^OJi^BONDE! BUY .War BONDS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Olbio Best Advertising Medium ICTORY WAR XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 1, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 205 %B0 ODLOtlLA ODMERKE MESA PO VSEJ DE2EII mesa je letos rekordna) prav tako je višku živinoreja, toda rekordne so tudi zahteve po mesu. KOLIČINE MESA GREDO J NAŠIM ZAVEŽNikOM ^^INGTON, 31. avgusta* ^ s® je nocoj • odločila za mesa po vsej deže- , ^.3e nastala silno velika za- ^esu "zaradi rekordne aif^- ^^^''^osti ljudstva." 01 l se bo odmerke U tn približno v šti- Vt*ttesecih, tozadi ARMADI' \ 0 )pl Pa bo Vojno ptoduk- II lis« Ijft čim bo mogoče levno masinenjo v bor okrnil prodajo me->itev velikih družb. Ta ijig bo tikala govedine, ,' 3agnjetine, kozličevine "«as. .^"^voljna odpoved mesu ^ ^0 tudi v kratkem pri-tov da se ljudstvo JUo odpove po en dan Rakupu mesa, tako da "i n mesa približno funta na teden za o- e-! prezentantov, med njimi tudi iz Clevelanda, v zadevi spletk, ki jirf pleto reprezentanti jugoslovanske vlade v Washingtonu kakor tudi člani jugoslovanske vlade same v Londonu. O gotovih ljudeh v teh krogih je danes pribitd to, da so vse prej, samo DEMOKRAT JE in JUGOSLOVANI ne!'Predsedniku iRoo^eveltu, podpredsedniku Wal-lace-u, državnemu tajniku Hullu in državnem podtajniku Sumner Wellesu so te antidemokratične, antijugoslovanske, fašistične in velesrbske mahinacije teh ljudi znane, zato so bili izvestni činitelji že klicani na odgovor, toda stvar ni bila še zadovoljivo razbistrena, zato hoče ameriška vlada zdaj slišati tudi mnenje reprezentantov našega jugoslovanskega ljudstva. | Mi smo doslej na ljubo narodni slogi in narodnemu edinstvu prizanesljiv© molčali o škandaloznih razmerah, ki silijo na vrh tako v jugoslovanski vladi kakor v njenih predstavništvih v Zedinjenih državah, toda poslej ne bomo več, temveč bomo doprinesli po svojih močeh, da se izkida ta Avgijev hlev, ki ne dela časti ne nam, ne našim junaškim borcem v domovini, ki prelivajo svojo srčno kri za svobodo in srečnejšo bodočnost svoje domo- ZNAČILEN ROOSEVELTOV GOVOR "Sovražniki so nas posme-hovaje se vpraševali; Kje je ameriška mornarica? Zdaj vedo, kje je ta mornarica. Tam^ kjer je zmerom bila: v sredini boja. WASHINGTON, 31. avgusta. ZA STALINGRAD SE SE VEDNO VRSE KRVAVE BITKE Nemci ne morejo kljub vsemu svojemu prizadevanju zlomiti odpora junaških ruskih armad. NACISTI SVARE ČASNIKARJE, NAJ NIKAR NE NAPOVEDUJEJO SKORAJŠNJEGA PADCA STALINGRADA in drugega vojnega materijala. MOSKVA, torek, 1. septem- vine. Če mislijo izvestni krogi, da bodo tudi tukaj vodili balkansko politiko, ki se odraža predvsem v Pašičevem motu: Bogatite se, sinci moji! — se bridko motijo! Te politike z njenimi diktaturami, glavnjačami, s privilegiji "porodic" na eni, in s stradanjem ljudstva na drugi strani, ne bo v Jugoslaviji NIKOLI VEČ. Za to jamčijo poleg naše velike Amerike predvsem tisti, ki danes za Jugoslavijo trjie in krvave! — V Bethesdi, Mr., je bila da-1bra. — Južnozopadno od Stalin-nes slovesna otvoritev Morna-| grada £'q zabili Nemci novo za-riškega medikalnega centra, objgozdo v ruske položaje, toda zahteve po mesu JG&jveč tudi in rekordna je ic (< e zahteva po mesu. ifte f potrebujejo o- mesa, prav tako i Na podlagi lend- w imamo izvoziti 6 milijard fun- a, % ta količiAa bo še ^ 0 bodo na razpolago prevoz. Naše ci- ® kot dela zdaj Zasi prej in ki tu- ■L,^%o ^^kteva prav ta- ti- mesa. Letos bo Ho .Bfebi ANGLEŠKA LETALA UBILA 190 OSEB VICHY, 1. septembra. — Poročila iz zasedene Francije naznanjajo, da je bilo 27 oseb u-bitih, 60 pa ranjenih, ko je v petek ponoči neko angleško letalo bombardiralo ekspresni vlak, ki vozi med Parizom in La Rochelle. Enaki napadi so bili izvršeni na Paris—Bruselj in Pariz—Bordeaux vlake, kjer je znašalo skupno število smrtnih žrtev 190. Vojni delavski odbor bo dobil popolno kontrolo nad delavskimi mezdami Za osnutek stabiUziranja zvišanih mezd bo na^bfže ftlužt-la "Little Steel" osnova 15 odstotnega povišanja mezd, ker so se silno dvignile cene vsem življenjskim potrebščinam. PRIJATELJSTVO MED BRIGANTI SE OHLAJA katg^fi priliki je imel predsednik Roosevelt značilen govor, v katerem je med drugim zopet obnovil obljubo nadaljevanja boja, dokler ne bodo poraženi "nečloveški tirani" — Nemčija, I-talija in Japonska. Predsednik je rekel; "V mesecih, ki so sledili Pearl Har-borju — v mesecih brez zmag — so se nam naši sovražniki posmehoveli, češ: "Kje je ameriška bojna mornarica?" "Danes pa ti sovražniki vedo odgovor na to vprašanje. Ta odgovor jim je bil dan na Atlantiku, na Koralnem morju, . pri Midway otočju in sedaj pri So-lomonskem otočju. "Kje je mornarica Zedinjenih držav? . . . "Ta mornarica je tam, kjer je zmerom bila. v sredini boja." sovjetska armada še vedno nadaljuje s svojim prodiranjem in pridobivanjem ozemlja severoza-padno, v bližini Kletskaje, kjer je bil pobit neki italijanski odred. Severnozapadno od Stalingra-da, med Donom in Volgo, so prizadeli Rusi ogromne izgube na materialu in moštvu Nemcem, katerim se je posrečilo prodreti v ruske črte. Velik ruski vojni plen Pri Kietskaji so naše čete napredovale, pravi ruski komunike. Italijani, ki so branili ta odsek, so bili pobiti. Tu smo zasegli sledeči plen: 38 topov, 265 strojnic, 1,500,000 nabojev ter ogromno količino pušk, trukov Ruski uspehi na kalininski fronti Na kalininskem odseku so Rusi zavzeli troje krajev ter pobili 800 Nemcev. Nemci pošiljajo še vedno silna ojačenja na stalingrajsko fronto. Rusi poročajo, da ni na fronti nobene bistvene izpre-membe, toda zopet naglašajo številčno premoč sovražnika. Jesensko deževje, ki je že lani kot prvo zaustavilo Hitlerjevo mehanizirano vojno maširio, se je že pričel^ v sektorjih okoli Rževa. Ruska ofenziva v teh o-krožjih je pasirala na levi in defeni Ržev ter se bori tudi v samem Rževu. ' Značilno svarilo Nemški nacijski magnati svarijo nemške časnikarje, naj slednji nikar ne napovedujejo takojšnjega padca Stalingrada. i! 2i ^^y&iatvo zaužilo pri-• ^loti funtov mesa. . bi se potrebovalo 27 J«ov ito>. mesa, dočim Se samo 24 milijard k: ^ -cu urar, ki bo šel T °§las: "Odhajam 3 M 5' O [i: gre URO NAVIJAT 5okli, Bled, RUSKI LETALCI NAPADLI HELSINKE HELSINKI, Finska, 30. avgusta. — Komunike iz finskega glavnega mesta naznanja, da je včeraj 60 ruskih bombnikov v jatah napadlo Helsinke ter da je bil to najhujši ruski letalski napad na to mesto. Alarm je trajal 4 ure in pol. Komunike javlja, da je samo nekaj bombnikov prodrlo nad mesto, v katerem je bilo pet o-seb ubitih, dvajset pa ranjenih. — Marcus 'rnil vijem Hitlerju bom,-čim bo navi- Chicago. — Zadnje dni je V ^avni bolnišnici umrl za srčno hibo rojak Jos. Ferenčak, star 61 let in rojen v Skopicah pri Krški vasi na Dolenjskem. V A-meriki jd bil 36 let in tukaj zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. WASHINGTON, 31. avgusta. — Sporedno z željami organiziranega delavstva, je skoraj gotovo, da bo dobil vojni delavski odbor skoro popolno kontrolo nad industrijskimi mezdami v novem Rooseveltovem antiinfla-cijskem programu, kateri bo objavljen na Delavski, dan. Da bo mogoče, upravljati to ogromno delo, bo moral Vojni delavski odbor zvišati število svojega osobja