Leto LXXm., št. 29 LJubljana, torek o. februarja 1940 Cena Din SLOVENSKI Lznajn -saxA dan popoldne izvzem« aedeije in praznike — inaeratJ do SO peti t *rst a L)tD it JC HK> vrat i Otr> z 50 do lOO đo iOO vrst o Din 3. večji inserati petit VTsta OiD * — Popust pc logovom inseratm laveK posebej. - »Slovenski Narod« ✓ena mesečno v fugostavtji Dlc 12. —. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo (7REDN1&TVO IN CJPRAVNlftTVO L i V B L J A N A. Rnafl jevm o lira Ste*. 6 Telefon. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 fodrutoic«; MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon at 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 65; podružnica uprave Kocenova ul 2. telefon št 190 - JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St 10351 iducnost Balkana je odvisna od nas Po obisku v Naša se je grški ministrski predsednik vrnil snoči v Atene, davi pa je prispel v Sofijo turški zunanji minister Saradzoglu, da obvesti bolgarsko vlado o sklepih beograjske konference — Prijateljski odnosa ji med nami in Bolgarijo NIs, 6. febr. e. Ban moravske banovine Kraljevič je priredil snoči gala večerjo na čast grškemu ministrskemu predsedniku Bfetazasu in turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu. Večerji so prisostvovali poleg obeh gostov, gospe Saradzoglu ter spremstva obeh ministrov predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič, komandant armijske oblasti Jovan Naumović. ban Krasojević. general Dimitrije Predič in mnogi povabljenci iz niške družbe. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju in prisrčni Drijateli-ski atmosferi. Po večerji sta se Metaxas in Saradzoglu razgovarjala s povabi i enci iz niške družbe. T^čno ob 23. se je grški ministrski predsednik odpeljal s posebnim vlakom v Atene. Od njega so se poslovili g. in gospa Saradzoglu s spremstvom, predsednik vlade Cvetković in ostala družba. Pri odhodu se je Metaxas prisrčno poslovil od vseh. zlasti dolgo je trajalo slovo med njim in Sa-radzogiuom ter predsednikom Cvetkovi-ćem. ki se mu je Metaxas zahvaljeval za topel in prisrčen sprejem. Nekaj minut pozneje je turški zunanji minister vstopil v svoi salon-ki voz, ki ie ostal na nizki železniški postaji do 4.40, nakar se je odneljai proti meji. Poslavljajoč se od predsednika vlade Cvetkovića. je Saradzoglu s toplimi besedami izrazil svojo zahvalo za tako prisrčen sprejem v Nišu. Po slovesu z gosli se ie zbrala okrog predsednika vlade skupina novinariev, med temi tudi zunanie-politični urednik sofijskega »Utrac Krum Naumov. Na vprašanje o namenu obiska gg. Metaxasa in Saradzogla v Nišu je predsednik Cvetković izjavil: V Beogradu je zasedal stalni svet Balkanske zveze. gg. Metavas in S^rarl-oglu pa sta bila danes tu moja gosta. Glede rezul- tatov balkanske konference ste dobili že obvestilo iz komunikeja V njem je vse jasno izraženo in vi kot novinarji to najbolj razumete. V teku nadaljnjega razgovora je Cvetković izjavil: Računam s sodelovanje« Bol sari je. Od-nošaji med nami in Bolgarijo so odlični, iskreni in prijateljski, kakor so bili vedno dosedaj. Sofijo bo v kratkem obiskal član naše vlade minister za trgovino in industrijo dr. Andres ob oril'ki ustanovitve Jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice. Glede na položaj na Balkanu ie predsednik vlade rekel: Bodočnost Balkana je odvisna od nas. Naše stališče je isto kakor ^tališče Bolgarije: Nevtralnost in mir! Sofija, 6. febr. e. Bivanle grškega ministrskega predsednika Metaxasa in turškega zunanjega ministra Saradzogla v N'šu je zabeležil ves tukajšnji tisk Davi je ministra Saradzogla sprejel v Canbrodu predstavnik predsednika vlade dr. Kiosei-• vanova. Posebni vlak. s katerim se ie odpeljal minister Saradroslu iz Niša, je prispel v Sofijo ob 10.30. Na postali ga ie sprejel predsednik vlade dr. Kiosei^anov in za st ormi k krali a Bor^a, kakor tudi poslaniki balkanskih držav. V programu bivanja Sarad^offla v Sofiji ie predvidevan vpis v dvorsko knjigo in obisk predsednica vlade K1o«eivanova. ki bo r>otem vrn'1 obisk Krali bo turškega zunanie^a nvnisira sprejel v posebni av-dienci. Saradzoglu zapusti Sof;jo ob 17. Jasno je. da bo za časa svoie?a bivanja v Sofiji Saradzoglu imel prfTOco za razgovore se pred-^n'kom vlade Ki <"»ce"*a novim in da ea bo obvestil o rezuTtotm znsedania stalnega sveta Balkanske zveze. zgodilo, ne vemo. Morda je Nemčija za koncesije v dobavi petroleja izvedla pritisk na sovjetsko vlado, tako da je dobila Nemčija svobodne roke v Bukarešti. Švicarski listi pa so tudi nekoliko skeptični o napovedih ožjega gospodarskega sodelovanja med balkanskimi državami. ^Berner Tagblatt« naglasa, da so besede o takem sodelovanju sicer lepe. da pa so vse štiri države Balkanske zveze odvisne od svojega poljedelskega Izvoza in da torej ni razvidno kako bi se mogle v tem oziru medsebojno izpopolnjevati. Na drugi strani pa naglasa »Arbeiter Zeltung«, da balkanske države niso voljne, da se brez nadaljnjega pustijo podjarmiti, če bi bi jih katera izmed mogočnih sosed napadla. Beograjski komunike sicer kaže, da so države Balkanske zveze pripravljene pogajati se I s sosedi in ohraniti dobre trgovske odno-| saje, nikjer pa ni rečeno, da bi se pustile ' brez vsakega odpora podjarmiti. Italija v pripravljenosti V četrtek se sestane vrhovni odbor za Italijan* sko narodno obrambo Medbalkansko gospodarsko sodelovanje V nedeljo bo v Bciagradu otvorjena BolgarsKo-jugoslovanska gospodarska zbornica, teden dni nato pa v SfeSiji Jugoslovansko bolgarska Sofija, «. febr. e. Jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je dal posebno izjavo sofijskemu »Utru« glede na trgovinske zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo in na svečano otvoritev jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu in Sofiji. Rekel ie med drugim: V nedeljo 11. t. m bo v Beogradu slovesno otvorjeno Bolgarsko-jugoslovanska zbornica. Ideja otvoritve zbornic med našima dvema narodoma je dobra in mislim, da bo dala dobre uspehe. Teden dni pozneje 18. t m. bo v Sofiji podobna slovesnost ob priliki otvoritve Jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice. Mislim, da je med našima dvema narodoma mogoča trajnejša in zelo dobra trgovinska izmena. Mi I lahko dobivamo od vas premog, razna olja ter industrijske predmete, Bolgarija pa ' lahko dobi industrijske proizvode, ki se izdelujejo v naši državi. Ob dobri volji se vedno lahko najdejo skupne točke in dosežejo dobri uspehi v vsakem skupnem podjetju Mislim, da se mora ne samo v ekviru ozkega sodelovanja med Jugoslavijo in Bol-I garijo. temveč tudi v medbalkanskem sodelovanju doseči velik uspeh. Balkanske države morajo v gospodarskem pogledu druga drugo izuo poln je vati. a vsako medbalkansko sodelovanje brez Bolgarije ne bi predstavljalo nobene sile, dočim bi se skupaj z Bolgarijo lahko dosegla gospodarska neodvisnost Rim, 6. febr. A A. Prihodnji četrtek se sestane pod predsedstvom Mussolinija vrhovni odbor za narodno obrambo. Odbor ima nalogo pripraviti rešitev vseh organizacijskih vprašanj, ki bi lahko nastala v primeru vojne. Zaradi tega so v odboru zastopani predstavniki vojne sile, financ, industrije in tehnike. Prihodnje seje se bodo udeležili tudi ministri in državni pod ta i-niki, glavni štab admiralitete, vodeče oseb-roasti vojske in letalstva, Sef glavnega generalnega štaba ter ostali šefi generalnih štabov raznih vrst oroxja. Pariz, 6. febr. s. (Press Association) V ?.vezi z včerajšnjim angleško-francoskim vojnim svetom so razširjene razne nepotr-iene govorice. Tako pravijo, da so bile morda v razpravi na seji vojnega sveta možnosti razširjenja vojne na skandinavske države, prekinitev diplomatskih odno-šajev s sovjetsko Rusijo in izgledi poostritve vome spomladi. Pariz, 6. febr s fReuter) Po seji vrhovnega vojnega sveta ie izjavil ministrski nredsednik Dalndier. da je bila harmonija na seji popolna in da ni še nikdar prisostvoval lepši seji vojnega sveta. Italija zadovoljna s sklepi beograjske konference V Rimu izjavljajo, da se je položaj Italije po konferenci ojačil — Odprta vprašanja z Madžarsko in Bolgarijo Rim, 6. febr. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sestanek balkanskega sporazuma se je končal brez senzacionalnih rezultatov. To je bilo tudi predvideno. Pozitivna stran zasedanja je obnovitev Balkanskega sporazuma in potrditev skupne volje, da se Balkon obvaruje pred vojno. Kar se tiče drugih vprašanj, ohrani vsaka država svoje stališče. Jugoslavija ie izven okvirja garancij ter je v odnošajih sodelovanja z vsemi svojimi sosedi. Rumimi-ia in Grčija imata drug položaj kot Jugoslavija in Turčija ter so jima bile zato dane garancije brez recipročnih obveznosti. Turčija ostane še naorej vezana na obnovi zvezne pogodbe s skupino zaoadnih vojskujočih se velesil. Priznanje, ki sta ga izrasla C*n~ar-Mar-ković in Gafencu ttaTIianski vladi za napore na Balkanu za obrambo miru. se naglasa kot izredno pomembno Z vseh strani se prizna, da se je po konferenci položaj Italije poiačal. Fašistična Italija se stalno trudi za ohranitev miru na Balkanu, ostanejo pa še odorta vprašanja oodu-navsko-balkanpke Evrope. Rim. 6 febr s (Havasi. V tukalsV»vh političnih krofh so nanravili svlepj konference sveta Balkanske zveze v Beogradu zelo dober vtis. Zlasti je izzvala zadovoljstvo odločitev, da hočejo ohraniti vse štiri balkanske države svojo pozicijo striktne nevtralnosti in da hočejo ostati neodvisne od vpliva vseh velesil. V italijanskih političnih krogih izjavljajo, da tako stališče popolnoma odgovarja željam italijanske politike. Enako so v Rimu zadovoljni z izjavo, da hočejo države Balkanske zveze izboljšati odnosa je z vsemi sosedi, to se pravi predvsem z Madžarsko in Bolgarijo. Štejejo v dobro, da države Balkanske zveze kljub vsem težavam niso zanemarile delikatnega problema zahtev Madžarske in Bolgarije, temveč so nasprotno pokazale zanje široko razumevanje in čut odgovornosti. Švicarski komentarji Bern, 6. febr. s. (Havas). Tudi v švicarskih političnih krogih komentirajo sklepe beograjske konference sveta Balkanske zveze. Naglašajo, da ne pomenijo sklepi nobene spremembe politične konstelacije, da pa so se vendarle zožile vezi med balkanskimi državami. Dejstvo, da Rumunija ni pripravljena ničesar svojeg« odstopiti, kaže, da nevarnost zanjo vendarle ni tako velika. K temu njenemu stališču pa so morali pripomoči gotovi dogodki. Kaj m Je Rumisessld petrolej za Italijo Rim, 6. febr. e Neki tuji listi so objavili vest. da je Italija odklonila nadaljnji sprejem rumunskega petroleja, kar ie v zvezi z naraščanjem cen rumunski nafti, ki jo povzročata Anglija in Nemčija ter sploh borba za rumunsko nafto. Iz dobro poučenih krogov pa se izve. da Italija ni odpovedala dobav rumunskega petroleja, da pa je zares prišlo do nekih težav. Rumunija je namreč za 35 odstotkov povečala vrednost izmene svoje valute. Zaradi tega so vsi rumunski proizvodi nenadno poskočili v cenah in nastale so tudi težave glede dobave. Pričela so se že pogajanja za prijavi j«?k o ureditev te zadeve. Japonska zahteva izročitev 21 Nemcev Tokio, 6. febr. s. (Reuter) Japonski zuna-. i ji minister Arita je izjavil v zgornji zbornici, da incident z ladjo »Asama Maru« nikakor še ni popolnoma urejen. Japonska vlada sicer ceni prizadevanje angleške vlade za hitro ureditev spora, ni pa poool-nova zadovoljna s stališčem, ki ga le angleška vlada zavzela. Japonska vlada zahteva, da ji angleške oblasti izroče vseh 21 Nemcev, ki so jih z ladje »Asama Maru« odstranili. Devet izmed njih bi iao^ncke oblasti potem bile zopet pripravljene izročiti angleškim oblastem. Zunanji minister ni hotel povedati nadaljnjih podrobnosti o pogajanjih med obema vladama v tej zadevi. Za te se bo izvedelo šele, ko bo objavljena vsebina not. ki so bile med obema vladama izmenjane. Po«iafiH Bi«If?t odletel v Washington Lizbona. 6. febr. s. (Reuter) Ameriški podanik v Parizu Bullitt odpotuje na poziv *voje vlade danes s prekooceanskim letalom iz Liisbone v Waslvngton. Ko ie snoči dospel iz Pariza v Lisbono. ni ho+el d*»ti novinariem o vzrokih svojega potovanja nobene izjave Staremembe v nizozemskem vrhov, poveljstvu Amsterdam, 6. febr. AA. (Havas). Inspektor konjenice in kolesarskih oddelkov general van Vorst Tot, je bil razrešen dolžnosti ter poslan na delo ▼ generalni štab. General van Vorst Tot je objavil nedavno v tisku zelo opažen Članek o obrambi Nizozemske s pomočjo poplav. Smatrajo, da je bila ta sprememba Izvršena t zvezi s spremembo, Id je nastala v nizozemskem vrhovnem povelj ni** tu. Poznanj — vReichsigan Warteland" Berlin, 6. febr. AA. (DNB). Uradni list nemške vlade objavlja tale ukaz vodje Nemčije In državnega kancelarja: Svoj ukaz o ureditvi In organizaciji vzhodnih pokrajin s dne 8. oktobra 1039 spreminjam v toliko, da se bo pokrajina Poznanj v bodoče imenovala »Relchsgau Warterland«. Vwjna na morju London, 6. febr. s. (Reuter) V bližini juž-nozahodne angleške obale v Atlantskem oceanu je nemška podmornica s toroed m potopila 10.000 tonski angleški parnik -Bi-balban«. Ladja ni vozila potnikov. Parnik »Kildale«. ki so ga v soboto napadla nemška letala in je bilo že javljeno, da je bil potopljen, ie bil samo težje poškodovan in se ga je še posrečilo potegniti na cbalo. London, 6. februarja. AA. (Reuter). Na severnem morju je zadela angleška ladja Portelet ob mino ter se potopila. Imela j je 1064 ton. Pri eksploziji sta našla smrt dva člana posadke, ostalih devet mož posadke pa se je izkrcalo v neki luki ob vzhodni nizozemski obali. Kapetan potopljene ladje je izjavil, da je bil z ostalimi člani posadke okoli 2 ure v rešilnem čolnu. Rešila jih je neka finska ladja. Sevilla, 6. febr AA. španska ladja »Delfinom (2200 ton) se je potopila ob ustju reke Guadalquivir. Posadka je bila rešena. 40 nemških podmornic potopljenih Parlr, 6. febr. s. (Reuter). Francoski mornariški minister Campinchi je snoči izjavil, da je bilo doslej od izbruha vojne dalje potopljenih že 40 nemških podmornic. Železnica Ćeroovice-Lvov Budimpešta, 6. febr. s. (Havas). Snoč-nji tukajšnji listi poročajo, da so sovjeti pričeli spreminjati sedaj tudi širino proge Černovice—Lvov na večjo rusko širino. S tem bo zmanjšana možnost izvoza rumunskega blaga v Nemčijo. Rooseveltova kandidatura Hvdepark, 6. febr. AA. (Havas) Predsednik Roosevelt je izjavil v razgovoru z novinarji, da je že utrujen od samih vprašanj, ali bo tudi tretjič postavil svojo kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav. Dejal je, da na to vprašanje ne bo dajal več odgovora, ko bo pa čas za to, se bo že izjasnil. New York, 6. febr. s. (Reuter) Demokratska" stranka je sklenila, da se bo vršil kon-vent stranke za določitev demokratskega kandidata za predsedniške volitve v Chi-cagu. Egipt ne bo priznal sovjetske Rusije Kairo, 6. febr. s. (Havas) Ministrski predsednik Ali Maher paša je izjavil v parlamentu na neko interpelacijo, da vlada v sedanjem položaju ne namerava priznati sovjetske Rusije. Interpelacija je zahtevala, da naj bi se to zgodilo v zameno za gospodarske koncesija Belo knjigo Berlin, 6. febr. e. