celodnevni seminar o družbeni samozaščiti. Seminarja so se udeležili predsedniki krajevnih konferenc SZDL, svetov krajevnih skupnosti ter odborov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri svetih krajevnih skupnosti.
SREČANJE MLADIH PEVCEV VELENJSKE OBČINE — V soboto, 12. marca sta pripravila zveza kulturnih organizacij občine Velenje in Glasbena šola Fran Korun — Koželjski Velenje jubilejno, 20. srečanje mladih pevcev velenjske občine. Predstavniki organizatorjev so Pavli Lip-nik, ki je na reviji sodelovala že dvajsetič, tokrat z zborom osnovne šole Miha Pintar — Toledo podelili posebno priznanje.
VEČ ZEMLJIŠČ ZA STANOVANJSKO GRADNJO - Te dni so delavci tozda RGD REK Zasavje Trbovlje spet začeli z deli pri urejanju predora pod gradom Šalek. S tem bomo ohranili podobo Saleka, hkrati pa zagotovili dodatne površine za stanovanjsko in drugo gradnjo. Graditelji in investitor zatrjujejo, da bo stekel promet skozi predor v Šaleku oktobra letos, ob občinskem prazniku Šaleške doline.
ŽA UREJENO OKOLJE - Lepo vreme je zvabilo na prosto številne občane Velenja in drugih krajev v občini. Posebej prizadevni so prebivalci občinskega središča, saj vsak hiti, da bi čimprej uredil okolico zgradb in javne površine. V akcijo urejanja okolice so se prizadevno vključili tudi učenci velenjske posebne šole, ki pod vodstvom tova-rišic urejajo okolico šole.