KMETOVAJNJE NA DRUGI STRAINI KARAVANK
Meje so bile za nas odprte. Ker smo lahko potovali, smo nekateri tudi fill v druge države s trebuhom za bo^šim kruhom - tudi jaz. Delati sem znala že prej, kaj se pravl zares delati pa so me naučlli šele v fejinl. Zato mlrne duše trdim, da taka delovna disoiplina, kakršna Je v Jugoslaviji, v tujlnl nl mogooa. Najprej moraš kaj napravlti, potem pa zahtevatL, da boš zadovo^en.
Poglejmo v Avstrijo, Sirtco, Nemoijo, te države lmajo slabilno valuto, lnflaoije skoraj nepoznajo (do 5%). Resda so kmeHjski stroji dosti dražji kot pri nas, ker je delovna sila dražja - povpreoen zaslužek v Avstriji Je 15.000 ATS.
Hrana je primerjalno enako draga kot v Jugoslav^i, kmet za svoje pridelke vseeno dobi preoej več kot tukaj. Denimo za mleko dobi 5 do 5,40 ATS, kupeo pa plača 10 ATS. Z novim letom je dobil še za 29 grošev veo na liter, porabnlk pa plača 70 grošev manj. Prttisnili so na mlekar-ne, da morajo smotrno delatl aii pa se prsusmeriti na druge Izdelke.
Mogoče bi navedla še nekaj cen mesa ali razlik na poti od proizvajalca do porabnika. Vzemlmo: kmet dobi za zaklanega bika 54 šmngov za kilogram, v trgovinah pa so rebra naprodaj po 40 šilingov, zrezkl po 100 do 110 šilin-gov. Enako velja za telettno. Najcenejše je svinjsko meso: kmet dobi po 26,50 ATS za kilogram svlnine, meso pa
lahko kuplš že od 39 do 80 ATS za kUogram.
Davčne obveznosti In soolalno zavarovanje so nekoliko vlžje kot v Jugoslavili, zato pač dobi kmet tudi pošteno pokojnlno, kl znafia 5000 ATS.
V Avstriji pridelajo vsega preveo, zato se zadnje oase že na veliko preusmerjajo na druge kulture (npr. sojo).
Čeprav je vsega v obl}]u, kmeta država podpira m ne unlftuje, kot so delali po vojnl v komunlstlčnl Jugoslav^i. Najprej so kmete z dajatvaml tn davkom unlčili, potem so mu pobrall še zemljo.
V Avstr(]i je bll kmet vedno lastnik svoje zemjje in ne podnajemnik, nlkoll mu nl bilo treba s svojlm znojem vzdrževati nerentabilnlh državnlh posestev, ker jih nikoll ni bilo. Njegova zemlja ni bila nlkoli nacionalizirana - za zidavoblokov - čejojeprodaljojepodnajboljšlmlpogoji. Kmetje dobijo oelo denar, oe ne oddajo tollko mleka, kot ga namolzejo.
Planlnski kmet dobiva podporo Iz denarja, kl ga Avstrija profitira dosti tudi z gorskim kmečkim turizmom. Poznam nekoga, ki dobi na leto 15.000 ATS podpore. Za nakup strojev, traktorjev dobijo ugoden 10-letnl kredlt. Ob ujmah (poplave itn.) lahko kupijo stroje tudl do 40% ceneje.
Kmetyske šole so v oiliki internatov, na posestvlh, ki so Jlh nekoi podarlli državi kmetje brez naslednlkov. Šolanje
traja 2 do 3 leta. Učeneo plača lz svojega žepa 20%, 80% pa država v obliki štlpendlje.
Na Koroškem je dostl takšnili šol, med drugtm tudi take za kmečka dekleta. V Avstrijl ne plačujejo takse za posek lesa, ampak v obllki davkov, po ocenitvi gozda.
Vse kmečke žene dob^o za otroke tudl otroške dodatke, kl znašajo od 1300 do 1500 ATS, ne glede na zaslužek staršev, za vse enako.
Če na kmet^i kdo zboli, dobl brezplačno pomoo pri kmečkem delu, to opravljo posebej za to šolanl delavci.
To mora biti tudl ctU slovenskega kmeta v letu 1990. Dobitl ukradeno zemljo nazaj. Upam, da bo na volitvah demokratlona stranka, v katero je vključena tudl kmečka veza, dobila toliko glasov, da bo zrušUa komunističnl mo-nopol po mirni potl. Drugače bo tudl prl nas kmetom zavrela kri in potem vsaj vemo, kaj se je dogajalo v Romu-niji, Vzhodni Nemoiji, kjer žel^o komunlste popolnoma zbrisatl s papiija.
V Avstriji Je tudi več političnib. stranlc - največje pa so tri: socialistična, ljudska, v katero so vkljuoeni tudl kmetje In obrtiukl, in svobodna stranka. Obstaja tudl komunistič-na stranka, vendar pa nlma dosti glasov.
Avstrtla si že nekaj let prlzadeva za vstop v Evropsko skupnost, kar ji bo letos končno tudi uspelo.
MARIJA VERŠIČ