od 175 na 5,000 oseb. Važna predsednikova poslanica Podrobnosti se bo javilo šele po predsednikovi poslanici, toda ŽQ danes napovedujejo, da bo služila za podlago te kontrole "Little Steel" osnova 15-pro-centnega zvišanja mezd od 1. januarja 1941, ker so se od tega časa silno zvišale cene vseh življenskih potrebščin. Izjava Philipa Murrayja Nadaljen dokaz, da bo LONDON, 31. avgusta. — Semkaj so prispela poročila, ki naznanjajo, da so zavladale napete razmere med "poglavnikom" Paveličem, lutkarskim vladarjem hrvatske vlade v Zagrebu, in Italijani. Tekom nedavne konference v Benetkah, je izrazil dr. Pavelič željo po 100,000 nadaljnih puškah za teroristične tolpe svojih vstašev, Italijani pa so mu pripravljeni dobaviti samo po 5,000 pušk mesečno. Maršal Rommel je izvedel prvi sunek v Egiptu na Čete osišča so naletele odpor vseh vrst zavezniškega orožja. — Akcija po dveh mesecih odmora. "Edini neškodljiv Nemec je mrtev Nemec," pravi mlada ruska partlzanka v Washington je dospela Ljudmila Pavličenko, 26 let stara ruska ostrostrelka, ki je ustrelila doslej 309 Nemcev. — Z njo sta prišla še dva nadaljna ruska junaka. POKOLJ KOKOŠI V ANGLIJI som, kjer jo je zadel t drobec LONDON, torek, 1. septembra. — Angleški vojni urad naznanja, da je pričela armada generala Rommela, ojačena in spočita po dvomesečnem odmoru, prodirati proti levemu krilu zavezniških obrambnih črt v E-giptu. Rommeloya armada je naletela na takojšen odpor vseh vrst angleških in zavezniških čet, in ko je bil izdan ta komunike, se boji še vedno vrše. To je zdaj prvi sunek v dveh WASHINGTON, 31. avgusta. — Ljudmila Pavličenko, lepa, 26-letna mladenka kostanjevih las, znana ostrostrelka med ruskimi partizani (o kateri smo že na kratko v našem listu poro-1 gj-^nat že v šoli, kje je sicer štu-čali), se je na vprašanje časni-1 hirala zgodovino. granate. Opravilo ni lahko Rekla je, da se je vežbala v streljanju in metanju ročnih 'vredna letalska prigoda ^ta.^^NE,AvstraUja, 30. pilile b poročevalec ^6ka t ®^^ld-a poroča, ka- ^vijgy Odbila propeler 1^, ^bi bombnikom le- bojnemu le S) '^3o letalo treščilo . sr> ° značilna zgod-potrdili vsi letalci - i« PVii ® = ^ je ^&PP je iz-bombnik v letal bližino nekega *^8, se je bilo ba- ti, I da bosta letali treščili drugo ob drugo. Tedaj je po nesreči sunkoma obrnil težko strojnico, in vijak, ki je držal strojnico v položaju, se je odlomil, tako, da je strojnica p^dla iz letala. "Ko sem pogledal za padajočo strojnico, nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem videl 20Q čevljev pod seboj prilet japonskega boj nega letala, ki se nam je bližalo, da napade trebuh našega bombnika. V tem treriutku: pa je težka strojnica treščila na prope ler japonskega letala ter ga odbila, nakar se je letalo postavilo "na glavo" ter šinilo proti zemlji, kjer se je razbilo." radi strogega racioniranja im-portirane piče za kokoši, ki bo uveljavljeno dne 1. oktobra, da se vporabi prostor na ladjah ža ^g^jjdruge, potrebnejše tovore, bodo preisSlRoosIvelFvelike pol-i^o^ali v Angliji zaklati tretjino n()nioči Tfojnemu delsivsltemu od- Perutiinie, ki jo lastuje 15 mili-boru, je bil razviden iz izjave, gospodinjstw. ki jo je podal pretekli teden' P« oktobru bo dovo- Philip Murray, predsednik Kon-llj^no imeti družmam samo po gresa za industrijsko (CIO) orJ eno kokos na vsakega dana dru-ganizacijo, ki je izjavil po svo-. ji konferenci. s predsednikom' Rooseveltom časnikarjem, da predselnik želi, da ostane arbitraža mezd še nadalje v rokah Vojnega delavskega odbora. Opazovalci položaja so mnenja, da predsednik ne bi dovolil Murrayju dati te izjave, če ne j bi slednja odgovarjala resnici. mesecih, odkar je bila Romme LONDON, 31. avgusta — Za-{lova armada ustavljena v njenem prodiranju proti Aleksari-driji, 70 milj od tega mesta. Takrat so angleške čete zapodile Rommelovo armado deset milj karjev značilno nasmehnila in rekla: "Edino neškodljivi in nenevarni so mrtvi Nenlči. Kadar koli ubijem Nemca, takrat rešim druga človeška življenja." "Naše opravilo nikakor ni lahko," je rekla lepa Ljudmil^,. "Mi smo lovci, toda smo tudi lo^ljeni." Njen prvi strah Rekla je tudi, da se je izprVa v boju bala ter da je nekdaj, ko so Nemci odkrili njeno skrivališče, prestrašeno zaklicala: "Nemški strojničarji! Rešite Kultura IVAN nazaj, do njenih sedanjih pozicij. Iz ojačene letalske aktivnosti osišča je razvidno, da se Rommel pripravlja pričeti z no vo ofenzivo. - Ubila je 309 Nemcev Ljudmila Pavliččnko je po-strelila doslej 309 Nemcev ter je najboljša in najbolj znana o-strostrelka v ruski armadi. Svo-1me!" je delo smatra za težavno, toda "Pozneje pa sem se privadila, potrebno, in pravi, da ji ne kakor se člpvek vsemu privadi," vzbuja nobenih kompUciranih je rekla. • občutkov. Ostala dva junaka Zadoščenje, ki ga občuti lovec, ko ubije divjo zver Edino občutje, ki ga imam, je občutje in veliko zadoščenje lovca, ki je pravkar ubil divjo ropaf'sko zver. Vsak N.emec, ki ostank pri življenju, mori in po- ... , ..... bija žene, otroke in starčke, ItaUjMsta sila, k. je ^ v«; neva- zavezniški center, je bila z veli- REŠITEV MORNARJEV JUGOSLOVANSKE LADJE LONDON, 28. avgusta (ICN) — Iz Kenije prihajajo vesti, da je neka portugalska ladja izkr- DRAMSKI ZBOR CANKAR" Člani dramskega zbora "Ivan Cankar" so vabljeni, da se udeležijo redne mesečne seje jutri v sredo večer, ob navadnem času, na odru Slovenskega narodnega doma. K mornarjem K mornarici je odšel v Great Lakes Naval Training Station, Mirko Selyak, stanujoč na 866 E. 200 St. Že več mesecev se pa nahaja kimi izgubami odbita. Poročila naznanjajo, da sta dobili obe strani silna ojačenja. Med zavezniškimi ojačenji so tudi ameriški tanki, v katerih je ameriška posadka. Obe bojujoči se stranki sta tudi med tem časom zaščitili svoje položaje minskimi polji in bodečo žico. cala preostale mornarje neke jugoslovanske ladje, ki je bila v I pri mornarici v Hengham, Mass angleški službi potopljena od,George Yazvad, ml., 966 East japonske podmornice v Mozam- 200 St. biški ožini. j želimo jima srečen povratek! Seja za Narodni dan SNPJ Jutri večer, dfie Z septembra se vrši seja vseh pripravljalnih odborov Clevelandske federacije SNPJ za narodni, dan, ki se vrši v soboto, nedeljo in ponedeljek. To je zadnja seja in pričakuje se vse,' kateri so v odboru, da so navzoči točno ob 8. uri. ' ren. Ljudmila Pevličenko, ki nosi na prsih Ljeninov red kakor še tudi tri nadaljna odUkovanja, je sprejela časnikarje na ruskem poslaništvu z dvema nadaljnima Rusinjama, ki so prišle sem kot sovjetske delegatice na predstb-ječo Mednarodno skupščino dijakov. Veteranka ruskih front Ljudmila je oblečena v tem-nozeleng rusko častniško uniformo ter obuta v visoke ruske vojaške škornje. Časnikarjem je Z gospodično Pavličenkovo sta dospela v Washington tudi Nikolaj Krasavčenko, star 26 let, ki je načeloval delu 60,000 mladih Rusov pri gradnji zunanjih utrdb Moskve, ki so rešile glavno mesto, in 23 let stari poročnik Vladimir Pčelincev, ki ima na prsih najvišje rusko odlikovanje, red junaka Sovjetske unije, ker je s 154 kroglami ubil 152 Nemcev. ČETNIKl UPORABLJAJO LETALA PROTI NACISTOM LONDON, 28. avgusta (UP) ^ — Danes tukaj poročajo, da je 15 jugoslovanskih letal prizadelo velike izgube posadkam osišča in oddelkom nemških čet v Banjaluki, bosanskem mestu, ki leži 160 milj zapadno od Beograda. Vesti iz tajnega glavnega stana generala Draže Mihaf povedala, da se je borila ves'iovica, jugoslovanskega mini čas tekom oblege Odese in Se vastopola ter je rekla, da ji ni na fronti ničesar novega. V mojih je bila štirikrat ranjena ter ima ozko brazgotino nad no- stra, trde, da so njegove čete v zadnjih bojih u,bile, ujele ali ranile 515 sovražnih vojakov. Poročajo tudi, da je bil v nekem kraju zajet ves italijanski štab. feTRAM 2J • £3 N K p K la t n o 8 % I. septembri tembr UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" je p belir U 99 ENAKOPRAVNOST Owned and Published \y THE AMERICAN'^JUGOSLAV PRINTING A|fD PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 issued Every Day Except SundayS ahd Holidays * SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) riy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)...........................