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bo nemško zunanje ministrstvo Izdalo se eno Belo knjigo, ki bo na podlagi diplomatskih dokumentov razjasnila vprašanje zakaj so Zedinjene države med svetovno vojno stopile na stran Iz notranje politike SOKOLSTVO LN" SLOVANSTVO TTprava Saveza Sokola kraljevine Jutro slavlje je razposlala vsem sokolskim društvom okrožnico, ki vsebuje med drugim: Poleg rednih nalog duhovne in telesne vzgoje naroda, ki so potrebne v današnjih notranjih ln zunanjih prilikah naše države, stoji danes pred nadim sokolntvom nad vse važen ln obsežen program narodno obrambnega dela. V današnjih časih mora vsa država predstavljati narodno obrambo, predvsem pa sokolstvo. Letošnje sokolske skupščine morajo predstavljati začetek važnega razmaha v jugoslovenskem so-kolstvu, s katerim bosta lahko vsak trenutek v popolnem zaupanju računala tako kralj kakor Jugoslavija. Naš veliki vse-sokoiski zlet 1941 v Beogradu bo pokazal vsemu svetu, da vsebuje slovanntvo kljub vsem pogreikom in težkim preizkušnjam ncslutene konstruktivne sile in da njegov ras šele pride. ORGANIZACIJA RADIKALNE STRANKE Po tridnevnem bivanju v NIŠn, kjer mm imeli posvetovanja z Aco Stanojevieem, so se včeraj vrnili v Beograd prvaki radikalne stranko Krsta Milotić, MUrrs Rohič In dr. Kostlć. Pred odhodom Iz Nisa m Izjavili novinarjem, da se ho takoj začela organizacija radikalne stranke v najsir-jem obsegu ter da je predsednik stranke Aea Ptannjevie dal v tem smislu vsa potrebna navodila. POVTftANMF PLAČ DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM V nedeljo je bil v Sarajevu Miod FTSSjv na katerem je govoril finančni minister dr. ŠuteJ. Med drugim jo napoved*!, da bodo državnim nameščencem v najkrajšem času primerno povišane plače. Nagla-sll pa je, da to povišan Je ne hi imelo smisla, ee bi se na drugi strani še nadalje poviAovale cene f i vi Jenskfll potrebščin. Zaradi tega bo vlada Izdala ukrepe, da se cene stabilizirajo, tako da bodo državni nar""-< onci res imeli nekaj od povišanja plač. PRVI PLES Pod tem naslovom piše splitski »Narodni list«. Naravno — sv svobodni domovini«. Tako se glasijo reklame, ki jih tudi po uradih dele slugo za »Veliki narodni ples Hrvatske seljačke stranke«. Nekateri nacionalisti se upirajo in pravijo: Zakaj »prvi v svobodni domovini«?! Kakor da ml Hrvati nismo Ml! doslej svobodni pred tujimi zavojevalci. Za Boga — pravijo nacionalisti — ako je kdo teh 20 let vladal »nad Hrvati«, to je bila eventualno strankarska vladavina te aH one stranke, ki se ne more primerjati s vladavino tujcev, n. pr. Nemcev ali Madžarov! Cemn ti nas! Hrvati t. j. večina hrvatskega plemena degradira samo sebe in podaljšuje svoie nacionalno suženjstvo za celih 20 let! Mar ni pametneje ln holj logično konstatirati, da smo se kot narod osvobodili 1. 1918 ln da so »notranji tirani« _ jngo«lovenski nacloneHsti, Srbi, »diktatura« Itd. — preprečevali svoboden razvoj naroda... S kakšno pravico polagamo sicer vence n. pr. na grob dr. Trumbiea, ako se 1.1918 nismo osvobodili?! Mi tolažimo svoje prijatelje ter jim pravimo: Ne vznemirjajte se! Ti nafti Hrvati t. J. ne ml, temveč oni, ki sedaj predstavljalo veČino, oni so zaostali za 20 let. Toda bodimo zadovoljni, ker so vsaj sedaj prvi* občutili, da so »▼ svobodni domovini«. Vprašamo samo: Ali se je s tem definitivno končala borba za »svobodo brvaS-skega naroda«?! Mislili smo, da smo ja dosegli 29. oktobra 1918, vi pa 28. avgusta 1939. Toda sedaj Je končano! Sedaj smo vsi ▼ svobodni domovini ter nehajmo z norčijami In frazami, katerih se boste sramo>-vali, če ne prej, pa gotovo — čez tO leti RDEČI KRIŽ NA HRVATSKEM Banaka oblast v Zagrebu bo v kratkem objavila uredbo o ustanovitvi Rdečega križa za banovino Hrvatsko. Sedež ustanove bo v Zagrebu, pododbor pa v Splitu. Rdeel križ banovine Hrvatske bo Imel z Rdečim križem v Beogradu samo reprezentantlvita skupnost, KOV LIST jns V Sarajevu je začel Izdajati bivsl narodni poslanec M. MI I ali ć tedni!; »Principi ju-goslovenske omladine«. Novi tednik zastopa politične smernice Jugoslovenske nacionalne stranke. rZPTTSčENI POLITIČNI KAZNENO fc kaznilnice v Sremskl Mltrovie* je bflo te dni Izpuščenih na pogojni dopust 45 političnih kaznencev. Med njimi je tudi znani Bolgar Botilov, ki je bil oboo jen na ZO let robije. ZDRAVTLIAČE ZA EMIGRANTE T zdravilišče Llplk na Hrvatskem ja prišlo te dni nad 50 beguncev rodnosti Is vseh krajev sveta. Sorzna poročila Curlh, 6. februarja Beograd 10.— riz 10.08, London 17.795, New York 446.— Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.175, Oslo 101.35, Kodanj 86.10, Dnevno preleti Finsko do 400 sovjetskih letal Savjeti imajo na finskih frontah koncentriranih 28 divizij — Novi finski uspehi v junaški borbi proti sovjetski premoči HeistnM, 6. febr. AA. (DNB). Sovjeti so na več krajih začeli spuščati patrole 8 padali. Patrole obstojajo iz častn ka in 5 podčastnikov ter se spuščajo podnevi in ponoči. Te patrole so oborožene z avtoma-tcnim orožjem ter imajo večinoma seboj tudi kratkovalovno radijsko postajo. Včerajšnji sovjet-ski zračni napad ;e veljal na prvem mestu pristanišču Turku. Razen tega so bombardirali več mest na severnem Finskem. Bombardiranje V borga je trajalo več ur ter je nastalo več požarov. Se-vernozvhorino od Lacoškega jezera borbe še vedno trajajo. Sovjetski oddelki d-cbivajo hrano s pomočjo letal. Sibirski smučarski bataljon je izvršil napad v pokrajino Kumo. Dnevno preleti F usko 50 do 400 sovjetskih letal, ki napadajo razne kraje. Od 28. jantarja do 3. februarja je rusko letalstvo napadalo predvsem kraje na se-verovzhoclnem in jugozapaanem Finskem. Skupno je bilo ubitih 15o, ranjenih pa 179 civilnih oseb. Rim, 6. febr. e. Dopsnik: italijonskih listov javljajo iz Finske, da je na vseh finskih fronuih koncentriranih 28 sovjetsk:h oivizij, ki so opremljene z več tisoč tanki in letali. Tako je na Karelijski ožini 12. pri La loškem jezeru 7. pri Kajaami 2. pri Mcgojaemi 2, na fronti pri Salll in Pečengi 3 in pri SuomiarJnvju 2 divziji. Stockh°lm, 6. febr. s. (Havas). Posebni poročevalec lista »StockhoJra 'Pklnineren« na finskem bojišču daje sledeči pregled vojaških operac j: Na Ladoškem jezeru podvzemajo sov-jetske čete ogorčene poizkuse napa'ov na utrjene fnske otoke na jezeru. Topništvo finske utrdbe Mansi na obali pa je deslej vse napade preprečilo in odbilo. Pli Summi se napadi še vedno ponavljajo z vel kimi množinami moštva in velikanskimi količinami vojnega materiala. Ti najpadi pa doslej n:so cali še nobenega uspeha. Finci se ne za dovoljujejo s tem. da enostavno napade po.Inevi odbijajo. Vsako noč podvzarr.ejo prot nrpade in preženejo sovjetske čete z ozemlja med obema linijama, kjer se skušajo ponavadi sovjetske čete pojoči utrditi. Finski vojaški krogi so mnenja, da sovjetski napadi na tem odseku fronte še ne bodo tako kmalu prenehali. Res je morala b'ti sovjetska divizija, ki je zadnje dni vodila te napade, izmenjana ker je imela prehude izgube. To pa za sovjete ne pomeni mnDgo, ker imajo že samo na Karel:iski zemeljski ožini divizij dovolj na razpolago. Na severu Ladoškega jezera so izvoie-vali Finci večji uspeh s tem, da so zavzeli sovražno poz cijo, ki so jo branili trije sovjetski bataljoni. Pri Kumu se borbe noč in dan nadaljujejo. Sovjeti pošiljajo v boj zelo velike sile. ne da bi izvojervali pomembnejše uspehe. Arastcrdam, 6. febr. s. (Havas). >Alge-meene Handelsblat«, ki ima svojega posebnega poročevalca na Finskem, izraža začudenje, zakaj sovjetska letala ne bombardirajo industriekcea predela ob reki Vuoksi tik za fronto. Dop sni k izraža mne- nje, da hočejo sovjeti te najmodernejše finske tovarne po možnosti nepoškodovane dobiti v svojo posest. V tem pogledu pa se pač motijo, ker j1'h bodo Finci gotovo do zadrijegra branili in raje vse pognali v zrak. preden jih prepustijo sovražniku. Finsko vojno poročilo Helsinki, 6. febr. s. (Fin. tel. ag.) Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva, izdano včeraj opoldne o dogodkih 4. februarja, pravi: Na kopnem: Manjši sovražni oddelki so zjutraj poskusili nov napad pri Summi na Karelijski zemeljski ožini. Napad je bil takoj na začetku odbit m sovražniki, ki so se skuiali zakopati pred našimi postojankami, so bili takoj pregnani. Drugoo na Karea jski zemeljski ožini običajni artilerijski ogenj. Nase baterije so uspešno obstreljevale sovražne postojanke. Severno-vzhodno od Ladoškega jezera je bilo odbitih več sovražnih napadov proti našim postojankam na otok h na jezeru, kakor tudi en napad na obalne postojanke. Na kopnem smo zavzeli važno sovražno postojanko in uničili sovražni oddelek, ki jo je branil. Sovražnik je izgubil 500 mež", 7 tankov, 4 topove, mnogo drugega vsjnega materiala, 30 različnih motornih vezil itd. Pri Ajtojokiju je sovražnik na vsej fron ti poizkusil slabe napade na nase pozicije, vendar je bil povsod pognan nazaj. Pri Kumu se boji nadaljujejo. Pri SaHi so bili odbiti sovražni napadi pri Martajarviju. Na morju: Nič posebnega, V zraku: Naša letala so izvedla uspešne obrambne, izvidniške in bombne polete. Po dosedanj h podatkih je nedvomno ugotovljeno da je bilo sestreljen h t teku dneva 9 sovražnih letal za 4 nadaljnja pa še ni nedvomnega potrdjla. Sovražnik je v teku dneva v vojni coni bombardiral zlasti otok Valamo in Koivi-sto. Na otoku Valamo je bilo zažgan h več zgradb samostanov. V zaledju so .bili letalski napadi manj siloviti nego prejšnji dan. Na jugozapadu so bHa bombard;rana mesta M anMluoto. Turku. Tammisari, Riihimaki in Hameen-linna. na jugu pa zlasti predeli pri Lovii-si. toda z manjšimi oddelki letal. V centralni Finsk so sovražna letala napadla Nurmes. Kajaani in Kuusamo. na severu pa Ivalo Ln Inari. V slednjem Je bila po-žgana cerkev. Po dosedanjih podatkih 9o bili pri vseh teh napadih samo tr je civi-1'sti ranjeni. Sovjetsko poročilo Moskva, 6. febr. AA. (Havas). Sporočilo generalnega štaba leningrajskega vojnega poveljništva dne 5. februarja se glasi: Iz-vidniško udejstvovanie ter tu pa tam artilerijski ogenj. V pokrajini severno od jezera Ladoge se nadaljujejo spopadi med pehotnimi edinicami Sovjetsko letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov. General Weigand v Egiptu Carigrad, 6. febr. e. Po vesteh iz Egipta pričakujejo v Kairu poveljnika francoskih Čet generala Weyganda. Sodijo, da bo tam ostal tri dni Jn bo pregledal angleške ter egiptske vojne moči ter insplciral narodno obrambo. Kairo, 6. febr. AA. (Havas). Uradna Inspekcija predsednika vlade v Sudanu je določena za 17. februar. Predsednik vlade Maher paša odpotuje z letalom v Kartum v spremstvu prometnega ministrstva in več višjih uradnikov. Grof Schullenberg v Berlinu Berlin. 6. febr. e. Snoči je dopotoval v Berlin erof Schulenburg. nemški veleposlanik v Moskvi. V političnih krogih Doias-njuje. da ie prišel v prvi vrsti zato. da poda referat o stanju nemško sovietskih pogajanj. Njegov prihod je v Berlinu zbudil tem večjo pozornost, ker ie pred dnevi pri- spel tudi nemški poslanik Iz Helsinkov Blikher, ki se doslej še ni vrnil na svoje službeno mesto. Manevri ameriške mornarice Washington, 6. febr. e. V teku prihodnjih dveh mesecev bo vojna mornarica Zedinjenih držav priredila velike manevre v Tihem Oceanu. Na teh manevrih bo sodelovalo 130 vojnih ladij in 350 letal Manevri naj pokažejo, koliko se da ameriška obala braniti pred so\Tažnimi napadi in sicer na podlagi izkušenj sedanje evropske vojne. Brezposelnost v Angliji London, 6. febr. s. (Reuter). Uradni podatki navajajo, da je bilo v Angliji v januarju nekaj nad 1,500.000 brezposelnih. To je sicer 157.000 več nego v septembru lanskega leta. toda nad pol milijona manj nego pred enim letom. Povišanje v številu brezposelnih gre deloma na račun hudega mraza, vendar je porast med decembrom in januarjem najmanjši, kar Jih je bilo v Angliji v zadnjih 12 letih. Mariborski zdravnik pred sodiščem Obsojen, ker je predložil policiji lažno davčno potrdilo z lažnim pečatom in lažnim podpisom Maribor, 5. februarja. Po Mariboru je vzbudila veliko zanimanje sodna obravnava proti mariborskemu zdravniku dr. Jos. Ivanšku, staremu 39 let. Ze svojčas so nekateri listi objavili vest o tej stvari, ki je imela sedai svoie odmeve pred mariborskim okrožnim sodiščem. Zdravnik dr. Jos. Ivanšek je bil namreč obtožen zaradi tega. ker je kakor navaja obtožnica, predložil tukajšnji mestni policiji lažno potrdilo davčne uprave v Mariboru, ki je vsebovalo uradno potrdilo, da je dr Jos. Ivansek v redu poravnal vse davčne obveznosti. Na potrdilu je bil pečat davčne uprave razen tega tudi podpisa zastopnika šefa davčne uprave in pri- stojnega referenta. Pokazalo pa se Je, da sta bila podpis zastopnika šefa davčne uprave in dot. referenta, kakor ugotavlja obtožnica, ponarejena. Tudi se je izkazalo, da ni poravnal svojih davčnih obveznosti in da je predložil policiji lažno davčno potrdilo predvsem zaradi tega. ker je hotel odpotovati v tujino za kar pa je. kakor znano, potrebno davčno potrdilo o plačanih davkih Zadeva je prišla na podlagi obtožbe pred tukajšnje okrožno sodišče, ki je obtoženega dr. Jos. Ivanška obsodilo na tri mesece strogega zapora in 1200 dinarjev globe, pogojno za štiri leta čudne razmere v Centrali kasaških društev Odločen nastop predsednika mariborskega kasaikega društva F. Filipiča Ljutomer. 5 februarja Te dni je bila pred tukajšnjim sreskim sodiščem zanimiva razprava, ki je razkrila naravnost neverjetne razmere v centrali kasaških društev Jugoslaviie. Na tožbo Koniga Franca iz Celja radi r?zžaljenja časti proti predsedniku mariborskega kasaškega društva Ftlipiču Francu so se osvetlile razmere v centralni organizaciji kasaškega sporta v Jugoslaviji. G Fihpič je namreč o priliki zadnjih dirk v Lju-t ru dne 13. 8. 1939 med drugim očital g l. n u da ni opravičen zastopati cen trale. Dne 22. 9. 1938 je umrl predsednik 1 centrale g. Lippitt, že dne 25. 9 le prevzel ! vse spise centrale g Ko m g. dasi ni bil niti podpredsednik, niti delegat kakega društva v upravi centrale, tud* m imel kakega pooblastila od oblasti Storil pa ie še večjo nezakonitost, sklical je na dan 28 12 1938 skupščino Centrale v Zagrebu. Na vprašanje, je-li poverjen pc oblasti za sklicanje skupščine je odgovoril da je, ni pa predložil nobenega pism^rega odloka. Ne samo pravnik, marveč vsak lajik mora vedeti, da nepravilno sklicana skupščina tudi ne more veljavno «k'epati. najmanj pa izvršiti volitev. Tako se je tudi napra- vil 31. decembra 1938 ugovor proti veljavnosti skupščine na sresko načelstvo v Ptuju, ker je bil sedel centrale v Turnišču pri Ptuju, izkazalo pa se je, da pri sre-skem načelstvu niso bila vpisana pravila centrale in spis je romal naprej ter še danes nima pritoži tel j rešitve Ljutomerski konj ere j ci pa se vprašujejo, zakaj g. Konig ni tožil g. Filipiča zaradi vse drugačnih očitkov v gostilni na Moti. kakor pa so bili oni. ki jih je izrekel na postajališču v Ljutomeru. Na Moti so ko-njerejci g Filipiču čestitali k njegovemu odločnemu nastopu. Neka] postih o post« Ljubljana ,6. februarja V teh časih, ki so mnogo bolj pusti kakor pustni, skuša biti Časopisje vseeno pustno, aaj je praporščak vsega optimizma; največji optimist je pa Kurent, čeprav mu sledi tik za petami Pepelnica. Zato je pač razumljivo, kako silno so b li letos ljudje prizadeti, ker je bil predpust izredno kratek. Na svetu že vlada od njega dni splošno prepričanje, da je čas za neumnosti vselej prekratek. Nekateri ao hoteli ob tej priliki proslaviti skromnost naših meščanov, ces da. ni-30 praznovali pustne nedelje preveč izzivalno. Baje so celo sami prired.telji ma-skarad delali v duhu časa in so upoštevali celo pri cenah cvička in klobas, da je dandanes aktualno varčevanje. V trgovinah pa so bile menda naprodaj tako zvane ljudske maske. V vseh pogledih se je pac treba prilagoditi. Za to pa Imamo tudi talent. Ce bi se n. pr. ne znali prilagoditi, bi ob tem pustu morali utoniti v brozgi. V resnici, tudi brozga je letos ljudska. Dolgo smo čakali na njo, mi in tisti, ki bi nam naj čistili ceste, da se nas je končno nebo usmililo tik pred pustom. Tako so tudi naše ceste v duhu časa; vse, kar hočete: obrambni jarki, nasipi iz snega, da ne vidiš na drug« stran ceste, >bombe« izpod neba, s streh, eksplodirajo na hodnikih in tista redka motorna vozila ki nas Se spominjajo starih dobrih časov, nas švrkajo z brozgo, da se takoj loti vojno razpoloženje. Tako bi bili meščani potrebni pasivne in še tem bolj aktivne zaščite. Vendar je vsa zaščita su-perpasivna. Greš n. pr. po Krekovem trgu — bolje rečeno: plavaš in brodiš — mimo Mestnega doma, nekaj korakov od reševalcev, vendar te nihče ne pride vleč iz brozge, čeprav ti teče že v grlo. Morda ste pričakovali, da vam bomo povedali kaj o pustnih krofih. Toda tudi proti so letos precej pusti, lahko bi celo rekli — nevtralni Vse je nevtralno, predvsem pa cene. že 21. januarja bi morala sv. Neža kuram pdvezati, saj veste kaj. toda kokoši so ostale kljub temu nevtralne, zato so jajca po 2.5 din. Brez jajc pa. kakor menda veste, doslej vsaj ni bilo pustnih krofov. Rekli boste, zakaj vendar nihče nič ne ukrene Zakaj n. pr. kokoši ne nesejo jajc hkrati z listki, kakršni so predpisani po Izložbah, da veš pri čem si? Kljub vsemu temu so se ljudje tudi v tem pogledu prilagodili. Nihče ne toži več nad draginjo. Nasprotno, čedalje bolj so vsi zadovoljni, ko prav zaradi draginje lahko uživamo blagodati ljudskih cen celo na maškaradah. Iz Poljčan — Iz nailh društev. Letošnje predpustne prireditve je otvoiilo v nedeljo tukajšnje plan nsko društvo s tradicionalnim planinskim plesom. Igrala je godba »Drava« iz Maribora. Z raznimi izvirnimi kupleti je nastopil naš neumorni Ritonja. Spored so izpopolnili gostje iz Štor, ki so nastopili s svojim pevskim zborom, med drugim pa smo imeli ta večer tudi priliko slišati jugoslovanskega prvaka na harmoniko, ki je s svojim virtuoznim nastopom zadivil vse poslušalce. želimo, da bi nas Štorčani, ki tudi radi hodijo na naš Boč, še večkrat obiskali. — Na pustni torek pa bo pri Ma-horiču sokolska maškarada, ki bo spet kakor se obeta, senzacija naših predpust-nih veselic Izdati smemo le toliko, da nastopi s posebno plesno točko posebna originalna skupina Kakšna bo in kaj bo predstavljala, pa boste videli na pustni torek Maškarada Ima geslo »Pod vročim soncem« Vršilo se bo tudi nagradno tekmovanje mask. — Gospodarsko poslopje se je zrušil^ Letošnja zima je bila vzrok že marsikateri nesreči. Zadnji čas je ledeni dež napravil mnogo škode tudi na sadnem drevju. V nedeljo je zadela huda nesreča posestnika Potočnika Karla, po domače Leskova rja iz Laporja. Ravno so se spravljali spat, ko je zabobnelo, kakor da je potres. Podrlo se je gospodarsko poslopje, ki ga je zrušila teža snega. Posestnik Potočmk. ki je že tako v težavnih gosp darskih prilikah, je s to nesrečo še bolj prizadet. Vi©!i!!