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 3.50 Por ^ Montjis — (Z& 3 mesece) ....................................................................................2.00 radia hrvatsko časopisje. S temi simpatijami smo grežeti j zadnji tedni vojne y bojujočih nogorski prostovoljec je izjavil: "Naj le bombardirajo naša mesta; Planina Lovčen bo vseeno m amDuiancan. uanes je ženi ostala"! tudi mi, odkrito, iskreno in sto-procentno! Na te svoje se državah, kjer težišče ženine-simpatije smo ponosni in nam jih ni treba pred nikonier skrivati! Na podlagi razumevanja teh simpatij smo tudi^" u anca . anes je By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po po&ti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo ieto) ....................... For Half Year — (Za pol leta) ...................... for 3 Months — (Za 3 mesece) ........................ ) ...........................$7.50 ............................. 4.00 .........:.................. 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................—.....$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................4ii0 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. KOMU V KORIST SO TE GOROSTASNE ZABLODE? Pred dnevi smo napisali pod naslovom "Četniki, gerilci in partizani" uvodnik, v katerem smo poizkusili— v kolikor je to sploh mogoče v danih razmerah, ko nimamo nobenih tozadevnih točnih poročil—pojasniti in razbistriti položaj upora jugoslovanskih rodoljubov v Sloveniji proti armadam osišča. Z dotičnim, v dobri volji in veri napisanim člankom, pa smo slabo naleteli, kajti neki prijatelj našega lista, ki živi izven Clevelanda, nas je temeljito oštel ter nam bral levite, češ, da ničesar ne vemo, da smo "za ki-aljička," da se je takoj, čim je bil Mihajiovič pripoznan od jugoslovanske vlade, pokazalo, da je nekaj narobe, da bo dala jugoslovanska vlada "potom Mihajloviča pomoriti vse svobodoljubne Slovence, samo da ostane srbska dinastija po vojni," itd., itd. Dalje nam piše naročnik in prijatelj, da trdimo o vseh, ki se bore za svobodo, da so komunisti, kakor smo trdili o španskih republikancih, itd. / Obenem s tem ukorom nam je poslal ta naročnik izrezek iz "Daily Worker"-ja, v kateri notici je rečeno, da kratkovalna radio-oddaja iz Rima priznava, "da čet-niški najemniki generala Draže Mihajloviča operirajo z italijanskimi zavojevalci proti ljudstvu in- gerilcem Jugoslavije." ' "To rimsko radio-oddajo je slišal v Zedinjenih državah dne 19. julija neki radijski amater in prijatelj Daily Worke r j a, (Nihče drugi! . . .) "Rim je kvotiral profašistične časopise v Zagrebu, ki trdijo, da so bili Mihajlovieevi četnikr organizirani v 'specialno antikomunistično' armado. In zdaj so ti četniki zaposleni s 'pacificiranjem' ali pomirjevanjem hrvatskega ljudstva v korist osiščnih invazijskih armad. 'Zagrebško časopisje tudi dalje priznava, kakor naznanja rimski radio, pro-angleški in pro-sovjetski sentiment med ljudstvom ob dalmatinski obali," v * * * - Iz gornje notice je marsikaj jasno. "Amaterski radio operator" in prijatelj Daily Workerja nas ni s svojo famozno raco, ki jo je podložil v gnezdo Daily Worker ja, niti najmanj frapiral, ker so nam predobro znani vratolomni; saltomortali ljudi okoli tega lista. Čudimo se samo, zakaj zopet ta nenaden obra't, ko vendar Daily Worker povzdiguje zadnje mesece vse tiste, ki jih je prej označeval za "war mongerje" ali vojne hujskače, v deveto nebo. Tudi Mihajlovid je bil do zadnjega njegov legendarni junak, zdaj pa je nenadoma zaveznik osišča. Saj se bo naš prijatelj, ki nam je naštel toliko kozjih molitvic, najbr^e še spominjal, kako besno so Daily Worker in napisali dotični članek o četnikih, gerilcih in partizanih, kjer smo povzdigovali zasluge gerilcev, ki bije jo junaško borbo za osvoboditev svoje domovine. Če je v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji razširjeno komunistično gibanje, ni to nobena sramota, pač pa obratno: ono svedoči, da je ljudstvo pripravljeno enkrat za vselej obračunati s starim redom in zares uresničiti pregoVor, da kdor ne dela_, naj tudi ne je! Da pa smo o splošnem položaju v Sloveniji dokaj dobro informirani, morda celo nekoliko bolje, kot sam informant, ki nam je poslal sedanji ukor, mu bomo dokazali s ciklom uvodnikov, o katerih mu jamčimo, da so verodostojni in "iz prve roke." Ali ni jasno, da ne morejo biti mnenja, kakršna izraža naš prijatelj in naročnik, nobenemu drugemu v korist kakor osišču, v čigar interesu je, zasejati razdor in nezaupanje med brati, ki so osišču skupni sovražniki ? H koncu naj navedemo samo še to, da se nam radi našega piknja o bori# španskih lojalistov proti internacionalnemu fašizmu ni treba pred nikomer opravičevati, temveč smo,^ nasprotno, ponosni na svoje tedanje uredniško stališče. p'overjen prevoz ranjencev, za katere daje tudi svojo kri, če so potrebni transfuzije, skrbi in vodi evakuacijo civilnega prebivalstva iz ogroženih mest na manj ogroženo podeželje, poverjena ji je skrb za prehrano, varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi itd. Kakor poročajo inozemski listi, se žena udej-stvuje tudi kot vojak na fronti. S tem pač ne dokazuje le svoje hrabrosti in požrtvovalnosti, marveč tudi svojo sposobnost in čut odgovornosti do držaVe katere član je. Po težkem bombardiranju Budve, so pripeljali v bolnišnico ne morda uporne meščane iz Budve, temveč 200 ranjenih italijanskih vojakov, katere so italijanski letalci v neki bolnišnici pomotoma obsuli z bombami. Sveta vojna za svobodo je stara črnogorska tradicija. U-porniki nimajo niti vodje, niti generala. Vsakdo se bojuje na lastno pest. Duhovniki pa so z navdušenjem na strani upornikov. \ Položaj v Črni gori Vsa Jugoslavija v odporu Poročila, kL prihajajo v Bern, se strinjajo s tem, da je odpor v Jugoslaviji vedno močnejši. Pravijo, da se preko 200,000 gerilcev sedaj bori in da držijo v šahu 10,000 nemških SS čet in 25 italijanskih divizij. na Jugoslavija - Makedonija, kjer malim gerilskim edinicam uspeva, da se še vedno drže, čeprav so poročila o njih delovanju pičla. Deseto in glavno središče odpora je meja med južno Madžarsko in Hrvatsko blizu fere-| ma, odkoder prihaja borba na srbsko ozemlje, ki jo je Madžarska anektirala. Po jugoslovanskih virih je bilo na tem ožcm- Neki italijanski službeni ko- ubitih preko 100,000 Srbbv. munike pravi, da so bili ubiti u Švicarski list "Weltwoche" prinaša v svoji številki od 31. julija zanimivo poročilo iz Črne gore iz katerega prinašamo sledeči izvleček: Dognano je, da je okupacija Dalmacije in Črne gore Italijanom veliko breme, ki jim ne prinaša nobene koristi. Takoj po okupaciji Primorja in Črne gore so Italijani izdali oklic, da je treba orožje pod smrtno kaznijo takoj oddati. Za oddajo orožja, določeni rok je bil sicer večkrat podaljšan, a orožja ni bilo od nikoder. Ko je bilo redno vojskovanje zaključeno, so se začeli gerilski boji. Kretanje motoriziranih i-talijanskih čet po črnogorskih Jugoslovanski gerilcl zavzemajo bunkerje in utrdbe SKRA "Veseli me, imeti ža, s katerim se la%* varjam, sicer bi me neizgovorjene besede te! Zasledil sem nov Moskva, 21. avgusta (ICN). — Radio postaja "Svobodna Ju-| goslavija" je oddala sledeče u-radno poročilo ' vrhovnega poveljstva gerilske in četniške vojske z dne 19. avgusta, o bojih v predmestjih Kupresa in Imot-skega; Zadnjih 18. dni se bojujejo napadalni gerilski bataljoni v sem preštudiral. Dog^ je moj bacil še nežna® kim krogom. Petstok' aj čanega sem fotografi ' < ril sem si na želetiniij % krompirjevih pl'* Bo na kolonije tega bliskoif' žečega bacila, preis: druge bacile in bakt^ maj danes ,K« ^ Zde] sem pri»,Z% ključka, da je moj bT^sih radniki italijanske vlade, posebno fašisti, in celo žene, in da se število umorov stalno veča. Obstoja deset glavnih središč aktivnega odpora v Jugoslaviji. Na severu, tlizu italijanske meje v Sloveniji med Celjem in Trstom ter v okrožju okrog Ljubljane nadaljujS' 300,000 Slovencev 25-letno borbo za svobodo združeno s 700,000 Slovenci, ki so jih Italijani skušali zasužnjiti v tej vojni. Dejansko so vse slovenske vasi v roki slovenskiji osvobodilnih borcev. Italijani kontrolirajo štiri velika mesta in 20 osrednjih naselbin. Drugo središče odpora je dolga planinska veriga južno od Karlovca. Tretje središče, kjer se sedaj vodijo glavne borbe, je planina Kozara, o katerih je bilo prav govora. Četrto središče je južnovzhod-na Bosna. Peto glavno središče odpora je Hercegovina in Črna goVa, ki ima približno 30,000 kvadratnih kilometrov in je skoro tako ve lika, kakor, Švica. Ta planinska pokrajina je središče poveljstva generala Mihajloviča. Tu on vlada neuzmirjen od strani o-šča, izdajajoč svoje lastne Ni še ugasnil spomin na strahote svetovne vojne, ko je na severu izbruhnila nova vojna. Vojujoče in nevojujoče se države so se tokrat zopet spomnile, da je treba k narodnoobramb-nemu delu nujno pritegniti tudi ženske. Na vseh koncih in krajih prirejajo samarijanske tečaje, tečaje za prvo pomoč v pri-•meru letalskih napadov. noma nov in, različen' temi 2 a '^kot pl SVo planinah ni lahko. Že mesec dni Narodno obrambno ip« premirju je prlšla v Kotor I vest, da je bil izvršen napad na delo žene • laške vojake, ki so se vračali iz Albanije. Vojaška bolnišnica, ki je štela preko 1,000 postelj in bila torej opremljena za veliko število ranjencev, se je hitro napolnila. Od takrat naprej so vsak dan prihajali novi ranjenci, tako da sa morali kmalu postaviti postelje v kleteh in celo v lekarni. Vrste črnih križev na bližnjem pokopališču so se množile iz dneva V/dan. Napadi so tako številni, da so razmere podobne splošni ljudski vstaji; še do danes italijanske Ko se je 1914 1. pričela sve tovna vojna, žena na njo ni bila 1 niso uspele, obvladati poprav nič pripravljena. Razen, Rdečega križa ni bilo narodno- . t , . , Nemci so poslali v pomoč svo- obrambne organizacije, pri ka- .. j- • • • ^ Jim zaveznikom eno divizijo pe- teri bi sodelovala ženska. Šele tekom vojne so j6 pritegnili k nekaterim odsekom narodnoob-rambnega defa, v katerem se je dodobra izvežbala in si pridobila mnogo izkušenj. Važnost njenega dela in sposobnosti, ki jo je v tem delu pokazala, so priznali celo njeni nasprotniki. Poj končani vojni so v nekaterih državah nagradili ženino obrambno delo s tem, da so ji, ker predmestju Kupresa in v mestu LKakor vam je znano, samem proti močnim sovražni- ' " kovim edinicam, ki so sestavljene iz ustaških čet, črnih srajc in legije Francetiča, znane zaradi njenih divjih zločinov., Naše čete so očistile vse vasi in predmestja ter so že trikrat prodrle v m^sto samo, kjer) so se razvili posebno hudi poulični boji in celo spopadi z bajoneti. Izredno hudi boji so divjali med 13. in 16. avgustom, v teku katerih, so naše edinice zasedle vse bunkerje in utrdbe, ki ščitijo vhod v mesto. V spopadih v Kuprešu in v predmestjih je padlo 550 ustašev, dočim je bilo več kot 600 vojakov in častnikov ranjenih. Tudi naše čete so imele precejšnje izgube. Druge napadalne brigade, ki delujejo skupno z južno-dalma tinskimi gerilci, posvečajo mno go svojih sil in svoje delavnosti prodiranju v ^ smeri Herce-| "Pri skoku z viso ^ govine, da napravijo zvezo med, zloniil desno nogo- J južno Dalmacijo m Hercegovino. ščev iz Hrvaške v Črno goro, toda tudi to ni nič pomagalo. Po-nači je bilo neprestano Čuti pokanje pušk in ropotanje strojnic. Pozneje so poročali celo, da uporniki oblegajo Kotor. Tudi policija se je zelo trudila, da zaduši upor in je internirala dijake, ki so bili duševni pogon te narodne vstaje. Intelektualce, katere je zadela naj- vsakem človeku neff bacilov ..." . "Ali ve to država "Seveda ve, saj j® stveno dognano dej^^ i ste pa stavili to vpr®' ^ s spod Rožnik?" "Ker bi se dal davek na bacile, kai" ^ lepih dohodkov, ako vsak človek bacilei" "Koj se spozna, ^ pi finančni službi. VedU* ofiet na davke! Da se to ' v čevali bi bolniki %li kar bi bilo gotovo ^če "Ni res, saj bi se ''J ^ p ki na ta način: čim^ . % lov, tem več davka." č "Že prav! Toda štel bacile in odmev > Po Gotovo ste imeli v ^ 1 jen ju kako bolezeH'^ s mi jo in jaz vam P" negp. povzročitelja! •žal; njemu sorodni listi napadali Anglijo in njeno "imperialistično" vojno, njenega preijiierja Churchilla in našega! t'avke. predsednika Roosevelta, ki so ju označevali za kapitali-j središče odpora je Pri- stična intiiganta in vojna hujskača, ki hočeta Ameriko v vojno, katere pa ameriško ljudstvo noče, it^J^^g^a proga čez Dinarske Alpe , ^ I manisa sumnja, so zaprli, a se le med vojno izkazala kot .A / . .. •' •' . Rljub vsemu temu se število na- padov ni zmanjšalo. Nasprotno, gerilsko vojskova-nje^ je postalo še ostrejše. Jtali- odlična delavka za državo, dali vse državljanske pravice. Dru ot^^: ihdbe'ln 'pobirajo& 'strojedržave so pcwto]pale\[naJ)j re alistično priznanje so ji izrazile bolj po etično — postavile so ji sporne nik iz Hladnega marmorja. itd. Pa kaj bi ponavljali to žalostno donkihotstvo, ki bi ga vzdolž Jadranskega morja janski ranjenci aw piipovedovs.. jg črnogorska taktika vedno ista. S pomočjo žebljev ia ostrega kamenja pokvarijo Današnji čas je našel ženo: pnevmatike italijanskih vojaš-od bolj pripravljeno. Praktično živ-1 jjjjj tovornih avtomobilov, pri- V teku zadnjih dni so bile u-ničene italijanske in ustaške posadke v mnogih vaseh in predmestjih Imotskega.