«ki koncert L. D'Af bare Ljubljana. 6. februaria Kakor smo imeli pred kratkim priliko spoznati Pittinijcvo kot izvrstno italijansko pianistko, tako se nam je na včerai-njem koncertu predstavila kot enako odgovarja-joča italijanska violinistka Lilija D Albo-re, ki si je za svoj nastop izbrala hva'cžen spored. Violinistka rnia sig'iri'n, močan in odločen poteg loka, prav tako nastavek in je v tehničnem pogledu vobče zelo dobra; tudi intonacija, ki v začetnih skladbah ni bila najboljša, se je kasneje usta'ila tako, da tudi v tem pogledu ni bilo oporekati. Ton ji je mehak, sočen in poglobljen: fra-ziranje je bilo estetski-smiselno in kot takšno v polnem odnosu do celotne igre. Violinistka je interpretiral posamezne skladbo z velikim, finim občutjem, ki nikakor ni 51o preko vernosti podajanja ter se zato tudi ni individualiziralo; ostalo je marveč v mejah po skladatelju zamišljene vsebinske interpretacije, kar more b;ti na eni strani reprodukciji le v korist, če izzveni v dosegljivi polnosti. D* Alborejeva je tej zahtevi nedvomno ustregla in nain je predstavita tvorce iz različnih stilnih dob v zelo verni podobi. Zlasti velja to za B-ahm-sovo »Sonato d-mol, op. 108« (Allegro. Adagio, Un poco piesto e con sent;mento. Presto agitato), ki je bila ne le s tehnično-ga. ampak še prav posebej iz vsebinskega vidika menda najbolj "a točka večera. V njej je solistka uveljavila vse sposobnosti svoje igre še mnogo bolj kot v Vitalfjevi »Chanc^nni« in v Schu^rtovi »Sonatim d dur« (AUegro mol to, An dan te, Allegro ' vivace). Drugi del koncerta ej obsegal Ve-racinijev Largo in Fioccov »Allegro«. ki ju. je podala lepo oblikovano, ter Sarasatejevo 'Zingaresco«, ki jo je prikazala z bravu-rozno tehniko in močno čuvstveno. Ob koncu je dodala še nekaj skladb italijanskih avtorjev. Vobče je nudila koncert lepe umetniške kvalitete in jo je občinstvo sprejelo s spontanim, malone viharnim navdušenjem ter z njim izrazilo vse priznanje. Skoda le. da si m izbrala tudi nekaj sodobnih skladateljev, da bi nas tako seznanila še s predstavniki sodobne italijanske violinske kompozicije Na klavirju jo je spremljal Hubert Gie-sen, ki je izstopil kot odličen interpret zlasti v Brahmsovi »Sonati«, dočim je bil v Schubertovi »Sonatini« v razmerju do solistke premočen. V vseh ostalih skladbah se je znal prilagoditi kot diskretni spremljevalec. Celotni koncert nam je nudil lep umetniški užitek: izzval je mnogo zanimanja ne le zavoljo violinistke, temveč tudi, ker smo po mnogih pianistrčmh večerih mogli spet enkrat slišati violinski koncert. ed. Snežne razmere Poročilo Tujskonrometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 6. februarja 1940. Rateče-Flanlca 870 m: —5, megleno, 70 cm snega, osrenjen. Planica-Slatine (Dom Ilirija) 950 m: —4. megleno, 100 cm snega, osrenjen. Podkoren 80O m: —4, jasno, 56 cm snega, osrenjen. Dov je-Mojstrana 650 m: —4, jasno, 85 cm snega, skakalnica uporabna. Bled 501 m: —lF barometer se dviga, po- oblačeno. 64 cm snega, osrenjen. Pokljuka 1300 m: —4, barometer se dviga, pooblačeno. 120 cm snega, osrenjen. Bohinj-Sv. Janez 530 m: —1, jasno, 95 cm snega, osrenjen. Bohinj-Zlatorog 530 m: —2, jasno, 80 cm snega, osrenjen. Dom na Kom nI 1520 m: —2, jasno, 150 cm snega, osrenjen. Dom na Krvavcu 1700 m: 0, delno oblačno. 95 cm snega, osrenjen. Koća na Veliki planini 1558 m: —1, delno oblačno. 80 cm snega, osrenjen. Polževo 620 m: —2, oblačno. 48 cm snega, osrenjen. Radovljica 470 m: —2, megleno, 68 cm snega, osrenjen. r#om na Kofcah 1500 m: —3, Jasno, 130 cm snega, osrenjen. rr>.ič: - 1. megleno, 60 cm snega, osrenjen ic južen. Sodrn/ira 550 m: —3, oblačno, 58 cm snega, južen. Rimski vrrleo 530 m: 0, oblačno, 42 cm snega, južen. 5. februarja 1940. Pohorski dom 1030 m in Marlhor«kfl koča 1080 m: 0, megleno, 50 cm snega, osrenjen. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —3, megleno. 50 cm snega, osrenjen. T "carska dolina: 0, pooblačeno, 60 cm snega, osrenjen. Iz Maribora — P't'ot*tuberkulozni dinar je v mesecu januarju dosegel znesek 566.010.75 din. ki )e namenjen za zgradbo oziroma za nakup zavetišča jetičnim bolnikom. Izven stanovanjske akcije so sklad okrepili: uprava grajskega kina po zaslugi njenega ravnatelja g. Julij Guština, dalje pisarniško ravnateljstvo okrožnega sodišča v Mariboru v spomin na blagopokojnega škarabota Blaža 228 din, ga. Marta Wur-zinger mesto venca na grob g. dr. Bohma Rudolfa in g. Arnolda Starkula po 100 din. Marko Rosner 100 din, Jugosvila 100 din. Hutter 600 din, Margo 100 din. L. Franz sinovi 100 din, Zlatorog 100 din, Viljem Freund 100 din. Stark Ana 100 din, notar dr. Kogej Jakob 180 din, trgovski gremij 10 din Neubauer Anton 125 din, Konig Paula 100 din, elektrarna Fala 100 din, ing. Jelenc-šlajmer 100 din. Anica dr. Ro-blčeva 100 din, Stolna ulica St. 1 104 din. Zora 100 din, Doctor in drug 500 din. uradništvo Thoma 710 din, Tscheligi 240 din, Nassimbeni 100 din, škofijska pisarna 100 din, Kebrič Eliza 125 din, Kuntnar Jakob 200 din. Grobin Marija 140 din. Kol-mančič Josipina 120 din, Narodna banka 110 din, Valaster Erna 100 din, Ljubljanska kreditna banka 100 din. zadruga državnih ush žbencev 100 din, dr Fran Ma-rinič 100 din, dr. Miroslav Ploj 100 din. Teksta 100 din. Mariborska kreditna banka 100 din, Benko Josip 300 din. Iz donosa v mesecu januarju t. 1. je posneti, da je skoro vsaki drugi Mariborčan prispeval v Ptl. sklad po 1 din, kar j- vse hvale vredno. Liga pa se tudi živahno udejstvuje pri nakupu posestva, ki bo namenjeno najbednejšim v najtežjih časih. Vsem so-tmdnikom plemenitega in človekoljubnega dela, zlasti industrijcem. trgovcem in obrtnikom, hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom posebno pa tudi hišnim upraviteljem in oskrbnikom prav iskrena rivala. — Draginja. »Delavska Politlkac poroča v Številki 13: »Pomanjkanje krompirja, fižola in zelenjave na našem trgu povzroča vedno hujše skrbi, zlasti delavskim gospodinjam. Ponovno smo že na to opozorili, vendar izgleda, da se nikdo ne peča s tem vprašanjem, čeprav bi ga bilo treba vzeti resno v pretres. Prepričani smo, da bi se v raznih drugih krajih v nadi državi, kjer je bila letos boljša letina krompirja in fižola moglo nabaviti po znosnih cenah dovolj tega živeža za potrebe našega mesta. Seveda bi se moralo to izvršiti pod nadzorstvom oblasti, da bi se onemogočilo vsako verižništvo, ki je povzročilo poleg slabe letine tudi silno draginjo. Ko je pričela vojna in so cene življenjskim potrebščinam začele rasti, so nekateri to spretno izrabili in si preskrbeli bogate zaloge življenjskih potrebščin po razmeroma nizkih cenah, revnejši sloji pa morajo sedaj plačevati te vrste živež strašno drago. Dočim na primer stane v Mariboru kilogram krompirja din 1.75 do din 2, oziroma merica din 13, ga v okolici Ptuja prodajajo še vedno po 80 para kg. Ta primer kaže, da bi se z nekoliko dobre volje vendar le lahko pomagalo revnim konzumentom, kl itak z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašajo vse te težave ln čakajo, da se bodo razmere povrnile na bolje. Nikakor pa ni prav, da se ničesar ne ukrene v tem »ravcu s strani merodajnlh činlteljev. Z redbo o pobijanju draginje so bili sicer stanovljenl po občinah protidra gin jski odbori, ki- imajo pa-le zelo omejen delokrog, c — Mariborske tržne cene. V smislu poročila štev. 5 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu sledeče cene: govedina 6 do 12, teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 10 do 12, svinjsko meso lzluščeno 13 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 17. slanina 14 do 16, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 8 do 10. rebrca 10 do 12, glava z jezikom 5 do 7, ledvice komad 2 do 3. Zelenjava: krompir merica 10 do 12. čebula 2.50 do 3.50, česen 8 do 10, komad zelja 1 do 5, kislo zelje kg 4, kisla repa 2, karfijola komad 3 do 12, kg 10, hren 7 do 9. komad endivije 0.50 do 3, kg dalmatinske endivije 10 din, kg radiča 14 din. Sadje: jabolka 4 do 8, hruške 5 do 8. suhe slive 6 do 10. celi orehi 7 do 8, luščenl orehi 24 do 28, pomaranče 1 do 3.50. Žito: liter pSenice 2, liter rži in ječmena 1.75. koruze 1.50 do 2. cvsa 1, prosa 2. ajde 1.25. prosenega pšena 4, ajdovega pšena 4 do 5 din. Fižol prodajajo po 5 do 6 din za liter. Na trgu ga je zelo malo. navadno le ob sobotah. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50. mleko 2 do 2.50. surovo maslo 30 do 36. čajno maslo 36 do 40. kuhano maslo 32 do 36. dotnačl sir 8 do 10 din Perutnina* kokoši 20 do 32, par piščancev 25 do 65, parani 50 do 65. DomaČe zajce prodajajo po 10 do 25 din. Zelo občuten je zastoj v dovozu krme. tako je bil na sobotnem treru le en voz sladkega sena. ki so ga prodajali po 130 din za 100 kg. KOLEDAR Danes: Torek, 6. februarja: Pust, Doroteja DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: In nastalo je novo carstvo Kino Sloga: Bistre glave Kino Union: Seviljski brivec Maškarada Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ob 20. Bohemskl večer, prireditev gledaliških igralcev ob 20 pri Mlkliču Valčkov večer Sokola Vič ob 20. v So-kolskem domu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi leva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. &tpod &?(a Ivan Cankar je slovenski pisatelj. Največji med vsemi, kar smo jih imeli doslej in kar jih imamo sedaj. Rodil se je leta 1876 na Vrhniki in umrl je dvainšti-rideset let pozneje v ljubljanski bolnici. Spočetka je pisal pesmi, ust\nril potem najlepše vrhove naše proze in napisal vrh tega še sedem slovenskih dram Toliko tistim, ki morda Cankarja ne poznajo Tole pa tistim, ki ga prav posebno dobro poznajo, pa ga — nočejo poznati. Samo tegale ne razumemo, samo na tole skromno vprašanje bi želeli prav kratek in preprost odgovor: kako je mogoče, da pride na naš oder vse, prav vse od Sie-drovcev in Zadrege nad zadrego pa preko plehkih »hipermodermh« Benedetti je-vih in Bekeffijevih komedij do kaj malo duhovitega Courtelina in za nas skoraj bi e z pomembne ga podlistkarja Arkadi ja Averčenka, Cankar pa mora še vedno stati v veži in čakati, čakati. Mi pa, ki Cankarja poznamo in ga tudi hočemo poznati, zahtevamo, da dobi čim prej besedo tam, kjer mu gre, to je na odru naše drame. Tisti pa, ki o tem odločajo, naj se zavedajo, da slovensko gledališče brez Cankarja ni slovensko gledališče. Slovenski dijaki. Smrtna nesreča Ljubljana, 6. februarja Včeraj popoldne so bil reševalci nujno pozvani na Emonsko cesto 2, kjer se je pripetila huda nesreča. S strehe trinad-stropne Jelačinove hiše je padel krovski pomočnik Martin Strah, uslužben pri krov-skem mojstru Francu Janežiču v Stare-tovi ulici 26. Mojster je včeraj po kosilu poslal pomočnika v omenjeno hišo, da bi skidal s strehe sneg. Zabičal mu je pred odhodom, naj se na strehi priveze na vrv, kar je tudi pravilno, pa ga Strah ni ubogal. Splezal je na atreho in jel kidati sneg, ne da bi se privezal. Ker je streha precej strma, mu je nenadoma spodrsnilo, da je padel ln obležal na tleh nezavesten. Padec nesrečnega fanta so opazili mimoidoči, ki so mu takoj priskočili na pomoč, iz Jelačinove pisarne pa so nemudoma obvestili reševalce. TI so ponesrečenca naložili na avto, pa je Strah umrl že med prevozom v bolnico. Avto s truplom so zapeljali pred Mestni dom, kamor je prišla kasneje policijska komisija v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Macarol. Zdravnik je ugotovil, da je Strah dobil pri padcu notranje poškodbe, zlomil pa si je tudi hrbtenico. Truplo so po komisijskem ogledu odne-ljali v mrtvašnico splošne bolnice. Pokojni Strah Je bil rojen 1.1910 in je stanoval pri svoji materi v Zalogu pri Ljubljani št. 51 O smrtni nesreči je policija že včeraj popoldne obvestila njegove domače, ki so sklenili prepeljati ponesrečenčevo truplo domov, kjer bo pogreb na domače pokopališče. Naše 3l?d?lisce DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 6. februarja: ob 16. url: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sreda, 7. februarja: Profesor Klepec. Red Sreda Četrtek, 8. februarja: Praznik cvetočih češenj. Prem le rs ki abonma Petek, 9. februarja: ob 15. uri: Striček Vanja. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota. 10. februarja: Na prisojni strani. Red A OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 6. februarja: Lumpacius Vagabundu s. Izven Sreda, 7. februarja: Rusalka. Red Četrtek Četrtek, 8. februarja: zaprto Petek. 9. februarja: zaprto Sobota, 10. februarja: Gorenjski slavček. Red B Stev. 26 »SLOVENSKI NAROD* torek. § februarja Wo. Stran 8 Touring v Ljubljani, ki ima I269 članov — Vprašanje mototurizma v sedanjih razmer ali Ljubljana h februarja S sno Ob tem malem jubileju delavnega kluba je predsednik g. inž. Ivan Barti ocrtai cilje organizacije, ki propag-ra splošen turizem V petih letih svojega obstoja je klub zvesto izpolnjeval prostovoljno prevzete dolžnosti. Zadnje poslovno leto ni prineslo uspehov, ki si jih je klub želel Sredi najvne-tejšega dela so nevšečne razmere zadržale dotok mototuristov. Dovoz tujih pogonskih sredstev je postal nereden nismo sprejemali več količin, na katere je bilo na^e gospodarstvo navajeno pričeli pa smo ceniti vsa ona bogastva, katera nam nuJi na^a zemlja Poraba domač h pogonskih sredstev je postala nujna. Kar smo v prejšnjih letih izobilja -amudili, ko so naši sosedje že uporabljali les, oglje premog in komprimirane pline, hočemo zdaj nadoknaditi. Zato pozdravljamo odbor za propagando domačih pogonskih sredstev. Lastnik motornega voz'la ki troši oglje, les in komprimirane pline domačega izvora, pa naj bo oproščen raznih državnih, banovinskih in občinskih dajatev. Ako bodo predlogi odbora za propagando domačih sredstev pri odločilnih ćiniteljih upoštevani, se bodo naše ceste poživele s pogonsko silo naših gozdov. Ne samo mo-toturizem, tudi naše narodno gospodarstvo zahteva osamosvojitve od uvoza pogonskih sredstev. Ako nam priroda skriva nafto pod zemeljsko skorjo, vzemimo vsaj tof kar nam je doslej razkrila. Uporabiti moramo naš premog, naše oljne skriljavce. Bencin in mineralna olja so zlato naše dobe. Na^e cestne razmere se polagoma zbolj-šujejo. nastalo pa je novo vprašanje, roje preskrba vozil s pogonskimi sredstvi. Če bo ostalo pri sedanjem stanju, hi bila Slovenija za tujski promet mrtva. Na obiske od zunaj za zdaj ne moremo računati. Organizirati bomo morali domači turizem in zato bodo potrebna pogonska sredstva. Zdaj je čas, da pr'dobimo one številne mototuriste. ki se vozijo v tujino, prirodnih lepot domovine pa ne poznajo. Z uvedbo bencinskih nakaznic se bo današnje neznosno stanje izdatno zboljšalo. Naša centrala v Beogradu je predlagala uvedbo teh nakaznic. Od tolmačenja ;n izvajanja tozadevne uredbe od visi ne samo zadovoljstvo avtcmobilistov in motocikl tstov, temveč tudi obstoj številnih tuj-skoprometnih ustanov. Slovenija potrebuje v poletnem času izjemna določila Pri nabavi pogonskih sredstev moramo računati tudi na mototuriste iz drugih banovin. Upravni odbor je obravrava! tudi reorganizacijo Touringkluba v naši državi. Zato predlaga uprava spremembo pravil. V Zagrebu bo ustanovljen Hrvatski Touring-klub, ki pa bo clau Touringkluba kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Novi politični razdelitvi primerno naj tudi Slovenija preuredi svoj Touringklub. Za pospeševanje notranjega turizma bo postavila ljubljanska podružnica stalno taborišče (camping). Upravni odbor je inž. arh. Mesarju in tajniku Jermanu naložil, naj poiščeta prmeren prostor za tako taborišče, ki bo demačim in tujim članom na razpolago ter tako v veliko korist propagandi za. ♦unzem O poslovanju tajništva je obširno poročal g. Jan*z Jerman Ob koncu lanskega leta je imel klub 675 članov, in sicer 256 avtomobilistov. 9* motociklistov, 275 kolesarjev, 14 č'aniv splo-šno turističnih ustanov, 3 člane Kajak kluba u. 30 gostinskih podjetij. Y;Unieua pa sta kot samostojna kluba še Motoklub Hermes s 450 člani in Motoklub Ilirija s 144 člani, tako da ima Touringklub v Ljubljani skupno 1269 članov. Ko je bila zdana uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili, se ie tudi Touringklub pridružil s svojimi delegati vsem akcijam, s katerimi so prizadeti opozorili odločilne oinitelje na katastrofalne posledice uredbe ziasti za Slovenijo. Valno je omeniti, da so h-le lani otvorjene nove betonske ceste Jeperca—Kranj, Kranj —Naklo in Podvin—Lesce. V delo je oddan sektor nove ceste Maribor—Slovenska Bistrica in sektor Jezica —Domžale. Počasi bomo le dobili ceste, da bomo sami zadovoljni z njimi :n da nam bo mogoče privabiti tuje mototurrste. Po blagajniškem poročhj g. Frana Kha-ma se je razvila debata o predlogih. Soglasno so zborom a i 2i odcbr:i. načrt za nakup zemljišča za taborišče. Uprava je bila poobiiičena. Ju skrene vse potrebno za osamosvojitev kluba v Sloveniji po osnutku novih pravil, ki iib je prečita! g. dr. Lado Lajovic. Pri volitvah so bili 'zvo'jeni v novi odbor gg. inž. Ivan Bartl. lani.o Čepon. Slavko Pinter. dr. Ciril 2"žek Janez Jerman Josip Hafner, Fran Kham. Hieronim Dem šar, dr. Josip Fatokluba Hermesa. V .nadzorstvo so bi'i izvci;eni dr. Rudolf Mara, Ivo Marinka. Saša Rebolj in Fran Holchaxer. Pri slučajnostih so 5'am iznesli več predlogov glede posodic omejitve motornega prometa. rešitve prometnih vprašanj v Ljubljani, vzgoie vozačev m občinstva in glede obveznegi jamstveneua zavarovanja motornih vozil. Razširjenje pokojninskega zavarovanja na strojnike in zobotehnike Ljubljana. 6. februarja Nedavno amo omenili, da so dobili pokojninsko zavarovanje tudi strojniki in zobni tehn ki. Zavarovanje je stopilo v ve- 'javo 1. februarja. Uredba o razširjenju zavarovanja je bila objavljena 28 decembra v >Službenih novinahe, in 3. t. m. y >Službenem listu« banske uprave dravske banovine. Strojniki »o si dolgo prizadevaJl, da bi dobili pokojninsko zavarovanje in z njim priznanje, da so nameščenci. Razumljivo je pa blo seveda tudi stremljenje zobnih tehnikov ipo rpokojninskern zavarovanju, aaj pač tudi oni spadajo med tiste vrste delavcev, ki jib ne moremo prištevati med ročne. Pričakovati smemo, da se bo sča-sorn posrečilo doseči pokojn nsko zavarovanje tudi pripadnikom poklicev, ki zahtevajo večjo strokovno usposobljenost, kakršno si lahko pridobiš le z daljšo prakso in umskim delom. Kakor so se strojniki upravičeno zavzemali za uvedbo pokojninskega zavarovanja, prav tako zahtevajo zase nameščensko pokojninsko zavarovanje tudi strojevodje zasebnih ter industrijskih železnic. Po nov u rtv] bi so zobni tehniki zave-rani pokojninskemu zavarovanju, če so zaposleni kot pomožno osebje zdravnikov specialistov za ustne in zobne bolezni, pa tu-ii kot zaposlenci zobozdravnikov, den-tistov tehnikov ah če delajo v samostojnih zobotehniških delavnicah. Stro;'n:ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju, če so opravili predpisani izpit po čl. 16 in 17. pravilnika ministrstva za trgrrvino in industrijo o opravljanju izpita za posluževale o parnih motorjev in kot-lovskih napra\\ Zavarovanju so pa zavezani tudi. če dokažejo, da imajo po «. 25, odnosno 26 istega pravim ka pravico opravljati strojn'ške posle, ali če so položili izpit po ČL 16. in 17. pravilnika o opravljanju Izpita za posluževalce električnih naprav. Strojniki, ki so položili izpit v mozemstvn, imajo pravico do zavarovanja le. 6e dokažejo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo po čl. 26 pravilnika priznalo, da je njihov izpit ustrezajoč iapitu. kakršne polagajo v naši državi. številni strojniki in zobni tehniki, ki so čakali na uvedbo pokojninskega zavarovanja dolga leta ter so v službi že ostareli, se predvsem zanimajo ali lahko dokupijo službena leta, odnosno če se bodo sploh mogli okoristiti z zavarovanjem. Uredba, določa, da se jim šteje Čas, ki so ga prebili v službi od 1. januarja l. 1938 do uve-Ijav tve zavarovanja, kakor da so bili že tedaj zavarovani, a le pod pogojemt če za to dobo. če plačajo zavarovalnino s 6 odstotnimi obrestmi. Prispevki morajo biti plačani za isti plačilni razred, ki so v njem zdaj zavarovani (na dan vstopa v obvezno zavarovanje). Dokup služben h let pred 1. januarjem 1. 1938 je pa dovoljen zavarovancem, ki so postali zavezam pokojninskemu zavarovanju po tej uredbi, ob pogojih, predpisanih v prvem in drugem odstavku točke 7 § 109 finančnega zakona za 1. 1939-40. O teh pogojih se lahko podrobno poučite v >Službene m listu« st. 181-34 iz leta 1939. Dolžnost plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje se je začela za vse obvezance z dnem uveljavitve zavarovanja 1. t. m., ne glede, kdaj bodo novi zavarovanci prijavljeni. Za prijavo je predpisan 14dnevni rok po 8 63 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja je bila predpisana na podlagi finančnega zakona za proračunsko leto 1939-40. Upanje je. da bo v prihodnjem finančnem zakonu pooblast lo za razširjenje pokojninskega zavarovanja na strojevodje zasebnih železnic Velik razmah letalstva na Gorenjskem Jeseniški aeroklub je eden izmed najbolj delavnih v državi Jesenice, 5. februarja Jeseniški Aeroklub je eden izmed najbolj delavnih v državi. V sredo zvečer Je imel svoj občni zbor. ki so se ga udeležili tudi zastopniki krajevnih odborov z Lesc In Kranjske gore ter zastopniki jeseniškega gospodarskega in kulturnega življenja. Predsednik Aero-kluba g. inž. Rekar je po otvoritvi pozdravil predvsem zastopnika oblastneera odbora dr. Staneta Rapeta ter zastopnika vojnega letalstva kapetana Malina, nato pa je počastil spomin pokojnih članov, mladega pilota Janeza Goloba, ki se je smrtno ponesrečil pri poletu. Srdjana Sveteka, ki se je smrtno ponesreČU v gorah, in Alojzija Rizzollija. Društvo ima 304 člane. Dohodkov je imelo 37.000 din, denarnega prometa pa okoli so.ooo din. Uprava je predvsem hotela zgraditi hangar na svojem letališču v Polj-Čah tfr obnoviti letalski park, kar pa je morala odgoditi na poznejši čas, ker se je morala odloČiti za zgraditev prepotrebne delavnice na Jesenicah, ki Je v surovem stanju že dograjena. Predsednik je omenjal lepo uspeli letalski dan, na katerem sta bili slovesno izročeni svojemu namenu novi jadralni letali »Kanja« in »Škorec«. Klub ima 55 aktivnih letalcev, 4 jadralne skupine in 6 letal. Prizadevanje Aero-kluba je krepko podpirala KID. ki se ji je pr0f?3?dmk ob tej priliki najlepše zahvalil. Tainiško poročilo je podal g. Boris Flor-jančič. Lani v avgustu je klub priredil svoj letalski dan v Poljčah, ki so se ga udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopniki oblasti in vojske ter vsi pokrovitelji. Prireditev je posetllo nad 7.000 ljudi. Da je tako lepo uspela, je velika zasluga g. dr. Rapeta in g. kapetana Vukajlovtća Iz Ljubljane, ki sta mnogo storila za propagando našega motornega letalstva. Na tajnikov predlog so bile odposlane I vdanostne ra pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, komandi letalstva v Zemunu in osrednji upravi Aero-kluba v Beogradu. Zelo zanimivo poročilo Je podal načelnik tehnične sekcije g. Izidor Ručlgaj. Sekcija ima 6 jadralnih letal in 55 aktivnih letalcev, ki so za aero-klub žrtvovali skoraj ves prosti čas. Uspehi žal niso bili taki, kakor bi letalci sami želeli, ker klub še nima primerne delavnice in hangarja za shrambo letal. Močno pa je nagajalo hudo vreme in tudi nesreče so močno ovirale delo naših letalcev. Po poročilih blagajnika g. Ivana Pohar- ja, predsednika propagandnega odseka g. Avgusta Kuharja, je načelnik nadzornega odbora g. Peter Arnež poročal, da je našel vse blagajniško poslovanje v vzornem redu, ter je predlagal blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Proračun za 1. 1940 določa za nujne naprave 289.000 din ter je bil brez debate odobren. V novem odboru so Inž. Rekar Ciril, inž. Levičnik Toussaint. Florjančič Boris, Poli ar Ivan, inž. Pretnar Crt, Ravnik Jože, Kuhar Avgust, fiuligoj Mirko ln Klofutar Peter; namestniki: Lasič Boro, major Mi-lovanović Vladimir, Poženel Alojzij, Lakota Alojzij, inž. Ferne Ervtn, Učakar Božo, Humer Lovro, Ručlgaj Izidor ln Levičnik Milan. V nadzorstvu: dr. inž. Klinar Herman, dr. Obersnel Maks, Markež Valentin, Peter Arnež in kapetan Kapetanovič, namestniki: inž. s vi gel j Fedor, Ollp Pavel, Bulovec, inž. Potočnik in Plemelj Ivan. Postani la ostani Sla* Vodnikovo drnlbolj Naši čebelarji na delu Domžale, 4. februarja Nedavno je imela občni zbor čebelarska podružnica Krtina za moravsko dolino v Zalogu pri Mora\čah. Za zbor je vladalo veliko zanimanje. Zastopani so bili skoro vsi kraji kamniškega sreza. Zbranih je bilo 31 članov. Šolski upravitelj g. Mayer, neumorni podružnični tajnik in blagajnik, je po uvodnih formalnostih takoj prešel na svoje poročilo. Nadzorni odbor, ki sta v njem gg. Perko Ivan in Kokalj Peter, je pregledal blagajniško poslovanje ter ugotovil najlepši red in točno stanje blagajne. Podružnica je imela med letom 6268.66 din prometa. Prečitali so jubilejni zapisnik, pri katerem sta bila toplo pozdravljena stara čebelarska veterana gg. Šmajdek. bivši šolski upravitelj na Krtini in banski kmetijski referent g. Okom, ki sta dala pobudo za ustanovitev podružnice. Ob tej priliki je bil izvoljen za častnega člana šolski upravitelj g. Julij Maver z Doba G. Maver je predaval potem o ureditvi pašišč, o ureditvi dovoza na pašišče, ki naj bo enotno in ob istem času. Nadzorstvo in ureditev prevoza je prevzel g. Ručman Pavel, na katerega naj se tekom leta obračajo vsi prizadeti čebelarji. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni predsednik Soklič Ivan, Zalog, podpredsednik Perko Ivan, šolski upravitelj Vrhpolje: Vesel Anton, Pirnat Maks, Kokalj Peter in Ručman Pavel, namestniki Kosmač Jože. in Burger Franc. Za preglednike računov: Perko Ivan in Kokalj Peter. Sledil je razgovor s Čebelarji glede mešanic križank. Člani naj posvete več pažnje, da iztrebijo križanke, saj kr banska uprava daje čistokrvne kranjice po 10 din. Mnogi pa so jih dobili v preteklem letu tudi zastonj. Kr. banska uprava je tudi obljubila podporo za vzrejo čistokrvnih kranjic. Posvečati se mora tudi vsa pažnja na okuženo satje. Vsak sumljiv primer je treba takoj javiti strokovnjaku, da ukrene potrebno, da se bolezni čebel zatre jo že v kali. Obljubljen nam je rudi čebelarski tečaj, ki bo v Dolu. Udeleži naj se ga čim večje število članov. Kdor namerava kupiti čebele, naj se obrne na podružnico ali na šol. upravite'ja g Perka Ivana na Vrhpolju pri Moravčah. Zanimiva sodna statistika Sodišča v Sloveniji so imela lani nekoliko manj posla kakor predlanskim, kakor kaže statistika ljubljanskega apelacij-skega sodišča. V Sloveniji je pet okrožnih sodišč in 39 okrajn h sodišč. Pri vseh petih okrožnih sodiščih je bilo lani skupaj 20O8 pravd za zneske nad 25.000 din. V nekaterih pravdah je šlo za stotisoče, bilo pa je tudi nekaj pravd za milijonske zneske. Predlanskim so vodila vsa sodidča skupaj 2144 tožb. Manj Je bOo lani tudi meničnh tožb. Predlanskim so sodiSča v Sloveniji obravnavala 184 meničnih tožb. lani pa 145. Kanenskh tožb je bilo lani skupaj 4799. V primeri s predlanskim letom se je število kazenskih tožb zmanjšalo, toda samo za 51 tožb. O kakšnem posebnem zmanjšanju kriniinalnosti v Sloveniji torej ni mogoče govoriti, pač pa je tendenca v tem pogledu poz tivna. Tiskovnih pravd je bilo lani tudi manj kakor predlanskim. Izredni dogodki v svetu ao obrnili pozornost ljudi in časopisja v drugo smer, v našem notranjem političnem življenju ni bilo takih dogodkov, ki ima.ic navadno za posledico tiskovne pravde, kakor na primer volitve. Padee števila tiskovnih pravd je zatorej skoraj rekorden, kajti L 1938 je bilo pri vseh sodiščih v Sloveniji skupaj 158 tiskovnih pravd, lani pa samo 52. Največ tiskovnih pravd je imela, kakor vsa prejšnja leta, Ljubljana in sicer 33, Maribor 10, Celje 7 ln Novo mesto 2. Na slovensk' h okroflnfh sodiS*lh so bile obtožnice naperjene proti 2526 obtožen-predlanskim pa proti 2650. Največ kazenskih razprav je bilo pri ljubljanskem okrožnem sodišču, in sicer 753 (pred lanskim 867), Maribor pa ne zaostaja mnogo za Ljubljano glede kazenskih tožb. kajti imel je lani 698 kazenskih tožb (predlanskim 802). Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo lani 436 ki ženskih obtožb (predlanskim 493), Novo mesto 380 (predlanskim 383). Murska Sobota pa lani 259 (predlanskim 105). Velika razlika med številom predlanskih in iansx h kazenskih tožb pri nrurskosoboškem okrožnem sodišču je nastala zaradi tega. ker je to c krožno sodišče začelo poslova ti šele sredi 1. 1938. Pri vseh okrajnih sodišč Ji skupaj je bilo lani 21.333 novih pravd, predlanskim pa 21.446. število civilnih pravd pa ia od leta do leta precej močno pri slovenskih okrajnih sod sčih. Znana pravdarska strast se je nekoliko polegla Rekordno število civilnih pravd so imela slovenska okrajna sodišča 1. 1934. Kazenskih razprav so imela okrajna sodišča 4636 (predlanskim 5496). Za zmanjšanje brezposelnosti Iz vrst prizadetih smo prejeli: 55 132 ln 139 obrt. zakona določata, da sme imeti lastnik obrta na podlagi pridobljene pooblastitve več pomožnih lokalov ali podružnic, za vodstvo takih podružnic pa mora nastaviti poslovodjo, ki izpolnjuje vse zakonite pogoje za te obrte. Tega zakonskega določila se v znatni meri poslužujejo običajno imovitejši obrtniki. V zadnjem času se je razpasla navada, da se taka zakonita določila in predpisi kratko-malo obidejo in otvarjajo podružnice, ki rastejo zlasti po večjih industrijskih krajih in mestih kot gobe po dežju. Vse to ima za posledico, da brezposelnost stalno narašča in prizadela hude udarce delavstvu, ki kljub dobri volji do dela ne dobi primerne zaposlitve. So stroke, kakor n. pr. brivsko-frizerska, pa tudi druge slične, v katerih bi se dala brezposelnost znatno omiliti, če bi se omejilo izdajanje dovoljenj za odpiranje podružnic. V teh podružnicah zaposlujejo običajno delodajalci izredno cenene, ako že ne zastonjske moči, ki nimajo za njihovo vodstvo potrebne kvalifikacije. Take moči so večkrat tudi glavni vzrok hude medsebojne konkurence v cenah, ki so malokje enotne, ker se običajno tarifni predpisi nikjer ne spoštujejo in izvršujejo. Zlasti bi bilo treba revidirati obrtni zakon v tem pogledu, da se dovoljenja za odpiranje novih podružnic ne bi podeljevala onim imovitim obrtnikom, ki imajo svoje dobro vpeljane in rentabilne obrate, katerih donos ne zadostuje samo za primerno vzdrževanje rodbine, temveč tudi za kupičenje kapitala Z izdajanjem dovoljenj takim obrtnikom za odpiranje dveh ali celo več podružnic se odvzema kruh onim starejšim pomočnikom in pomočnicam, ki bi se želeli na teh mestih osamosvojiti, dočim bi na njihova sedanja mesta prav lahko prišle mlajše moči, ki so morda sedaj brez posla. Iz Trbovelj — Občni zbor aerokiuba Trbovlje. Tukajšnji aeroklub je imel v nedeljo zvečer v posebni sobi gostilne Počivavšek drugi občni zbor. Udeležil se ga je tudi podpredsednik osrednje uprave Aerokiuba kraljevine Jugoslavije, g. dr. Stane Rape iz Ljubljane, ki ga je predsednik tukajšnjega aerokiuba. g. Juro Baumgarten. ob otvoritvi občnega zbora v lepih besedah pozdravil. Potem je predsednik poročal o delovanju kluba v preteklem letu, nato pa je bil izbran nači t o delu v tekočem letu. Poročili gg. tajnika in blagajnika sta pokazali, da je finančno stanje kluba razveseljivo dobro, klub pa je delaven ln agilen. Izvoljen je bil pri volitvi novega odbora zopet dosedanji predsednik g. Juro Baumgaiten. kot podpredsednik g. Grošelj, kot tajnik in blagajnik pa gg. Beg in Petan. Ko je bilo tudi pretresanje raznih društvenih vprašanj končano, je izpregovoril g. dr. Rape ter po kratkem uvodu imel zelo zanimivo predavanje o modernem zračnem bojevanju, kakor tudi o obrambi in zaščiti prebivalstva. Njegov govor je žel toplo odobravanje. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil občni zbor. — Nabavni prispevek. Da omili težavno stanje rudarskega stanu, ki v teh hudih dneh močno občuti draginjo, in da ga nagradi za veliko marljivost, se je Trboveljska premogokopna družba odločila izplačati vsem rudarjem nabavni prispevek za mesec februar. Generalno ravnateljstvo je tako pokazalo uvidevnost za slabo gmotno stanje našega delavca, kar so vsi sloji teplo pozdravili. S tem je bilo ustreženo vsem rudarjem da si izboljšajo težaven položaj. Nabavni prispevek presega vsoto enega milijona. — Za 7aSčtto otrok za primer vojne so darovali: Alfred Aman, Tržič, 10 din; Hranilno in posojilno društvo v Celju 200 din; tovarna lesnih izdelkov Falter, Jur-klošter. 100 din; J. Globotschnlgg. Ljubljana 100 din; tvornica obvezilnega materiala Kocjančič in drug 100 din; Industrija platnenih izdelkov d. d., Jarše, p. Domžale, 500 din; Mehanična tkalnica Metka. Celje, 200 din: Bombažna predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič, 200 din. Iskren«'' hvala! — Unija za zaščito otrok, Ljubljana. Iz Kamnika — Zadnja pot Franje Kendove. V nedeljo popoldne smo položili k večnemu počitku na Žalah eno naših najstarejših meščank gospo Franjo Kendovo. Že ko je ležala na odru v svojem gostoljubnem domu. so se zelo številni Kamničani poslovili od nje, velika množica pogrebcev pa je ponovno dokazala kako velik ugled je uživala pokojnica v Kamniku in okolici. Kamniški pevci so ji pred njenim domom, v pokopališki cerkvi na Žalah in ob grobu ubrano zapeli žalostinke. Pok. Franja Kendova je pokopana ob svojem možu Jo- | sipu Kendi, po vsej Sloveniji znanem hotelirju ln restavraterju. Naj bo pokojnici, ki jo bodo Kamničani ohranili v častnem spominu, lahka naša zemlja! — V Kamniku Je kakor na gmajni. Tista stara pesem o beli Ljubljani, črnem Kranju, pisani Loki ln prav nečednem Kamniku se spet v polni meri uveljavlja. Čeprav se Kamnik šteje med mesta in neprestano poudarja tudi svoj turistični značaj, je tako selo zapuščen ln zanemarjen, da bi bila taksna zanemarjenost v sramoto celo vssld količkaj naprednejši vasi. Po mestnih ulicah sneg ni očiščen, očiščeni pa niso niti pločniki, tako da izprehod po mestu predstavlja skakanj? iz mlake v mlako. Res čudno je, da občinska uprava ne poskrbi, da bi bile vsaj glavne ulice očiščene snega in blata, tako da tujci, ki v zimskih mesecih zaidejo k nam. ne dobe vtiska, da so prišli na zapuščeno občinsko gmajno. Ce bi občina očistila vsaj glavne ulice, bi se morda zganili tudi hisnj gospodarji in očistili svoje več kakor zanemarjene in z mlakužami prekrite pločnike. NajveJ-jo metlo bi zaslužil predvsem Samčev predor, ki predstavlja za vsakega pešca pravo nevarnost. Morda se bodo na občini vsaj zdaj — po smučarskih tekmah, ko so si tujci lahko ogledali našo >blatno vas« — zdramili in poskrbeli, da se ne bo iznova uveljavila tista grda pesem o nečednem Kamniku. — železniško upravo prosimo, da posveča malo več pozornosti postajališču Kamnik mesto. V nedeljo, ko je Kamnik obiskalo veliko tujcev in zlasti smučarjev, je bilo postajališče v mestu tako slabo očiščeno, da je to sramota za Kamnik in za železniško upravo. Na postaji Kamnik je dovolj uradnikov, ki bi se lahko tu in tam izprehodili tudi do postajališča, si ga ogledali in poskrbeli, da bo v takšnem redu in očiščeno snega in blata kakor se to srpo-dobl celo za najmanjše podeželsko postajališče, kaj pa šele za Kamnik, ki je s svojo železniško progo za železniško uipa-rivo več kakor dobičkanosen. Iz Radeč — Kako dobiš v Radečah cenejši električni tok ? Nedavno srno poročali, da Ja elektriško podjetje Ravnikar na Njivicah zvišalo toR pavšalistom (takim, ki nimajo števca) za 20 in to celo brez predhodna napovedi. Mnogo interesentov ni plačalo 20* »nega poviška. Nekateri pa so se celo pritožili na sresko načelstvo odnosno prctl-draginjskemu odboru v Krško. Kakšen je uspeh te pritožbe, nam za sedaj še ni znano. Medtem pa so si naročniki pavšalisti po podjetju nabavili števce. Ob mescu pa je prišel preglednik električnih števcev ter izstavil nekemu naročniku račun za 23 din za potrošnjo električnega teka za mesec januar. Vso prejšnjo dobo pa je isti naročnik plačeval pavšalno mesečno po 30 din, z 20*'«nim poviškom bi moral plačati celo 36 din. Naročnik pa p avi, kar je še najzanimivejše, da je v januarju prav tako trosil tok kakor prej v doc« m i mi ali v ostalih mescih. Vrhu vsega pa je moral plačati pri računu za januar še 4 din za uporabo števca, kar je v znesku 23 din že bilo vračunano. — Rad< č:ini. Če h^č^te imeti poceni električni tok, nabavite se brezpogojno števce! — Trgovci morajo plačati knz"n, ker *o prodajali pctroJrj liter po 9 din. Te dni so dobili nekateri radeški trgovci k n ženske naloge po r-00 din. ker so prodajali petrolej po 9 din liter. Trgovci so napravili proti pritožbi ugovor na odi« čujoče mesto. Z argumenti so dokazili, da so plačali petrolej v sodu po 8 din 75 par liter, zaradi česar jim je tedaj nemogoče prodajati ga po 7 din liter, če hočejo pošteno živeti ln v redu plačevati predpisane davke. — Goveje meso se je podražilo. S 1. februarjem so naši mesarji brez predhodnega obvestila podražili goveje meso za 2 din pri kllogi -mu, Ker se kmetje stalno pritožujejo, da slabo in težko vnovčijo svojo živino, bi bilo prav umestno, da bi podražitev mesa naši mesarji odgodili na ki«;-nejši čas, ko bodo državni uslužbenci d bili zvišane mesečne prejemke. — Planinski ples na Zidanem mo«*tn J** odpadel. Te dni smo beležili, da se bo vrši! planmski p!es podružnice SPD Zidani most v prostorih hotela Juvancič v četrtek 1. februarja. Zaradi tehničnih ovir je bil r>lf»s v poslednjem času ( <1 ovedan in se ni vršil, kakor smo to poročali. — MaSknrnda »Savskega vala« v S kolikem domu. Na pustni torek ob 20. bo v Pokolsk^m domu n^a.-km-ada erlasbrn era društva »Savski vaU*. Ta maškarada bo največja predpustna priredi^v v Radečah, na kar opozarjamo vso našo javnost. Sreda, 7. februarja Ob 7.00: Jutranji pozdrav, 7.05: Napovedi, poročila, 7.15: Plošče, 12.00: Plošče, 12.30: Poročila, objave, 13.00: Napovedi, 13.02: Plošče, 14.00: Poročila, 18.00: Mladinska ura: a) Za mlade naravoslovce (Miroslav Zor) b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič), 18.40: Slovenske pravne starine n. del (dr. Josip Zontar), 19.00: Napovedi, poročila, 19.20: Nac. ura: Odgovornost novinarskega dela pred narodom in državo (Ludvik Mrzel — Ljubljana), 19.40: Objave, 20.00: Prenos lz ljubljanske opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar), v 2. odmoru: Napovedi, poročila, Četrtek, 8. februarja Ob 7.00: Jutranji pozdrav, 7.05: Napovedi, poročila, 7.15: Plošče, 12.00: Plošče, 12.30: Poročila, objave, 13.00: Napovedi, 13.02: Operni trio, 14.00: Poročila, 18.00: Radijski orkester, 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf KolarlČ), 19.00: Napovedi, poročila, 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda, 19.40: Objave, 19.50: Deset minut zabave, 20.00: Kvartet fantje na vasi, 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe, 22.00: Napovedi, poročila, 22.15; Radijski orkester. Petek, 9. februarja Ob 7.00: Jutranji pozdrav, 7.05: Napovedi, poročila, 7.15: Plošče, 11.00: Šolska ura: Po Norveškem H. del (gdč Jul. Su-šteršič), 12.00: Plošče, 12.30: Poročila, objave, 13.00: Napovedi, 13.02: Koncert radijskega orkestra, 14.00: Poročila, 18.00: ženska ura: Higijena hiše (ga. Pokora Marija), 18.20: Pesmice lz Pariza (ploSče), 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben), 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura: Franjo Šupilo o urejevanju srbsko-hrvat-skih odnosov (dr. Nikola Lalič — Zgb), 19.40: Objave, 19.50: Kotiček SPD: O svetih jezerih (dr. Valter Bohinec), 20.00: Ura. skladatelja Vinka Vodoplvca, 21.15: Plcšče, 22.00: Napovedi, poročila, 22.15: Instrumentalni dueti: gosli ln kitara (Slavko Marin in Stanko Prek). TUDI NESPORAZUM — Ali ste bih' že kdaj kaznovani? — Da, gospod sodnik. Pred desetimi leti, ko sem ee kopal na prepovedanem kraju. — In od takrat? — Od tedaj ae nisem v&ešir«: v Skofji Loki prejemajo delavci za 56 par vLS*-> dezde. — Parna žaga v Sevnici je zvišala mezde delavcem že novembra, in sicer za 30 par na uro. — Mokro noska tovarna usnja je zvišala mezde za 50 par in prav tako podjetje Hauck v Trbovljah v kamnolomu zaposlenemu delavstvu. — Delavske strokovne organizacije, pri Kranjski industrijski družbi zaposlenega delavstva predlngrajo, naj ni podjetje dalo deiavcem draginjske doklade. in sicer delavcem, ki zaslužijo do 1.200 din na mesec, po 300 din. delavcem z zaslužkom do 1.700 din 250 din doklad in delavcem z višjim dea«ečnim zaslužkom 200 dan. Podjetje odklanja delavske zahteve, »>eft, da je zar1«je mesce žc zvišalo mezde celo bolj kakor so se podražile življenjske rjotrebsčine. — Diplomirana Hta lula na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Lev Starin iz Ljubljane in Viktor Marković iz Ljubnoga pri Podnartu. čestitamo! — rreseiitev sloven«ke zadruge v Beo-sjrad. Zdaj so se zaCele preseljevati v Beograd tudi slovenske gospodarske zadruge. Svoj sedež prenese v Beograd stražiška zadruga za predelavo žime. Glavnica zadruge znaša milijon din. Zadružniki obrtniki se udejstvujejo predvsem kot tapetni-ki. — Prl-zad bo prevzel uvo* riža. Po vesteh iz Beogiada jc potovanje tajnika trgovinskega ministrstva dr. Tomiča v Rim v zvezi z ureditvijo vprašanja našega uvo- riža in bombažnega prediva. Ker ni bil dosežen sporazum glede uvoza riža med pristojnim italijanskim /zavodom in našimi uvozniki, bo uvoz riža baje prevzel >Prizadc. — V banovini Hrvatski ne bodo volili obratnih zaupnikov. Po zakonikih predpisih morajo biti obratni zaupniki izvoljeni vsako leto že januarja. Lani so se volitve precej zavlekle. Tudi letos volitve še niso končane. Po vesten iz Hrvatske pa tam letos sploh ne bodo volili obratnih zaupnikov ter bodo mandati sedanjih zaupnikov podaljšani do konca tega leta. — Zvišanje cen železnim izdelkom. Kartel ključavničarske stioke in črne pločevine je 30. januarja podražil ključavničar-«*e Izdelke za 8° o, izdelke iz črne pločevine pa za 14.5n,(l. Podraženi so tudi vijaki za 20 do 29<\p, dalje žeblji za 65 par, podkve za 50 par itd. Zanimivo za vsakega dobrega gurmana! Jutri na pepelnične sredo pripravi gostilničar KLETI ZVEZDE slanikovo pojedino Velika izbira svežih morskih rib. pripravljenih z asplkom ln majonezo. Razne francoske in ruske solate. Vsak večer je med dobro kapljico domačega vina domača zabava ob prvovrstni domači godbi! Oglejte si našo razstavo jedil v kleti sami in ob vhodu iz šelenburgove ulicel Priporoča se MARIJAN SILOVIc — Sokob-ke smućar&ke tekme za naraščaj in decn GorenjsKe sokolske župe so bile zaradi nalivov preložene ta nedoločen črna. Točen datum tekem bo pravočasno javljen. — Nafta pomoč žrtvam potrebne katastrofe ▼ Turčiji. Po poročilu posebnega odposlanca mednarodnega komiteta in Lige društva Rdečega križa. Je pri katastrofalnem potresu v Turčiji v noči od 26. do 27. 12. 1939, kakor tudi pri poznejših potresnih sunkih, snežnih zametih in poplavah izgubilo življenje okoli 35.000 oseb in je nflo ranjenih okoli 10.000. Ogromna materialna škoda je bila napravljena v 11 okrožjih, na tisoče rodbin je ostalo brez strehe. Glavni odbor Rdečega križa je brzojavno izrazil svoje sočustvovanje in je nakazal že 29. decembra 1939, 50.000 iSn turškemu Rdečemu polumesecu kot pomoč siromašnim cakodovancem. Naša vlada je sklenila pomagati turski vladi z zneskom 3,000.000 za nabavo gradbenega materiala v naši državi. Banovinski odbor društva Rdečega križa v Sarajevu Je dosedaj zbral približno din 20.000 prostovoljnih prispevkov, katere bo v kratkem nakazal turškemu Rdečemu polume-aacn. Prosimo vse one, kateri bi želeli pomagati turškemu narodu v tej veliki nesreči, da svoje darove v gotovini nakažejo banovinskom u ali pa Glavnemu odboru društva Rdečega križa. Is pisarne Glavnega odbora društva Rdečega križa, 31. januarja 1940. A. »t. 1866/40. Opomba ured-atttva: Nase uredništvo je rade vol je pripravljeno, sprejemati darila v gotovini za oškodovance po potresu in poplavah v Tur- — Občutno pomanjkanje petroleja v Hrvatskem Zagorju in Medjimurju. Kmetje Hrvatskega Zagorja in Medjimurja imajo hude preglavice s petrolejem. Pomanjkanje petroleja čutijo zlasti v dolgih zimskih nočeh. V Murskem Središču se pridobiva nafta in kmetje iz okoliških vasi so jeli zbirati njene ostanke, ki jih doma čistijo v kotlih za kuhanje žganja. Tako so dobili nekaj tekočega goriva in ko so oblasti zvedele za to, so jim še to prepovedale. — Zasedanje stalne delegacije lesnega gospodarstva. Jutri se sestane v Beogradu stalna delegacija lesnega gospodarstva Jugoslavije, v kateri so zastopani predstavniki lesne industrije s Sušaka, is Ljubljane, Sarajeva, Zagreba itd. V četrtek se pa sestane strokovni odbor za lesne proizvodnje v trgovinskem ministrstvu. Na obeh se bodo obravnavala mnoga selo ' važna vprašanja naše lesne industrije, v prvi vrsti vprašanje zaostalega izvoza nekaterih vrst gradbenega lesa v Nemčijo. Sestanek nemško-jugoslovenskega odbora za les. V soboto 10. t. m. se sestane na Bledu nemško-jugoslovenskl odbor za les. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje izvoza lesa iz Jugoslavije v Nemčijo. Sestanku bo predsedoval načelnik ministrstva za gozdove in rudnike ing. Milan Manojlovič. Sestanka se udeleže razen njega tudi zastopniki naše države dr. Čuvaj in DoŽudić tz Zagreba, dr. Adolf Golia iz Ljubljane, N. Bolf ln Premru iz Sušaka ini. Srnavka, Inž. Pečina, inž. Dubravčič iz Beograda ter delegati iz Sarajeva. Med drugim je na dnevnem redu pomanjkanje vagonov za izvoz lesa. — Anketa delodajalsklh in delavskih zbornic. V nedeljo zjutraj se je pričela v Sarajevu anketna komisija delcdajalskjh in delavskih zbornic, na katero pa ljubljanska Delavska zbornica ni bila povabljena. Na konferenci se obravnavajo pereca delavska vprašanja zlasti minimalno mezde ln socialna zakonodaja. Danes v vseh prostorih RESTAVRACIJE HOTELA »SLON« domača zabava V restavraciji za ljubJtelje valčkov krasne melodije! «— Odprto do 5. zjutraj. Na pepelnico ribja pojedina. Velika izbira. Razstava kuhinjske umetnosti v jedilnici od 17. do 18. ure — Uredba o k©ntroli cen> Prvotni osnutek uredbe o konti-oli cen v trgovini na debelo je bil zavrnjen in izdelan nov osnutak, ki ga jc že odobri! ministrski svet, in ki bo v kratkem podpisan. Kontroli bo podviženui 25 najvažnejših življenjskih po trebšcin. Za osnovo bodo vzete sedanje cene, k: bodo pa tudi lahko revidirane. Kontrola se bo nanašala samo na trgovino na debelo, kar pa ne pomeni, da bo trgovina na drobno brez kontrole. Za njo bodo še nadalje veljale določbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, — P°vi.sanje taks za neKatere vrste poštnih pa-Ketov. Poštni ministr je odredil, da se s 15. februarjem povišajo takse za prenos poštnih paketov v teži od 20 do 2z kg v notranjem poštnem prometu. Od teh paketov se bo plačevalo v prvi zoni 40 din, v drugi 50 v tretji pa 60 din. Za 20 odstotkov bo zvišana tudi taksa za pakete, ki gredo v inozemstvo z ledno pošto kakor tudi za pakete, ki se pošiljajo z zračno pošto in ki so označeni v rubrikah •i, 5 in 6 tarife za prenos paketov zračnim potom. — Italijanski prekooceanski parnik v Splitu. V nedeljo zvečer je pripiul v splitsko pristanišče italijanski prekooceanski parnik s Oceania : na svoji redni poti v Južno Ameriko. V Splitu se je vkrcalo 12 potnikov, izkrcali so pa tri slepe potnike in jih izročili našim oblastem. To po trije mladi Dubrovčani, ki so hoteli pobegniti v inozemstvo. — Sprejem rezervnih oficirjev v aKtivno službo. Generništabni oddelek vojnega ministrstvu je razpisal natečaj za sprejem rezervnih pehotnih in artilerijskih oficirjev v aktivno službo. Sprejemajo se podporočniki in poročniki, ki so fizično zdravi in sposobni za vojaško službo in sicer rojeni 1. 