^udi med To mislavgradom in Imotskom so naše čete zasedle veliko števtlo naseljenih krajev. V različnih o-krožjih južno in zapadno od hercegovinske meje divjajo srditi boji. Ofenziva gerilskih brigad in bataljonov v Bosanski Krajini se uspešno nadaljuje. Za tako bolezen ^ cila. Poglejte, gospoij ^ ^ tej železni skrinjici ^ tortah najrazličnejša ^ v bacil na pr. povzroS® to)^ davico, ta zopet lei^ ''h, nični -prisad, ta kok^^ "Oprostite gospo" , šček, da sem vas iihq mi na postajo. Svoj^ ta PREBIVALSTVO V BEOGRADU bili že davno radi pozabili in s katerim nima hrabra Reke do Splita stalno izpostav-! Ijenje jo je napravilo ne le sa-jgiiyo na ozkih potih celo kolo- Rusija, ki se bojuje na življenje in smrt, nobene zveze! jIjeffa sovražnim napadom, kjer' ......" Priznavamo, da mora biti neko trenje med gerildi in ' jf pokrajina za to primerna. četniki, čeprav delujejo eni kot drugi za skupen cilj: izgon sovražnikov iz dežele. Kako velik obseg je to trenje in ki se zelo lahko pritrdi zavzelo in kakšen mu je povod, zdaj še ne vemo. Vemo 'na tračnice. S tem mehanizmom pa, da je general Mihajiovič junak in voditelj, ki mu ni razpolaga,jo v izobilju, ker se je najti para na svetu in samo želimo, da bi imeli on in njegov četniki ter t'lovenski in hrvatski gerilci odločujočo besedo pri ustvarjanju nove in svobodne Jugoslavije. Naša iskrena želja je, da bi bila nova Jgoslavija svobodna in demokratična REPUBLIKA, toda o t^m^ bodo odloče- nem čiščenju ' v- Obnova prinaša z a kljuoek ljudskega štetja v Beogradu, z dne 24. junija. Beograd je štelila veda, na samem Krasu bi rad obiska' "Nič se ne bojte vam zopet ni treba pred mojimi baci'' sem le hotel, da poZ teh bacilih učinke, t" le o svojem bacilu sar. Zato pa ga tudi .' rem krstiti. Posku§*^_ njim najprej na cah, miših, kuncih, ako bo treba in bo Ve »"a kla S1 'e, prej izdeloval v Kragujevcu. • Sedmo središče je severnoza-padna Srbija okoji Šabca, kjer se rodoljubi žilavo dr^e, sodeč po nemških poročilih o "konč- vali tiati, ki se zanjo bore, ne mi, niti ne naš prijatelj, ki nam povsem pogrešno očita, da se zavzemamo za ^'kraljička." Da je prežeto ljudstvo ob <|almatinski obali (kakor tudi vgi Slovenci) s simpatijam za Anglijo in Sovjetsko Rusijo, to smo sami prav dobro vedeli že davno prej, kakor je to oznanilo strmečemu svetu potom rimskega mostojnejšo, marveč tudi bolj i jjq, da se ustavi.* Črnogorci skri-disciplinirano, kar je v slučaju y pečinah v, bližini takrat na-vojne zelo velike važnosti. Dej- j skočijo sovražnike in jih pobi-stvo, da so nekatere države dale I jejo kolikor le mogoče. Predno ženi vse državljanske pravice, morejo Italijani zgrabiti za o-je povečalo tudi njen čut odgo- rožje in organizirati obrambo, so | vornosti napram državi. Nič napadalci že zopet izginili. U-manj važno pa tudi ni ženino u- maknejo se v gorske stene in na dejstvovanje v rajnih ženskih | ta krvavi način nadaljujejo svoj organizacijah, ki v primeru voj-, i^or proti četam osvojevalcev. i ne lahko takoj prevzamejo deli Italijani so tudi poskušali s narodnoobrambnega dela, ki je'terorjem in različnimi represa-i danes tem važnejše, ker se ne lijami. Toda Črnogorcu so ste- ' bori več armada proti armadi, i ue in pečine dom in streha. Ce-' marveč narod proti narddu, da'lo žene sodelujejo v tem boju in vodi stalna borba pod povelj-1 ni več fronte in zaledja, saj je]so Svojim možem tovarišice, bo-stvom Dragoljuba Jovanovjča,. vsa država ena sama fronta, jdisi z orožjem v roki bodisi, .da in kjer je določeno, število-čla-j-Jasno je, 4a je postalo tako ž^-i jim prinašajo hrano. Lahi go tu-nov bolgarske zemljoradniške nino sodelovanje v na,rodnoob-1 di poskusili z' bombardiranjem rambnem delu važnejše kakor mest Budva, Ulčin in Sv. Stevan kdaj koli. To so dokazali zlasti ter jih popolnoma porušili. Cr- tega dne 295,718 prebivaicev (142,993 moških in 152,725 ženskih). Beograjsko domovinsko pravico ima samo 105,531. Osmo središče odpora je srbsko - bolgarska meja, kjer se stranke pristopile k Srbom. Deveto središče odpora je juž- BONDS "Nikar ne mislite, I ganšček, da se bojii*] moram odpotovati, še poslušal vaše z® davanje o bacilih iP ■ o vašem novem baci'l^f me bodo va!^ nadalj''^! učinkih in o priliki " sim pri vas. Do teo mte zdravi, želim uspehov in na svide" (Dalje prlbod iN DEKLETA IN ŽEm Ne odlašajte! Naročite si fini ' "STERLING" suknjo za bodočo zimo CALL" in to direktno Iz tovarne SEDAJ še dobro blago po nizkih cenah.. Za dobr® pošteno postrežbo se vam priporočam BENNO B LEUS 1034 Addison Rd. ENd. 3426 n 1942. ENAK O PVNOS % STlt'AN S. V dneh pričakovanja Obiranje paradižnikov k i« r J® postavil staro petro-* porcelanastim sen-*^izo. Roka se mu je ^ "ft tresla, a petrolejka je težka. Mi otroci, smo prijeti oberoč, če smo i dati na mizo. Saj smo ^ ''^zveselili, da bo ven-Juč zagorela! Saj smo o dolgo sedeli v temi in kako so črna, stara Pi"ed nizkim oknom si-J wi bolj, dokler niso po-^^&inila. Toda ded je ®®deval v temi, in pe-so bile zares kar 1^' Ana, naša sestra, ki [ odila v šolo, je imela šfe j® ponjo, tiho (y kakor je bila njena ^ j^ je prižgala. Maj-(i4^ iji rumen plamenček pri P°vzpei iz temine in je z lab' ®>3etn razsvetljeval sobo. e ^ Senca se je mogočno de. ®- v kot pri peči in roka ov ' ^^ivala na mizi. Otroci 3gn» "^deli in smo gledali v plamenček pred stoW ^aj pa zdaj je kdo kaj ■afi''' drugemu na uho, in inii8e je nato zresnil o-plo® j niso bile smešne tiste cofli'fiog ve, da ne! saj se »isK" "^delo vse tako skrivnost-dedova senca in priš* ^ ares, tišina, te nas je O tako strah. Stenska leti ^^^koinemo tiktakala, a inOt se 3® zazdelo, ko da ji je ^leš^ In takrat nam je ,, da bi bila ura živo va? ' plaho j;>risluškuje utri-j i' ^^ojega srca. Pridržali iejs^ po in prisluhnili, do-_ J stari uri na steni ne-/lilo. če je nato ura v 1 JU in grgranju bila svo-se olajšano oddah-ko Bogu, ura še živi, ni e^." srno si mislili. Spet .. ^^gledi spolzeli k sta-! I ta je tako rad ^.temi, mi pa tega ni-li ^^umeti. Naša s^eč-° ^^ plahutati, in poča-J |( je postajal pla- „ ,j ^^iijši in manjši, do-' ,. ugasnil. Ana je ^ ® prsti žareči ostanek Ni ^liO■ ka a '"^^4 2?^^^ pa smo sedeli či-V r !• O, kako hudo nam je i#n ko tudi oken ni 1 pO»p in s a!" bili samo sivi obri- bi nekoga pričakovala. Časih je nekaj rekla sama sebi, česar pa mi nismo razumeli. A nato je začela teta pripovedovati. Kadar se je pa njej sprožila beseda, takrat je oživel neki svet, ki smo v njem pozabili na vse drugo, celo na temo. Zdelo se je, ko da bi starka predla povesti iz megle. ča.sih, seveda, pa je teta govorila take čudne besede. Teta je spet in spet nekaj plašno izpraševala, in ded je po svojem mirnem načinu odgovarjal, kar je teti očividno dobro delo. Zgodilo se je tudi, da je teta sredi svojih prekrasnih povesti prenehala in je vsa v molk poglobljena strmela skozi okno. Otroci smo odprtih ust čakali. Kaj se je nato zgodilo z začarano kravo? A teta je molčala. Vase pogreznjena je sedela pri oknu in je zrla v noc. šele ko je začel govoriti ded — in to je trajalo tako dolgo! — se je starka spet streznila. Bilo je, ko da bi se bila zbudila. Zmeraj je nato vprašala, kaj da naj nam pripoveduje. "Teta, teta, kaj se je zgodilo s kravo potem?" smo vsi ko iz enih ust vzkliknili. In dobra, stara teta je predla svoje niti dalje; bilo je ko da zunaj iz megle vstajajo njene postave in da je izginil ves resnični svet. yečkr# niti