1909 ali pozneje. Med drugim se zahteva, da n so oženjeni in da so dovršili šolo za rezervne oficirje. Kandidati, ki bodo njih crve prošnje v redu, bodo pozvani na dvomesečno vežbo, potem se bo pa odločilo o njihovem aktiviranju. — Nafta iz Kumu nije in bencin Iz Italije, po velikih težkočah v trgovinskem prometu z Rum unijo Je zdaj končno obnovljeno redno preskrbovanje nase države z nafto, za katero je morala naša država za naročene količine položiti en mi- j iijon dolarjev. S tem imamo zagotovljene pribl&no polovico naše letne porabe. V kratkem pa dobimo iz Italije večje količine bencina. Italijanska tvrdlka »Aquilar iz Trsta bo nam dobavila 30.000 ton bencina. Tako bomo zaenkrat preskrbljeni z nafto in benenoon. — Bivši predsednik romunskega senata v I>ubrovniku. V Dubrovnik je prispel ru-i nunski vseučiliški profesor in bivši predsednik senata Hija Danianu. Prišel je, da pregleda dubrovniški arhiv in knjižnico in da ugotovi, ali se je mudil v Dubrovniku leta 1576 rumunski svetnik Jeremije in ali se je ohranilo o tem kakšno poročilo. — Izdelovanje novega filma v Dalmaciji. Filmski igralec Svetislav Petrovič je sporočil svojim prijateljem v Splitu, da namerava prispeti spomladi v Dalmacijo z večjo skupino filmskih igralcev in izdelati nov zabaven film. •♦»»»•»•»•♦♦•♦♦>••••»»»»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»»»♦••• HALO! Danes na pustni torek HALO! vsi k »ŠESTICI«, kjer godba, petje bo In ples in mnogo fletnega še vmes. —- Postrežba tip-top! Brez vstopnine! Maske dobrodošle! Priporočata se Anica in Albin Izlakar — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno (visoka megla) in zmerno hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu, na Visu, v Splitu. Kumboru in žirju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu, Kumboru, Dubrovniku 13, na Visu 12, v Sirju 11, v Sarajevu 5, v Zagrebu S, v Ljubljani 2.8, v Mariboru 1.5, v Beogradu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 0.0. — Sumljiv zasledovane«. Orožniki v Šoštanju so bili te dni opozorjeni na sumljivega moškega, ki se je nekaj časa zadržava! v neki gostilni v Topolšici, kjer je posedal v družbi domačinov in zapravljal denar. Tujec je navajal razna imena in pripovedoval, da je doma iz okolice Trbovelj. Slednjič je pokazal tudi legitimacijo na ime Alojzija Zlavsa iz Celja, za katero pa je ugotovljeno, da je bila žlavsu ukradena. Preden so orožniki prišli v gostilno, jo je že popihal in izginil iz Topolšiee. Baje gre za vlomilca, ki je dobil velik plen pri vlomu v stanovanje Helene Krušičeve v Oelju, kjer je bilo odnesene za okrog 12.000 din zlatnina V stanovanje Krušičeve je bilo vlomljeno 28. januarja in je sla sled za vlomilcem proti Savinjski dolini, odkoder je lahko prišel dalje proti Šoštanju, — Nesreče. Sooči so prepeljan v bomico I 301etno prodajalko ERROL FLTNN OLIVI A DE HAVDLLANTI KINO MATICA, tel. 21-34_ In nastalo je novo carstvo Najboljši tehnikolor, ki že 6. dan navdušuje vse gledalce. Ob 16., 19., 21. uri iz Ljubljane, ki jo je nekdo tako močno udaril po glavi, da jo je občutno poškodoval. V Zalem logu je postal žrtev pretepa C1 letni delavec Urban Medižavec, ki mu je nekdo z nožem prereza! trebuh. Medižav-čeve poškodbe so zelo hude. Sedlar Stanko Zevel iz Ponovič je pad« na poledeneli cesti in si zlomil desno roko. Iz podstrešja pa je padel na tla 34letnJ delavec France Ulčar iz Rečice pri Bledu in si zlomil levo nogo. — Sta ubil očeta, da M rešil mater. Lani 25. in 26. novembra se je odigrala v vasi Vrhovci blizu Slavonske Požege pretresljiva družinska tragedija Ubit je bil bivši orožnik Mihajlo AdaniOvić in državno tožilstvo je obtožilo njegovo ženo Evo, Češ da je ubila spečega mo. a. Prišlo je do obravnave, med katero je pa Adamovićev sin Nikola priznal, da je on ubil očeta, da bi rešil svojo mater, s katero je mož zelo grdo ravnal. Fant je star šele 14 let. Očeta je ubil s sekiro, ko je spal. Pred sodiščem je izjavil, da mu ni žal, da Je storil to. — Lokomotiva povozila pijanega delavca. Na žeTszniškl postaje Karabegovac blizu Dohaja se je pripetila včeraj huda nesreča. Lokomotiva je razmesarila pijanega delavca Medo Curica. Curič je Šel čez železniško progo in ker je bil pijan, se ni zmenil za bližajočo se lokomotivo. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V nedeljo si je končal v Dubrovniku življenje 211etni Luka Netovič, uslužben pri vojni mornarici. Odšel je prod poslopje državnih monopolov, kjer se je ustrelil s puško v usta. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, dn je bil razočaran v ljubezni. Iz Lfublfane lj— Po uredbi o pobijanju drafrinje in brezvestne **pekulaValč-čkov večer« viikega Sokola. Krasne dekoracijo., bar itd. bo nudilo vsem posetnikom obilo veselega karnevalskega razpoloženja Dostojne maske dobrodošle. Za izvrstno postrežbo je vsestransko poskrbljeno po zmernih cenah. Za ples bo skrbel Falcton j jazz in bodo prišli pri plesu na svoj račun zlasti ljubitelji valčka, seveda pa bodo na sporedu tudi moderni plesi. Skratka, kdor se hoče dostojno in veselo posloviti od letošnjega princa Karnevala, naj pride drevi ob 20. v sokolski dom na Vič. Vstopnina samo din 5. tramvajske zveze zelo ugodne. —88. n. u— »Seviljski brivec« kot film v kinu tnionti! Danes na pustni torek se bost«. najboljše zabavali in prijetno razvedrili pri »Ševiljskem brivcu« v kinu Unionu. »Seviljski brivec«, znamenita Rossinijeva komična opera, je še danes eno najprivla-čnejših opernih del na največjih svetovnih odrih. Šaljivi Figaro je pojava, ki jo igrajo najslavnejši baritonisti kot eno najboljših vlog svojega repertoarja. Ni čuda, da so to znamenito opero spravili tudi na filmsko platno. Napravili so jo Spanci z največjim razkošjem ln s sodelovanjem svojih najznamenitejših igralskih moči Roslna. Bartolo, Basilto, Almavlva in končno slavni Figaro. vsi ti junaki iz Rossl-nijeve opere so tudi v filmu prvovrstno podani. Poleg tega je filmska kamera zajela celo vrsto najlepših fotograflčnlh posnetkov čsrobne Španije z njeno Čudovito haritostjo. Poleg muzike, plesnih prizorov in lepega petja bo vsakdo užival na humoristični, komični vsebini dela, tako da smo prepričani, da bo »Seviljski brivec« tudi kot film vžgal publiko, ki si zaželi veselja, zabave in razvedrila. (—). lj— Predavanje SPD: Slovensko planinsko društvo pripravlja zanimivo predavanje g. dr. Svetozarja IlešiČa pod nazivom »Gora in človek v gospodarskem pogledu«. Predavatelj bo obravnaval življenje človeka v visokih gorah, izrabo visokogorskih tal v borbi tamošnjega prebival- stva za svoj življenski obstanek in drugo. Predavanje bo v torek dne 13. t. m. ob 20. uri v »Beli dvorani« hotela Union na Miklošičevi cesti (ne v dvorani Delavske zbornice kot običajno V številni diapozitivi bodo pojasnjevali zanimivo predavanje. Planinci pridite v čim večjem številu na to prireditev ki bo pokazala naše planino z gospodarske strani. Danes pustna prireditev v vseh prostorih kavarne »Nebotičnik« lj— Jerebice je lovil. Včeraj je bil v parku Codellijeve graščine aretiran neki Lojze T., ki si je preganjal, ker je pač brezposeln, zimsko dolgočasje na poseben način Ze več dni je redno prihajal v park na Kodelle-vem in nastavljal pasti jerebicam, ki se prav rade zatekajo v Dark, kjer najdejo navadno več hrane, kakor zunai na polju še vztrajnejše neno Kraščak, jih je krmil Lojze in jih pobiral iz pasti, dokler se ni ujel tudi sam. lj— Tatvine v mestu. V stanovanie Ka-rola Podlesnika v Stepanji vasi se ie vtihotapil te dni neznan zlikovce in ukradel iz omare 870 din v bankovcih ter drobižu. — Tatvino v stanovanju je orijavil tudi Ivan Svetel j. stanujoč v Bohoričevi ulici 9 Tat mu je odnesel tri damske svršnike. rdeče ter zelene barve, tri metre temnomodrega blaga za moško obleko in desko ob^ko. v skupni vrednosti nad 3000 din. — Delavcu Janezu Bičku iz Reteč ie nekdo odnesel 300 din vreden zimski površnik iz kleti na Sv. Petra c 28 — Oni dan ie nekdo v'omil tudi v klet inž Leonida Prihode v Matianovi ulici ter ukradel dva para smuči iz naifi-nejšega lesa, palice in vso drueo opremo, v skupni vrednosti nad 1300 din lj— Ukraden pisalni stroj. V nisarao tovarnarja Jemeia Jelenfča v Slalmerievi ulici je vdrl oni dan ponoči neznan svedrovec, ki se ie najbrž nameraval lotiti blagajne Bodisi da ni bil zadosti onreml1°n ali pa iz kakega drugeea vzroka ie na vlom v blagajno opustil in odnesel 4000 din vreden pisalni stroj znamke »Undenvood-Champion« ki ima tov. št. 727012 in rjavo aktovko v kateri 1e našel nekaj čez 100 din ter prometno knjižico tovornega avtomobila. lj— Najdeno kolo. Te dn! je bflo na^d^no v snegu v Fran k on a n^k i ulici v Slški modro pleskano moško kolo znamke »SDort«. Na kolesu je manjkala dinamo svetilka, ki jo je menda odnesel neznan okrog 171etnl mladenič. Id si je dalal nekal časa onravka okrog kolesa. Isti mladenič 1e najbrže ukra del tudi kolo in ga nato odvreel proč v Frankopan<-ki ulici. Last"*k kolesa nal se zglasi na kriminalnem oddelku na policiiL Danes vsi na pustni plss v Sokolski dom v Šiško! lj— Predavanje pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana L V sredo 7. t. m. ob 19. uri bo predaval g. nadzornik Jo**ip strekelj o »Pomladanskih delih pri sadnem drevju«. Predavanje bo kakor običajno v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazij;-(realke) v Vegovi ulici. Vstop prost, člani in gostje vabljeni. I j— Danes pa zopet v Šiško pohitimo, da se v Sokoiskem domu v pustnem rajanju zavrtimo. Mask se tudi veselimo. Pijače in jedače bo za vse dovolj. Pridite zadnji dan rajanja v letošnjem pustnem času. —86n lj— XIV. koncert I jubljan!»ke filharmonije, ki bo v petek 9. t. m. v Unionu, ima na sporedu čajkovskega V. simfonijo v počastitev rojstva stoletnice velikega ruskega skladatelja, Smetanovo simf. pesnitev vVltava«, Bravničarjevo > Belokrajinsko rapsodijo c, ki je zložena v folklornem stilu in Batanovičevo baletno suito ^Srce iz lecta.. Koncert bo dirigiral znameniti hrvatski dirigent in skladatelj, ravnatelj zagrebške opere g. K. Baranovič. To bo obenem njegov prvi nastop v Ljubljani. Vstopnice so v prodaji pri blagajni kina Uniona. u— Legitimacije za nameščenec in poslovne kujlžice za delavce. Mestni domovinski oddelek na Mestnem trgu št. 2., II. nadstropje, soba št. 50. bo izdajal popol-njene legitimacije in poslovne knjižice v času od 7. do 9. februarja t. 1. od 10. do 13. vsem onim nameščencem, ki so do 15. januarja t. 1., ter onim delavcem, ki so do 1. januarja t. 1. predložili zadostno popol-njene tiskovine s potrebnimi listinami ln fotografijami. Da ne bo pri izdaji legitimacij in poslovnih knjižic prevelikega navala, naj se ti nameščenci in delavci zgla-se v mestnem domovinskem uradu po naslednjem vrstnem redu: v sredo 7. t. m. nameščenci in delavci, ki se njih rodbinsko ime začenja s črkami A do vštetega B od 10. do 11. C do D od 11. do 12. in E do G od 12. do 13.; v četrtek 8. t. m. H do J od 10. do 11., K do L. od 11. do 12. in M do O od 12. do 13.; v petek 9. t. m. P do S od 10. do 11., s do U od 11. do 12. in V do £ od 12. do 13. I J— Društvo »Tabor« vabi cenjeno občinstvo na maska rado združeno z plesom v mali dvorani Delavske zbornice. Pričetek točno ob 20. url, ter traja do zjutraj. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe, želimo da oe cenjeno Občinstvo v Čim večjem številu temu pozivu odzo- . m -*9/a I Enostavno rz ~unanje z astronomskimi številkami Ali smemo verjeti astronomom T Pogosto imnte priliko čitati astronom ske članke, v katciih se vrste ogromne številke, v pravem pomenu be9ede astronomske. V milijonih kilometrih svetlobnih let. ali celo kvadrilj<>nih, kvintiljonih itd. občudujete učenost astronomov ter se vprašujete, kako so mogli premeriti tolikšne daljave. Kako je mogoče ugotoviti, ali so nebesna telesa, o katerih trdijo astronomi, da so oddaljena od nas mili ione svetlobnih let, v resnici tako daleč? Zato je med laiki, pa tudi med inteligentnejšimi čitatelji mnogo nevernih Tomažev, ki se posmehuje jo astronomskim Številkam ter trdijo, da astronomi lahko navajajo kakršnekoli številke, saj jih ne more nihče kontrolirati in ne meriti za njimi daljave med zemljo in drugimi nebesnimi telesi. Vendar sc zelo motite. Tudi največji laik lahko z enostavnim računom izračuna, ali astronomske številke dr/c, n. pr. za oddaljenost lune in solnca od naše zemlje odnosno za lunin ali solnčni premer. To vam prav lahko dokažemo. Ko bo jasen večer s polno luno, lahko napravite zanimiv poskus, ki vas ne bo veljal mnogo truda. Najprej izraeunajmo, ali je luna tako daleč od zemlje kakor trdijo astronomi. Prilepite na šipo star dvodinarski kovanec ali papir iste velikosti, namreč s premerom 27 mm. Potem se oddaljite tako daleč od okna, da vam bo ta krog popolnoma zakril luno. To oddaljenost boste premerili in ugotovili, da stojite tri metre od okna. Po točnih astronomskih računih je ugotovljeno, da je luna oddaljena od naše zemlje nekaj čez 384.000 km ali 384 milijonov m. Ce delinv- 384,000.000 m s 3 m, dobimo število 124,000.000. To pomeni-da je luna od nas 128milijonkrat bolj daleč kakor kovanec. To pa hkrati tudi pomeni, da je luna 128milijonkrat večja kakor kovanec na oknu. Prepričajmo se o tem! Cc ima torej naš kovanec 27 mm premera in če 27 pomnožimo s 128 milijoni, izračunamo 3456 km. Tabela s točnimi astronomskimi številkami nam v presenečenje pokaže, da jc premer lune 3480 km. Tako smo ugotovili brez daljnogledov in drugih kompliciranih pripomočkov velikost lune skoraj do metra natančno. Ko se nam je to posrečilo s taksno lahkoto, se lahko lotimo tudi na videz težje aalofe. Lahko iiračunamo na podoben la- hek način velikost nagega solnca, vendar, žal le ob popolnem solnčnem mrku. Za ta račun se namreč ne moremo poslužiti kovanca, temveč lune, katere premer smo ie ugotovili Luna nadomešča kovanec. Oe primerjamo obe nebesni telesi, solnce in luno, ugotovimo, da sta na videz enako veliki Ko se ob solnčnem mrku postavi luna med solnce in zemljo, nam povsem zakrije solnce. kakor je zakril naš kovanec luno. Računamo torej: Luna je od naše ga očesa oddaljena 384.000 km. oddaljenost do solnca pa znaša po astronomskih računih nekoliko manj kakor 150 milijonov km. Če delimo obe številki, podobno kakor smo računali v prvem primeru, in sicer 150,000.000 : 384.000 je 391. To pomeni, da je solnce od našega očesa oddaljeno 391-krat dalj kakor luna. Ce se nam solnce zdi prav tako veliko kakor luna, mora biti torej 391krat večje od nje. Premer lune srno izračunali na 3480 km Ce sedaj pomnožimo 391 s 3480, izračunamo, da je premer solnca 1,360.620 km Astronomi so pa z računali, da premer solnca znaša 1,391.000 km Preseneti nas, da se naša številka skoraj povsem krije z natančno astronomsko. Ti enostavni računi nas kaj kmalu prepričajo, da astronomske števHke niso tako prazne in brez pomena, kakor bi se morda komu zdelo. Listnica uredništva Prijatelju čistega vina, ki se zanima za vzroke tragične usode češkoslovaškega naroda, sporočamo, da smo mu rade volje na razpolago za ustna pojasnila. Naj se blagovoli zglasiti v ' -edniSt/u. Javno o tem danes ni mogoče razpravljati. Veseli nas, da se za te stvari zanimate, kar bo 0 tem še mnogo nlsala zgodovina. Srednja Bela. Stvar, o kateri nam pišete, spada pred sodišče. Kakor je sicei dogodek žalosten in vsega obsojanja vreden, se o njem javno ne da razpravljati. SLS ali JRZ? O tem bi vam moga dati točnejša pojasnila v tajništvu JRZ. Vemo sicer, da tam ne bi zvedeli resnice, toda potolažite se, stvar bo morda ze v najkrajšem času razčiščena. V| ' » m i v 1 L- a lv « a i a-4 4>«~*« j-u* Kriminalno zlo, Id zavzema vedno večji obseg Ka] predlagalo nail pravniki za uspešno zatiranje prostitucije Ljubljana, 6. februarja. V krogu naših pravn;kov ni ostalo neo-paženo dejstvo, da zavzema taina prostitucija vedno večji obseg in da se je tudi zvodništvo v zadnjem času močno razpaslo Na zadnjem kongresu pravnikov je glede teh vprašanj predlagal namestnik državnega tožilca iz Ljubljane g btanko Go-slar učinkovitejše kazenske ukrepe V svojem referatu »Ali naj se povišajo kazni v kazenskem zakoniku za določena kazniva dejanja in ali naj se zniža razlika med naj višjo in najnižjo kaznijo« je ugotovil, da so kazniva dejania s katerimi je ogrožen javni mir in red. prav pogosta in imajo sodišča obilo posla zlasti s postopanjem zoper postopače in vlačugarje iz delomržnosti. Tu pnde v poštev § 158 k z., ki določa Kdor preživi čas iz delomržnosti tako. da se potepa, vlačugan. da berači ali se profesionalno bavi z igrami na slepo srečo, se kaznu ie z zaporom do enega leta. Dejstvo ie tudi. pravi v svojem referatu g Goslar da zavzema tajna prostitucija v državi vedno večji obseg in da se je tudi zvodništvo v zadnjem času močno razpaslo. Nuino je potrebno, da se za uspešno pobijanje tega kriminalnega zla ustanovijo čim bolj ostre sankcije, ker se je pokazalo, da kratkodobne kazni na prostosti ne dajejo zadostne zaščite Vsekakor bi bilo potreb no, da se nejasne besedilo paragrafa 52 k. z v zvez s $158 k. z. popravi tako da bi bilo možno tudi take osebe, ki se ponovno pregreše zoper ta zakoniti predpis, oddati v prisilno delavnico, ker bi bilo le na ta način možno privaditi jih k poltenemu delu. Oddaja v prisilno delavnico naj bi bi- la v takem primeru neodvisna od nadaljnjega pogoja, da je storilec zagrešil pri po tepanju beračenju ali vlačuganju kakršnokoli drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po službeni dolžnosti v povratku Po dosedanjih kazenskih določilih sodišče namreč ne more oddati v prisilno delavnico potepuhe in prostitutke ako niso zagrešili pri potepanju, beračenju ali vlačuganju v povratku kakršnokoli kaznivo dejanje, ki ga mora državm tožilec prega-niati po službeni dolžnosti. Po § 5? k. z more sodišče izreči sodbo, da je obsojenca oddati v prisilno delavnico kot nevarnega za javno varnost, če sodišče spo/na da je obsojenec nagnjen k izvrševanju kaznivih dejanj, a je sposoben za delo. Prostitutk ne more sodišče oddati v pri-. silno delavnico, čeprav je bila zaradi prostitucije že večkrat kaznovana pa ni zagrešila še kakšnih drugih kaznivih dejanj ponovno, na primer tatvine itd. Posledice teh določil kazenskega zakoni ka so da se prostitucija šir.. kajti majhne kazni obsojenke prestanejo in za no žive ti, ko pridejo iz zaporov, zopet staro ne moralno življenje Večina že kaznovanih prostitutk prestane kazen v boln'šnici kaj ti skoraj vse so okužene Kc pridejo na svobodo zapadejo takoj v stare grehe, do kler jih policija pn prvi racij; zopet ne aretira in odda sodišču Tako poteka nji novo življenje v krogu od ceste do poli cije in sodišča do zapora ali bolnice in zopet dc ceste Kako upravičena je bila zahteva namestnika državnega tožilca g Branka Goslarja. da bi moglo sodišče izreči oddajo ▼ prisil no delavnico v sodbah proti nepoboljšlji vim vlačugarjem m prostitutkam, čeprav niso storili še kakega drugega kaznivega de janja. kaže letošnja statistika ljubljanske policije V splošnem se je število kaznivih dejanj zmanjšalo v teku lanskega leta; tud* kriminalna statistika sodišč je povoljnejša ka kor je bila predlanskim Dokaj nepovoljno bilanco pa je pokazal socialni odsek uprave policije glede števila žensk, ki so bile osumljene prostitucije. Delo socialnega odseka uprave policije je obstojalo v obravnavanju kaznivih dejanj mladoletnikov v zaščiti mlad ne. zaščiti javne morale, pobijanju prostitucije, zvod nlštva. izkoriščanja prostitutk spolnih bolezni in odpravljanja telesnega plodu Glede beračenja otrok in mladoletnikov je bi lo delo policije lani nekoliko bclj usnešno kakor predlanskim Tajne prpstitucije osumljenih žensk je bilo aretiranih 27°, do-čim je bilo pred'anskim takih aretacij 108 torej 81 manj Izmed aretiranih žensk lih ie b;lo prvič na policiji zaradi tajne prostitucije 45 Tem je bila posvečena posebna skrb. da se odtegnejo slabi dru?bi. v katero so zašle in se jim je nudila moralna m dejanska pomoč, da so našle pošteno delo Večina novih aretiiank so speljale na nevarno pot tajne prostitucije starejše, že večkrat kaznovane prostitutke zaradi česar je docela upravičena zahteva naših pravnikov, naj se take ženske odda v prisilno delavnico, kajti s tem bi obvarovali pred nesrečo mnogo mladih žensk. 9 e Učiteljski pripravniki šolski upravitelj! Stališče stanovske učiteljske organizacije o nameščanju učiteljskih pripravnikov za upravitelje ljudskih šol Ljubljana, 5. februarja Jugosi učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je poslalo na prosvetni od<. elek banske uprave spomenico; v nji je zavzelo stal šče o nameščanju učiteljskih pripravnikov za upravitelje ljudskih Sol. Dogaja se namreč, da dobi od časa do časa službo šolskega upravitelja učiteljska pripravn k. torej se zelo mlad in nei7kušen človek. V spomenici je leCeno med drugim: Zakon o ljudskih šolah nalaga šolskim upraviteljem važno in odgovorno delo. šol-sk. upravitelji mso po določbah zakona samo upravni administrativni organi, temveč so hkrati voditelji vsega učnega in vzgojnega dela na šoli. To instruktivno delo do podrejenega uč-teljetva v vsem obsegu naJog ljudske šole je pa seveda neprimerno težje važnejše in odgovornejše od zgolj administrativnega. Zato zahteva od Šolskega upravitelja poglobljenega znanja in Izkušenj pri vzgojnem in učnem delu. Naglasiti je treba, da je instrukt-v-ni del upraviteljske službe po zakonu najvažnejši, kar je tudi v njem dovolj naglašeno. Iz § 114 zakona o ljudskih Šolah je razvidno, da je šolski upravitelj dolžan voditi neposreden nadzor nad poukom n vzgojo, paziti, da se učitelji drže predpisanih učnih načrtov, programov bi navodil; nadzorovati delo in vedenje učiteljev glede na sam smoter šole; vod* ti seje krajevnega šolskera sveta, ki sklepa o vzgojnih in učnih vprašanjih na šoli; dostavljati nadrejenim oblastvom predloge za napredovanje pouka in Imenovati tudi zlasti nemar-lj ve in nesposobne učitelje. šolski upravitelj opravlja torej po določbah zakona neposredno nadzorstvo nad učireljstvom; dolžan je dajati učiteljstvu tudi potrebna pedagoška in metodična navodila za izpopoln tev strokovne Izobrazbe. Upravitelj kot neposredni šef pregleduje učiteljevo vzgojno in učno delo ter izreka o njem soibo. Presoja pa tud; učiteljeve lastnosti, saj ga mora ocen j-vati pred višjimi oblastmi kot vzgojitelja, učitelja m državljana. Zato je pač jasno, da lahko opravlja te dožnosti samo učitelj ki je za to sposoben in ki si je prtdob 1 dovolj Izkustev v svoji pedagoški m učni praksi. Na to se je oziral tudi zakonodajalec v § 113 zakona o ljudskih šolah. V 3. odstavku tega paragrafa veže začasno izpopoln tev upra-viteljskega mesta s prvenstveno pravico naj3tarevsega učitelja šole. Stalno izpopolnitev upravi tel jakega mesta prepušča sicer kot diskrecijsko pravico ministra pro-svete vendar pa jo omejuje s pr znanjem pravice tistemu uči te'ju. ki se je v tistem kraju izkazal s svojim delom v doli in zunaj nje. i iz obeh odstavkov § 113 j« razvidno | stremljenje, da bi bili t predpisi v skladu z onimi v $114, kjer so naštete dolžnosti šolskega upravitelja. V § 113 misti rako nodajalec vedno na tistega učitelja, k: ima največjo kval fikacijo v kraju m ki bo zato najlažje prevzel predpisane dolžnosti Iz vsega tega pa sledi, da 'ahko postane upravitelj na višje organizirani šoli s starejšimi učitelji samo stnrejš učitelj. Za*o so v nasprotju z duhom in tekstom zakonskih predpisov vsi prmeri kjer prevzamejo službo šolskih upraviteljev .r-lad' uč tel ji aH celo učitelji pripravniki na višje organiz'ran h šolah s starejšimi učitelji. Učitelji pripiavniki se pač z delom šele pripravljajo za redno učiteljsko službo in ne morejo b ti šefi svetovalci aii celo voditelji starejših učiteljev Le nenormalnim razmeram v katerih so prtpuš^eui zunanji vplivi na šolo. je prip sova ti. da obstojajo takšni prime:i v naši banovini Neobhodno potrebno je zaradi zakonpkh predpisov n zato da bi prepi ečili nadaljnjo škodo za šolstvo in učiteljstvo. da se končno uredi tudi to vprašanje Zato učiteljska organizacija prosi bansko upravo, naj likvidira to nenormalne stanie In razres. učitelje pripravn ke upraviteljskih poslov na vseh *olah. k^er službuje kak starejši učitelj Prosi tudi. naj bi za začasne upravitelje nameš'.'-ui nai-starejše učitelje v kraju ter naj bi v istem sm slu sestavljali predloge ministrstvu prosvete za stalno izpopolnitev upravitelj skih mest. S ftCtn&fiega p(atno Kino Matica: In nastalo je novo carstvo (Dod^e Oty). Film hoiiyv,oudske družut vVamer Bross v naravnin barvah. Pred vsem občudujemo napredek filmske teh nike v tem filmu. Vse kaže, da bo baivm film kmalu izpodrinil črnoOeli film. Nekateri prizori z nastrojenji iz divjih pokrajin Kansasa dosežejo v tem fiimu že umetniško višino Po vsebini ni originalen Po ameriško je podana epopeja svubodt in junaštva, podvigi šeriia Hattona (Erioi Flvnni, borca za poštenje in pravico v no vem carstvu, ki je nastalo na meji divjega zapada. Z znano in priznano ameriške ve likopoteznostjo je režiser Kertez obdela življenje in nehanje ameriških pionirjev a takih filmov smo videli že precej Errol Flynn je bil seveda mnogo odličnejši kot Robin Hood Vloga šeiifa v tem filmu mu ne godi. Simpatična Olivia Havilland se skromno uveljavi, odlični so nekateri tipi med zločinskimi in poštenimi pionirji, ki ustvarjajo novo carstvo. Kino l nion: »Veseli bohemi«. Kako; »Vražji študentje« so tudi »Veseli b h?mis* češki film. ki Je nov dokaz, da je češka filmska Industrija pred lansko katastrofo napredovala z velikanskim zamahom in že dosegla svetovno raven v vseh filT-.skih vrstah, posebno pa v glasbenih filmih N« tem področju so prekosili nemški film NAJLEPŠE ČTIVO Ravlfen ? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUTIN Ravlleti! ČRNA VOJNA Tnomoson? SIVKO Majerieva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZAL02BA »CESTAc LJUBLJANA — 8JV AFUEV A (TU A I Dva rrPada umetnika se zaman trudita, da bi spravila na oder svojo opereto »Veselo siromaštvo«, po srečnem naključju pa dobi libreto v roke slavna pevka in tako postaneta mlada umetnika čez noč slavna. De janje ptepletajo komični prizori s pristno neprisiljeno komiko tudi tedaj, ko gre za stare, že poznane šale. Odlika filma le t sveži prepričaj či Igri in v smotrni režiji FVm odtehta najmanj deset podobnih nemšk:h filmskih del. Po učinkovitosti glasbenega in pevskega dela pa se lahko meri s podobnimi ameriškimi filmi. Ctrrt- m šel mladino na dsželi pozimi Z dežele nam pi.'ejo- Posledice ostre m hude zime občuti zlasti revna šolska mla dina nn deželi, k' mora hod ti po več kilometrov daJeč v šolo. Naša kmečka mladina :e v splošnem prav slabo in za zimo nepr.memo oblečena. Tudi prehrana ie zaradi revščine za doraščajoco ieco neprimerna in večkrat nezadostna Saj se cele oripet.. da prhajajo otroci v Šolo. ne da bi prej zaužili kaj toplega, so pa tudi primeri, da Šolska de ca pred odhodom v šolo za zajtrk pije žganie Tako prihajajo otroci premraženi v učUn'ce. ki večkrat nimajo niti predpisane toplo*e. v takih učilnicah so prisiljen" po cele ure nnrzo-vatl in o kakem uspešnem pouku ne more biti govora. Mnoge šole seveda ostane lo v dneh ostrega mraza in velikega **nega popolnoma prazne — brez otrok. Kdo bi zameril staršem če v hudem mrazu ali vsokem snegu ne pošljejo otrok v šolo?! V tem primeru trpi šolski pouk na drugi strani pa je tud' škoda za kurjavo šolskih sob Nekateri šolski upravitelji odrejajo, naj se v dneh ko n zaradi vremenskih razmer pričakovati šolskega obiska, adruži več učencev v eno šolsko sobo. kjer z združenimi učenci pona\?ljajo učno tvarino V irugih šolah je zopet navada, da malo Število v solo došlih otrok sedi v svojem raz-iedu. s katerim- učitelj ponavlja tvarino V prvem kakor tudi v drugem primeru ne more bit; govora o posebnih učnih uspehih. Ah b ne bilo umestno da bi šolska oblast za take izjemne prmere izdala posebna navodila ali pa kar bi bilo še rjolje da se v kraj;h. kjer trna jo otroci da-ieč v šolo in jim zaradi snega in mraza ni mogoče redno hod" ti v šolo. Šolski pouk za gotovu stevlio dru prekine pft praznih klopeh pač ni pričakovati nikakin uspehov. Letošnja ostra zima narekuje tudi nujno potrebo razmišljanja, kako bi bilo mogoče v v-sakl šoli organizirat- šolsko kuhinjo, kjer bi revn otroci dobili vsaj nekaj top'e hrane. To zahteva skrb za zdravje in dober telesni razvoj naše mladine ~nanc je. da je nasa kmečka, zlasti rev- na mladina preslabo hranjena. Preslabo hranjena mladina pa ne more biti zdrava in dovolj odporna proti raznim boleznim. Prehrana revne šolske mlad ne naj postane glavna skrb vseh sociaftiih ustanov, kakor šolskih oblasti. Iz Celfa —c Združitev celjskega odseka Zveze Maistrovih ' rcev t Ligo koroških borce Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev je imel v nedeljo redno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da naj sedanja uprava pod predsedstvom g. Franja Rosa v soglasju z Zveze Maistrovih borcev v iveh mesecih ukrene vse potrebno za likvidacijo celjskega odseka Zveze Maistrovih borcev in za njegovo združitvijo z Legijo koroških borcev, ker imata obe organizaciji iste cilje. —c Sokolsko društvo Celje-matica opozarja brate in sestre na drugi debatni večer, ki bo v sredo 7. t. m ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Predmet debate je: Dr. Miroslav Tvrš; Naša naloga, smer in cilj. Poročevalec je br. dr. Franjo Far-kaš. Udeležite se debatnega večera v čim večjem številu! —C Tragična smrt Ko se je 191etna sobarica Angela Markova v žaicu grela 16. januarja pri močno zakurjeni peči, se ji je vnela obleka. Markova jt dobila težke opekline po hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnico kjei je v nedeljo podlegla poškodbam. —c Posledice prepira. V nedeljo je posestnikov sin Anton H v neki gostilni na Babnem pri Celju v prepiru udaril 281et-nega šoferja Franca Fridriha z Babnega s stolom in ga močno poškodoval po glavi. Fridriha so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreca ne počiva. V Podgorju pri Braslovčah je v sobote slamoiezmca zgrabila 121etnega posestnikovegs sina Antona Magra ter ga močno poškodovala v ramenu In nad desnim kolenom Na Slan-cah pri Teharju je padel 15ietni aelavčev sin Anton Zupane pri smučanju in si zlomil desno nogo pod kolenom. Pri padcu na cesti si je iTJetni mehaniški vajenec Dušan Počekaj iz čreta pri Celju zlomil levo roko v zapestju. 141etna služkinja Amalija Kosova iz Vitanja pa sd je zlomila desno roke nad zapestiem Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Kranja — Re*fni ob^nt rbor RdeV^gn krfjta bo v sredo 7 februarja t. i ob 18 uri v mestni posvetovalnici na kar se opozarjajo vsi *lani. vabljeni pa so tudi vsi pnjaielj društva. — Strašna nesreča na kolodvoru. Na S\.ečnico so *e delavke ki prihajajo na 'elo z vlaki okoli po» 9 ure vračale na kolodvor Kakor običajne so si skrajšale pot med lesnimi skladišči ker je cesta ki vodi na kolodvor nep-dmernc daijša Med njimi je bila tudi delavka Avpič Lrudmila Lz Tržiča k* >e prišla do tračnic prav v trenutku ko 1e vozil v oostajo tržiški vlak Zaradi izredne goste megle dekle ni moglo ugotoviti oo katerih tračnicah vozi vlak rn usoda jp hotela, da io je vlak ao-drl jI "»drezai obe noan in prlzadejr« Se Iruge težke poškodbe Nesrečne dekle je lokomotiva vlekla še kakih 30 m dalje oc* kraja nesreče, kjer 1e zaradi dobljenih ->oškodb in krvavitev izdihnila — Novo preseoečenje za Hino obiskoval c V našem mestu se je v zadniem času izredno dvignilo zanimanje za kino predstave tr ni čudne če se je tudi vzporedno dvlgaJ okus v presojanju umetniške vrednosti posameznih filmskih del Seveda pa je publika tudi zahtevala da je pred vajanje dobro, da ni projekcijski ali zvočni del aparature vzrok motnjam iti nezadovoljstva občinstva. Da bi ustreme) vsem željam obiskovalcev je kino »Narod-nl dom« oziroma g Hvala T nabavil novo kino aparaturo znane Italijanske znamke, s katero bo uv*»de» predstave brez od morov z izredno ostrim* slikami in odličnim zvokom Prvi poskusi z novo aparaturo so se odlično obnesl- in so prisoMe celo presenetili G Hvali ki je znan operater saj vrti filme tudi na Bledu Bog ga Je dal in Bog ga bo vzel.« OPTIMIST Obsojenca so vprašali pod vislicami. 6s ima kakšno zadnjo željo. — Pošljite mi. prosim, sem vedeževal-ko. naj mi pove bodočnost. NIKOMUR NE MOREŠ ZAUPATI Sodnik: Ali ste kradli sami? Tat: To se razume, dandanes Človek ne more nikomur zaupati. 1ALI OGLASI beseda 50 par. daveK i-osPhe] Prek lin izjave oeseda Din 1.