opazili nismo, da je ded prižgal petrolejko. Nekoč, bilo je nekega večera v adventu, je teta spet začela pripovedovati eno svojih povesti. Preden je odšla od nas, je pristopila k meni in me je pobožala po laseh: "Kaj ne, fant, dj^i ne boš odšel z doma?" mi je rekla. Nisem razumel pomena teh besed. A tete ni bilo nič več k nam; čez nekaj dni nato je umrla. čez leta, jaz nisem slušal tete in sem bil odšel v svet, sem se vrnil v vas, kjer sem bil preživel svoja otroška leta. Na pokopališču sem šel na dedov grob, in pokazali so mi tudi, kje je grob tete. "Zmeraj je čakala sina, ki je bil odšel v svet," mi je dejal spremljevalec, "pa ga ni dočakala." Ko sem šel skozi vas, sem moral iti tudi mimo dedove hiše, kjer so bivali zdaj tuji ljudje. Iznad tra\Tiikov so se d vi- IWICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS Radio oddaja BBC posvečena dr. V. Mačeku Stalno službo dobi pošten točaj (bartender) v dobrem lokalu v collinwoodski naselbini. Starost j6 lahko nad 45 let. Naslov se poizve v uradu tega lista. Gostilna naprodaj Proda se gostilna, zelo poceni. Ima D-1 in D-2 dovoljenje. Promet $450. na teden. Moderna oprava. 1231 E. 61 St., tel.: EXpress 0879. Na le vi vidimo ženske, ki so se prostovoljno javile, pri obiranju "rajskih jabolk" ali paradižnikov v tako zvanem "vrtu zmage" v Long Branchu, N. J., na desni pa vidimo vkuhavanje in prezerviranje paradižnikov in drugih sadežev. Indijski prostovoljci za boj proti osisču - f NEW YORK, 27. avgusta (JIC) — British Broadcasting Corporation je posvetila dne 26. avgusta svoj redni program "Europe in chains" v oddaji iz Londona v srbohrvaščini, hrvaškemu vodji dr. Vladimiru Mačeku. Radio oddaja je imela naslov "Great Peasant Leader," in se je tudi v Ameriki razločno slišala:. Bil je to dramatični razgovor Nemcev in ustašev z dr, Mače kom. Z velikim povdarkom mu razlagajo vse mogoče konisti, ki bi jih imel od sodelovanja z osiščem, in ga hočejo prisiliti, da popusti. Dr. Maček pa odločno odklanja vse ponudbe Nemcev s prezirom odbije tudi ponudbo osvojevalcev, da sprejme iz njihove \roke oblast v "neza-visni Hrvaški." On spoštuje edi-nole voljo svojega naroda in na ; koncu izjavi: "Nikdar ne bom izneveril besedi, ki sem jo dal svoji vladi in svojemu kralju." Med tem ko je dr. Maček podajal svojo izjavo, je godba po tiho zaigrala "Lepo našo domovino," tako da so zaključne besede hrvaškega kmečkega vodje spremljali akordi jugoslovanske V indijskem Punjab okraju nimajo angleške vojaške oblasti nobenih teSav pri rekrutiranju\himne. prostovoljcev, ki se pridno javljajo za boj proti osišču. Na levi sliki vidimo, kako jih. cepijo proti kozam in di^gim^ boleznim, na desni pa, ko jim častnik izplačuje majhen predujem na roko, ko so sprejeti v armado. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6fil2 ST. CUUK AVE. HEnderson 2978 General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Pliilco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan \ 15617 Waterloo Rd. . Jugoslovanski Informacijski Center bo pozneje prinesel natančno besedilo te lepe oddaje. VSE KARKOLI potrebuje se oJ zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v va-, še polno zadovoljstvo pri dr. župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Av«. vhod na 62. cesti Knavi^nvo poslopje Ako iščete dobrega popravljalca Tsa vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. ijjj.^^čka, ki je bila do-'' Pod ^ laska , k* utegnila potolažiti. ^mo Jim. ko zen se je, ko se jici ^toviiiia okrog nog lejše a v ''^žbo. stara soseda, ki joler" ° 86 je stemnilo m ospo^ , travnikih polegla oioB' 1}^^ k nam v vas; 0- gvojo ^Gkii teta in vesele- iskfj' Ve ® jo pozdravili, ko )jte, ' sklonjena stopila reba |ala je prijazno Švicarji o odporu D raze Mihajlovica za svobodo, ker so preverjeni, j da življenje brez svobode nima ' niti smisla, niti cilja. i :- švicarski list "Der Landbote". poroča v svojem uvodniku o bor- j gale bele megle,, in odvihal s^mjbarh in odporu Draže Mihajlo-; si ovratnik sukirje, ker me je.vica in njegovih vojakov, kate-! začelo mraziti. i rega ocenjuje kakor sledi; j Življenje brez svobode, brez' 3acil' ■ ki je bil pri oknu, - ^ ^ Ven v temo. ko da se je usedl^ pozi :e, to ilu tudi kuš8' i m' icihi bo em lite, ]oji#' ati, 5 Z' h in , bac#j •dalM iliki , ted>||^Mhe , iL o£ two Oliio- "We cannot have all we want if our soldiers and sailors are to have all they need." —Ftanklin D, Roosevelt BUY WAR BONDS flmonc OHIO s heroes "'"•ciI Ernest King General George H. Brett im responsibility foi\the ® substantial part of est was a Loratii boy, — who was ^gvadu- n-vTK S. Naval Acad- EIN^ "Th ®'' in o.' is today Com-' ^ mL the U. S. Fleet, ig. ^'sirid ' Ohiown was born in irr'^lcj' graduated from "'lin ».r^blic schools and the ^UR"^ 10 J Institute. He is dobr« . itirt'■;. «f)tv George H ' ''»i'avi ^ •' former # C leve- T CJ 1 ' (i '"'tloi' depiity J * O).''"' Vv, the Allied Forces „ li I'aci 26 ^ have finally buck to their Island Empire, these two Ohioans will have contributed substantially to the planning and direction of the military actions to accomplish this purpose. A^iral King, as Commander in Chief of the U). S. Fleet, directs the movements of American naval vessels (,>n the Seven Seas. Gciic^al' Bretit had his first ex-perifncc in the Orient \Wien he Jugoslovanski borilci uničijo ustaško črno legijo Moskva, 24. avgusta. (ICN). , , ,— Radio postala "Svobodna Ju- osebne svobode aH v Podjarm-; sWeče u- 1 jeni domovini nima zanje niti ^ j-^dno poročilo vrhovnega po-smisla, niti cilja. Dobro vedo, da veljstva gerilske in'prostbvolj-so y razmerah, ki smo jih opi-'ske armade z dne 21. avgusta o sali, zapisani smrti, ki preži na-J bojih v predmestjih Imotskega: nje vsak dan in vsako uro. In Več bataljonov prve gerilske to ni smrt brez bolečin! A ven-1 napadalne brigade nadaljuje dar nadaljujejo svoj boj. Niti svoje prodiranje v smeri južne plač niti nkgrad ne prejemajo.' Dalmacije. Dne 16. t. m. se je Borijo se za svojo idejo. Srbi moštvo teh bataljonov v bližini I se ne bojujejo za svobodo le'Imotskega pri vasi Klenak, spo-j teoretično, kakor mnogo zapad-! padlo z edinicami ustaške črne 1 nih evropejcev. To so ljudje, ki legije, redne hrvaške armade in dejansko tvegajo svoje življenje z ustaško domobransko skupino. ■ ' Ustaške čete so poskusile pro-tin pad, a so podlegle silnemu ognju strojnic in pušk in bile po j kratki borbi popolnoma poražene. ( Med spopadom je bilo ubitih 50 vstašev črne legije, medtem kb je bilo 12 ustašev in vojakov ujetih. Vojni plen vključuje 50 pušk, 15.000 strelov municije in drug vojni i%iaterial. Isti dan je poskusifa motori-I zirana italijanska kolona prihi-1 teti na pomoč poraženim usta-I šem, toda padla je v zasedo ge-I rilcev in se morala umakniti. ! Neprestani porazi in težke izgu-I be zasedbenih čet in ustašev po-j vzročajo strah in zmedo v vr-i stah,sovražnikov. Tudi v severni Dalmaciji so bile v zadnjih dneh ns. različnih j krajih hyde bitke. m TWILIGHT BALLROOM se odda v najem aa PLESE in VESELICE Se nekaj dobrih dnevov za oddajo na razpolago . POKLIČITE TINO M O D! C 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicett 8S91 IMAMO NAJNOVEJŠE SLOVENSKE IN HRVATSKE PLOŠČE C-402—V zelenem gozdu, valček C-408—Pa na kril, pri en hiš, Vocal M-574—Ti plaviš zoro zlapno Vocal M-571—Kje so moje rožice Voctd. SMERDA'S 5800 BROADWAY V nalogi imamo twdi mnogo drugih plošč na izbero * Kupujte vojne bonde! * COURTESY-THE STANDARD OILCO.(OHIO) cently stationed in Wright Field near Dayton, as Commandant of Air Cevps Engineering School and Chief of Materiel Division. To these two Ohioans and the tens of thousands of other Ohic/-ans sewing under them, Ohio industry is sending supplies in an endless stream. From Bucl\eye S^tate farms too are .coming the foijd supplies t hilt are nood'ed by fC IN uflie YOUR lUb who hate these trying years I ^ HERE'S GLORIOUS NEWS! WOMENa a ■ 1 V 1« Acid inaigesfaoii What many Doctors do it WlioB Ktumarh »ctd cmhm aour ftnmsch or hctftburn. dwtors urfwrtbo th# ftitMt-actlog iD«dhlneK knwn for Telle*—aMiclnw like those In Bdl-sn« Tablets. Try youncU, at Arsi Mlfii of WWfcR*. Tbiry n«'utraU«o «otd« Rftl. »nd hritiB wry qnirkly—r»l "Ot * }«x«tivr! Only 25c. at drug AtorrA. U your vorr tmt trlat doeRn't provti BeH-tna Tftum boUlo to m mud get double your money back. Iho I < armed servu^es. Ohio is agaia served with the CavtUry in , Philippines. He later became in-j contributing in a ^ major scale to lerebted in aviation and was ic- | one-of our nations wars. Oglašajte V - «• -Enakopravno fti If you-like so many women between the ages of 38 and 52—find this period in a woman's life makes you restless, nervous, cranky, so tired and blue at times-perhaps suffer hot flashes, dizziness and distress of "irregularities"— Start at once-try Lydia E. Plnkham's Vegetable Compound I Pinkham's Compound is the best known medicine you can buy today that is made especioIZy :/or women —it's famous to help relieve such disuess'when due to this female functional disturbance. Plnkliam's Compound hashelped tiiim thousands upon thousands of women to go "smiling thru" annoying middle age symptoms. ALSO very beneficial for younger women to help relieve distress of monthly functional disturbances. Follow label directions. Lydia Pinkham's Compound is weU worth trying! / NEW!"BACTERrOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women.«. Many doctors recommend regular us« cl douches as a precautionary measure for women who want to be clean, dainty—lor women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But' not Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Pinkham's Sanative "Wash 1 ».gaining great favor among woman becaUse it's NOT a harmful germicide. Instead —it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and. deodorizes. Very soothing — relieves minor Irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Pinkham's Sanative Wash today. AU druggists. ■ SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST SODNIKOVI JOS. STRITAR XIII. Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnjivo lesketanje in veličast-vo včasi predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko sipi je vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika — komu se ni, pravimo, o takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: če se nepoštenosti godi tako dob/o, kaj bi se potem ti trudil .in ubijal, da smeš pobirati drobtine, ki padajo z njene mize? Pameten bodi, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so časi, videli smo jih sami, ko j.e ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil "otrokom tega sveta." Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikanskb poslopje, zgrudilo se je torej, predfio je bilo še prav dodelano, Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in-za o-skrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, ka^ kor se je govorilo; kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki gla-Vi nedournno, zato so si ali ljudje sami izinislili na njeno mesto drugega lastnika, ali se jim pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj žele"2ne rude so bili res naši, ali pri natančni po-skušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Seljan že prej proro-koval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani z vrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali polne plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se ;je delalo samo še na up in na menice. Sodniku je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi bi imelo biti. še je bilo morebiti čas odstopiti z malim dobičkom, morebiti celo z malo izgubo; ali človek v njegovem sta-niu nima treznega razuma. St v nofranjosti amer. +ranspor+nega letala je na vse ali pa nič; bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bilo prepozno; naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, geni ti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval,, dokler je mdgel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor. Koren? Ta je bil pametnejši, za časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sodniku ni bilo rešitve ! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo zdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo se ostklo ljudi, hodili so pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje. Žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom; tožno so cv^^le po gredicah plemeftite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se ra-d oval o njihove lepote. Kje je bila zdaj prevzetnost in pre-širnost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, s0,m oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, predno se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno eo se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse' za-pečati.i Ni ga bilo k,meta, da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno gledajo vsi sosedje ;ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, l^do mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reM, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. "Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!" "Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali jih oprtiv odneso ali kali?" "škoda, da jih niso naredili na škripce, da bi jih zdaj pre-meknili in postavili, kamor treba," "Po ceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak berač bo imel zdaj svojo kakor polž." "Jaz bi si sam izbral eno, pa pustil svojo raztrgano lesen jačo." "Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!" CHAPLAINS Na sliki vidimo ameriško vojaštvo v notranjosti velikega transportnega letala, v čigar prednjem koncu je tudi vojaški avtomobil, tako zvani "jeep." na žlica, če je pa skleda praz- Kamor človek pogleda, vse snaž- na? Kje so pa naše njive, voziti bi se morali na polje kakor gospoda." "Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?" "Pretrdo je, da bi pota na-sipali ž njim." Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bode zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je bil plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše-drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sodnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Nosanom; zastonj vse, j . J , l, I r. 1 ■ • • ' strast ga je bila omamila, igral "Kaj pomaga lačnemu srebr- ----_s- kaV čSpi ^olg fi je' priza(^evalt da izgaiil \n po-; gubi^eg?. močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, jemal je na posodo; zdaj je bi loj vse pre-obdolženo, vsa njegova imovina je bila zastavljena, skoraj nič več ni bilo njegovega, žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, ho'dil je zdaj sključen in potrt. če je vse dobro premislil in prerudaril, izprevidel je, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dnev^, ko mu bo vse prodano, ko bo moral morebiti svojo družino dom zapustiti ter po svetu iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sodnik! Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrni-mo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. no, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, še kril^ ji ne ob treba privzdigniti ; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni že od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo re jenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač z doma. Vse kaže,-da je tu, če ne bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev c^om. Tam ona žettica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen: po travi se pase mno-gobrojna č4da kokoši in piščet in pred pr&gom leži skrivi j en in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti, ko je še gospodaril stari Brezar, je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj ,dobrp, je bjl, recimo, ni^ravnpst^ zapravijivec jn pijan nec. Zahajal je rad v""veselo družbo. Sodniku je bil zvest tpvariš,-l^terj pa n; poseb-n^r%vojim^ sjnoma' je4il Zapustil dom ves zadolžen. Zapravi) bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Tone je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi 'bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. S kdnca je gospodaril in kme-toval samo z materjo; čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezar ju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor t)odoben. Slabi vzgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, Človeka svare, od slabega The Chaplains unit of the U, S. Citizens Defense Corps has been established in an administrative order issued recently by James M. Landis, Director of the U. S. Office of Civilian Defense. This is not one of the protective services but is classed as a related service. The insignia for the new unit follows that in use by the U. S. armed forces with the addition of the traditional OCD background. The insignia for the Christian Chaplain is the Latin Cross in red, in a white triangle in a circular, field of blue. The insignia for the Jewish Chaplain consists of the six-pointed star centered above "Tables of the Law" in silhouette in red, within a white triangle in a circular field of blue. Chaplains will administer to the religious and spiritual needs of persons suffering from the effects of air raids or other disaster. They will be appointed by the local authorities upon complying with usual requirements for membership in the U. S. Citizens Defense Corps, except no special training courses are prescribed. 1. septe Francoski commandos NO N jo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in z^pravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkop&ti iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku, ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval in vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker tel6t ni prodajal, slednjič si je celo kupil konje. Ljudje so govorili : Brezarjev ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj, bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je bil prevzel pO očetu^ Gleijati je bilo torej treba, da bi 'se kako drugače pridobival denar.' Napravil- si je najprej pepelarnico, daleč okrag ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sem pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nič zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je mogel, kakor je kje vi^el ali bral, da se dela. Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu" je bila ta-korekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, Na sliki so Commandos Svobodne Francije, k* druženi angleškim commandos, ker jim je kot ,®sti francoskih ribičev natančno znana francoska ___* SI je gospod. Sodniku se ko godilo, njemu / dajala lepih naukov^ jg" je on posebno sovraži' dez zaničeval; ime Oglašajte ^ Eitakopra kal 'fiki, Hiti '•erig V kih sadjem, skratka: služil denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal ^ svojo staro materjo. ženica je imela na stare , dni lepo življenje pri svojem j vedno izgovarjal, taK , sinu. Delati je smela samo kaj j zaničljivo, kakor da I'' lahkega, bolj. za kratek čas, pri {kakega berača — hiši; časa je imela zdaj dovolj | pač stari Brezar moliti in v cerkev hoditi. --Bo-1 kriv. Sodnik in Brigata gospa ne more skoraj pri-j bilo pravo nasprotje jetnejše živeti, vsaj nji se je [ni bilo Brezarju na s tako zdelo. Ni torej čudo, da (Daije prihodnji^ je ženica svojega Antona spoštovala in ga rada imela nad vse na svetu. Prepričana je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih — to moramo reči njim na sramoto — Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih, ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene, ne med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je, bilo glasno očitanje; poleg tega so ga jim žene rade stavile v vzgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodi si kmet ali Mix Lemo' ^ AT H& , ^ TO fot rheumatic] '"»I now ^ ^ I —have yW ?V adding two tablespoonfuls o^ ifl , * tabiespoonful of temon kar je bilo njegovega. Poleg odvračajo, v dobrem poti^'uje-ltega je kupčeval z lesom, suhim SQUIRE EDGEGATE—The Court Adjusts Itself to an Emergcacy 3Y LODIS RICHARD COf^SrhBL'E /.>i?f?Esr£D Vou Foi / jvsve you TO h> 7>y eLn/irs&E I I/Y4& DRiviXA- so ^OW TH4T ^ (COUtP H/)VE T4S5ED /WE — /*iy CAR" W4S D'UST .^SOUT Ef^op&»^ £V>BED To CfmvvL. ' .£)X Ai/iES v'PE'? HOJ«. \f)3^URt> »/VP I »v^6 ^CTUAU'/ » TR^tMCr TO ■SEE HOtn kvELl tvcvt ro .So/yiE r/?OuBil. T& TRy yojj« c^s£' 4ND '(.L HgyE TO 4 Vou aOAitTH;/v6- so VvEXt., »T $IOQJi F^o J-OtrB G, azow TH EW£>'./^E W0u<-0 19W/V MfHEN TH C£>N^T/)13J.K f/MCHS.D V. /viiE. Money Back Good news travels sands of folks who «2» ,^'(0%#^^ * lor rheumatic pain—have !% tablespoonfuls 0' iHi ______A: of Lemon water, they get taster reliei^ and pains caused by rl^u% fi, -j. It's no ,surprise elthar, 'Kjfjj J*- 0 15 year old formula to re'^^ aches and palcs.^ln oday I it No\ ana pairs, in .u'' —your money bock. What Get Allenru today at any BUI 85 tents—Do I ■On yiCTORl: UNITBI) STATB^ bond5 AND stamps INVEST IN VICTORY! ^ Our boys can take the War to the enemy, if we up with ships and tanks and guns I But that takes "l. Help your Government to put the tools of war j)' hands of our soldiers by purchasing War Savings Bo®, v Stamps. And remember . . . just one Bond can't j. Axis any more than just one gun! It takes u Americans buying War Savings Bonds and StaroP® J payday! (i ^ Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay one-third more in only 10 years! StAmps cost 10^, g. up . . . soon total the price of a Bond if bought Help our boys on the fighting fronts wherever t' be I Buy War Savings Bonds as an investment for aWzosEAWap;.