— davek posebej. :uštva narodov. Znano je, kako so članice Društva narodov obsodile sovjetski vdor na Finsko. Sovjeti so branili svojo politiko z izgovorom, da so ogroženi s finske strani in da jim mora Finska zaradi tega odstopiti določeno ozemlje, s čimer bi bili strateški interesi sovjetov v Baltiškem morju in drugod zaščiteni. Sovjetska vlada je tudi izjavila, da finska vlada nima pravice sklicati zasedanja DN. ker ima Finska novo demokratično narodno vlado in je Moskva navezala že zelo tesne zveze s to vlado. V resnici so vsi Finci zbrani okoli svoje legitimne vlade, v kateri so zastopniki vseh strank od desnice do levice. V teku vojne se je lahko ves svet prepričal, katera vlada ima za s^boj narod. Finska armada je dosegla nekaj uspehov, ki so vzbudili pozornost vsega sveta, sovjetska vlada in njena finska demokratična vlada pa sta doživeli poraz za porazom. Poznam Kuosinnena, ki je na čelu »demokratične« vlade, poznam ga še iz mladosti in vem, da je ideolog in sanjač. Leta 1918. je pobegnil v Rusijo ter je služil tret- ji internacionali. Zadnjih 20 let ni imel nobenih zvez s Finci. Prevzel je mišljenje Moskve. Zdaj je v majhni razrušeni vasi na finsko-ruski meji in premišljuje o svo-iih gradovih v oblakih, ki so se tudi zrušili. Računal je, da bo s pomočjo sovjetske armade prodrl v nekaj urah do Helsinka, kjer bi njegova vlada in moskovska vlada podpisali mirovno pogodbo, ki bi jo diktirala Moskva, Finski narod se z vso odločnostjo bori za svojo svobodo in neodvisnost, sovraži pa tako imenovano Kuosinnenovo vlado ter vidi v njem največjega izdajalca svojega naroda. Ko je svet zvedel, da so sovjeti povabili Fince na pogajanja v Moskvo, je bilo jasno, da imajo sovjeti zle namene. Tedaj so že zbirali svojo vojsko okoli Leninsrrada in vzdolž murmanske železnice do Severnega ledenega morja. Ko se je Moskvi zdelo, da je zbrala na meji dovolj močno vojaško silo, s katero ne bo težko zlomiti odpor Fincev, je 26. novembra inscenirala v karelijski ožini »incident«, katerega je izrabila kot vzrok za odpoved nenapadame poeodhe in za prekinitev diplomatskih zvez s Finsko. V prvih šestih tednih vojne so sovjeti doživeli hude poraze, izgubili pa so tudi ves ugled v svetu. Legenda o nepremagljivi sovjetski armadi se je razblinila. Svet se vprašuje, kako je mogla Sovjetska Rusija storiti tako velike napake. Odgovor je kratek, ako premotrimo položaj s psihološkega vidika. Rusija je bila po svetovni vojni tako izčrpana in v takem kaosu, da bi morala biti njena obnova poverjena za dolga leta samo najbolj Izkušenim ljudem. Zgodilo pa se je, da jo padla usoda Rusije v roke boljševikov. Voditelji komunistične stranke so trpeli zaradi manjvrednostnega kompleksa. Imeli so fantastične načrte, hoteli so ustvariti velikansko Idealno Mancovo državo s pomočjo svetovne revolucije po programu tretje internacionale. V zadnjih dvajsetih letih so dosegli nekatere uspehe, katere so kazali inozemcem s ponosom, tako tudi umetniške institucije, opere, gledališča, muzeje itd. V mislih imam tudi moskovsko podzemsko železnico, ki je bila zgrajena z velikanskimi vsotami. Vozne karte so pa zato tako drage, da ima moskovski metro razmeroma malo potnikov. Kakšna je razlika med privilegirane!, ki se lahko, vozijo z moskovsko podzemno Železnico, in množicami, ki se vozijo s takimi železnicami v Parizu, Londonu, New Torku! Oficirji, podoficirji in vojaki, ki so bili na fronti ujeti, so pokazali tako nezadostno izobrazbo, da jih brez pretiravanja lahko smatramo za nepismene. Pouk na šolah in celo na univerzah je bil poverjen nekvalificiranim ljudem. Ni samo fraza, če se trdi. da se Finska bori za civilizacijo. Noben narod si ne želi priti pod oblast režima, ki je zadušil razvoj ruskega naroda. Plače filmskih igralcev V splošnem prevladuje prepričanje, da so filmski igralci najbolje plačani. Po nekaterih vesteh bi lahko v resnici sklepali, da je tako, vendar to velja samo za Ameriko. V Evropi se ne godi tudi filmskim igralcem posebno dobro. V Ameriki jih sicer dobro obdavčujejo, v Evropi so jim pa začeli celo maksimirati plače. Tako je zdaj sklenjeno, da filmski igralci v Italiji ne bodo smeli filmu več prejemati pri enem kakor 80.000 lir plače. To se sicer zdi na prvi pogled še vedno mnogo, toda upoštevati moramo, da nekatere filme snemajo po vse leto in da filmski igralec tudi ni vedno zaposlen. Neprostovoljni junak Mladi Emil Hontiveros v Montevideu se ni nikdar posebno odlikoval s hrabrostjo, posebno ne ob večernih urah. Cim se je stemnilo, je postalo Emilu tesno pri srcu in mladi >junak« zaradi tega pogosto ni upal zvečer niti na razsvetljene ulice. Ce je pa že moral z doma. se je oborožil vselej s težkim revolverjem. Ko je nedavno moral zvečer po opravkih po samotni ulici, je preživljal smrten strah. Nekdo mu je sledil in Emil si je seveda domišijeval, da ga zasleduje. Hontiveros je bil ie ves zmeden in oznojen od groze ter ni več vedel kaj počenja od strahu. Potegnil je iz žepa revolver ter neznanca kratkarnalo ustrelil. Strel je priklical bližnjega stražnika, ki je ugotovil, da je bil ustreljen že dolgo iskani bandit, ki je imel na vesti številne umore in rope. Emil Hontiveros je tako postal neprostovoljni junak in dobil je visoko nagrado, ki je bila razpisana za izsleditev zločinca. Zdaj je Hontiveros pravi junak Montevidea. Pravimo, da je ime prazen zvok, toda že policija m puglaSevalni uradi niso tega mnenja. Razen tega živi na svetu mnogo narodov, ki so prepričani, da je ime najpomembnejše, kar človek sploh ima. čJe človek izgubi ime. izgubi tudi dušo. Evropci in Američani, ki prihajajo na svojih potovanjih pogosto v stik z domačini v Afriki, v Indiji in zlasti na Polineziji, vedo, da jim domačini niso nikdar hoteli izdati svojih imen. Nekateri učenjaki, ki so živeli med njimi po več mesecev ter proučevali njihove običaje in način življenja, so dognali skoraj vse skrivnosti o njihovem življenju, niso pa mogli zvedeti njihovih pravih imen. To skrivanje imen je tako zakoreninjeno, da mati svari svojega sina že od miadih nog, naj bi nikdar ne izgovarjal svojega imena, ker bi se sicer spremenil v pritlikavca ali pohabljenca. Iz telesa bi mu ušla duša, ki je opora njegovega okostja, Ce se domačini seznanijo in sprijaznijo z be!okr>*cem tako da mu zaupajo vse, mu kor/ično izdajo svoje ime. vendnr ne sami tenrveč zaprosijo svoje prijatelje, naj bi to storili. Da divjaki istovetii^. ?rr>e z dušo. sprejo iz posebnega običaja, ki je zak^ ninjen med afriškimi Kafri. Ce otrok kaj ukrade, mati in tete objokujejo to sramoto, ki je omadeževala dobro ime rodbine. Potem naberejo raznih bilk in jih kuhajo v velikem loncu. Ko voda zavre, kličejo zlo-činčevo ime, in sicer zato, da bi se spojilo s kuhajočimi se bilkami ter se očistilo. Ko je s tem kuhanjem očiščeno ime otroka ali moža, ki je kradel, ni več tudi madeža na njem. Zločinec ni več zločinec, kajti nje- 1 govo ime, namreč njegova duša. je zopet Čisto. Podobne ideje so raziskovalci odkrili tudi na Kitajskem in v starem Babilonu, vendar se običaj očiščevanja duše na ta način ni ohranil na Kitajskem, kjer zločinca postavijo pred sodišče. V starem Babilonu je veljal otrok, dokler ni dobil imena, formalno, kakor da ne obstoja. Ce otrok iz kakršnegakoli razloga ni dobil imena, preden je umrl. mati ni žalovala za njim, kajti otrok je živel brez duše, to se pravi, da ga ni bilo še na svetu. Podoben nazor o duši se je ohranil Se na Borneu, kjer mati ne joka za otrokom, če ji umre, preden mu je dala ime. Ce domačin na polotoku Malakka kihne, si hitro očisti nos in kliče: Duša. vrni se* Ce bi tega ne storil, bi ga duša zapustila za vedno. Ko človek kihne, mu za trenutek zastane dih in tudi srce se zaustavi to je torej v resnici tesno približanje smrti, duša pa izrabi to priliko, da bi ušla iz telesa. Ce jo človek pokliče v pravem času nazaj, namreč takrat, ko je še tako blizu, da lahko sliši, se mora vrniti. V mnogih krajih Indije je navada, da Indijec ko stopa na slona, vzklikne: To je kamen! S temi besedami hoče spremeniti dušo slona bi njegovo telo simbolično v kamen, namreč v tvarino, ki ne more znoreti ali zbesneti. S tem si tudi lahko razlagamo, zakaj marsikje v svetu ljudje ne upajo izpregovoriti besed ogenj, povo-denj ali vihar. Boje se namreč, da bi s tem priklicali dušo ognja, povodnji ali viharja, kajti duša je pri njih Istovetna 8 predmetom kakor tudi z imenom. Tstecra izvora je morda tudi pri nas krilatica »Ne slikaj hudiča na steno!« Myrna Loy nima dobrega mnenja o sebi V pogovoru s svojim filmskim partnerjem WiHiamom Powellom je naštela svoje najhujše napake Ko je ameriško občinstvo videlo Myrno Lov v nekaterih filmih, - katerih je igrala vzorno ženo svojega partnerja VVilliama Powella, zlasti v filmu »Nick, džentelmen-ski detektiv«, je igralka dobila glas »idealne soproge«. Myrna Loy pa noče biti idealna soipro-ga. Nedavno je med snimanjem filma »Nick igra in dobi«, v katerem je zopet žena Nicka Charlesa (Williama Powella). zaUievala, da je vse prej kot idealna žena in če bi bila v resnici omožena z Nickom Charlesom bi jo Nick poslal že kdo ve kolikokrat k vragu. Powell je slišal te besede in je igralko vprašal, zakaj ima tako slabo mnenje o sebi. — Ker imam polno napak, je odgovorila Myrna Loy. Tube z zobno kremo na primer nikoli ne zaprem po uporabi. — Le počasi, je odgovoril Powell> Nick ima tudi mnogo napak Stavim, da si grize nohte, da čita časopise med kosilom in končno, ali vas je g. Hornblow (igralkin resnični mož) že kdaj poslal k vragu? — Ne, a moj mož je potrpežljiv! — Prepričan sem, da je tudi Nick potrpežljiv, je odgovoril Powell. in stavim, da nimate napake, zaradi katere bi izgubil živce. — Ah, je dejala Myrna, najmanj deset jih naštejem lahko takoj! — Pa poslušajmo! — Dobro. Točna nisem nikoli kar veste sami dobro. Ako moram biti v ateljeju ob devetih, pridem gotovo ob pol desetih Ako bi me Nick poslal po okove za ujetega zločinca, bi prišla prepozno in zločinec bi me najbrže ne čakal. — Zakaj se vendar vedno zakasnite? — Ne vem. Vedno sream koga, s katerim se moram pomeniti. — To je dokaz, da ste družabna duša. SIcer pa si Nick lahko sam poišče okove. Nadaljujmo. — Za seboj nikoli ne zaprem vrat. Pri meni doma živimo v večnem prepihu. — Nick bi najel slugo, ki bd zapiral vrata za vami. In kaj še? — Sovražim Čevlje, Če je le mogoče, hodim doma bosa. — Dobro, saj se zaradi tega nihče ne razburja. — O da, moj mož se razburja. Pravi, da bom dobila atletske noge- Imam pa še druge napake. Denarja nimam na primer nikoli. Kadarkoli izmenjam torbico, pustim v njej denarnico. Denar mi mora posojati sobarica, ki me spremlja, kadar sem z doma. Toda Nick nima sobarice in kadar bi se kam odpeljala s taksijem, bi ! morala telefonično poklicati Nicka: Pridi, j dragi Nick, in plačaj šoferja! » — Plačal bi! — Tako je. Priznati pa moram Se, da izgubljam svoje rokavice in robce. Obleči si hočem desno rokavico, pa opazim, da je leva in da sem desno izgubila. Podobne so zgodbe o mojih robcih. Kupim si jih tucat, kmalu pa nimam nobenega več, če sobarica slučajno ni katerega skrila. Prinese mi ga, ko se razburjam, da nimam robca, in reče: Ta je zadnji od onih dvanajst. Najraje bi vam ga privezala na obleko. — Nick tudi zaradi teh napak ne bi skočil iz kože. — Malomarno hodim, zadenem se ob mizo in padem. Potem me izprašujejo, ali sem se potolkla. — Ali jokate? Ne. Miza tueii ne joka, torej . . . — To 5e ni vse. Ne morem si kaj, da. ne bi premikala slik na stenah, čeprav ne vise poševno. Naravnost obožavam prestavljanje pohištva. Imam tudi manijo, da spim s tremi blazinami. Najmanj dve sta vsako jutro na tleh poleg postelje, toda prepričana sem, da ne morem v posteljo brez treh blazin. Zelo nesrečna sem, kadar nisem pripravila sama za kosilo dveh ali treh posebnih jedi. Nadalje obožujem novo kuhinjsko posodo In nove kuhinjske električne naprave. Tudi moj mož se rad pozabava z novimi izumi za kuhinjsko uporabo. Rad mi prinese iz trgovine nove električne kuhalnike, potem pa kuharici skupaj pojasniva, kako se z njimi ravna. Naša kuhinja je zelo prijazna ... No. sedaj sem pa že zašla v najinem pogovoru. — Ki naj bi bil dokaz, da niste idealna žena. je zaključil Povvell. Gospa Hornblovv, izvolite pred rampo, kliče naju režiser. Predstavil vam bo gospo Nicka Charlesa, s katero ste si zelo sorodni po značaju. SAMMY BOY JE UMRL V Los Angelesu je umrl 16 let stari Sammy Boy. Zadela ga je kap. Sammy Boy je bil brez dvoma edini pes na svetu, katerega je vsakdo lahko poklical po telefonu. Imel je svojo telefonsko številko. Mesec dni je bil star, ko ga je prinesel v Ameriko slavni polarni raziskovalec Roald Amundaen. Mali samojedec je postal slavna filmska zvezda- Svojemu lastniku Davidsonu je Sammy Boy prinesel srečo in blagostanje, ameriške filmske družbe so se potegovale za Sammy Boya kot za vse slavne filmske igralce. VELIKA RAZLIKA — Ali veste kakšna je razlika med modernim in nemodernim dekletom. _ 7 _ _ — Nemoderno dekle zardi, ko se sramuje, moderno dekle se pa ara mu je > ko zardi. Daniel Lesueur Krinka č~r"' liubeini Roman Naenkrat sta se pa na svojem počasnem izprehodu ustavila. Njuna obraza, ki sta ju nenadoma v grozi dvignila, sta se obrnila v drugo smer. Zaslišali so se nagli koraki po pesku stezice. Nekdo je prihajal naravnost proti njima in hitro, kakor da prinaša vest, ki ne trpi odlašanja. Se nekaj trenutkov in že se je pojavila v pramenih svetlobe pred njima markiza de Valcor in sicer s takim izrazom na obrazu, da sta obe slučajni priči, stoječi zdaj nepremično v svojem skrivališču, zadržali sapo. Tudi parček, h kateremu se je obrnila dama, je osupnil. Katastrofa je morala izbrunniti hipoma sredi svečanosti, napočiti je moral trenutek, ko bi drhteča usta te blede žene izgovorile le eno besedico. — Laurence! Kaj je z vami? — je vzkliknil RenaucL Markiza ni odgovorila* Njen mrki, sovraštva polni pogled se je ustavil na gospe de Ferneuse. Navzlic vsemu svojemu ponosu je le-ta za trenutek izgubila ravnotežje, stopila je korak nazaj in poteze njenega obraza so se akri-ile od groze. In ie je Laurence de Valcor našla besede. Besede trde kakor kamen, toda jasne, so ji pri-rele iz stisnjenega grla. — Poberite se takoj! — je zaklicala grofici, — in >dvedite tudi svojega ničvrednega sina... Poberite se! Da vas nikoli več ne vidim, pa tudi tega podlega ) t roka ne! — Laurence... Kaj se vam je zmešalo? — je vprašal markiz z glasom od groze drhtečega človeka. To nepričakovano dramo je prekinila pavza, ki sta jc zapolnila samo tesnoba in molk. Obe ženi sta stali iz oči v oči in se hipnotizirali s p _'edL V silni razburjenosti in pod težkim dojmom nepričakovanega srečanja sta se zdela druga drugi kakor da si prvič gledata iz oči v oči. Ni bil zavidanja vreden položaj žene, U je talila na tako grob način in žalila celo svojo udano prijateljico. Laurence de Valcor pa razen tega ni imela lepote, niti ponosnega nastopa Gaetane de Ferneuse. Slednja si je brž opomogla od prve osuplosti. Ponosno je dvignila glavo ter premerila markizo z za-ničljivim in ponosnim, obenem pa dostojnim* pogledom. — Kaj me niste slišali? Zapodila sem vas od tod, madame. Zapodila ... je vzkliknila Laurence. Kljub razkačenosti, ki je bila prevzela gospo de Valcor, ni izgovorila nobene grobe besede, ni napravila nobene nervozne kretnje, temveč je ohranila tudi v tem vrtincu strasti svojo hladnokrvnost, zunanje samozataje van je, kakor ji ga je nalagalo njeno dostojanstvo. Samozatajevanje, privzgojeno in prirojeno njenemu rodu. Markiza je bila črnolaska nizke postave, z nekoliko brezpomembnimi potezami na obrazu, ki sta jih pa nadomestovala čar in lesk njenih temnih oči. V vsej svoji zunanjosti je imela markiza nekaj nežnega in drobnega, kar jo je delalo mladostno svežo, Čeprav se je že bližala štiridesetemu letu. Njen mož jo je prijel za roko in jo prisilil, da se je obrnila k njemu. Ošinil jo je z odločnim in vendar laskavim pogledom, ki mu ni mogla kljubovati. Potem jo je pa ogovoril s prijaznim, toplim glasom, govoreč ji kakor otroku. — Čujte vendar, Laurence, dušica moja... Pomirite se že vendar, moja dragica. Ce je kaj ranilo vaše arčece, mi poveste to jutri, toda zagotavljani vas, da gre za nesporazum, samo za nesporazum, saj med nama nikoli ne more biti pravega sovraštva. Med nama more biti samo nesporazum ... Dovolite mi torej, da vas opravičim pred grofico. — Mene opravičiti? Odskočila je nazaj in iztrgala svojo drobno ročico iz prostovoljnega in vendar krepkega objema — močnejšega po čaru, ki ga je vlival v njeno srce ta oboževani mož. Renaudov glas je postal ukazujoč. — Ne pokvarite vendar te svečanosti, svečanosti naše Micheline. — Naše Micheline!... Ah! Moja hči, moja uboga hči! — Meša se ji To je kriza lunatika, — je dejala gospa de Ferneuse zaničljivo. Vi veste, Valcore, da z njo ni mogoče govoriti. Odhajam. Markiz je ugovarjal, toda samo formalno, kajti bil je skoraj enakega mnenja in bal se je hujšega škandala, če bi naletela ekscentrična volja razkačene Laurence na odpor. — Ta mož, Čeprav samozavesten in odločen, je bil menda prvič v svojem življenju resnično v zadregi. Obe ženi sta napravili omahujočo kretnjo. Kaj naj stori? Ali naj ponudi svojo roko grofici, da bi njo odvedel s svojega doma — kar je smatral za ostudno ? Priskočila mu je na pomoč z neprisiljenostjo in ironijo, v kateri si je ohranila lepo vlogo. — Spremite Laurence, dragi prijatelj. Nji je bolj potrebna vaša opora nego meni, in pošljite mi mojega sina; recite mu, da se ne počutim dobro in da ga pričakujem tu, da me odpelje domov. De Valcor je bil v kočljivem položaju in meha* nično je ubogal. Prijel je svojo ženo pod roko. Ni se mu upirala, naslonila se je nanj, kakor da bi čutila nevarnost, da se bo zdaj zdaj onesvestila. Vrejuje Josip Zupančič // Za 9Narodno tiskarno" fran Jaran // Za upravo in insorafni cM Osla Oton Christof // Vsi v Ljubljani